Edini slofenski dnevnik < ? Zcdinjenih dižtfaL :-■ ■ ■ Velja m tmleto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daft,? in the United States * mum Issued every day except •: Sundays and Holidays > CKLMFOV PHAJOT: «87 CORTLANDT, INS, at «0 VNf omm it Wew York, V. T« mi« tkiiHoi of Man* «, 117», rSLBTOH PISAUn; Off OOBITLJJnV NO. 279. — STEV. 279. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 28, 1914. — SOBOTA, 28. NOVEMBRA, 1914. VOLUME TXT1. M LETNIK ZAPADNEM BOJISCU SO POJENJAU NA RUSKO-POLJSKEIV™ Poročila o veliki bitki na Rosko-Poljskem si zelo nasprotujejo ter si je komaj mogoče ustvariti jasno sliko o resničnem položaju. •• Boji za prelaze v Karpatih. Avstrijci so odbili vse tozadevne naskoke Rusov. -- Nemci poročajo, da so dosegli v Argonih važen uspeh. - Iz Rima se poroča, daje egipčanska garda prestopila k Turkom. - Arabci so se baje izrekli za sveto vojno. - Nove izgube v angleški mornarici. - Premogovni parnik "Khartoum" je zadel pri Grimsby na mino ter se potopil. - Različne verzije o potopu "Bulwarka". Avstrijci, Nemci in Rusi. Berlin, Nemčija, 27. novem!.ra. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bodo od zmage generala /la-<-keiut»~na odvisne vse iiadaljn- o-l^racij*- na vzhodnem bojišču. Nemška armada je zavzela piv-ko sto sovražnikovih topov, zaplenila veliko število strojnih pušk in precej munieije. Dosrdaj še ni natančno dognano, koliko jih je na ruski strani padlo, in koliko jih je bilo ranjenih. Lahko se reče, da divja sedaj na vzhodnem hojišču taka bitka, ka-k o rine ne pomni svetovna zgodovina. Sovražnik se nahaja sicer v veliki premoči, toda naši izborili artileriji se ne bo mogel ustavljati. Zadnji čas so dobili Rusi veliko ojačenj, toda to jim ne bo dosti pomagalo, ker zaradi velikega snega in slabega vremena ne morejo tako operirati s svojimi četami kot si mogoče želijo. Vojaški strokovnjaki pravijo nadalje, da se bo v kratkem odločilo. Avstrijske in nemške čete bi bile že zdavnaj zmagale, če hi ne bila rusk* fronta tako dolga in če lii ne imel sovražnik tako ugodnih pozicij. Se ničesar odločilnega. Berlin, Nemčija. 27. novembra. Nemški veliki generalni štab je izdal sledeee poročilo: — Boji. ki so se vršili včeraj na vzhodnem bojišču, niso bili odločilni. Velika ruska zmaga. Pari*, Francija. 27. novembra. O bojih pri IxhIzu je sporočil " M at in u " njegov petrograjski dopisnik sledeče: — Ruske čete ko obkolile neki nemški armadni zbor. ki se je kmalo nato udaL Pri tej priliki so vjeli Rusi kakih 50,000 nemških vojakov. Neki drugi armadni zbor so odrezali od glavne armade in ga popolnoma razkropili. Na črti Censtohov-Krakov Rusi zmagujejo in so dosedaj še vedno z velikim uspehom odbili vsak sovražni napad. Ruska popustljivost. Petrograd, Rusija. 27. nov. — Danes zvečer je bilo izdano sledeče poluradno poročilo: — Avstrijci imajo skoraj na vseh cerkvah v Krakovu postaje za brezžični brzojav. V stolpu stolne eer-dve iinajo še nekaj strojnih pušk in moderno opremljeno opazovalnico. Rusi nočejo obstreljevati mesta, ker »e boje, da bi ne razdejali dragocenih zgodovinskih spomenikov. Op ne bo šlo drugače, bodo poskušali inesto izstra; dati. Poljski narodni svet. Varšava, Rusija, 27. novembra. Tukajšnje poljsko časopisje je priobčilo besedilo neke proklama-cije, ki naznanja, da se bo ustanovilo poljski narodni svet. Pro-klamacija, katero so podpisali najuglednejši politiki .pravi, da bo naloga narodnega sveta pripraviti prebivalstvo na velike iz-ipremembe, ki se bodo izvršile v narodnostnem pogledu. To je po-trebno v prvi vrsti zaraditega, ker je obljubila Rusija Poljski, da bo postala po vojni samostojna. Veliki knez Nikolaj. London, Anglija, 27. nov. — Vsem se čudno dozdeva, da veliki knez Nikolaj, vrhovni poveljnik ruske armade, še dosedaj ni izdal nobenega poročila o bitki Časopisje pravi, da v splo- Avstrija zmaguje. Berlin, Nemčija. 27. novembra. Avstro-ogrsko vojno ministrstvo ]>oroča: — V zapadni Galiciji so pognale naše čete Ruse nazaj. Na južnem bojišču smo navalili naravnost na centrum sovražnikove armade. Pri tem priliki smo vjeli več tisoč Srbov in zaplenili nekaj strojnih pušk. Glavna srbska armada se nahaja pri Lazarevcu. Od Val jeva prodirajo na.št- čete proti Kosijeriei. Izjava avstrijskega poslaništva. Wahington, D. C.. 27. nov. — Tukajšnje avstro-ogrsko poslaništvo je dobilo z Dunaja brzojavko. da so Avstrijci odbili v Karpatih vse ruske napade iu premagali velik del avstrijskih čet iz Galieije. Poročilo avstrijskega vojnega ministrstva se glasi: — Naša armada je začela prodirati proti Dunajecu. Rusi se umikajo proti severu. Osvojili smo si znova Usok prelaz v Karpatih. Prebivalstvo beži. Rim, Italija«- 27. nov. — Iz Galicije se je vrnil neki italjan-ski inženir in povedal zastopniku nekega tukajšnjega lista sledeče: — Vse prebivalstvo beži pred ko-zaki. Ceste so polne žena in otrok, ki se umikajo proti jugu. Vsled lakote in mraza jih vsak dan na stotine in stotine pomrje. Nemci nekoliko napredujejo v Argonih. Berlin, Nemčija. 27. novembra. V danes objavljenem uradnem poročilu se glasi: — '"Angleške bojne ladije niso včeraj napadle obali v FlandrijL Včeraj se niso za vršile nobene važnejše izpre-membe glede bojne črte na za-padnem bojišču. Severno od Lan-genmarek smo zajeli veliko Francozov. V neki brzojavki iz Berna se iz zanesljivega vira poroča, da znašajo francoske izgube do 1. novembra 130,000 mrtvih. 370.000 ranjenih in 167,000 pogrešanih. Naši naskoki v Argonih so bili preeej uspešni. Zavrnilo se je francoske naskoke v okolici Apre-mont in St. Mihiel. "Koelnische Zeitung" se peča danes s časnikarskim poročrlom, da je iznova opaziti stremljenje, da bi se sklenilo mir. V komentarju se glasi: "Prezgodaj je govoriti o miru in. to se nam zdi naravnost frivolno. Noben nemški diplomat in noben nemški vojak ne misli na to. da bi sklenil dozdeven mir s silami, katere smo porazili in katere upamo tudi v bodočnosti poraziti. V Nemčiji hoče sedaj vsak. od cesarja pa do zadnjega dninarja, napraviti eist račun. Vse govorice o mirovnih stremljenjih so "bluff". Mir na francoski bojni črti. Pariz, Francija, 27. novembra. Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče uradno poročilo: "Od 26. novembra naprej je bilo opaziti ponehanje nemškega artilerijskega ognja. Z lahkoto se je odbilo dva infanterij-ska naskoka na mostove, katere imamo V oblasti na desnem bregu reke Yser in sicer južno od Dixmude. Na ostalih delih fronte v Belgiji in ob Oise ni prišlo do nobenih nadaljnih spopadov; istotako ne ob Aisne in Champagne. Kljub temu pa so Nemci obstreljevali mesto Rheims in to ob času, ko se je mudilo v mestu več časnikarskih poročevalcev nevtralnih držav. V Argonih je bilo kojih smo izgubili in zopet osvojili par okopov. Z višin pri Maas in iz Vogezov ni poročati ničesar novega." Bomba za mnnicijski vlak. London, Anglija. 27. nov. — V nekem poročilu na "Daily Chronicle" iz severne Francije se glasi: "V sredo, nekako ob poldne, je bilo čuti ob črti zaveznikov strašno eksplozijo, ki se j«-morala najbrž završiti za nemško fronto. Pozneje se je izvedelo, tla je vrgel neki angleški avijatik bombo na neki nemški inunicijski vlak. ki je zletel v zrak."' Zakladniški tajnik Lloyd George je dalles izjavil v poslanski zbornici, da j<- angleško vojno posojilo v znesku 350 milijonov funtov več kot pokrito. George ni objavil nikakih številk. Posebni zastopnik državnega departmenta Združenih držav, Chandler P. Anderson, si je ogledal za nemške vojne jetnike pripravljena detencijska taborišča na Newbury dirkališču ter pre-iskal številne pritožbe, katere se je dvignilo v nemških listih. Svoje poročilo bo najprvo predložil nemški vladi. Chandler pravi, da je edini ne-dostatek premalo kurjave. Jetniki stanujejo sedaj v šotorih, a se jih bo kmalu prevedlo v koče in hleve. Za hrano je baje dobro skrbljeno. Kaj je baje rekel nemški cesar. Pariz, Francija, 27. novembra. V nekem pismu, katero je dobil urednik lista "Patrie" od nekega stotnika M.. ki leži ranjen v bolnici v Metzu. se glasi, da se je nemški cesar ob priliki nekega obiska pri francoskih ranjencih takole izrazil: "Za vašo hrabrost, gospodje, vam izrekam svoje cesarsko priznanje. Kljub grozovitim okoliščinam sedanjega časa nisem izgubil upanja, da vidim nekega dne Nemčijo in Francijo združeni z vezmi odkritega prijateljstva." Mestu Zeebruegge se Je prizaneslo. Bruegge, Belgija, 27. novembra. — Obisk v Zeebruegge kaže, da je kraj zelo malo trpel vsled angleškega obstreljevanja dne 23. novembra. Granate angleških ladij so razdejali dve ribiški hiši. Veliko granat, ki so padle med Zeebruegge in Ileyst, sploh ni eksplodiralo. Pristanišče in za-tvornice v Zeebruegge, ki se nahajajo sedaj v nemških rokah, so popolnoma ohranjene. Trpljenja Belgijcev. Rotterdam, Holandsko, 27. novembra. — Veliko beguncev, po-VpČini kmetov, se je vrnilo v Belgijo. Njih sodeležani, ki so še o-stali tukaj, se pa boje, da se bodo morali kmalu vrniti, ker ni zanje v Belgiji niti dela niti jeia. Več Belgijcev, ki so se vrnili semkaj iz Antwerpena, je pripovedovalo o položaju: "Nemci nam hočejo dati dela, vendar pa plačujejo s papirnatim denarjem, o katerem pravijo, da bo kmalu postal veljaven. Za sedaj pa ne dobimo za ta. denar nobenih živil. Vse kar smo dobili, je bil hlebec kruha vsaki dan. Ko smo zapuščali Antwerpen, se je ravno pričelo deliti ameriške milodare. so zgrajeni po najnovejšem načinu nemških inženirjev. je uničilo: en superdreadnought, eno bojno Iadijo, d«set križark. Rusija in Turčija. Berlin, Nemčija. 27. novembra. dva podmorska čolna in tri po-(Tukaj je bilo uradno razglašeno: možne križarke — in to skupno ? Ruske parobrodne družbe so do- s 8142 častniki in mornarji. Nemške izgube so dosegle milijon. London, Anglija, 27. nov. — Kodanjski poročevalec "Evening News" poroča, da je »losege! se-i Afera ameriške križarke "Ten-znam nemških izgub število! nessee." 612.885. Razventega se je obja-'* Washington, D. C.. 27. nov. — _______________________________ vilo 64 bavarskih. 62 saških in.'Turški poveljnik fortov v Sinirn. I pri i pristanišče Libavo, kontroli-64 wuertemberskih seznamov, ta- j*' zvalil vso odgovornost za stre-; rajo Nemci vse Severno morje ^ ko da je naraslo število mrtvih, ljanje na barkaso ameriške bojne ranjenih in pogrešanih na mili-; ladij'4 "Tennessee" na voditelja !jon. j te harkase, ki baje ni upošteval svarila pred minami. — Tajnik Nove izgube angleške mornarice.' Kr.va» j«4 izdal danes dodatno po- London, Anglija 27. nov. _ glede "Tennessee" zadeve, f ^^^^ . ___ lllso Angleška admiraliteta je danes |!ustavljeno na podlagi zadnjih, jene prQti Jta]ijj? pa6 pa u zvečer objavila, da je zletel pred i poročil turškega vojnega mim-. Franciji in Angliji Pod njego-iGrimsby v zrak premogovni par-i®Jra. na poslanika Morgenthaua v vhn poveljstvom se nahaja baje 'nik "Khartoum". Zadel je na mi-Smradu. \ poročilu se glasi: 100,000 vojakov, ki so vsak hip no. Moštvo "Khartouma" se je v^°r?eil° ™Jn<*ea ministra izjav-»,pripravljeni vdretj y francogkfc izkrcalo v Grimsby. — Neko po- O*- dve- «1 - a m 111111 tliim /».i lroi. ill 1 bile naročilo, da se ne sme podati nobena ladija na odprto morje, ker se nahajajo turške križarke v neposredni bližini vseh večjih ruskih pristaniščih. Odkar so za- TTstaja v Maroku. Berlin, Nemčija, 27 novem1 ra. Sejk Senu.s i je rekel nekemu ca-rigrajskemu dopisniku, da sovražnosti v Maroku niso naper- ška parnika. Mrtveci z "Bulwarka". Sheerness, Anglija. 27. novembra. — Danes popoldne se je potegnilo iz Themse 30 trupel j lhor-narjev z angleške bojne ladijt-"Bulwark", ki je bila včeraj zjutraj razdejana vsled eksplozij«4. minutnem čakanju prisiljena od dati nadaljni strel, kar bi drugače harkasa naravnost zavozila v polje min." Brvan je izjavil, da je s tem Sveta vojna. Carigrad, Turčija, 27. novembra. — Proklamaeija svete* vojne. ki je bila pred kakimi šestimi dnevi naznanjena, je bila še le danes javno razglašena. Podpisal jo je sultan in 29 višjih mohame- •• „ .