Naročnina mesečno M Din. ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je * Kopitarjevi «16/01 Telefoni iredatltv«: dnevna slniba 209t — račun: Ljub- ^fc ^^^ M> I ja nn št g ^^^^ M ^^m w 10.349 za m m m j ■■■■P# ^ MBHHP Uprava: Kopitar- jeva 6, telefon 299J nočna 2996. 2994 in 209* 1 Izhaja vsak dan sjntraj. rasen ponedeljka In dneva po prazuiku i Litvinovjada V noči od 5. na 6. decembra, ko se je vsa Ženeva in v precejšnji meri tndi vsa Evropa pečala s Posaurjem in z jugoslovansko pritožbo proti Madjarom, sta Laval in Litvinov nn isti način, kot pred 13 leti v Rapa.Uu nemšiki kancleT dr. Wirth in Rus Čičerin presenetila javnost z Objavo pogodbe, ki je ni nikdo niti najmanj pričakoval in katere pomen oziroma potreba še danes ni jasna najbolj prefriganim evropskim diplomatom. Francoski zunanji minister im komisar za runanje zadeve ruskih sovjetov sta namreč podpisala neko besedilo, protokol imenovano, v katerem se slovesno obvezujeta, da niti Francija niti Rusija ne bosta sklepali dvostranskih pogodb z eno med tistimi državami, ki so bile povabljene, da se pridružijo francosko- r u sk emu načrtu vzhodnega pakta. Obveznost velja tako dolgo, da vzhodni pakt ne bo podpisan, oziroma da postane jasno, da je vsled prevelikih ovir njegova uresničitev sploh nemogoča. Kakšen pomen naj iima ta nenadna pogodba? Tako Litvinov kakor Laval sta 6. decembra zelo zgovorno opisovala važnost tega dogodka, toda ne eden ne drugi ni mogel alii ni hotel dokazati, v kakšni zvezi je ta nova veriga, s katero se je francoska zunanja politika priklenila na sovjete, potrebna za okrepitev naporov', da se ohrani mir v Evropi, če ponovimo tisto frazo, ki je postala v diplomatskem jeziku danes že tako vsakdanja, da se je upajo posluževati tudi tisti, ki zasledujejo najbolj zločinske namene. Da se Litvinov na vse mogoče načine trudi, da bi se vsilil v vodilno vlogo pri izoblikovanju politične Evrope, to je čisto naravno, ker je popolnoma v skladu z načeli komunistične internacionale. To, kar so agitatorji komuni-ama delali v malem, ko so se vrivali v vse obstoječe organizacije in jih polagoma zavzeli ali vsaj skušali zavzeti s pomočjo svojih slovitih celic, isto dela Litvinov v velikem. Človek ima vtis, da hoče diplomate spraviti v celice, da je v Ženevi pri Zvezi narodov ustvaril neke vrste trojko, ki jo bo polagoma raapihnil, da bo postala zares odločilna. Kominterna stoii še vedno na stališču, ki ga je obrazložil na zadnjem njenem kongresu tovariš Manuilski, »da je treba vzdrževati med buržujskimi narodi napetosti io sovraštva, da se bo lahko prole-tarijat Okrepil za zadnji naskok kapitalističnih trdnjav«, ali kot sta se še pred par dtnevi izražala tovariša Kaganovič in Radek na moskovskem radiju, ko sta ob priliki pogrebnih svečanosti za umorjenim Kirovom obznanria v vseh velikih svetovnih jezikih, »da nobeno teroristično poseganje kapitalističnih držav v sovjetski režim ne more omehčati volje ruskega proletarijata, da z vsemi sredstvi razbije verige, v katerih ječi proletarijat po kapitalističnih državah«. O Litvinovu tudi vemo, da bo moral doma polagati obračun o svoji politiki »zbliževanja z buržujskimi državami« in da mu grozi izgnanstvo, če ne bo prinesel s seboj kakšnih vidnih uspehov. Torej za Litvinova se ne čudimo, marveč mu moramo naravnost čestitati, kako vzorno in dosledno izvaja v mednarodni politiki načela, ki mu jih diktira kominterna. Manj razume človek trmoglavost, s katero moli Litvinovu Francija svoje roke, da jih čedalje bolj povezuje in jim jemlje svobodo kre-tanja. Že pod ranjkim Barthoujem smo večkrat spraševali po tisti tajni moči, ki jo izvajajo boljševiški diplomati v Parizu. Pod Lava-lonn je nekaj časa veljalo, da bo rusko karto nekoliko v ozadje potisnil, toda sedaj ga je zopet nadvlad ala tista tajna sila — ali je to morebiti le kakšna grožn|a, da bo Rusija osvežila „Echo de Pariš" o ženevski razpravi: „Tako ne poide več dalje . . Francoski list zelo ostro kritizira malomarnost držav, ki pozabljajo, da Jugoslavija ni šla iskat v Ženevo političnih rešitev, marveč pravice - Grožnje, da bo MZ zapustila Ženevo £ Ul/Jll 1 IV U". o 1IV1 g I Vi^ll J ' ' - ------ - J — --- -- rapallsko pogodbo z Nemčijo? — in 6. decembra smo imeli