____ - , , j« je suiiaii in cv visjin inonanif zadnjim poroeuom zadeva kon- i i •. , , •an9 danskih duhovnikov. \ njej se poziva vse Mohamedance, da naj Nevtralnost v Južni Ameriki. Buenost Aires, Argentina. 27. se udeleže vojne proti Angliji, Franciji in Kusiji. Skoro vsa trupla so bda tako raz- novemhra. _ List' *-Prensa" pra_ mesarje,m, da je bila vsaka den-!vi v baJe,Poklali 2000 R^ov. Angleški poslanik v Vatikanu, , _ Sir Henry Howard, bo izročil pri- RUSke 2ma«e v ^vkazu. hodnji teden papežu svoje akre- Petrograd, Rusija, 27. nov. — ditve. Možno je tudi, da se bo zo- Generalni štab ruske armade v pet oživilo diplomatične odnosa- Kavkazu naznanja, tla so Turki je med Francijo in Vatikanom, prenehali zasledvati umikajoče se Slednji so bili prekinjeni leta ruske čete. Južno od Alaškarja 1905, ko je bil v Franciji uveljav- smo razkropili veliko kolono kurd-ljen zakon o ločitvi države od skih jezdecev in nekaj oddelkov Cerkve. rednih turških čet. V splošnem je ^________• ostala situacija neizpremenjena. Sprememba v avstrijskem mini- _ strstvu. i Dunaj, Avstrija, 27. novembra.' Položaj v Mehiki. Z gotovostjo se da trditi, da bo prevzel ogrski ministrski pred- Pas0> Texas- 27 novembra, sednik grof Tisza avstrijsko zu-.Danes 80 dosPeIe v g'avno mesto nanje ministrstvo. Sedanji av- rePubllke Mehike prednje straže strijski zunanji minister je grof! VlU°Yih C*et' do*im Je ostal sain Berchtold. Grof Tisza se je nalia V01a v Tuli- Po Preteku šestih jal zadnje dni v glavnem stanu Itednov Je odpeljal danes prvi nemške armade, danes se je pa|vlak 12 Mexico Clt>' v Juarez. Ge-dolgo časa posvetoval s cesarjem neral Cabare,Io? governer države Blanca so aretirali njegovi lastni častniki. Vera Cruz, 'Mehika. 27. novembra. — Generala Blanca so aretirali njegovi lastni častniki, ko je potovali iz Mexico City v Vera Cruz. i Mir v glavnem mestu. Washington, D. <"., 27. nov. — Peni je dospelo uradno poročilo, da so se pridružile Villove Čete Zapatovi armadi v Mexico City. Ameriški konzul Silliman bo še toliko č-asa ostal tam, dokler ne dobi od državnega departmenta kakega posebnega naročila. Tajnik Bryan je odpotoval danes v Chicago, odkoder se bo šele v pon-deljek vrnil. Ta čas ga bo nado-mestoval Robert Lansing. Carranzovi načrti. Vera Cruz, Mehika, 27. novembra. — General Carranža je otvo-ril danes svoj glavni stan v poslopju svetilnika. V najkrajšem času bo izdal nekaj dekretov, ki se bodo v prvi vrsti tikali tarifa. Njegov namen j,e znižati carino na vsakdanje potrebščine, na predmete. ki niso brezpogojno potreb. ' ni, jo bo pa zvišal. Izjava generala Zapate. Washington, D. C., 27. nov. -General Emiliano Zapata je izdal danes sledečo izjavo: — Vsa poročila, ki pravijo, da je nastal med mojimi četami in med četami g»4nt4rala Blanca konflikt., so neresnična. Vojaki so zapustili mesto v največjem redu in niso pri tem napravili niti najmanjše škode. Ce se je izvršil pri tej priliki kak vlom. ga je izvršilo prebivalstvo. General Blanco se je podal proti zapadu z namenom, da se pridruži četam svojega šefa. Jaz sem zavzel glavno mesto republike. toda pripomniti moram, da se ne bojujem pod zastavo generala Ville. Moj namen je boriti se pro; ti vsem sovražnikom mehiškega ljudstva. Francom Jožefom. Malovrj etna vest. Dunaj, Avstrija, 27. novembra. Takoj, ko so dospeli Ru^ v Galicijo, je imenoval car za fališkega governerja panslav isti enega agitatorja grofa Bobrinskija. Danes poročajo iz Lvova, da je zadela governerja srčna kap. Francoske in angleške bojne ladije v Jadranskem morju. Pariz, Francija, 27. novembra. Francosko mornariško ministrstvo je izdalo danes 'Uradno poročilo, v katerem pravi, da francoske in angleške bojne ladije uspešno blokirajo avstrijsko obal ob Jadranskem morju. Del angleškega brodovja bo -skoraj gotovo odplul proti jugu, da £o ščitil Tamaulipas, je izstopil iz Carran-zove armade in se pridružil kon-venčni stranki. Podpoveljnik Villove armade v Juarezu, general Oruelas, je rekel danes zvečer, da misli konvenčna stranka spraviti poslansko zbornico vse one člane, ki so bili v njej za časa Madero-ve vlade. Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bo demo istega vrnili pošilja« tel jem. V sedanjem položaju pa ni mL sliti, da bi denar dospel v roke na« slovljenca tako hitro, kakor pre. je v normalnem času, ker vsakdo j ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bode denar v atari domovini tud* izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več 1» kor 600 K. O e n e : Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige in Pratike." Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. Zato zasedaj nikomur ne moremo ustreči a tend knjigami. • - K 9 K t 1.10 100.... 20.00 10.... 9.10 110.... 29.00 16.... 3.10 190.... 94.00 so.... 4.10 130.... 96.00 26.... 6.10 140.... 28.0. 30,... 4.10 160.... 30.00 36.... 710 160.... 39 00 40.... 8.10 170.... 34,00 4S.„. 9.10 180.*.. 36,0] 60.... 10.00 190.... 88.00 65»«•• 11.00 900... 40 0C SO.... 19.00 260.... 60 oe 66.... 13.00 300.... €0 OD 70.... 14.00 S6Q.... 70.0) 75.... 16.00 400...^ 60.06 80.... 86.... 16.00 17.00 • 80.00 1C0.00 90.... 18.00 TVBDKA T 82 Cortland BL., Hew York. H. T Opozarjamo oglas gled* i A" "GLAS NARODA" (Slovenk; Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK. Treaaorer., Place of Bosinesa of the corporation and addresses of above officers : fc2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. Zt celo leto relja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.60 " leto za mesto New York........ 4.00 " pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo ta ▼«« ieto ... . .......4.50 "pol leta.............2.55 " *' četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. QliAS NABODA. 28. NOVEMBRI. IfH, Adv«rtuemcnt on Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne pnubčuj ejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — M oney Order. Pri spremembi kraj« naročnikov prosimo, da se nam tudi prejir^je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortland t St. , New York City. Telefon 46»7 Cortlandt. uspešnih odredb za preskrbo o-trok očetov, kojih življenje je bilo žrtvovano na bojnih poljih. Ako »f pa k sramoti dodene še roga-nje ter se usili deželi splošno vojaško obveznost, potem zagotavljam vladi, da bo takoj prišlo do generalne stavke. Ako govorim tako, ne mlatim prazne slame. Govorim kot mož, k? ljubi svojo domovino in sotrpine, kot mož, ki prihaja iz družine borileev za domovino." Angleški • delavci izmenjajo tudi tekom vojne odkrito in jasno besedo s svojo vlado. V tem jih ne ovira vojno stanje in tudi v teh težkih easih si ne pustijo kratiti s~ojih demokratičnih prostosti in pravic. Milko Vogrin. JhNASŠOCul mrshpukl Angltbki delavci in vojna. Zadnj čas je bilo veliko citati o dozdevnem navdušenju angleških delavcev za vojno in radi-tega se eita z velikim zadovoljstvom, da s»* gre pri tem za natolcevanje in zavijanja gotovih interniranih krogov, katerim ni postaviti nasproti skoro nobenega dejstva. V posebno veliki meri se tika to onih ponarejevalcev javnega mm nja, ki skušajo vzbuditi utis, da se je širših krogov radikalnega a.nv*l'?5kega delavstva polotila vojna mrzlica. To delavstvo je organizirano v takozvaui delavski stranki. Resnica je, da sta se parlamentarni odsek in eksekutiva te stranke odločili udeležiti se dela rt-krutiranja. Nasprotno pa je neresnično, da se je zgodilo to iz navdušenja za vojno. Da je ravno nasprotno resnica, nas uči zboro-valnu kampanja, katero je organizirala delavska stranka in ki naravnost deluje proti rekrutira-iiju večjih mas za angleško ar- 111 a si jib augi »oročil tukajšnjih an-istov so se vršile pre-o v dvanajstih najvec-ih mestih konferenee t delavskih organizacij, na kaicrih se je zavzelo stališč« napram vprašanju rekrutiranja. Na nobeni teh konvencij, ki so bile zelo dobro obiskane ter vzbudile veliko pozornost, se ni stavilo nabiranja novincev v središče posvetovanj ter se je v pr\ i \rsti in skoro izključno obravnavalo o tem, kako naj se skrbi za ranjene ali pa za preostale padlih. Na vseh teh konferencah k« je sprejelo enako glaseče se re-aolucije, v katerih se je zahtevalo tedei - k » i ito enega funta sterling. /.u vse vojake, ki so po-wtai^v vojni nesposobni za delo in jiSiizjo v enaki višini za vdove vaeh padlih vojakov. (1. N. Itarnes, eden najodličnej-*ih voditeljev delavske stranke, je izjavil: "Delavci so siti, da bi nosili svoje kosti na prodaj za trgovske interese in za vladajoče moči. Oni gredo v vojno, ker nimajo d »uia dela ter prevzamejo •večji riziko le takrat, kadar se da i . -n njihovim gotovo varnost. Delavska stranka nima namena postati priganjalka vlade kapitalistov." Vse te konference pa so pomenile še nekaj več. Izrastle so v velikanske proteste proti uvedbi splošne vojaške obveznosti kot jo zahtevajo militarists V zelo jasnih besedah so dvignili voditelji angleškega delavstva protest proti politiki, ki bi morala glasom izjave Roberta Smillie, uglednega zastopnika rudarjev, dovesti do oborožene vstaje, koje ost bi ae ne obračala proti zunanjemu sovražniku". Tudi Ben Tiilctt, voditelj pristaniških delavcev, je povsem jasno izjavil: 4'Svarim vlado ter jam, da ne bo dobila ivskih organizacij nikake bo preje odredila ijRgj^iifi.i,ffm, i||V- | iini j Novela. — Spisal dr. Btojan. (Nadaljevanje.) "Ju ravno sedaj mora priti kaj takega!" huduje se baron Kenda proti stotniku R&ndiču. "Baš sem mislil, da se začne zdaj zame tu novo življenje. Nadejal sera se, da še bodem sedaj v Olginein obližju preživel marsikatero veselo uro, ali glej, nenadoma me zadene ta nesrečna usoda, moram iti v vojno!" *'Moje največje pomilovanje, dragi prijatelj!" tolaži potem Randič svojega tovariša. "Glej, Robert, to je žc taka nemila usoda. ki meče nas vojake iz enega kraja v drugi kot. Tudi jaz sem mnogokrat skusil takih grenkob. A naposled so me vendar razne nezgode prisilile in jaz sem dal za vselej vojaščini slovo. Ali ob-Jupal nisem nikdar, če sem tudi čestokrat krvavečega srca zapuščal drage in ljube mi znanke. Zatorej se tudi ti potolaži! Okupacija Bosne in Hercegovine bode menda le nekaj mesecev trajala. Ti pa si lahko tedaj slavnih vencev in odlikovanj pridobiš. A do-spevši venčan v Avstrijo nazaj, združiš se s svojo Olgo v srečnem zakonskem življenju!" "To je vse prav in res, gospod stotnik", odvrne baron Benda premišljujoč. "Ali naše posestvo, grajščina in vse je izgubljeno, če svojih upnikov ob pravem času ne utešimo. Saj sem ti že pravil, z njimi se je naredila pogodba, da nas čakajo do jeseni, ko se jaz oženim. TVdaj sem jim mislil poplačati dolgove in propada rešiti naše imetje. A kaj je zdaj? Do jeseni ni misliti, da bi se vrnili iz Bosne. Torej se tudi ne morem ob istem času oženiti. Določeni obrok pa doteče medtem in ker ni več kredita, smo izgubljeni. Da bi nam pa gospod Skenovski, bodoči moj tast, hotel že zdaj seči pod roko, pa dvomim, ker je zveza z menoj in Olgo še — negotova." "Zakaj negotova, prijatelj?" vpraša hitro stotnik Randič. "Zato, ker bi se mi utegnilo v Bosni pri vstaših kaj pripetiti!" "Bodi pameten, Benda! To je norska misel!" trdi samozavestno prijatelj Randič in udari Roberta rahlo po rami, rekoč: "Glej no, to še lahko zate vse dobro izteče. Svojega nevarnega tekmeca si sinoči slavno slavno premagal. Ta ti ne bode več ovir in škode delal. Drugo pa je treba dobro premisliti, a potem vse ne nado-ma in hitro izvesti!" "Kaj naj tedaj počnem, prijatelj?" vpraša radovedno Robert in pogleda svojemu