priliko videti, s kakšnim uspehom. Francoska zunanja politika je danes zaposlena na treh velikih frontah, ena je italijanska, ki naj odloči o bodočnosti francoskih interesov v Sredozemlju, druga je podonavska, ki naj zavre vse revizionistične toke in zapre vzhodno pot nemškemu prodiranju. Tretja je ruska, ki je dozdevno najbolj važna, odkar se je Poljska zaspletkarila v mreže hitlerjevske Nemčije, ker je od njene trdnosti odvisna Obrambna vrednost francoske meje napram Nemčiji ob Renu. Francoske diplomatične cilje v sestavu vprašanj, ki jih je treba rešiti z Italijo, zajemajo najrazličnejši osnutki za pogodbe in za pakte, ki se enkrat imenujejo jadranski, drugič zopet sredozemski in tretjič zopet latinski pakt. Drugo označeno fronto krijejo zopet pestri osnutki podonavskega pakta, pogodbe za zaščito neodvisnosti Avstrije, Mala aveza, Balkanski sporazum in še nekoliko megleni črnomorski pakt. Tretja fronta, to je ruska, pa je popolnoma krita z osnutkom vzhodnega pakta, ki naj ima to osnovno in prvobitno nalogo, da zajezi vsako nemško prodiranje proti vzhodu na severni črti. In ker jc dozdevno nemška nevarnost v očeh francoske zunanje politike največja, je francoska vlada pripravljena na tej črti plačati vsako ceno, kar dozdaj nismo imeld prilike ugotoviti recimo i' primeru italijanske ali celo podonavske fronte. Nemčija in Poljska sta povabljeni, da se udeležita vzhodnega pakta. To ni nič čudnega. Poljsko bi rada Francija za vsako ceno odtrgala od Nemčije in si jo pridružila v sestav ruske fronte. To za enkrat ni šlo. Tudi Nemčija bi bila dobrodošla v skupini vzhodnega pakta, kot jc dobrodošel za prijateljskim omizjem oni, o katerem smo mislili, da ga bo treba kot nasprotnika malo ponižati. Nemčija to čuti in se omizja oteplje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Najzadnje, kar smo o tej zvezii slišali, je to, da bo Nemčija predlagala sklenitev trojnega pakta med Francijo, Poljsko in Nemčijo, samo dn bi Rusov ne bilo zraven. Če ima protokol, podpisan 5. decembra v Ženevi med Litvinovim in Lavalom, sploh kakšen pomen, potean mora biti edino ta, da vztrajata Francija in Rusija pri svojem vzhodnem paktu, da si žc vnaprej z mednarodno pogod- Pariz, 9. decembra 1934. Današnji »Echo de Pariš« se je v članku, jd ga |e iz Ženeve poslal njegov diplomatični urednik Pertinag, zavzel za jugoslovansko pritožbo s takšno vnemo in s tolikimi dokazi, da je potrebno, da ga priobčimo kot izraz ranjenega pravnega čuta, ki ga Francoz bolj kot katerikoli drugi narod na sveto nosi ▼ svojem srcu. Ko Pertina* omenja govore tako imenovanih »nevtralnih držav« (ki jih je ▼ posnetkih prinesel »Ponedeljski Slovenec«, op. uredn.), pravi, »da je državni interes vsakega govornika tudi narekoval njegov govor. Nas to ni začudilo, ker Ženevo poznamo. Toda državne interese je treba včasih _ z večjo jasnostjo poudarjati. Zveza narodov je bila ustanovljena na temelju abstraktnega pravnega čuta, na osnovah globokega zaupanja v neko mednarodno občestvo, ki ga vodi pravica. Takšna naj bi bila Zveza narodov v očeh ljudstva. Tako visoko stoji. Toda, kako pa se je obnašala. Razlika med etično višino, na kateri jo gledajo narodi in med njenim obnašanjem, je vendar prevelika in preveč pade v oči.« Nezadovoljnost Male zveze »Zastopniki Male zveze, ki so ta kontrast čutili, so bili užaljeni. In kako bi tudi ne bili. Saj vedo, da stojijo za njimi milijoni ljudstva, vsi zaviti še v žalovanje in ki s trepetom pričakujejo, kakšne vesti bodo prišle iz Ženeve, v katero so zaupali. Toda ne samo na splošno so nezadovoljni, tudi nekatere podrobnosti jim ne ugajajo. Kaj se pa pravi, da odgovarja Madjarska na naše dokazno gradivo s spomenico, natipkano na 13 bornih straneh, kjer ni nič drugega kot samo gola zaniko-vanja.« Za to smemo pričakovati od njihove strani najostrejših protestov. Srečal sem danes nekega zastopnika Male zveze in sem ga vprašal po vtisih. »Tako ne more več iti naprej!« mi je odgovoril in šel dalje.« „Laval je drsel mimo . . »Nezadovoljni so z govorom francoskega zunanjega ministra Lavala. Delal je sicer poklone Jugoslaviji, izražal čuvstvu, toda čuvslva so tako poceni v Ženevi. On obsoja revizionizem, 'oda kdo ga pa ne obsoja in katera francoska vlada ga ne obsoja. Mala zveza je pričakovala več, pričakovala je, da bo navedel vsebino izjave, ki naj jo sprejme Zveza narodov in s katero naj obsodi Madjare. O tem nič. Laval je drsel hladno mimo. Obljubil pa je, da bo predložil v januarju besedilo mednarodne pogodbe proti teroristom. To za Belgrad ni glavna stvar, to je potiskanje glavne zade.ve na postranski tir. Kaj briga Jugoslavijo mednarodna pogodba proti teroristom, ko je ona že morala pretrpeti najhujši udarec in je ravno vsled tega zahtevala zadoščenje. Naši prijatelji iz srednje Evrope pa najbolj zamerjajo francoskemu delegatu, da je svojo Izjavo dal prebrati italijanskemu delegatu Aloisiju, da sta prav za prav oba skupno to izjavo sestavila. Poglejte, kako je govoril baron Aloisi! Odgovoril mu bo sedaj Titulescu.« Litvinov, ki je razvijal svoje teorije o mednarodnem terorizmu, ie razočaral. Razočaral je angleški predstavnik Eden, ki je govoril, kot da gre za čisto malenkostno stvar. Govoril je o zakono- Zagrebška vremenska napoved: Najprej pretežno oblačno in megleno. Ob slabem deževju ee bo počasi v zapadnih delih drŽave zopet zjasnilo. Temperatura blaga, vetrovno. Dunajska vremenska napoved: Še oblačno in nagnjenje k padavinam ob toplem vremenu. daji za tujce, spomenice se niti dotaknil ni. No in nazadnje je prišel še Poljak Komarnicki, ki je bil razodetje. Branil je tisočletno madjarsko kulturo in grozil Čehoslovakom.« Če bi Svet ZN glasoval »Ko sem po seji vprašal, kako bi padli glasovi, ako bi v svetu Zveze narodov prišlo do glasovanja, so mi dejali: Trije glasovi za Madjare, šest za Jugoslavijo, osem bi se glasovanja ne udeležilo. To je smešno!« »Nocoj imamo vtis, da je jugoslovanska delegacija pripravljena, da zapusti Ženevo in da se vrne ▼ svojo domovino, če svet Zveze narodov ne sprejme resolucije, ki bo Madjare obsodila. Doma bo povedala, da je šla iskat pravice v Ženevo in da ji Ženeva pravice ni mogla dati. Kakšno poglavje evropskega miru pa lahko potem nastane? Laval jutri, ako ne spremeni svojega stališča, ne bo mogel več ostati z Malo zvezo. Poseči bo moral globlje v debato in predložiti svetu resolucijo, ki bo za Belgrad sprejemljiva. Položaj je resen: mi Francozi smo na tem, da zgubimo Malo zvezo in ž njo vred tudi Rusijo. Mi bomo morali vendar enkrat in končnoveljavno izbrati med paktom štirih velesil in med svojimi zavezniki!« Protest švicarskega lista Ženeva, 10. dec. A A. Včerajšnja številka lista »Tribune des Natioais« prinaša članek pod naslovom »Zveza narodov se je ustanovila, da bo zmagala pravica«. Pisec očita članom sveta ZN, da so delali za majhne in osebne interese svojih politik in prišli tako Današnja seja sveta ZN daleč, da so pozabili bistvene dolžnosti, izvirajoče iz pakta Zveze narodov. Včeraj se je občutila neka neprijetnost, med govori, ki naj bi bili pretresljivi in ki so pokrivali žrtve s cvetjem, bili so pa v resnici čitani teksti, glede katerih stilizacije so se morali dolgo pogajati in ki so v protislovju r zunanjostjo in vsebino predlogov in nasvetov. Ali mislijo tako služiti miru in pravici? Dalje so skušali z gosto tančico zakriti dejstva zločina. Vrhu tega so načeli splošna vprašanja, ki samo odvračajo debato od prave poti, čeprav bi takt nalagal, da so javno in odkrito govori o mednarodnih odnošajih, temelječih na pravici in časti, in da sc je treba strogo držati določb mednarodnega prava, da se strogo spoštujejo pogodbene obveznosti o vzajemnih dolžnostih organiziranih narodov. Narod, ki je bil globoko zadet v tistem, kar mu je najdražje, sc je moral dva cela meseca premagovati, samo zato, da je izpolnil pravično in častno dolžnost, ki mu jo nalaga podpis pod paktom, zdaj pa apelira na svet Zveze narodov, da on izreče pravico: in zdaj ga v kritičnem razdobju 48 ur v drugo razočarajo. Treba je upoštevati pomen dela za mir. Na koncu izraža članek nado, da bo svet ZN vendarle pojmoval svojo dolžnost, dokler se ne bo prepozno. Člankar navaja nato na kratko govora gg. Lavala in Litvinova, za katera je kompromitiranje madjarskih oblasti očitno dokazano, medtem ko po sodbi i člankarja za druge zastopnike to še ni do-> kazano. Ponovna ofenziva Male zveze (Oil našega posebnega poročevalca) Ženeva, 10. decembra, c. Včerajšnji dan je