tovarišu globoko v oči. "Kaj bi naj zdaj počel, vprašaš? Vse to hočeva dobro preuda-riti, predno se ločiš odtod. Moj bodi svet, a tvoja je izvršitev!" Zdajci vstane Randič in potegne k sebi žalostnega tovariša, šepeta je mu na uho: "Kaj bodeš žaloval in premišljal! To ne pri-stoja niti častniku, niti madjar-skemu magnatu! Zdaj pojdiva na sprehod, da si med ljudmi razvedriš glavo in srce!" * Vstal je baron Benda in šel, četudi nerad, s svojim tovarišem na šetaliače. Zakaj on je potreboval v tem hudem položaju njegove tolažbe in dobrih nasvetov. Dolgo srta šetala potem naša ogrska znanca po hladnih drevoredih ob Vrbskem jezeru. In tn sta snovala sedaj naklepe ter določila ona dejanja, ki naj baronu Jto-bertu zagotovijo srečno in varno bodočnost. Stotnik Randič je dosegel svoj namen. Zakaj baron Robert je postal zopet miren in vesel. Izginila je iz njegovega lica vsa za-mi&ljenost in osupnjenost, ki ge je bila obšla vsled nepričakovanega povelja vojaškega. Da, Ro- bert se je kazal hrabrega in za boj navdušenega, ko se je poslavljal drugi dan od svoje bodoče neveste Olge in njene matere. Ali njegove duše ni navdajala boja-željnost, temveč strah in up, ali se mu res uresniči njegova nakana!. .. (DaJje prihodnjič). Konjiček moj. Konjiček moj, Le pasi se pridno nocoj; Ko zora zlata požari. Pa tekla bo rudeča kri, Rudeča kri. Konjiček moj, Tako se meni zdi nocoj. Da jutri zadnjič te sedlam, Pšenice zobat zadnjič dam, Oj zadnjič dam! Konjiček moj, Na polje jezdil bom s teboj; Sovrage z menoj boš podil, Jaz glave turške bom kosil, Oj tam kosil! Konjiček moj, Zvečer spet srečen jezdec tvoj Ovenčan bode osla vi jen, Sovrag bo ljuti pogubljen In razkropljen. Izšla potem Rumena zora je. to vem, Rudeč je bil tam reke tek, Na levi, desni smrt in beg. Sov ra go v beg! Le to ne znam, Vojak odšel in konj je kam,— Po reki plaval je mrlič. Za njim pa mrtev še konjič, Njegov konjič. Odpoved, Cuj, ti si meni že predraga, In po pravici se bojim, Da spet ljubezen me premaga Ter pokoj srčni izgubim. Golobče ljubeznjivo, prookn, Ne kali mojega miru, Grenak spomin jaz v prsih nosim. Spomin o cvetju brez sadu. Lepote velik čar je tvoje In v duši žije ti blagost, A kdo li, srce zlato moje, Za žensko porok je zvestost? Svetlo sijal je nekoč meni Ljubezni prve srečni maj, Vsi upi bili razcveteui — A kaj ti bodem pravil, kaj! Srce tačas je ukrenilo, Da premotiti se ne da. Naj tudi bi še kdaj vabilo Najlepše dekle je sveta. Nerad prenašal bolečine, Nerad bi novič bil bolan, Če mi život brez sreče gine, Sem poleg tega vsaj miran. Zatorej prosim te, ne vpiraj Oči skrivnosti polnih v me, Po drugih rajše se oziraj, Ki v sreče upih še žive. Znaj, jaz ne mogel bi ljubiti Kot ljubil sem nekdanji čas, Zato je bolje se ločiti — Od mene ti, od tebe jaz! Josip Cimperman. 5 ! Pismo slovenskega ujetnika iz Rusije. Učitelj Jožef Toroš, rez. čast-nik 47. pešpolka, je pisal dne 12. septembra svoji soprogi v Orni-če pismo, ki je došlo 16. oktobra. Iz pisma posnemamo: " Preljuba 1 Upam, da ste Ti in otroci zdravi. Poslal sem Ti en telegram ter dvoje pisem. Ker so bila pisma slovenska, menim, da jih nisi dobila. Jaz sem lahko ranjen v Rusiji. Gre mi že dobro in hodim na sprehod. Takoj ko bo mir sklenjen, se zopet vrnem domov. Ne delaj si skrbi. Zelo dobro sem preskrbljen. Vsi so z nami zelo ljubeznivi, vsako željo nam izpolnijo. — Piši mi takoj, toda nemško'... Pismo, ki mi pišeš, pošlji v Trst na ameriški konzulat s prošnjo, da se pošlje ameriškemu poslaništvu v Petrograd. To» se zgodi, da svoje pismo daš v večjo kuverto. Na pismo ni treba znamke. Prosim, piši kmalu, sem vedno zelo v skrbeh. Vedno mislim na Vas vse... Zelo želim domov. Hvali Boga, da me je ohranil pri življenju." Kolera. Zadnji čas so se zgodili novi slučaji kolere: na Dunaju 4, v Kremsu 1, v Pragi 1, v Jožefo-vem 1, v Kral. Vinohradih 2, v. Brnu 1, v Novi ulici 2, v Opavi 2, v Tešinu 6, v Olszyny v Galiciji 14 in V Liaku 5. Kako se opravljajo v voj ski zasedena ozemlja. Belgijo upravlja Nemčija. V Luettiehu je sedež nemškega generalnega governerja, ki so mu prideljeni v pomoč visoki pruski uradniki. Popolnoma neomejeno seveda nemška vlada zasedenega ozemlja ne more upravljati. Moderno mednarodno pravo se je namreč tako razvilo, da obstoja gotovo pravno razmerje med o-v svojevalno armado in prebivalci. Ce'se sovražnikovo ozemlje zasede, še ni osvojeno. Pravica prvotne državne oblasti se le toliko časa odpravi, dokler jo odstrani močnejša sila. Osvojevalci nadomeščajo marveč" gotovo dobo pravo vlado, dokler posestnih vprašanj mir ne reši. Dežele se morajo upravljati po obstoječih postavah in predpisih. Prebivalci zasedene dežele so dolžni, nove uradnike ravno tako ubogati, kakor so prej uradnike lastne vlade. Nepokorščina proti ukazom osvojitelja se zato ne more opravičiti z nkazi starega via-, darja. kažnjiv je tudi vsak poizkus. postopati sporazumno s staro vlado. Nova uprava pa ne sme ničesar zahtevati, ker bi se lahko smatralo za zločin proti stari domovini. Meščansko in kazensko sodstvo se nadaljuje, če ga ni nadomestilo vojno pravo in vojno sodišče. Nova vlada lahko odstavi uradnike in jih nastavi, prejšnje državne uslužbence lahko zapriseže, da bodo svoje dolžnosti vestno izpolnjevali. Tudi sod-nijski uradniki se lahko odstavijo, če se upirajo ukazom nove vlade. Tak slučaj bi se bil leta 1870. kmalu pripetil na Lotrin-škem. Nemška uprava je namreč zahtevala, naj se pravosodje vrši še naprej v imenu v imenu francoskega cesarja; sodišča so pa hotela soditi v imenu republike, ko je bila proglašena. Sodišča niso več priznavala francoskega cesarja. nemške oblasti pa še niso priznavale republike in sodišča so v škodo prebivalstva svoje delovanje ustavila. Osvoboditelji prevzamejo seveda tudi finančno upravo; davke pobirajo v navadni višini in jih poljubno v obliki vojnega davka lahko tudi povišajo, kar se je zdaj tudi r Belgiji zgodilo. Temelji državnega premoženja v zasedenem ozemlju morajo ostat: nedotaknjeni: posestev, gozdov, javnih poslopij se sme sovražnik prosto posluževati, jih dati v najem. a prodati jih ne sme. Vse prebitke sme sovražnik porabiti zase, zarubiti in prosto sme razpolagati z vsemi uredbami osvojene dežele, z železnico, z brzoja-vom. z telefonom: ali preidejo te stvari tudi v njegovo last. je v mednarodnem pravu še sporno. V haaški konferenci L 1809. so izjavili, da spada vojni material neločeno k železnici kot celota: zato so tudi Nemci 1. 1870-1. o-svojeni vozni material francoskih železnic Francozom po končani vojski vrnili. Velika nesreča v Messini. Messina, Italija. 26. novembra. Ena palač, ki so bile poškodovane tekom velikega potresa 1. 1908, se je danes radi slabega vremena naenkrat sesula ter pokopala pod seboj tri družine. Z rešilnimi deli se je pričelo takoj ter se je posrečilo rešiti dva otroka. Števila v razvalinah pokopanih oseb ni mogoče natančno ugotoviti, vendar pa izjavljajo sosedje, da je bilo v hiši šest oseb. LISTNICA UREDNIŠTVA?- Citateljem naznanjamo, da ne bomo več odgovarjali pismeno na različna vprašanja, ampak bodemo začeli s prihodnjim tednom v vsaki prilogi priobeevati posebno kolono pod naslovom "Listnica uredništva". K. S., Girard, Kan. 150 funtov je 67 in pol kilograma. Želim zvedeti naslov prijateljice l RŠE KUCIC, doma iz Črneče vasi. Pred kratkim je bila v Clevelandu, O. Kdor ve za njen naslov, prosim, naj mi naznani, ali naj se pa sama zglasi. — Anton Stipanič, Box 87, Le-mont Furnace, Pa. (28-11—1-12) Rad bi zvedel za rojaka JOSIPA ZORE. Pred dvema letoma je bil pri fheni na hrani in odšel je nekam v Minnesoto. Jaz mu imam poročati nekaj važnega iz starega kraja. Prosim za naslov. — John Brulc, R. R. 5, Box 29, Waukesha, Wis. (28-30—11) V r c "■'■ - - * Rada bi zvedela za svojega očeta' FRANCA AVGUŠTINA, star je 48 let, doma iz Vemš pri Leskovcu. Kdor ve za njegov! naslov, prosim, naj mi uaznanij aH pa naj se sam zglasi. — Kri-' stina Marolt, Collier Store 55,1 Smith field, Pa. (28-11—1-12) j Iščem svojega brata ANTONA i ROL1H. Lansko leto je bival! nekje v državi Ohio. Prosim ce-! njene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali pa naj se sani oglasi,1 ker poročati mu imam nekaj važnega. — Anna Brožič, Wi-j den, Clay Co., \V. Va. Rati bi zvedel za svojo pestro HE-' LENO PETERCA, podomače Meheloya iz Zavogla št. 5 pri Ljubljani. V Združenih drža-J vah biva že okrog 10 let in se-j daj se nahaja baje nekje v. Pennsylvaniji. — Andrew Pe-I tereic, Oakford, 111. (28-30—11) Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja FRANCA M ARC.; Doma je iz Vrhpolja pri ŠtJ Jerneju na Dolenjskem. Culi sem. da se nahaja nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali pa naj se sam zglasi.— John Škof. Frederiektovn. Pa. (28-11—1-12) H S a a a a a i A! AIn i AIA ♦ nIAIA i AIn1AIAIA t A1AIAIAIAIA REVMATIČNE BOLEČINE so zelo nadležne neprilike. Ako ste nadlegovanj z njimi, nadrg-nite HD3HHK®} W. F. Sererm Co.. eilar KapkU. Iowa. "Severovo Ootb*rd»ko ©f|» cpIo uspešno In hitroučinkuje. Trpel vjled rermatizma. ler null njega nisem int-gel hoditi. toda po par nadeva d j Se-veruvei£:i Unthtrdillrlk olji win s« poeutil popolnoma zdravega. N ifcoli De IjuM brez njega v mojem (lomu. Moja dva sina ga tudi pohvalita kot izbornega zoper izvin>eja in razteze. Ifliov nrtatanfjo vsled trdega ilela. Priporočamo ga svim, ki trpijo vsled revmatiz-ma. oteklin, ruztez ali Iz vinjeni." M. «'žugal:«, t 1. Ii.i 6, St. Louis, Mich. S 3 3 Severn's Gothard Oil (<*»Yerr>vo Gothurdško olj«) a s a a ter si pridobite hitro olajšbo. Priporoča se tudi zoper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvinjenja in razte-ze kit in otolkljajel Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismc, katero smo pred kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardsko olje. Gena 25 in 50 centov. E2 B S B B B B B B B W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa §j ^fflmmmaaaMmBmrnfflfflgommmmmmmmmi? a a a a a a a a Za otroke in odrasle SEVERA'S TAB-LAX. (Severove Tab-Las). Sladkorno odvajalo. Cena 10 in 25 centov. Milo. tako izborao kakor je Setera's MEDICATED SKIN SOAP [Severovo Zdravilno Milo] ima veliko uporab. Cena 25 centov. Severov i pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahteva jU» samo Severovo. Ako via legaruar ne more založiti, miročijte jih od SVARILO. Opozarjam vse roj;.ke na Martina Zore, podomače Cerjanov iz Cilpoha. On govori, da ima pri meni denar shranjen, kar pa ni resnica. Tako je nekega rojaka prevaril, da mu je posodil denar na moje ime. O svojem svaku Antonu Žužeku govori ravno isto kakor o meni. Rojaki, bodite previdni in ne dajte se mu varati! Joe Kitonia, 340 Reed St.. Milwaukee, Wis. _(28-11—1-12; _ ŽENITNA PONUDBA. Mladenie. star 24 b t, izobražen. z veliko trgovino z oblekami, bi se rad seznanil s Slovenko. staro 20—24 let. v svrho že-nitve. Prosim, pošljite pisma s sliko. Na zahtevo vam pošljem pismo in sliko nazaj. J. R. Gorsieh. Box 13. Gormauia, \V. Va. * Drv Goods Store. SIovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 Sedaj smo začeli razpošilja ti naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnič no zgodbo, kako je s svojimi po močniki zasledoval in koneeno n gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih mnorov. Že sama ta po vest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zani tnivega, poučnega in zabavnega Čtiva. Prepričani smo, da bo le tošnji Koledar izvanredno ugs jal našim citateljem. Cena: 30a Ker je vsled nvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče drriave: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire. Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska. Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države »o: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho. V naši podružnici Frank 8a-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve. land, O., pri L. Balastu v Barber-tonu, 0, in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa^ se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj m odra na te eene. _Naročite ga prit SLOVXHIO FUBLIBHIHO 00 Mm ToA OUgr. Želim zvedeti za svoja dva bratranca ANTONA in JOSIPA ZAVRŠMK. Doma sta iz Vir-maš pri Sv. Duhu na Gorenjskem. Prosim, če kdove, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Peter Završnik, Road 3, Box 62, West Newton, Pa. (25-28—11) Rad bi zvedel za naslov JOŽEFA ZlTŽA, doma iz vasi Letuše na Štajerskem. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam o-glasi. — Anton Ritnic, G028 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (23-28—11) Najmodernejša TISKARNA 99 "GLAS NARODA izrrduje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah« Delo okuno. izvršuje prerode v droge jezike. UnUsko organizirana. Posebnost m drastreaa pravila, okrožnico, pamfieti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. r A"/ I'/ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost ]e 21 pri 28 palcih, Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d-V zalogi imamo tudi v &aiugi imamo iuui ft | Novo stensko mapo cele Evrope, fi ■....... i Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer cd Rnsf je. Nemčije, Francije, Beljfije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i I sa tajaike raznik dnutev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih otrojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in uredili tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno. pt kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času vsakdo. Natančne j a pojasnila daje Slovnic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. .. » r.-'ag. * -i oiias naroda; m novembba, 191«. Kaj smo: Turki ali Slovenci? Cesar Franc Jožef je poslal turškemu sultanu Mehmedu V. sledečo brzojavko: "V tem slovesnem trenotku, ko Se j«* otomanska država, primora-Tia .se boriti za svojo east in za varstvo svojih najvišjih interesov, postavila na stran Avstro-Ogrske in njene zaveznice, mi je srena potreba, da izrazim Vašemu cesarskemu Veličanstvu- visoko zado&eenje, ki je čutim vzpričo dejstva, da vidim, kako se naše armade in mornarice bore v ple* men item ni vzvišenem navdušenju za nedotakljivost in slavo domovine. Veseli me, da zrem v »rečnem začetku akcije brodovja Vašega Veličanstva, jamstvo in dober znak orožja v boju, ki so ga nam vsilili naši sovražniki, in za trajno in slavno bodočnost naših narodov. Prane Jožef L" J Turški sultan Medmed V. je cesarju Francu Jožefu tako-le odgovoril : *'Z največjim veseljem sem sprejel brzojavko, ki mi jo je izvolilo poslati Vaše Veličanstvo. Opirajoč se na pravico in zaupajoč Vse-j gamogočnemn. sem sprejel boj, ki j so ga nam vsilili naši skupni so-, vražniki. Vaše Veličanstvo lahko j zagotavljam, da čutim živahno ■ zadoščenje, ko vidim, da se moje j čete bore s slavodobitnimi arma-|dami Avstro-Ogrske in Nemčije I za obrambo naših najsvetejših j pravic. Nadejam se trdno, da bo (Najvišji z zmago naših armad dal triumfirati sveti stvari pravice, j Polagam važnost 11a to. da izra-iziin Vašemu Veličanstvu svoje veliko občudovanje za slavne čine Vaše armade, in izrekam naj-iskreneje želje za naš skupen uspeh. Mehmed V." Na zrakoplovu nad francoskim brodovjem pri Kotoru. Fotograf Jožef Amigo je bil kot stražinojster prideljen kot čr-novojnik indroplanskemu oddelku trdnjavske artilerije. Kakor poročajo cenzurirani listi, so dobili njegovi znanci v Velikem Varaždinu sledeče denzurirano pismo: Kumbor, Kotorska Boka, JO. oktobra. Obvestiti vas moram 0 zanimivi stvari, o kateri dovoljuje pisati tudi naša stroga cenzura. 4. oktobra ob šestih zjutraj je poročal naš opazovalni stražnik, da se bližajo sovražnikove ladje ob nedeljah zjutraj Punti d' Ostro in da obstreljujejo obrežne baterije. Z njihovimi negotovimi streli se jim je. dozdaj le posrečilo, da so povzročili škodo le med ribami. Naša artilerija je pa neki francoski ladji napravila veliko luknjo. Zdaj so, četudi je bila nedelja, pluli le mimo Boke v smeri proti Dubrovniku. 1 kazalo se nain je. da naj poletimo v zrak. Na hidroplanu sva se nahajala dva: naš izhorni pilot c. in kr. linijski ladjini poročnik Hugo Ockemueller in jaz. V približno 1"» minutah sva letela že J000 metrov nad Punto d* Ostium, liril je nekoliko mrzel veter, it je bilo to ugodno, ker sva se lahko hitro dvigala kvišku, kar je. bilo za naju največje važnosti. S svojima izbornima daljnogledoma sva videla daleč v Hercegovino, kjer pokrivajo gore sneg. Medtem sva priletela na odprto morje. Aneroid je že. kazal višino 1200 metrov. Vse je bilo mimo; nobene ladje ne vidiva. <'ez nekaj časa vidiva, kako da se bliža neka trgovska ladji pristanišču v Baru, a to naju ni zanimalo, ker nama je bilo ukazano, da naj opazujeva francoske ladje in naj jih fotografirava. Ko letiva tri Četrt ure, se približava Dubrovniku. V razdalji dveh do treh morskih milj od slikovitega otoka Lakrome vidiva pet do šest sivih pik in slab dim. Vijak je čudovito deloval. Hitro se približava sivim pikam. Razvije se pod najinimi očmi popolnoma nevarno lepa slika. Ihtava že v višini 1600 metrov nad francoskimi ladjami. Pod nama plavajo mogočne trdnjave na morju v raznih oblikah v sledeči vrsti: 11 linijski ladij sledi druga drugi v obliki kroga s težkimi topovi, deset oklop-nih križark v strelski črti v razdalji približno dveh morskih milj; od teh ladij na desni 9 torpednih rušilcev in lahka hitra križarka, ki smo jo že prej zapazili in ki mogoče straži pred Roko. Medtem pripravim fotografski aparat , čez nekaj minut so fotografirane vse ladje Medtem ko kolikor morem hitro fotografiram, čutiva močan zračen pritisk in več sunkov; s svojim daljnogledom vidim v svoje veliko začudenje — ker radi ropotanja našega vijaka se nič ne čuje —.da so pričele vse ladje obstreljevati naš aparat. Tudi pilot zapazi nevarnost. delati prične z dvigalnim krmilom in hitro sva izven nevarnosti V višini 1900 metrov se suče va v krogih in pol ure letava naravnost nad sovražnikovimi ladjami. Sovražnik je bil prisiljen, da je ustavil ogenj, ker s svojimi topovi ni mogel streljati v strelnem kotu 85 do 90 stopinj. V najino veliko začudenje vidiva nekaj druze&a. Ko so si dale ladje oM&ajna znamenja, ladje hitro ...... Niso mogle prenesti, da plavava nad njimi, ker so slutili bombe, dasi sva bila le s fotografičnim aparatom preskrbljena. Približa se 11. ura in hitro se bližava Boki. Solnce nas je čudovito ogrevalo. Vidiva Punta d * Ostro: po nevarnem poletu se spustiva v naš hangar. Dvorec nesrečne bivše mehikanske cesarice Charlotte sredi vojne vihre. V dneh, ko je potekala usoda antwerpenske trdnjave, so se listi spomnili nesrečne bivše mehikanske cesarice Charlotte, žene avstrijskega nadvojvode in kasnejšega mehikanskega cesarja Maksimilijana. Nesrečna žena je namreč preživljala svojo starost, ki jo obdaja dušna tema, v gradu Bouehout, ki leži med jugovzhodnim antwerpenskim fortoin Lierre in drugim trdnjavskim pasom. Ravno tod so prodirali Nemci ter je stal dvorec Bouehout sredi najstrašnejšega boja. Ni dvoma, da so nesrečno njegovo prebivalko z njenim spremstvom že preje spravili na varno mesto, kamor ni segel vojni brum. Boucliout je lepa vas; cerkveni stolp je na vrhu pozlačen ter se na daleč vidi. Lokalna železnica vozi v Bouehout miiuo Laek-na, slavnega dvorca Leopolda II. Komaj sto korakov od postaje stoji krčma za poljske delavce, na kateri je citati Čuden napis: Auberge du Prince — President Nopoleon". Kakor znano. se. je tako imenoval kasnejši cesar Napoleon III. Kako je krčma v Bouehoutu prišla do tega naslova, se ne da dognati. Nasproti tej krčmi stoji dvorec Bouehout. Grad in potrebna gospodarska poslopja leže v parku z visokimi drevesi, širokimi livadami in cvetočimi alejami, 'esaričino domovanje obdaja visok zid z močno železno ograjo. Za časa Leopolda II. sta pri vsakih vratih stražila po dva stražnika, ki sta imela nalog na vsakega streljati, ki bi se hotel približati. a tega ukaza ni bilo treba nikoli izvršiti. štirideset let je cesarica Char-lotta stanovala tukaj z dvema dvornima damama, zdravnikom stražniki in služinčadjo. Kadar je dovolilo njeno zdravje, so jo vodili peš na izprehod po parku. Spremljala jo je dvorna dama in dva bolniška strežnika. In čudno. bolna žena se je najraje iz-prehajala po stezi, ki vodi krog grajskega jezerca. Iz previdnosti je stal vedno v bližini stražnik, da bi preprečil morebitno nesrečo. Pred desetimi leti je cesarica izgledala Še dokaj sveže in zdravo in v laseh je bilo videti le posamezne sive lase. Zadnji pot je Charlotto obiskal njen brat Leopold II. nekega jesenskega dne pred 12 leti. On je bil edina oseba, ki jo je nesrečna cesarica vselej spoznala. Toda onega dne se je izvršila čudna izprememba. Ko je kralj prišel v sobo. se mu je umobolna sestra globoko priklonila, vzklik-nivši dvakrat "Veličanstvo! Veličanstvo!" Nato je pohitela h glasovirju in začela burno igrati Brabanconne", belgijsko himno, in zmedeno peti. Leopolda II; je ta prizor silno potrl. Opotekaje se je zapustil dvorano, medtem ko je bolnica naprej burno udarjala po tipkah. To je bil zadnji bratom in sestro. Osebna svoboda. Louis N. Hammer ling. XXII. Osebna svoboda je tesno zvezana s krajevno samoupravo. Brez-slednje skoro ne more obstajati. C'e kaka občina ne more sama napraviti pravil za svojo vlado, tudi ne more imeti prostosti ter se nahaja v večni nevarnosti, da nasprotuje njenim željam kaka zunanja oblast. Eden čudnih razvojev v tej deželi je ta. da različne države kaj nerade, dovolijo posameznim občinam. posebno velikim mestom primeren del samouprave. Skoro vedno obstaja konflikt med željami mestnih občin in idejami lunetskega prebivalstva. Slednji usili mestnemu prebivalstvu ideje vlade in osebnega vedenja, ki so morda popolnoma primerne in včasih potrebne za redko obljudene kraje ali majhna mesta, ki pa ne odgovarjajo razmeram, navadam in željam mesta. Tako zakonodajo se uveljavi brez primernega upoštevanja potreb in želja mestnih prebivalcev in zelo često v zavedni opoziciji proti nazorom meščanov Kmetski zakonodajalci namreč mislijo, da je njih pripro-sto življenje boljše z moralnega stališča kot pa bolj komplicirano življenje mestnih prebivalcev. V državi New York se želj in potreb mesta New York, ki vsebuje skoro polovico prebivalstva cele države, ne upošteva od strani kmetskih zakonodajalcev. Isto se godi tudi v drugih velemestih Unije. Do gotove meje je to posledica tradicijonalnega sitema zastopstva po okrajih in ne po prebivalstvu, vsled kojega imajo občine veliko večjo oblast v zakonodaji kot bi jo smeli imeti v primeri s prebivalstvom. Pri resnično ljudski vladi, kjer se vrše splošne volitve, je kaj takega nemogoče. Omejitev osebne svobode, nad katero se pritožujemo, je v veliki meri posledica nenrimerne razdelitve oblasti, nasprotovanja med mesti in deželo in nagnjenja enega dela prebivalstva, da ne dovoli drugemu živeti na njegov lastni način. Ako bi imeli resnično krajevno samovlado, hi ne bilo take nevarnosti, da se otežkoči izvrševanje osebnih navad in šeg. Ker nimamo resnične krajevne samovlade. tudi nimamo resnične osnbne svobode. Prišel je čas, da se oprosti mesta varuštva od strani dežele. Ni res, da je življenje v mestih manj moralno kot pa na deželi. A tudi v slučaju, da bi bilo tako, bi to ne tvorilo še nobenega vzroka, da se oropa mesta samouprave kot se je zgodilo to v skoro vseh državah. Iz večnega nasprotovanja med mesti in deželo je razvidno, da kmetsko prebivalstvo ne razume potreb in želja mest ter da noče poslušati onega, ki jih razume ter zahteva