bil poln živahnega dela med vse-mi ženevskimi diplomati Dasi je bila nedelja, vendarle večina delegacij ni zapustila Ženeve, ampak je ostala skupaj, ker so to zahtevali razgovori. Vse te razgovore je vodil francoski zunanji minister Laval, ki je neprestano sprejemal predstavnike raznih delegacij in takoj nato imel posvetovanja s člani in pravniki svoje delegacije. Francoska delegacija je včeraj izdelala tudi svoj memorandum, ki naj bi bil danes dopoldne preeitan na seji Sveta Zveze narodov, Laval pa se ni zadovoljil samo s sestavo francoskega memoranduma, ampak je tudi že iskal možnost sporazumne resolucije, ki naj zaključi eno najtežjih in najvažnejših debat, kar sc jih je doslej vršilo pri Zvezi narodov. Glede teksta tc resolucije se je Laval največ razgovarjal s predstavnikom Anglije, lordom Edenoin, ta pa je zopet nato razgovarjal z baronom Aloisijem. Cilj teh posvetovanj je bil ta, da se zadosti zahtevam čl. 11. pakta Zveze narodov, ki zahteva, da morajo biti vse resolucije, spadajoče pod ta člen. sprejete soglasno, torej tudi z glasom tožitelja in obtoženca. Češkoslovaška pristopila k francosko-ruski pogodbi? Medtem ko so predstavniki velesil iskali rešitve v besedilu resolucije, so se zastopniki držav Male zvezo in Balkanskega sporazuma večkrat sestali. Saj je bila tako na petkovi kakor tudi na Vzroki za optimizem Glasovi francoskih listov o poteku ženevske razprave Pariz, 10. dec. AA. Razpravljajoč o včerajšnjih razgovorih v Ženevi, ponavljajo današnji listi še enkrat vtise sobotne debate v svetu Zveze narodov. »Oeuvre« naglasa pri tej priliki ponovno, da včerajšnji razgovori še niso mogli ublažiti napetosti, ki je nastala v soboto. Najbolj optimistični zaključek, ki se more storiti, je pričakovanje, da bo do sporazuma končno vendarle došlo, ker že položaj sam zaradi svoje resnosti vsiljuje potrebo sporazuma. »Petit Parisien« piše med drugim: Kljub težkočam, ki so nastale, se more reči, da obstoja gotov optimb J zem, more se reči, da kažejo vsi prizadeti voljo, da se pride do nekakšne rešitve. Za- • deva se bo uredila iz enostavnega razloga, ker se mora urediti. Zakaj, ako bi prišlo do prekinjenja odnošajev. bi se pojavila v Evropi dva nasprotna tabora, kar bi moglo dovesti do zapletljajev. »Petit Journal« piše: Vzrok za optimizem je prav v tem, ker je položaj tako resen, da vsiljuje potrebo sporazuma. Atmosfera je težka. Cim resnejša pa je, tembolj se trudijo odgovorne osebnosti, da ohranijo hladnokrvnost in sodijo samo po pravici. »Excolsior« pravi med drugim: Treba je delati hitro. Treba se je postaviti nc samo na pravno, temveč na splošno človeško stališče. List priporoča nato, naj bi se razprava nc zavlačevala preveč. bo prepovesta sploh vsake razgovore o kakšnem nemškem načrtu, ki ne bi bil vzhodni pakt, da že pred porodom uničita vsako nemško ponudbo. In v tem vidimo roko Litvinova, ki sc jc zbal. da bi sc Francija po posnarskem plebiscitu začela morda sporazumevati z Nemčijo. Zastavil je Lavalu nož na grlo in od njega izsilil gornjo obveznost, ki nima primere v zgodovini diplomacije. Drugi pomen pogodbe pa se nam zdi v tem, da dovolj jasno napoveduje, da Francija in Rusija ne verjnmetn v uresničenje vzhodnega pakta, da bosta odslej prekinili vsake poskuse, spraviti v njegov sestav tudi Poljake in Nemce, in da boste prešli na odprto polje francosko-ruske politične in vojaške zveze predvojnega vzorca, prepuščajoč Poljsko — x žalostnim srcem sicer —, da sc počuti dobro v nemški družbi, ki si jo je prostovoljno izbrala, in da se sam« otepa prijatelju, ki si ga je nakopala. Ce smo prav tolmačili vsebino te pogodbe, potem morajo v najkrajšem času slediti novi važni politični dogodki, ko se bodo v franco-sko-rusko zvezo včlenili tudi vsi francoski zavezniki. ki se nahajajo sedaj v Mali zvezi in v Balkanskimi sporazumu. Prihodnji meseci bodo v tem pogledu prinesli |K>polno jasnost. Toda nam se vendar le zdi naravnost tragično, da prihaja kominterna reševat — po svoje, seveda — spore, ki jih sami nimamo menda več volje urediti brez nje. Evropsko diplomacijo je zajela anarhija v vrednotenju idejnih pokretov. Podobna je onemu krotilcu-ki so ga divje zveri, ki jih jc učil, požrle. sobotni seji moralna zmaga popolnoma na