zanje pravico. To nasprotovanje med mestom in deželo ne pride nikjer tako ©-stro do izraza kot pri zakonodajnih vprašnajih glede produkcije in prodaje opojnih pijač. • Nikjer se tudi ne kaže tako ostro hrepenenje kmetskih občin, da ukazujejo prebivalcem mest. Dočim izjavljajo, da vrjamejo v krajevno samoupravo, sprejemajo zakonodaje zakone, ki nosijo celo imena krajevne samouprave, ki pa v resnici popolnoma zanikajo ta iprincip. V več državah so 'uveljavljene postave za takozvano krajevno samopravo, ki so nalašč sestavljene tako. da razdrejo vsako krajevno samoupravo, ker so spojene kmetske in mestne občine ter preglasijo slednje mestne in jim usilijo navade in šege, proti volji mestnega prebivalstva. Pri teh krajevnih volitvah se često pripeti, da glasujejo meščani za prosto tprodajo opojnih pijač ter jih preglasijo kmetski volilci. Državljani, ki so se rodili v Evropi, morda ne razumejo popolnoma temeljne vzroke tega čudnega razvoja. Ne oziraje «e na druge stvari je tu velikanski upliv, ki nastane iz temelje razlike med življenjem na deželi v Treba je biti naj asnem glede te velike razlike, da se razume razmere. Da se je pričelo spoznavati slabe posledice izoliranega življenja, je razvidno iz načrta, ki je bil prejet glede, naseljevanja na Zapadu za časa {predsedništva Roosevelta. Glasom tega načrta naj bi se razdelilo deželo tako, da bi se ustanovilo vasi ali mesta, v katerih bi živeli farmerji, dočim bi bila ze.mlja krog naselbine. V organizaciji, katero zagovarja American Leader, z namenom, da se varuje osebno svobodo, naj bi se primerno upoštevalo to velikansko razliko. Prebivalstvo v mestih naj bi me skušalo usiliti svoje nazore kmetskenvu prebivalstvu in nasprotno tudi ne. Predvsem pa bi se bilo treba držati principa krajevne samouprave. To je eden bistvenih pogojev za orhanjenenje osobne svobode. njihovega gospodarja jim je taj-1 y zadnjih bojih v Galiciji nost, ko ipa jih pokliče žvižg, sko- - K:i - „. r, r 4 ^ |je bd ranjen učitelj France Be- Transport veleizdajalcev. Iz Osijeka poročajo v* * 1 . 1 jv fit iuuicu UV.1U 1 i 1 1 aiiLf 1 ir* — • C,JO na grlo temn, na kogar go- |jn (9? pešpolk, iz S0-0 ppj ^J listi, da so tja pripeljali 500 vele Slike iz evropske vojae. Znani mojster v slikanju vojnih dogodkov z bojišča Luigi Bar-zini. ki se je udeležil vojnega po hoda v Madžurijo. Libijo in Balkan. je tudi na francosko-ntluškem bojišču. Njegova brezobzirnost. da bi videl kar največ, je znana tudi med njegovimi tovariši in njegova zmožnost, videti, kar drugi ne vidijo, spojiti fan tazijo. je podobna bistrosti detektiva. Raznime govor prikazni in tudi pripovedovanje mrtvih. "Skoro vsi padli", tako piše. 4'leže na trebuhu, zasiveli obraz je obrnjen k zemlji, zadeti so v celo ali iprsa in imajo one nečloveško. groteskno, strašno obličje. za katero obsojuje smrt na bojišču padle. Mnogi izmed njih so imeli čas, da so se mogli komod-no iztegniti v pričakovanju smrti. Zdi se. da spe. Pred vsakim padlim leži puška, ki je pri padcu zlezla iz roke. Ostri bajoneti so narahljali zemljo. Naval se je začel 700 do 800 m pred sovražnikovimi ohkopi. Dobro je mogoče zasledovati, še enkrat preživeti. Mase napadalcev, ne meneč se za izgube, so šle naprej v peklenskem ognju. Sršeče granate so zažgale tupatam kup slame ali sena. ki še zdaj tli. V trenotku navala pa je sovražna baterija ven dar molčala — kakih 500 m ni nobenega trupla. Sovražnik se je umaknil. Preidemo to prazno mesto in zopet se prikazujejo trup la. So jpa že vsa sovražnikova. Ob cesti---nam pripovedujejo trnipla zanimivo episodo. Del sovražnikov je bil odrezan, poslužil se je grabna ob cesti za varstvo in streljal iz njega. Oma goval je. Držal se je do skrajnosti; poslednji napadalci leže le 3 metre pred njimi. Od bajonetov piebodena padla peščica teh junakov leži na hrbtu čez rob grabna. Tu zavit bajonet, tam razbita puška pripoveduje o silnem, divjem obupnem boju. Pred oddelkom leži podčastnik, ki jih je vodil. Zdi se, da jim veleva še zdaj. Okrog drugega častnika leži vrsta mrličev. Kako so si podobni! Samo uniforme jih razlikujejo. Nemci in Francozi, oboji padli. Razliko jim je zmila maska smr ti. Nekako bratstvo v večnem mi ru smrti veže te padle sovražnike." Na drugem mestu .piše: **V — — — je nemška vojska obstala Zasedla je vrh, ki obvlada mesto in postavila topove, da bi zabra-nili prehod čez reko Med tem. ko topovi grme kot peklenski stroji, korakajo sivi polki v redu trdno skupaj in pravilno k--- in - "Ali jih je bilo veliko?** Stara krčmarica pojasnjuje: "Moj Bog! In kot iz kamna!" "Utrujeni?" "Kdo bi si to upal trditi? So iz kamna!" V dveh urah .pridemo do bitke — brezkončne in največje v zgodovini, ki je kot požar na stepi prešla pokrajino. Vrste vozov^ obstajajo. Popotniki porabijo ta trenutek, da se obri-jejo, visoko gori na zadnjem sodu smodnika sede tako lepo, kot v kateremkoli brivskem salonu. Maročani zmrzujejo. Stiskajo se k zidu, da bi bili varni pred veterčkom, ki se igra z vršički spod pokaže V---je ko v peklu. Ka- nonada ne prestane. Iz bruhanja in grmenja topov se da spoznati le kovinski zvok prhajočih granat. Naprej! Cesta je zapuščena. Pri mostu stojita naslonjena dva generala. Mirno se razgovarjata. "Kakšna je cesta, gospod general", povprašujem ojunačen vsled njegovega prijaznega obraza. "Ali smem iti dalje?" "Gotovo, samo pazite na streljanje, da ne pridete v sovražnikov ogenj." Kraj je videti kot bi bil prestal potres. Prišlo je, vzelo rog za rogom, streho za streho. Stene razpadajo in ukazujejo opustošeno notranjost. Domače orodje, kos za kosom, pada 11a cesto. Granate so pometi e strehe in razmetale vse*na daleč in notri. Črni o-blaki dima se mešajo v fino meglo eksplozij. Mesto je videti kot zvezano od strahu. Vsi stanovalci pa vendar niso zbežali. Tu -in tam pokuka kdo izza polzaprtih vrat. Sicer so pa skriti po kleteh. Nik-do ne spregovori niti besedice. Dan se nagiba — — — bombardiranje postaja hujše. Brkati Zuav pogleda zvedavo k nebu vzame iz ust svojo pipico in za-mrrara: "Uhm. Slabi časi. Jutri bo deževalo — železo". Pil. Ima težko ranjeno levo roko. Leži v Satoralja Chelv Doham gver 203. V srbskem jetništvu je po poročilu avstrijskega zulafa avstrijskih Nahajajo se v Nišu. k on častnikov. leizdajaleev Bošnjakov, kmetov in inteligence ter 32 pravoslavnih popov. 7C-letnica Ksaverja Šandorja Gj^lakega. Znani hrvatski pi »tt-Ij Sandor »Jjalski, ki je znan tudi nam Sio-veneem. je izpolnil GO. leto. Ameriki in onim v Evropi. Dej- f dreves. nekem vozu sedi sin stvo je, da živi ameriški farmer' Arabije in prepeva orientalsko zase na svoji farmi ter da je pre-1 bojno pesem. Vojaki okreg in o-cej osamljen, dočim živi evrop- krog v tihi udanosti poslušajo je-ski kmet v vaseh ter leži polje 'čečo pesem svoje žgoče domovi-krog teh vasi. Evropski kmet je' ne. Hropenje topov se bliža, dim vsled tega deležen do gotove me- srčečih strel se gosti. Nikdo se ne je prednosti skupnega življenja, ozre, nikdo se ne obrne, nikdo se S svojim sosedom je v nepresta- ne briga za to, kaj pride. Ti rja-nem stiku ter se glede svoje oko- vi knpi samo čakajo na povelje lice ne razlikuje tako ogromno k boju; za vse drago jim nie ni. od mestnega prebivalca kot se Ne morejo tega brez tega niti godi to pri ameriSkem farmerjo. razumeti. So kot pes, pogovor Slovenski vojaki v Belgiji in Franciji. Kakor je znano, je dala Avstro- Ogrska več svojih motornih baterij na razpolago svoji zaveznici Nemčiji. Te baterije uporablja sedaj Nemčija na zapadnem bojišču. Pri teh baterijah službujejo tudi slovenski vojaki. Slovenski vojaki so se udeležili s svojo motorno baterijo tudi obleganja belgijske trdnjave Antwerpena. Eden izmed teh. bivši načelnik Sokola v Kostanjevici. M. Ozwald je poslal iz Antwerpena pismo, datirano z dne 14. oktobra. V tem pismu piše med drugim: "Prepotovali smo velik del Avstrije. Bavarsko in Luksembur-ško. Prišli smo v Belgijo in v Francijo, kjer smo prvič posegli v boj s svojimi motorskimi baterijami. In uspeh je bil na naš' strani. Iz Francije smo se zopet vrnili v Belgijo, da sodelujemo pri obleganju trdnjave Antwer pen. Tudi to trdnjavo smo zavze li. kakor preje Namur 111 Mau-beuge (Mohež). Do sedaj smo bi li neprestano v boju. brez vsakega (počitka. Danes je odmor, dobili smo en dan oddihljaja. Kak šen užitek! Sedaj imamo vsaj ležišče. da spimo pod streho, če tudi na trdih tleh. Preje smo prenočevali tedne mesece zunaj na prostem, ne glede na to. ali je bilo lepo vreme ali pa dež in vihar. Zdeli smo noč in dan v svojih postojankah, granate in šrapneli pa so padali nad glavami kot toča. Bilo je strašno. Najstrašnejše »pa je bilo pred Mo-begom (Maubeuge). Nikdar, dokler živim, ne pozabim na one grozne noči, ki smo jih prebili tukaj. Pravijo, da smo bili izdani, kaj je na stvari, ne vem, vem pa, da je bila naša osveta strašna. Mesto s 16.000 prebivalci smo razstrelili v prah in pepel, niti o-peka ni ostala na opeki... Danes smo tu v Antwerpenu. Pripravljamo se na nove napore, na nove boje. ker konca še ne bo "skoro. Pravkar smo dobili poročilo, da je kralj belgijski ranjen in da je pobegnil. Revež, zadostil je svoji dolžnosti napram domovini, a sedaj je moral bežati in izgubil je vse. vse. Revnejši je sedaj kakor zadnji berač. Nehote se spominjam na 'ubežnega kralja', pesem, ki smo se jo učili v šoli... V mojem oddelku sta tudi dva Novomeščana: Bučar, ki igra gosli v salonskem orhestru, in črnomaljski učitelj Mikolič, sin novomeškega krojača,. Ubožca, oba sta ranjena v nogo... Vse bi bilo dobro, samo v skrbeh sem radi svojcev doma. 18-letni najstarejši moj brat je šel prostovoljno k vojakom in se morda že bori na severu proti Rusom, mlajši brat in sestra U, dočim je naša posebna tvorniSka cena za to uro le $5.80. Kdor pa naroči ml nas uro, dobi gori naslikanih deset predmetov popolnoma zastonj z uro vretl. Ti predmeti so: .'<2 kaliber ravolver, model: verižica; britev; jermen za brust-nje britve; posodica z omelom: gumbi za srajco in zavratnica. Ko hočete toraj kupiti *25.iti teh deset predmetov popolnoma zastonj, potem izrežite ta ogsas ter ga narn pošljite skupno z depozitom 25 centov v znamkah. Gotovi bomo da v resnici žeiite našo uro ter vam bomo poslali um s temi 10 predmeti vr<>d popolnoma z&itor.j. Kdor naroči od nas to uro, ne riskira popolnoma ničesar, ker imn pravico pregledati našo uro ter se prepričati da je prav taka kot se popisuje. Kadar ste prepričani, da je ura vredna *25.0»>. da je resnično 14 karatna pozlačena, od tvornice jamčena 30 let s svetovnoznanim kolesjem, potem plačajte ostanek $5.5-> ter ekspresne stroške 25 centov. Ako bi pa ne bili zadovoljni, vam vrnemo onih 25 centov. Tekom 20 let popravljamo ure popolnoma brezplačno ali jih pa izmenjamo proti povračilu pošilialnih stroškov centov. (Iz Canade se mora doslati denar v naprej.) Pozor: Nad darili so slike peterih r&ziičnih ur. Označite s križem katero naj vam pošljemo in pišite, ali želita žensko ali možko uro. Naslovite tako: National Commercial Co , 90-92 W. Broadway, Dept. S00, New York, N. Y. Imenilc padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih voine^a ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: kje jc kdo Joau. let« rojstva, katerem *o>e-. . oddelka pripada i. t. d., tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega Di radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, Sri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete, likjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. Dolinar, 45 Veecy St. Dept. G, New York, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznin. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, Čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'j gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi či3ti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. naročila se točno isvriuje|o Prva Slovenska veletrgovina. Tke Ohio Brandy Distilling Co. 61124*, ST. CUB AVL, CLEVELAND, 9. B ■ Jigsslenniki B : SI Kiti!. Jidniti BI <1xm 24. januarja 1901 ▼ driavi M ▼ ELY, MINNESOTA, •umu oradkihj fredaednlk j r 11 GERM, 607 Cherry Way or bo* IT dock, Pa. Podpredsednik t ALOIS 1ALANT, 113 Sterlini It«, |u berton, O. BlaTni tajnik: GEO. E. BBOZICH, Box 424, Ely, ^ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, ■aapnikt LOUItf K A STE LIC, Box 583, Salida, Col*. TEHOVHI ZDBAVNXK: Di. MAETEN J. IYEO, »00 N. Chicago St., Joliet, HI NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th 8t.f Calumet, Midi. PETER ŠPEHAB, 422 N. 4th St, Kansas City, JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRZlSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI; RAN JUSTIN, 1708 E. ffith St, Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Spring«, Wye. GREGOR PORENTA, Bo* 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva Itv. 1, Ely, Min« ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva Stv. 2, Ely, Mimt JOHN KOVACH, Box 365, od društva fitv. 114, Ely, Mina Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pofti Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoibt pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nenradna pisma od strani Članov se fieBodr oalralo, Dnltveno glasilo; "GLAS NARODIH, GLAS NARODA. 28. NOYEMBB Kaka daleč streljajo topovi? V raznih nevojaških krogih se trdi, da streljajo novi nemški 42-ceutimeterski topovi 44 km daleč, torej na približno daljavo Ljubljana-Zidani most. Profesor praške univerze, znani, fizik dr. Kučera, označuje to trditev za neutemeljeno. "Že s fizikalnega stališča je izključeno, da bi inogej kak projektil iz topa preleteti 44 kilometrov. Izstreljeni projektil popiše, kakor znano, parabolo. Ta parabola je tem daljša t. j. projektil se tem počasneje približuje. tlom, čim večja je prvotna sila, s katero je bil izstreljen, oziroma, čim večja je prvotna brzina, s katero zapusti projektil topovsko cev. Da )>i mogel preleteti 40,000 in, t. j. 40 kilometrov, bi morala znašati njegova začetna brzina vsaj 2000 m v sekundi. Največje tozadevne uspehe se je dosed a j doseglo pri Kriip-povih topovih. Kruppov 15-eenti-raeterski inožnar strelja 9 km daleč, projektil je 41 kg težak in razvija začetno brzino 380 m v sekundi; havbica kalibra 28 cm, donese do 9900 m. projektil je 45 kg težak in ima začetno brzino .135 m. &peeijalna 15-eentimeter-eka havbica z 41 kg teškim pro-jektilom in začetno brzino G40 m pa doseže 14,500 m. Projektil mora na svojem potu premaga ti znatni zračni odpor. Ta odpor narašča v kubičnem razmerju z brzino. Ako je torej brzina trikrat večja, je zračni odpor 27 krat močnejši. Poleg zračnega odrpora pa ovirajo let projektila, tudi prazni zračni prostori, ki se i pojavljajo za letečim strelom in ki potrebujejo silno mnogo energije. Tudi zračne razmere, kakor tlak, vlažnost in, temperatura, ter končno velikost, teža in oblika projektila, vplivajo na njegovo pot po zraku. Doseg projektila se da v glavnem povečati ie s povečanjem prvotne brzine. P*rvotna brzina pa je tem večja, čim daljša je njegova'cev. V tem oziru pa so dane gotove meje, ki jih ni mogoče prekoračiti, ravno-tako kakor da se jakost in množina eksplozivnih snovi staptaje-vati le do gotove točke, ker je trdn ost in jakost cevi same tudi zelo omejena. Končno se odpor zraka in brzina strela izenačita in stopnjevanje brzine ne more več zmeniti, oziroma povečati daljave, katero preleti projektil. V zadnjih letih so iskali učenjaki druge metode za izstreljevanje projektilov. Profesor Birkeland je predlagal konstruiranje elek-tromagnetičnega totp-a. Njegova ideja pa ni imela praktičnih praktičnih uspehov in tudi elektro-magnetičen top bi ne premogel večjih daljav, kakor eksplozivni. Profesor Kučera sodi iz vsega tega, da se mnogo večje daljave, kakor jih prelete projektili že sedaj znanih topov, sploh ne da- jo doseči. — Artileristični krogi sodijo, da tudi 42-eentimeterski top ne more premagati večje daljave, kakor približno 14 kilome-t rov. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Starka na straži. Od Kar se je vojna začela, se je vpeljala v Trbojah straža in sicer pri kapelici sredi vasi. Ponoči stražita 2, podnevi tpa 1 moški. Vsaka hiša je dolžna po sporeda dati enega moškega, ali si pa preskrbeti namestnika. Dne 27. avgusta t. 1. je zadela vrsta hišo kovačice 77 let stare vdove Marije Šetina ; ker je pa te sin v vojski, prevzela je po nasvetu soseda sama stražo. V to s vrh o je držala v roki železen drog takozva-no "valitarico". To pa ni bilo •po volji delavcu Jožefu Žmnu, da bi ženska možko delo opravljala. Iztrgal ji je iz rok vahta-rieo in s krikom: "Kaj imate tukaj vahtat ', jo udaril s tem orodjem na hrbtišče desne in na pod-lehtniee leve roke, ter ji prizadejal težke poškodbe. Žuin ne taji dejanja in pravi, da je to v pijanosti storil. Obsojen je bil na 10 meseeev ječe. Uboj. Pred pomožnim senatom se je moral zagovarjati Janez Trelc, dninar na Rakeku zaradi hudodelstva uboja. Obdolženec je popival v Stržajevi gostilni, kjer se je nahajalo drugih gostov. Pogovarjali so se o izbruhu vojske med Avstrijo in Srbijo. V ta tpo-govor se je vtikal tudi Trelc, kar je imelo za posledico, da so ga iz-tirali iz gostilne. Cez nekaj časa je odprl Anton Milavc vrata in pogledal, ali se nahaja obdolženec še v veži. Ko ga je pa obdolženec zagledal, je takoj segel po nož. Stari Andrej Petrovčič je dvignil stol in ga držeč pred seboj šel proti obdolžencu. V tem trenotku je Trele prijel z levico za stol in ga odrinil od sebe. z desnico pa sunil Petroviča z odprtim nožem v srce, tako da je starec po poteku nekaj minut vsled notranjega izkrvavljen ja umrl. Obdolženec se izgovarja, da je ravnal v silobranu, kar zaslišane priče zanikajo. Sodišče ga je obsodilo na 3 in pol leta težke ječe. i Skrajna neprevidnost. Živinski kupec Janez Koren iz Budanj, je prenočil v Petričevem hl|vu v Čevicah pri Logatcu. Zjutraj je mož zapazil, da mu je nekdo notranji žep pri telovniku pre-rezal in mu izmaknil listnieo z vsebino 2400 K. Tatvine so bili osumljeni 4 moški, ki so ravno takrat s Korenom v tem hlevu nočili. Orožniki so pri osumljen clh takoj uvedli strogo preiskavo, a niso našli ničesar. Skrajna lahkomišljenost je privedla Korena do te škode, da si pri tolikem denarju, ki ga je nosil pri sebi, ni privoščil za prenočišče sobe. Dobro jo je skupil. Matevž ftkof, 18 let stari delavec iz Zaklanca. je velik malopridnež. Služil je letošnjo ;pomlad za hlapca pri posestniku in trgovcu Francetu Kobalu v Podsmreki. Majbika meseca tega leta je svojemu gospodarju iz kleti izmaknil svinjsko pleče in 10 litrov vina, ki sta ga s hlapcem Janezom •Jamnikom popila. To mu pa ni bilo zadosti, zakaj začetkom junija se je vtihotapil v gospodarjevo spalnico in tam iz zaklenjene omare vzel iz listnice 400 K. Obdolženec je še nekaj časa služil, da bi sum tatvine odvrnil od sebe, ker pa takrat niso zasledili tatvine, je zapustil službo,t šel na Vič, kjer je našel svojega prijatelja, drugoobdoženea, 18 let starega Antona Oblaka, delavca z Gline. Le temu je zaupal storjeno tatvino in mu prigovarjal, naj ga Spremi v Trst. In res sta jo drugi dan potem, ko sta si razdelila plen, mahnila preko Trsta na Reko in v Zagreb, z ostankom ukradenega denarja sta se pa vrnila zopet v Trst. Tam sta obiskala bivšega škofovega hlapea Antona Jamnika, 27 let starega ko-čijaža. ki je s svojo ljubimko, Marijo Tršar, 27 let staro zasebnieo, stanoval v Via Rigutti. Škof in Oblak sta nekaj dni stanovala pri prej imenovanima, katerima sta o tatvini povedala, ter so vsi štirje živeli od tega plena. Ko je pa denar pošel, so sklenili, da naj Skof pri Kobalu izvrši drugo, a bolj izdatno tatvino in jim pridobi nova sredstva za nadaljnje potratno življenje. In "res, dne 17. junija t. 1. se je Škof zopet na potil v Podsmreko ter čakal na nekem griču ugodne prilike, da Kobalovi zapuste hišo. Med 1. in 2. uro se je pa vtihotapil v Koba-lovo spalno sobo ter iz zaklenjenega predala vzel listnieo z vsebino 2950 K in jo s tem plenom odkuril nazaj v Trst, kjer so vsi štirje obdolženci s tem denarjem tako potratno živeli, da je bilo v kratkem tpo njem. Medtem, ko obdolženec dejanje priznava, tajita Oblak in Jamnik, da bi ga bila nagovarjala k tatvini, temveč, da sta mu rekla, da naj gre, če misli dobiti denar, priznata pa. «la sta ga spremila na kolodvor in da mu je dal Oblak za na pot 1 krono. Tudi Marija Tršar taji, da bi bila ona Škofa nagovarjala k tatvini, a obdolženec je izpovedal, da je tudi ona vedela, za kaj gre in bila udeležena pri skupni porabi ukradenega denarja. — Sodišče je vse štiri obdolžence spoznalo krivim in obsodilo, in sicer, Matevža Škofa na tri leta, Antona Oblaka na (poldrugo leto. Antona Jamnika na dve leti, vse tri v težko ječo, Marija Teršar pa je bila obsojena na 4 mesece ječe. Prazno bojišče ob reki Aisne. Očividec poroča: Večina si predstavlja bojišče tako, kakor je {predstavljajo slike ali fotografije. Ce stojimo severno od reke Aisne na kakem griču in gledamo po ravnini, vidimo deželo z gozdovi, vasmi in s pristavami, ki gore in se kade. Edini ljudje, ki jih vidimo, so male skupine blizu reke. Cez nekaj časa se skupine pomikajo polagoma naprej, razširjajo se, dokler se možje ne razkrope po ravnini. Zdi se, kakor da iščejo nekaj, kar so izgubili. Tako jpočasi hodijo, kakor da so utrujeni in da zanje čas ne velja. Od časa do časa se v prostoru pojavi nenadoma tanek, bel dim, ki visi nad njimi. Šumi tako, kakor da se kreta v zraku na miriade perut, kakor da se mali vodometi dvigajo, kakor se dviga prah po dolgotrajni suši, kadar močno dežuje. To so sovražnikovi šrapne-li. Ne vidi se, odkod padajo; sovražnik je zapazil, da se čete pomikajo naprej. Možje nadaljujejo svoj mirni izprehod, kakor da se ni nič zgodilo; vedo namreč, da ogenj Šrapnelov ni tako nevaren kakor gromi. Zgodi se, da se kak mož izpodtakne in obleži, kjer pade. Zadela ga je ena tistih mnogih krogel, ki jih raztrese šrapnel, če se pravočasno razpo-či v zraku. Možje korakajo naprej, dokler ne začujejo novega glasu. Novi zvok je podoben o-strewu in hitremu regljanju. So-• vražnikova strojna puška meče z levega robu gozda svinčeno to-(čo. Možje se takoj vržejo na tla. Spoštujejo namreč eno strojno puška bolj kakor celo baterijo topov. Kegljanje preneha tako t hitro kakor se je pričelo. Ce pogledamo na gozd, vidimo plamen, podoben rdečim svetilkam med drevesi. Naši topovi odgovarjajo na sovražnikov ogenj. Nekaj minut .pfretresa gromenje zrak. V I varstvu tega ognja možje zopet j vstanejo, a žal ne vsi, in tečejo j hitro naprej. Zopet čujemo re-! gljanje; možje zopet iščejo varnosti na prsih matere zemlje. Tako se nadaljuje približno eno uro, dokler možje ne zginejo, kakor da jih je požrla zemlja. Ničesar več ne vidiš kakor dolge temne črte, ki segajo po ravnini. To so strelski jarki. Zdaj se pričnejo dvoboji £ušk. Raznoterosti. Nova madame des Thebes. Listu "Kuryer Codzienny" po-raeajo čez Varšavo: Nedavno se je neka gospodična B. iz Litve preselila v Lvov. B. je že od svoje zgodnje mladosti vzbujala začudenje s svojimi prerokovanji; preiskovali so jo razni zdravniki, profesorji in drugi strokovnjaki. Že pred osmimi leti je B. napovedala poljskemu pisatelju grofu Ronikier njegovo usodo; grof je, kakor znano, že trikrat stal pred sodiščem, obtožen, da je umoril svojega svaka. Ko se je gdčna. B. začetkom meseca julija letos preselila v Lvov, je v večji družbi napovedala, da bodo 3. septembra Lvov zasedli Rusi. Na nadalj-no vprašanje je odgovorila, da bodo nemški vojaki vkorakali kmalo v Varšavo. Z gosli v vojni. V "Obzorn" čitamo: Z enim izmed domačih polkov je odšel na bojišče tudi mlad cigan. Ker ni imel drugega, je vtaknil v svoj žep svojo cigansko pipo, pod pazduho pa je vzel svoje ciganske gosli. Kadar je imel čas, je zasviral na svoje gosli, njegova stotnija pa je veselo pela. Vojaki so bili vedno dobre volje. Naenkrat je postal cigan zamišljen, a njegovih gosli ni bilo več slišati. To je opazil tudi častnik ter vprašal vojaka cigana.; zakaj je tako otožen. "Gospod stotnik", je odgovoril cigan, "pokorno javljam, da so se mi razbile moje gosli. Malo prah. malo dež, včeraj pa ona sovražna krogija. ki mi je oddrgnila kožo na prsih in mi razbila gosli. Ni mi žal za prsa. ne za kožo. žal pa mi je za gosli!'