njihovi strani in zato je pač razumljivo, da je bilo treha to zmago prenesti tudi na polje praktične (»olitike. Tako je danes zbudila silno senzacijo vest, da sta Litvinov in Beneš sklenila med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo slično pogodbo, kakor sta jo v petek podpisala Laval in Litvinov. S tem jo hotel dr. Beneš ponovno manifestiral jasnost in popolno neodvisnost svoje politike napram zunanji politiki Poljske. S tem se jc ponovno ugotovilo, da Češkoslovaška ne bo sklenila, do podpisa vzhodnega pakta, nobene pogodbe z nobeno drugo državo. Ta vest je posebno v krogih poljske delegacije izzvala precejšnje presenečenje. Duhoviti Titulescov zagovor V znamenju teh presenečenj ee je tudi začela današnja popoldanska seja Sveta Zveze narodov. Prvi je govoril romunski zunanji minister Titulescu. Znana je njegova samozavest in sila pre-pričevalnoeti, ki preveva vse njegove govore. Na vseh ženevskih debatah se zato Titulescu skorajda hudomušno poslavlja v vlogo nekatega državnega pravdnika, ki ima ves mehanizem ženevskega pravosodja v malem prstu. Znani so njegovi nastopi v proslulih pravnih dvobojih med Api>onyijeni in Titulescom v časih, ko je šlo za vpr.-ftanje madjarskih optamtov. Od tedaj naprej zmeraj smatrajo Titulesca za pravega »enfant terrible«- ženevskih debatnih večerov. Tudi to pot je Titulescu nastopil z vso ostrostjo svoje pravne zavesti, a vendar s sijajno vljudnostjo in bleščečo zgovornostjo. Obračajoč ee k madjarskemu delegatu ga je takorekoč stisnil pod breme svojih dokazov, a vendar je storil tako blagohotno, da dvorana ni vedela, ali ga obtožuje ali pa ga pomi-hije. Začel je evoj govor z apelom, da se je že udomačilo v Ženevi, da je treba vse ženevske spore reševati z največjo kurtuazijo. V tem slučaju pa opažamo, da nas je Jugoslavija v tem prehitela in da je obtoženec tisti, ki hoče prelomiti e to tradicijo naših ženevskih običajev in navad. Zato je pač izven dvoma in prav lahko dati zadoščenje Jugoslaviji, ker je v to pravno in moralno upravičena. Zveza narodov se naj pri tem samo drži svojih tradicij tn nihče ne bo mogel zahtevati pravice drugje, nogo od nas. Nato je Titulescu še na svoj znani način obračunal z revizionizmom. Beneš zahteva zadoščenie Za njim je dobil besedo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se je najprej obnnil k poljskemu delegatu in mu povedal med drugim ludi sledeče: »Češkoslovaška je že večkrat dokazala, (la hoče voditi čisto korektno politiko proti Poljski. Večkrat jo poljska republika to tudi sama pri znala. Zato Češkoslovaški ni treba voditi jiolitik« o nojevem jajcu.c Nato se je obrnil dr. Beneš k madjarskemu delegatu in mu izjavil, da Češkoslovaška ne more delati razlike med revizionizmom iu terorizmom. Naravno je, da priznava, da obstoja miroljubni in agresivni revizionizem. Zato tudi priznava, da obstoja diplomatski in teroristični revizionizem. V imenu češkoslovaške republike zali teva dr. Beneš, da ae v Ženevi to ugotovi. Dolžnost Sveta Zveze narodov je, da ugotovi, da obstojata dva revizionizina, ki se včasih dopolnjujeta. Mi se vsi zavedamo, da je atentat v Marseju obsojanja vreden in da ga zato tudi obsojamo. Obsojati p:1 moramo tudi teroristični revizionizem, ki je organiziral ta atentat. Dr. Beneš izjavlja, da hoče češkoslovaška sodelovati pri predlogu, ki ga je in delal Titulescu v imenu Male zveze. Zveza narodni' mora dati zadoščenje tistemu, ki mu to nripuda. Dragi govor ministra Jevtiea Za IJeliošem jc povzel besedo Jugoslovan: ski zunanji minister in izvajal: Ko ponovno povizemuni besedo, želim predvsem zahvaliti se članom sveta Zvezo narodov, ki so ivkav.ii I i čast spominu velikega kralja \leksitndra I- /.edinitelju, žrtvi.utentiiUi. ki se jo z a g mi s it vsemu civiliziranemu svetu. Pie-suai.1jivi- iu lepe besede, ki .ste jih tu izgovorili, bodo segle d<> srca jugoslov anskeinu uurodii in mu bodo nedvomno v ohrabiitov v sedanjih u/kili časih, ki'jili preživljamo. Ti izrazi .spoštovanja vseli zastopnikov civiliziranih narodov pomenijo trdno solidarnost in zvezo vseli nacij proti zločinom. nuper j onim ne samo proti dejanskim voditeljem kakega narodu, nego tudi proti mednarodnemu miru. i o nam daje iui-izganjala • Po kakšnih pravilih ...? Vse pritožbe jugoslovanske vlade pred 4. julijem 1934 se morejo smatrati kot zastarele.. Po drznila razširjati podobno vesti in še bolj čudno _ .. _ se zdi, da so jim ponekod v inozemstvu tudi na- i otroke. Odšel je iz naše države le en sam otrok in sedli. Jugoslovanska država ni izgnala prvič no- I še tega so starši vzeli s seboj. Sedaj naj pa .sodi benega jugoslovanskega državljana madjarske na- I svet. Lad$a „Zagreb" se je potopila Šibenik, 10. dec. b. Ponoči okoli 3 je bli-/,n Zlarinn pri otoku Tijat prišlo do strašne; nesreče. Ladja »Zagreb?, ki .ic last Jadranske plovibbe in ki jc plula iz SoSaka proti ., -;..,-. • , , * „Kn„h»h L-: t,i n»; I Šibeniku na redni prosi, je-trčila skupaj z aksnil, pravilih< in Po. kaksnli obljubah, ki b, ua | take strašno, da se e eljale za bodočnost in sicer bas obi, u be U so , ]omi poto,>ihl. Z jadrnico se jc po- »edostntka dobre volje, ki jo ; ^ tud, rnornar, Hi}]mtn\k jndrniee, Attto Karaman. Jadrnica jo imela nosilnost 4 va- k ve bile, potrebne zait v preteklosti madjarska vlada ni pokazala, so so i izvrševali napadi madjarske vlade v preteklosti. \ Kar tiče političnih intervencij so se note, ki so bile izmenjane pred sporazumom z dne 21. junija 1934 nanašale na dogodke, ki so neizbrisna letnica, med tem ko omenjeni sporazum vsebuje le ■ obljube, da se slični dogodki v bodoče ne bodo , zopet ponavljali. V ostalem jugoslovanska vlada ni j predložila tega diplomatskega dopisovan ja v prilogi i svoje obtožbe, da bi iz take note predlagala pravno reklamacijo, da dejstva, ki so v resnici tukaj, popravlja. To dopisovanje, služi izključno, da pokaže stališče Madjarske, ki ga jo zavzela do teroristične akcije, katera je bila naperjena proti integralnosti in varnosti jugoslovanske države. Ta splošen vtis, ki izhaja iz dokumentov, so ne more i/brisati s pravno substilnostjo, ki ne počiva na nobenih temeljih. Vsa I« diskusija pa, kakor vse kaže, nc koristi z ozirom na dejstvo, da jo jugoslovanska vlada predložila svetil Duštva narodov tožbo zaradi neizvršenega sporazuma z dne 21. junija 1034, kakor tudi neizvršitve prejšnjih obljub Madjarske. Druge trditve, ki jih ,ie navedel madjarski predstavnik, so istotako čudne kakor prve. On kvalificira intervencijo jugoslovanskega ministrstva in kraljevskega poslaništva v Budimpešti, kakor tndi policija to intervencijo za »izraz doslej neznane diplomatske terminologije«. Dalje madjarski predstavnik želi. da močno podčrta čas, ki je v vprašanju. Niti ona vlada ne bo mogla pripisati nobene politične važnosti glede na tožbo jugoslovanske vlade«. Skoraj neverjetno je, da se take izjave lahko dajejo pred Svetom Društva parodov Od strnili predstavnikov držav, ki so članice Društva narodov. Zares čudno je, da lahko akreditiran diplomatski zastopnik protestira proti izjavam diplomatskega predstavnika druge države, ki zahteva, da se napravi, konec terorizmu in akciji, ki je naperjena proti integralnosti in varnosti sosednje države gonov in jo Bila lasi bratov Ivana in A nt« Karamana. Včeraj zjutraj je jadrnica zapusti hi Split iu vozila v Snkošan 3 vagone pšenice za nekoga tamkajšnjega trgovca, Poleg bratov Kavarnam se je nahajal na jadrnici tndi mornar Jakob Kelič iz Knina. Po pripovedovanju poveljnika »Zagreba« Tome Gradakoviča .ie prišlo do nesreče zaradi tega, ker jadrnica ni imela predpisane, razsvetljave, v zadnjem trenutku pa ni bilo mogoče izogniti so nesreči, ker je bil vsak manever z »Zagrebom? na. tako kratko raz-daljo nemogoč. Kako je izgnal Ante Karaman, se še ni ugotovilo. Ni izključeno, da ga je kak ''vrtinec potegnil na dno morja. Preiskali' «kiue so se vršila pospešena pogajanja zn besedilo resolucije, ki jo je izdelal Laval in ki naj' bi zaključila debato v Ženevi. Ta resolucija ima tri to3ke: 1. Obsojati terorizem in treba je storiti vse, da se njegovo delo onemogoči. 2. Ponovno se potrdi čl. 10. pakta Zveze narodov o teritorialni integriteti in neodvisnosti vseli članic Zveze narodov. 3. Madjarska se obveže, da izvede znova pre- s tem, kar vam da vodja'(Fuhrer). . ...... 1/ rnnni^i narAflni cnoifllinom iskavo o zločincih, Madžarskem. ki so pripravljali atentat na Francoski predlog Francoska spomenica opredeljuje dejanja, za katera naj veljajo določbe le konvencije takole; Atentati proti življenju in prostosti uradnih osebnosti, atentati na življenje in prostost zasebnikov zaradi njihovega političnega zadržanja, ma-terijalni atentati (na naprave in ustanove itd.), združevanje in oboroževanje v nasilne svrhe in pozivanje k nasilnemu delovanju ter F,nvel'čevanie nasilnih dejanj. Države-podpisnice te konvencije bi se obvezale, da bodo pobijale nasilje (terorizem). O teh vprašanjih naj bi razpravljale posebne komisije prizadetih držav. Po tej konvenciji naj bi bilo za gotova dejanja pristojno mednarodno sodišče. Na- _ posled predlaga francoska spomcnica, naj bi sc umori izrecno izvzeli ir pojma političnega zločina, za katere po dosedanji mednarodni pravni praksi ni izročitve. Glede predlaganega mednarodnega razsodišča pravi francoski načrt, naj bi bilo sestavljeno iz petih članov. Sodišče bi odločalo o kršitvah predlagane konvencije. Pravico pomilostitve na podlagi razsodb tega sodišča bi imel samo svet Društva narodov. Protest belgijske vlade Bruselj. 10. dec. c. Belgijsko zunanje ministrstvo jc danes uradno sporočilo sledeče: 'lokom debate v Ženevi je baron Aloisi izjavil, da je bil po-] kojni kralj Aleksander obsojen na smrt na nekem sestanku teroristov v Bruslju. Belgijsko zunanje ministrstvo izjavlja, dn la vest ni resnična in da se ni nikdar vršil na belgijskem ozemlju sestanek le-reristov. Belgijska vlada je zmeraj pnzno zasledovala gibanje sumljivih eleinntbv iu je bila Zato tudi dobila izjavo hvaležnosti od jugoslovanske vlade, ko je tedaj belgijska policija preprečila V resnici narodni socializem ne pozna več individua kot takšnega; on vidi v njem samo število, socialno kolesje. Danes teži vse za tem, da se uniči vsako drugačno pojmovanje življenja, cla se razbije volja, ki bi težila za proučevanjem resničnega položaja. Človek naj živi samo za slcup-I nost; njegov ugled izvira samo iz njegovega članstva. On sam zase nič ne pomeni; on nima nikake pravice niti do svojega časa. On je v službi skupnosti, naroda, države, vodje. Vzgoja mora težili za lem, da pride državljanu namesto osebne zavesti, namesto notranjega življenja plemenski in krvni ponos, ponos, da je rojen German, Država je stranka Za narodni socializem narod ni državu ali narobe. Država je skupnost pravnih organov, ki vodijo narod, v njenih rokah je oblast. Držuva je torej stranka; narod se ji mora ukloniti. Narodna I vlada, to je narodna socialistična stranka, venomer ponavlja Hitler v tej aH drugi obliki. In ker i si država osvaja totalnost oblasti v vsem njenem I obsegu, ker trdi o sebi, da je ona edini izvor vseh , pravic in svoboščin, zato torej gre vsa oblast stranki sami, v prvi vrsti njenemu načelniku. Cerkev, to je skupnost organov, ki vodijo del naroda, , ki ima določeno vero, Ivori po svojih načelnikih in po svojih vernikih del naroda, je torej pod-I rejena državi, to sc pravi stranki in tenui dosledno vodji! Fuhrer je bog na zemlji Vodja je predslavnik Boga na zemlji. In ker duhovniku in vsem vplivom, ki bi bili nasprotni le i Weltanschauung (hitlcrjanskemu svetovnemu nazoru). Zato je treba polastiti se vse njegove socialne in moralne vzgoje, da ne ostane v njegovem življenju prostor za osebno razmišljanje in- ne za notranje življenje, lu razvija osebnost; zato mu je treba urediti življenje tako, da se z delom, »s službo« razbije volja in inteligenca samo f.ri vzgoji. Zasebna vest naj se nikar ne ravna več po naukih kakšne Cerkve, niti ne po skupni vesti, ampak samo po zakonu. Zato je treba naučiti otroka, mladeniča in doraslega moža discipline, to je pokorščine šefu, danemu povelju. In ker ni zakon flič drugega kakor izraz volje in razuma vodje, nastaja kult vodje (Fiihrerja). Odkar je Hitler zgubil zaupanje v SA, posveča posebno pozornost organizaciji mladine in narodno-spcialistični vzgoji. Da bi si uspeh zagotovila, je narodno-socialištična vlada prepovedala vse druge mladinske organizacije', tudi športne prepovedala jo celo duhovnik n spremljati mladino v skupini na sprehod izven mesta, ako nc gre za romanje. Prepovedala je tudi nositi vse znake, razen narodriosocialističnih. Blizu Trierja sta dva dijaka iz "Monakovega srečala orožnika. V gumb-niči sta nosila Kristusov znak XP. Orožnik