* Stotniku se je smilil cigan, zato mu je rekel: "Ako boš marljiv in hraber, Ti zbora kupil nove gosli!" Cigan je od veselja tlesknil ob dlan, vrgel kapo v zrak in veselo zavriskal. Od tegn časa je bil povsod prvi, \ vsakem boju je hrabril svoje tovariše, sploh nastopal je kot vzor vojaka, kot pravi junak. Tako je prešlo par dni. Polk je dospel v neko mesto, kjer mu je stotnik kupil nove gosli. Cigan se je ves spremenil in zopet je sviral na svojih goslih, kjerkoli je mogel. Veselje je bilo zopet v njegovi stotniji. Nekega dne pa je zadela tudi njega svinčenka in mu povzročila hudo rano. Odpeljali so ga z bojišča. Evo ga sedaj v eni izmed zagrebških rezervnih bolnic. Cim je končana "vizita", seže ranjeni cigan po svojih goslih in svi-ra. Ranjenci dvigajo glave, poslušajo, se vesele in pojoč spremljajo pesem. In tako odmevajo bolniške dvorane od časa do časa od zvokov veselih vojaških pesmi. In prav je tako. Kdor poje, zlo ne misli in se nadaja boljše bodočnosti. To je povest, resnična in živa o ciganu vojaku in o njegovih goslih. Kjer je vojna. Eden izmed vojnih poročevalcev na francosko-nemškem bojišču slika vtiske tako-le: Pringy, Mausigny, AuttSmme, Chambry, vasi in vasice so zastrte z dimom, ki ga podi veter in ki zastira obzorje. Smrad požara se razprostira vsepovsodL Hiše in kopice sena ^ore brez plamena v samoti. Pred nami se dviga vitek zvonik, razrušen, raz-streljen na vseh straneh. Pred njim je razdejan vrt, opustošen, pust. Toda zvonik še stoji. Tu je vas Barcv. Vsaka hiša ima poškodbe, vsako je zadela krogla. Eksplozije so zadele tudi strehe, opeka lezi razmetana po tleh, kakor da bi bila iz papirja. Okna so razbita. Granate po eksplodi- rale v notranjosti hiše in uničile vse. Zidovi kažejo ogromne črne rane. Uradno poslopje stoji , tu napol razrušeno, arhiv, poln 'uradnih, resnih stvari, je nagnjen in izza rdečega zastora se 'sipijejo resni uradni spisi. | Tam je cela vrsta kmetskih hiš. Vladalo je v njih skromno j blagostanje, starinsko, resno in , vedro. Velika stara drevesa, hlevi, a ob strani sadovnjaki in vrtovi. Nekaj teh hiš gori. Na dvoriščih drugih je polno slame, cunj, razbitih predmettov, vojaških stvari, razmetanih pušk. zlomljenih bodal, porabljenih- in neporabljenih nabojev, vmes pa teče črna krri. Prvi sanitetni oddelki opravljajo svoj posel na teh dvoriščih in na hodnikih. Več ranjencev je tu umrlo in patrulje sedaj iščejo mrtvece. - Streha cerkve je prebušena. dnevna svetloba prihaja z vseh strani v njo. Mal eotičen hram božji je bil to, sedaj je porušen, okna so razbita, na cerkvenih tleh pa leže granate in teče kri. Vsi prebivalci so zbežali, v vasi je ostala samo ena samcata starka. Ob odprtih vratih svoje koče sedi in buli v svet z očmi prestrašene živali. Zblaznela je re-vica, starka, zato je ostala tu. na Muehlberg-Roderau-Meissen-Kozschenbroda-Draždane. Mrtvega Angleža so pokopali v Muehl-bergu. Ker so ravno tisti dan 'sprejemali delavce v tovarni, v Brottewitzu, je bila deležna eesta polna kolesarjev. Anglež je iz tega najbrže sklepal, da vsi ti ljudje nje^a zasledujejo ter si končal življenje. Prva bitka. Vojak iz armade generala Dankla. ki se je udeležil več bitk. popisuje v * * Novi Reformi" svo-jev tise. ki jih je dobil v prvi bitki tako-le: "Že dva dni smo bili na ruskem teritoriju in smo morširali veselo prepevaje, ne da bi videli kakega sovražnika. Naenkrat nam je kavalerijska patrulja. ki je šla pred nami. sporočila : Pozor, sovražnik se bliža. Dobili smo ukaz. da raztopimo in se skrijemo. Razšli smo se po poljih, kjer je rasel krompir in Francoski duhovniki. V Nemčiji porabljajo duhovnike, ki se nahajajo v vojni, v kolikor niso nastavljeni kot vojaški dušni pastirji, v bolniški službi. Na Francoskem pa morajo duhovniki služit* kot navadni vojaki v boj ni fronti. Mnogo francoskih duhovnikov je bilo vjetih in odposlanih v nemška vjetniška taborišča. Da bi usodo teh duhovnikov olajšal, se je nadškof v Ko-linu (Koln) kardinal Hartman o-bmil s posebno vlogo na cesarja. Cesar je ugodil tej prošnji in dovolil, da z vjetimi francoskimi duhovniki postopajo kot s častniki. Kaj piše slovenski rojak iz Ant-werpena? Pri avstr. "motorjih" (motorne baterije) služi tudi nečak ku-rata v Šteferjanu. Pred kratkim je pisal ta vojak svojemu stricu tudi to-le: "Hvala Vam za ponudbo zimske spodnje obleke in denarja; tega mi ne manjka, le cigaret nimam vselej. Dobro mi gre, zdrav sem, — pa grozote vojske nikdar ne pozabim. Oh! kako se zemlja trese, ko zažge-mo naše motorje. Več ust meno, ako Bog da, da se vrnem domov. Molite zame in pozdravite moje dobre, predobre stariše.." K samomoru angleškega majorja Yate "Liebenwerdaer Kreisblatt" poroča o samomoru pobeglega angleškega štabnega častnika Charles Alice Yate od yorkshir-skega pehotnega polka naslednje podrobnosti: Tovarniški ravnatelj Schuelze iz Brottervvitza, ki se je o«b 10. dopoldne s kolesom odpravil v Lehndorf, je za opekarno v Mar-tinskirchu opazil nekega, tujega Človeka, ki je vzbujal pozornost zlasti zato, ker je bil gologlav. Medtem je prišlo več delavcev, nakar so tujca ustavili in začeli izpraševati. Takoj se je pokazalo, da je sumljivi neznanec ino-zemec, ki je pa znal nemški. Ker ni imel pri sebi nobenih izkazil-nih papirjev in je bil sploh sumljiv, so mu sneli plašč in opazili, da nosi tujec čez ramo obešeno fino ročno torbico. Odprli so torbico in začeli preiskovati vsebino, medtem je tujec nenadoma potegnil britev in si prerezal vrat. Zazibal se je še par korakov naprej, nato se pa zgrudil in bil kmalu mrlič. V torbici se je nahajalo veliko luksurijoznih predmetov za vsakdanjo rabo, posebno pozornost pa so vzbujale popisane pole papirja. Pokazalo se je, da je bil tujee Anglež. Nemudoma se je poslalo obvestilo garni-zijskemu poveljniku v Torgau, ki je takoj telefonično odgovoril, da je ponoči ušel en angleški ujetnik — major Yata. Dasi tujec ni imel pri sebi nobenih izka-zil, je bilo takoj jasno, da je on pobegli major. Od svoje vojne obleke je imel na sebi očividno samo še rjave čevlje na zadrgo, medtem ko si je moral plave delavske hlače, ki so ravno t»ko kakor Čevlji pričale o dolgi ponoč-ni hoji čez grm in stm, in temni obnošeni plašč preskrbeti šele za beg. Razen angleškega denarja je imel pri sebi nekaj 6to nemških mark v bankovcih. Najbolj je pa vzbujalo pozornost, da je tujec imel pri sebi od druge roke pisano potovnico, glaseČo ae si s puškami napravili male nasipe. Legli smo na zemljo in drhteli smo, kakor da smo dobili mrzlico. Ogledal sem si svoje tovariše, vse mlade ljudi in videl sem, da drhte kakor jaz. Ni ču-(da: prvič smo doživeli na bojnem polju nekaj posebnega in bili pripravljeni na nekaj velikega. Čakajoč na sovražnika si je vsak mislil: morda bom ustreljen, morda samo ranjen. Minolo je pol ure. minula je ura, minu-ile so dve. tri in štiri ure, a sovražnika ni bilo. V telil dolgem čakanju nas je nehala mrzlica pretresati. Samo nepotrpežljivost nas je trpinčila; zahtevali smo, naj gremo naprej in naj poiščemo sovražnika, ki se pred nami umika. To je bila naša prva bitka, v kateri se pa nismo nič bojevali. V drugi bitki sino že šli, kakor izkušeni vojaki in smo tudi dobro opravili. CENIK KNJIG, katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VEN HQ: Dufina pa5a —.80 Dušna paša v nanje Tesano $1.00 Ključ nebeških vrat —.50 Marija vurhinja elegantno vezano JI.20 Otroška pobožnost —.25 Rajski Glasovi —.40 Skrbi za Dušo elegantno vezano z zapono $1.40 Skrbi za DuSo v slonovo kost vezano 11.20 Sv. Ura elegantno vezano $1-20 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemSkl —.25 Abecednik slovenski —.25 Ahnov nemško-angleSkl tolmaS —.50 Angi. Blov. in slov. angl. slovar —.40 DomaČi zdravnik —.50 DomaČi živinozdravnlk —.50 Drugo berilo —.40 Hitri raCunar —.40 Katekizem maU -—-15 Novi domovinski nkon —20 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstva $1.00 Prva nemška vadnica —.35 Ročni slovensko-nemški slovar —.50 Schimpffov nemško-slovenski slovar $1.20 Schimpffov sloven.-nemški slovar $1.20 Sadjereja v pogovorih —25 Slovar nemško-slovenskl (JanežlC- Bartel) nova izdaja $2.50 Slovensko-angleška slovnic« $100 Slovenska slovnica $1-25 Slovenska pesmarica. L In II. zvezek, vsaki po —.80 Trtna uš ln trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki katekizem —.40 Vošiilni listi —.SO Zgodbe sv. pisma —.50 Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 2 ln S. zvezek vsaki po —.KO ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer —-20 Avstrijska ekspedlcija —.20 Avstrijski Junaki, broširano —.70 Baron Laudon —30 Baron Trenk —-20 Bele noči________—.20 Beneška vedeževalkm — 20 Beračica —-20 Boj za pravico —-40 Božični darovi —-15 Burska vojska —-25 Car in tesar —20 Cerkvica na skali —.15 Cigan ova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov. $5.00 Črni bratje —-20 Cvetna borograjska —-40 Cvetke —-20 Cas Je zlato —-25 Devica Orleanska —-30 Don Kiiot —20 Doma In na tujem —20 Dobrota in hvaležnost —60 Dve čudopolne povesti —-20 Erazem Predjnmski —20 Evangeliji —-50 Evstahlja, dobra —.20 Fablola —35 Fra DJavolo —.25 George Stephenson, oče železnic — 25 Gorenjska knjižnica: 1. rv. fTokmanova povest —.15 3. zv. Izpokorjena r omari ca —.15 4. zv. Grajski lovec —.15 5. zv. Kukelcev stan —.15 6. zv. Šmartno pri Kranju —.15 Gozdovnik. 2. zvezka —.80 Greh ln smeh — .50 Htldegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hlrlanda — 20 Hubad, pripovedke, I. in IL zvezek PO —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Tzlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovin* —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanaml, mala Japorka — 20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad DobruOo —20 Jar orni! —.20 Jetnlkovl otroci —.50 Kapitan M ari Jat $1.00 KriStof Kolumba — 20 Krvna osveta —.15 Knez Črni Jurij —.20 Krvava noč ▼ Ljubljani —.40 LaZljivi Kljukec —.20 Le ban. sto beril — 20 Ljubezen n maMeranje, 108 zve*. $5.00 Maksimlljan —.20 Marjetica —.50 Marija hči polk ova — 25 Materina žrtev —.50 Mati. socijaien roman Sl.OO Masulino -.30 Mir boAJl —.70 Mirko Poiteenjakovll —.20 Mlad samotar —>15 Miklova Zala —.30 Na različnih potih —.20 Na valovih Južnega morja —.15 Narodne pri povesti. I., n.. m. ln IV. zvezek, vsaki po — SO Na bojišču —.35 Na Indijskih otokih —30 Na Jutrovem —.35 Na preriji —.20 Naseljenlcf —120 Nedolžnost preganjana ln povellča- na —20 Nezgoda na Palavanu —.20 O JeUkl _n Pasjeglavcl $1.0« Pavli ha —20 Petroainl. rnanl N. T. detektiv —.K Pod turškim Jarmom —.20 Poroka po pomoti _«4 Pota ljubezni 110 zveskov $550 Potovanje v Liliput _.2® Poslednji Mohlkane« —.20 Pužigalec _.20 Pred nevihto —.20 Prihajač Pregovori, prilike, reki —2t Pri Vrbčevem Grogi —.25 Princ Evgen 8avojski —.20 Prst božji _30 I*unčlka —.20 Repo&tev , _.20 Revolucija na Portugalskem —.20 Ribičev sin : __1B Robinzon —.40 Ruska Japonska vojna 4 sv. —.60 Sad greha —.60 Sanje v podobah —.1» Senila —.15 Sita, mala Hind os tanka —.M SkrivnosU srca ~ —.50 S prestola na morlU« —.20 Stanley v Afriki _.J0 Strahovalci dveh kron. dvs zvezka po —.80 Sv. Elizabeta —4& Sveta Genoveva —.20 Sveta noč —.20 Sveta Notburga —.20 Srečolovec —.20 Stoletna pratlka —.50 Strah na Sokolskem gradu. 