ju je ustavil in strgal znak ter ju ovadil za denarno kazen v znesku 50 mark. Nc samo, da so vse mladinske organizacije razen narodno-socialističnih prepovedane, ampak mladina je primorana vstopiti v hitlerjevske organizacije, ako se hoče vpisati na vseučilišče, ali, ako hoče dobiti kakršnokoli službo. Celo Marijine družbe razpadajo Tako ni preostalo od starih organizacij nič. Celo otroške Marijine družbe razpadajo. Podčrtu-jemo: Vada sama ne posega vmes.;* nasprotno, posredovala je ža službo božjo v liiboriščih za prostovoljno delo, 'kamor sicer duhovnik ne moro prodreti; toda vse odvisi ocl razmer'in predvsem od šefov. Pod pritiskom teh, ki so vsi prepričani narodni šotialisti, torej nevernežij se vrši bojkot dečkov in deklic, ki se nočejo vpisati v organizacijo »Hitlerjeve mladine«, ženske ali moške. V nekaterih škofijah,'kakor ha primer v trierski, kjer je veČina prebivalstva katoliška iti kjer se katoliški starši moško držijo, je tudi mladina bolj odporna. Toda skoraj povsod so.' njene vrste razbite. Da bi se narodni socializem popolnoma polastil mladine,. ne izbira sredstev za. lo. Tako me je v nekem majhnem mestu v Nemčiji, kjer smo se „ izkrcali in sem jiostal pozoren na nekak šum, ]>re-oenetila nenavadna godba. Mislil sem, kaj je prav za prav to? Ali tnorda spremljajo kako mogočno osebo? ITslavii sem se. Najprej nekaj kolesarjev iti za njimi 8 godcev, končno prapor s kljukastim križem in za 'njim 40 dečkov od t. do 6. leta; v rokah so nosili rdeče rože.To je podmladek organizacije Deutsches Jungvolkj. V društvu so včlanjeni otroci od 10 <|o 14 leta. Nato pride : Ifitlerjugend: iti končno Zveza nemških deklfl, v kateri so včlanjena dekleta od 10. do 18. leta. Za to organizacijo pridejo še napadalni oddelki in Zveza narodno-socialističnih ženit. Ko nemška mladina pri 14. letu zapusti šolo, pride v roke organizatorja bivanja mi deželi, prostovoljnega ali pa .frontnega tlela'. Povsod jo vodijo celice, ki so bile šolane v posebnih šoluh. Njili naloga ne obstoji Samo v toni. da širijo narodni socialistični nauk po določeni metodi, ampak (udi. da dajejo informacije političnega, verskega in gospodarskega značaja, na podlagi katerih se ustvarjajo evidenčne listine o posameznih družinah. Univerza ni za „reakcsjonarce"! Naj navedemo primer za to: Noben deuek, no beiia deklica, pa naj bi bila dovršila srednješolske nauke še s takšnim uspehom, se ne more vpisali na vseučilišče, ako nima za to izrecnega dovoljenja (latileilerjato jo krajevnega načelnika narodne socialistične stranke. Ta izda dovoljenje na podlagi družinske listine, v kateri so podatki slaršev o njihovem delu in njihovi obrti. Ako navaja ta listina, da gre za »reakcionarco«, to jc samo /a verne ljudi, ni nikakega upanja za dijaka. da ho prišel na vseučilišče. Edini izhod iz obstoja le malo težav glede prvih dveh točk pred- I slifne sestanke in zaprla vse sumljivi -- - -- .... . . i , ,, :.,:.,,.i,i„ ,,; HnvoliH ... » Icltltl l/.j.t. Ij.l. ... ........... u-roristu bivanja na svojem ozemlju. osebnosti. . - '____i___ir. m.:—r.; _ .iuiai.u .; l., ,1 „ H)1»B I VSUIUV-lj*.« MOJ' IVI.II < v .JU.l.,.j..|ll gl^S« tretie točke resolucije, ker Madiarska hoče pri- po protestantskem nauku ni po izvirnem grehu l tega mučnega položaja: Dijak se lahko prijavi za Roichsvvehr (vojsko), ki je odprla vsem, »ki so dobre vol je ;. Ko otroci dovršijo osnovno šolo, morajo po najnovejših predpisih prebiti eno leto na deželi. Ločijo jih od staršev, ki ne morejo več nadzirati njihove vzgoje. Živijo v laboriščeh, ločenih po spolu, toda navadno v protestantskih krajih, kjer opravljajo delo na polju. Načrti za ta taborišča i,<>tfrji.(- sicer o verskem pouku, toda tajna navodila uravijo, da je lo samo radi foriualnosli- nikake vezi več med večnim in časovnim, med Bogom in človeštvom, je vodja bog na zemlji: on ni dolžan upoštevati ničesar in nikogar. On jc sam sebi lasten zakon. Če Hitler na drugi strani zatrjuje, da ima narodni socializem za podlago pozitivno krščanstvo, je. jasno, da lakšni nazori o življenju, izpeljani do skrajnosti, niso nikakor v skladu s Kristusovim naukom in z naukom Cerkve. 7,1 y mora biti v tretjem cesarstvu vse agitacijs. gibanje. Treba je otroka iztrgati družini, Cerkvi.