100 it. $5.00 Strelec —.20 Turki pred Dunajem —30 Tisoč In jedna noč »7.00 Tiun Ling —20 Timotej In Fllemon —.20 Trije rodovi —50 Uporniki ' —.JO V delu rešitev —.20 V gorskem zakotja —.20 Vrtomlrov prstan —20 Veliki trgovec —.20 Vojna na Balkanu 12 zvezkov ll.tt Žalost in veselje — 45 Zadnji grof celjski _ f~ —.30 Za tuje grehe —.00 Zlate jagode —.20 Zmaj Iz Bosne —JO Življenjepis Simona Gregorčiča —.50 Zivjenje tmjeva pot — -M SPILMANOVE POJESTI: 1. ev. Ljubite svoje sovražnike —.SS 2. zv. Maron, krščanski deček —-25 3. zv. Marijina otroka —25 4. zv. Praški judek —.20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —-30 9. zv. Kral;lčln nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —-SO 11 zv. Rdeča ln bela vrtnica —.80 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.SO 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 15. z v. Angel J sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopl —.80 17. zv. Prvič med Indijanci —.JO 18. zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev —.19 19. zv. Mlada mornarja —.SO T ALU A: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol Cigani Dobro d ogli Doktor Hribar Dve tašči Idealna taJča Ne klič! vraga NemSkl ne znajo Pot do srca Pri puSčavnfkil Prvi ples Putifarka Raztresenca Rokovnjači, narodna Igra Stanarica V medenih dneh RAZGLEDNICE: — 2S —.40 —.20 — SO —.JO — SO —-J0 —.20 — 20 — SO —.2S —.20 * —.30 —.40 — 80 v; Newyorike, a cvetlicami, hnmorl-stične. božične, novoletne ln ve-llkonočnt po komad —.99 ducat po —.25 Narodna noinja ln mesta LJubljane, ducat po —.M Z sslikami mesta New Torka po —.SS Razne svete podobe, ducat po —SO Album meat New Torka a krasnimi slikami, mali —.SS veliki —,7S Av® Marija —.10 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, malt —.IV Avstro-Ograke, vezan —.M Združenih držav, mali —.10 veliki _.j« Evrope, vezan —.M Celega sveta —.SS Balkanskih držav —.H Zemljevidi: New Tork. Colorado, Illinois, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vaeh drugih držav po —JU Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih gn*mV*3» Poštnina je prt 1Mb cenah ie mSnnoi, i l GIxAS NARODA; 28. NOVEMBRS, »HT — ni prav nič pisal njem poizveduje svojcem. Po njegova žena njJMSKO Ranjeni slovenska oficirji. Ra- pouveauje njegova z njeni so bili: na* 1 poročnik domo- *IariJa Jakopič v Ljubljani, bi t risk*-^a polka it. 18 Pran Rav-' Pc8"ša se Franc Stane, četo-nikar (strel v pljuča), provijant- vodj? P" P^olku, 13. kom-u poročnik črnovoju iakega pol- P*n,ja' 1,1 Rajko Vidrih pri 97. ka ii. .s Adalbert Kolenc, nadpo- l*-*polku. 12. kompanija; oba sta ik peipolka št. 17 .Josip iSe- doma » Vipave .n pogrešana od nadporočnik pešpolka št. 97®™*» ^gusta. ►rgelcič nMH.inrnr.rik 1 ^ mfanterist 2. stotni- NOVICE IZ STARE DOMOVINEJr^20 MkriTiI j0 Je boi" Padel je na južnem bojišču c. k. geometer v Krškem Jožef Perov-' šek. Umrl je v bolnišnici v Zavi-dovieu. Nadpcrcčnik umrl. V Bjelini v bolnici je umrl zavratne bolezni, katero si je nakopal na južnem bojišču, Alfred Pfeifer, nadpo-' ročnik p. h. p. 13. sin Ivana Pfei-ferja. e. kr. poštarja v Leskovcu ] pri Krškem. Ženo in sina izgubil. Posestniku Alojziju Jakšetu v Loki pri Zidanem rnostu je umrla soproga. Isti dan pa je dobil tudi brzojavko, da je njegov sin praporščak Jak-ke padel na bojišču. i Pcgreša se Maks Kos, enoletni •ink pri 4. brambovskem polku Da- tiabrijelčič, nadporočrik f, iranskrga polka št. 26 Emil J . ... ivee, rezervni kadet pri do-,ml° SavIllk- P® njem poizveduje-nskem polku št. 26 Maks svoiei. Rimski wsti št- 10 v i in nad poročnik domo-1 ljjlJbljani. tev. 26 Krnest' p°gresa se Tomaž Cerar, pešec 194. pešpolka, 2. inarškompanije. .' Od svojega odhoda v Galicijo se prostovoljec pri 87. dež. hramb, ni še nič oglasil. V imenu njego-'pespolku, 7. stot. Pisal žo ni dove žene po njem poizveduje Fran'mu od 16. avgusta. Bil je na seli i/Kazan rezervni po- T . ... . | , ...» - - , j Zivee v Ljubljani. vernem bojiseu. Po njem poizve- Pcroka. Predsednik Slov. kat. duje A. Brezovuik v VTojniku pri kat. del. društva in strokovnega 'Celju. ranskega polka "I * Ranjen porcinik. Med ranjenci • v »<-ziiaiuku izgub št. 45 z dne . novernbr Wnik Kvfen Tujec, bančni urad-ik v Ljubljani, doma iz Idrije. Ranjen j« bil na severnem bo-š«*u ubs. jurist praporščak Slav-n Na'»lir, sin mestnega kontro-irja Naglica v Ljubljani. Zadet • bil v roko in odtrgan inu je bil t pi>t. Zdaj leži v trdnjavaki ohiišiiici v Przeinysln. Ranjen je bil na severnem boji-•u, posebno v lovskih krogih ubljaiinkih znani grof Karel iehteaiberg, narednik j»ri alpin-h. Dne 3. novembra so ga pribijali \ Ljubljano. Ranjen je na »k t. 316 ranjencev s severnega boji-■a .so 3. novembra zvečer prepe-
  • kakor piše svoji soprogi v j Concertino s 100 prijaznih gla- (VIje, v ruskem vjetništvu. ^sov prav fino izvršeno. Vse pro- jdam po nizkih cenah. Za natanč-PRIMORSKO. 'na pojasnila pišite na: Umrl je v Celovcu 24 let stari,' Harry Pishlar, na severnem bojiš«u ranjeni četo- r>ox 120, (27-28—11) New Baden, 111. Clinton Co. I Za slovenske grafefonske plo- olumbia grafi in srebmino obrnite se name. so dovoljeni. Slaba letina je letošnja za gobe. Vsaj ljubljanski gobarji se močno pritožujejo. Druga leta so se iz okoliških gozdov, posebno pa iz Golovca vračali veselih o-j vodja 97. pešpolka Ivan Bolčič iz brazov s polnimi nahrbtniki jurč- Trsta. kov, letos morajo pa ti siromaki Ranjen je bil na južnem boji-' _ , . , , stikati za njimi po cele dneve, pa šču rezervni kadet pri 22. pešpol- sce- Columbia grafofene, zlatnino se morajo naposled zadovoljiti z ku Stanko Kalan iz Kobarida; na lisičkami in glivami, a še teh je severnem bojišču pa pri 47. peš-! A. J. TERBOVEC, mnogo manj kakor druga leta. j polku njegov brat učitelj Josip p. O. Box 25, Denver, Colo. Tudi na trgu jih je manj videti Kalan. j (j—]j v so],j Pogreša se. Nad po ročni k doma-'----- -1 POZOR| čega domobranskega polka št. 27 j ruiiua. Ernest Majcen je bil 27. ali 28.1 Jiuckhanon Chemical Company avgusta ]>ri Grodeku v Galieiji v Newlon^ Va- ^ začela de- ranjen in se od onega časa pogre-.Iatt drva- Potrebujemo takoj ša. Po njem poizveduje Kr. Maj-l^boardingbossa". Pisma pošljite Sušaku-Reki. na nasloV: John Cepirlo, KOROŠKO. Ncvi ranjenci. Dne 22. oktobra je ob 5. uri popoldne došlo v Ce- češnje in v?e vrste češplje Europe po najnižjih cenah in sirot" padlih dovenskih moTv : RlgliUMglgJlSIBIl^^ sedanji vojni. ;_________ Rojaki, pomagajte dobri stvari!; Cena zve2ka 25e pri: j V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. f 30-10—:i0-12) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v zapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsletj. česar ga rojakom toplo priporočamo. L'pravništvo Glas Naroda. kakor prejšnja leta. 251etnico, oJkat* posluje v ljubljanski okrajni bolniški blagajni, je praznoval 1. novembra inka-sist Cerne. Bo pač malo nastav-ljeneev v avstrijskih bolniških blagajnah. ki bi mogli zdaj že slaviti 251etni jubilej. Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 11. do 17. oktobra se je rodilo v Ljubljani 20 otrok, i cen v seb. Za tifuzom je zbolelo 9 oseb, 80 Jlh v rezervno bolnišnico Rde-med njimi 8 vojakov, za difterijo !^ega križa in v rezervno bolniŠ-2 tujca, za trahomo L juieo 5t- 1 v artilerijski vojašnici.| Gczdno oskrbovališče in skriva- Nanih 200 ranjencev je bilo j lišče. Od zadnjega vloma na Vi-j;^"vljemh v rezervno bolnunieo! sokem na Golovcu, ko je bila sa- v ^ X,du.°.b ma gospa Klasekova v restavra-1 Na v vojni zadobljenih ranah eiji ponoči, ni dalo državni pili- -»e um,rl RaJ™«»4 h 4H (Nadaljevanje). K.-r so bili že §>Ovsod v okolici nastanjeni Prusi. smo vedeli, ri je pa sedela nasproti mojemu Frideriku. Prav nič nisem bila ljubosumna nanjo.. Vsi so se prijazno pogovarjali med seboj. Prusi so bili veseli, da so se pri polni mizi nekoliko -odpočili od pruetanih naporov. Ve-»eli *o bili budi zsraditega, ker so bili v vojni - ^ MARIJA GRm.f. Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po .... Drožnik 4 gallone za............ Brinjevec 12 steklenic za........ „ 4 gallone (sodček) za.. Za obilno naročbo se priporoča BOc. 111.00 «12.00 $16.00 Marija Grill, o308 St Oair Ave., N. Lv Cleveland, Ohie ■ 1 ^fr ■■ A ■ ■■ nft' ■> 1 ■ »1 — % i < 1 t i Po znižani cenil Amerika in Amerikanci. » Rev. J. M. Trunk Jeydobiti poštnine prosto n 12.50, Knjiga {e vezana t platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroikor in se ma nikakor n Izplačala, zato je cena r»»«ana. da ae TtaJ deloma nokrl* jejo veliki stroški. DobitCje pri: Slovenic Publishing Company, Now York, K. T » » > » » i » PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIČ, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list Glas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 4G4as Naroda'. r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je lu* pri 18i palca velika, Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obeega^devet raznih zemljevidov na S straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov«? Vsi zemljevidi bo" narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi'oznacen obsegfpovršine, katero" zavzemaj ojpoeamezne države. Pošljite 25c. alijfpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y M ,FrancoskaAparobrodna družba.) Direktni trta do flaw, Pariza, Švice, Inomosta Id LJobljane •AOTOVENCK" Poštni parniki so: "uuvorKiarLA&OHuni" MfrtfUak* "LA FRANCE' kwSMrfMitk. M » m—a—A—a—A—a—m. BO JAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK X ®QM )l£AVAH v—*—a—w—v—m—■ ■ ■ a bode m!t«0l S*fmo trnka ____t taatlh tadalh brada In b»ka. U aa bode lapadala la na bodo poatala siva. O teka I dni »opataMB« oadravtai ravmattaeaa. koatftol. tr-rokak. nocah ia hrbtanteL Bana. oaakS-tm krasta hi kuja ižm. bradavfa» _____W. aebHne Itd. odrtranlm ▼ tr«h daob. Mola adrarUa ae ladatriraaa v Waablnstaaa. da io {lita in najbolj ai takaj pa aaaik! Pat Umi ca autonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, O. H. B. Oi i ii. ki M val iacrika ii Amerikanci. Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Pnblishing- Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Tronka: ATVTBRIXA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je .po vprašan je po knjigi primeroma majhno, menda r&di-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 t poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje..knjigo na katerikoli naslov v stari 'domovini. Ekspresni parniki so: "Ctieago", "la Toiraine", "Roehambeao" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57. N. R. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA", NAJ- WW Denar mečete proč! 4M ako ae podpirat« svojega rojaks. Pri msni dobite izvrstne demafia vim g slon po 75c. in vit. Pri odjema ▼•£ kot 10 galea dajem pt> past, ter m posebno priporočam slami« slovenskim društva m ob priliki kake veic> lice, tudi ornim aa svatbe. V salogi imam ixvratne domaČe klobas« ln vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam denar na vee strani sveta in parobrodne listke za Tse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam ln kupujem avstrijski denar. 8 tvrdao Frank Sakaer sem v trgovski svesi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker s Javni notar. (Notary Public.) PRANK JURJOVEC 1N1 V. 22ad Mi PHONE 24* Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKQQAN, 1UK*. PRODAJA fina vina, izvrstna nnotka, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor- skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ 1 ■l