POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLI IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služilo v socialne namen« d elav st v u in nameščencem, vsaka beseda Diu jlso Štev. 41 « Maribor, četrtek, dne 6. apr la 1939 • Leto XIV Kaj se namerava proti delavstvu? Kakšni sc nameni Jugorasa in zelenih? S poteka seje centralnega tajništva delavskih zbornic odseva miselnost politike, ki jo imajo Jugorasovci glede delavskih zbornic in strokovnih organizacij. Po izjavah, ki so jih dajali na tej seji, si zamišljajo hierarhični sistem, po katerem bi centralno tajništvo imenovalo uprave delavskih zbornic in tudi zastopstva v drugih socialnih delavskih ustanovah. Ce prav razumemo namero, bi bile strokovne organizacije in delavstvo ter nemeščenstvo, če bi se ne hoteli pridružiti Jugorasu, brez vpliva, v Jugo-rasu pa bi ga tudi ne imeli, ker bi o vseh stvareh odločalo centralno tajništvo, ki bi bilo tudi imenovano. Očividno je iz teh načrtov, da hočejo ti ljudje preprečiti vpliv delavstva in izločiti delavce in nameščence, ki bi se zaradi svobodoljubnosti ne mogli pridružiti načelom hierarhije, od vpliva na socialno politiko, ki jim gre po državljanskih pravicah, zakonih in ustavi. Vsi sloji in poklici v državi imajo državljanske pravice in svoboščine. Delavci in nameščenci so enakovredni državljani. Opravičeno zaraditega smatramo za to odgovorne poslance, ki sede v narodni skupščini, ker ne nastopajo proti ■nameravanim kršitvam osnovnih dr-*avljanskih pravic enega dela državljanov. Amandmani, ki prikrito vsebujejo te načrte, sc bili brez ugovora odobreni, dasi bi jih morali demokratični Poslanci odkloniti, ker ni nobene opra-vičbe za take izredne ukrepe. Hus In delavske zbornice Tudi hrvaški delavci za svobodne volitve v delavske zbornice. Dr. Mačkovo gibanje Hrs (Hrvatski radniči savez) govori v svojem glasilu o delavskih ibornicah. V članku raz-motriva o prejšnjem režimu, pod katerim je zlasti trpela delavska zaščitna zakonodaja ter veli: »Socialna zaščitna zakonodaja je sad yečkrat tudi krvavih bojev v minulih dvesto letih. Sad je to bojev, ki so se Pričeli ob nastanku demokracije posameznih narodov ter dozorel v krilu parlamentarizma, brez katerega ni mogoče Pravega dviga, stvarnega in zdravega narodnega življenja.« Nadalje pravi list: »Zakon o zaščiti delavcev poleg drugega predpisuje delavske zbornice s Popolno avtonomijo z ozirom na zastopanje delavskih interesov. Biti bi morale zrcalo delavske duše in delavski Parlament. Brez njih zaslišanja n,m ... —----- dal izrecni mandat, da izvede pravilno I zadnje volitve v Delavsko zbqrnico, pa ! izvolitev samouprave po strogo dolo- j so imeli rdeči: delavska lista 23 man-čenem redu in roku, ki je nepreklicen. I datov, nameščenska 2; plavi: delavska Na podlagi pooblastila v finančnem zakonu je bila dne 4. aprila imenovana nova uprava Delavske zbornice v Ljubljani, ki izgleda tako-le: 43 članov prvakov zelenih, 1 član Narodno strokovne zveze (plavi), 3 člani Zvdze strojnikov in kurjačev, 3 člani Zvezne organizacije grafičarjev in 10 članov prvakov zelenih nameščencev. Pri tajnih volitvah 1. 1933., ki so bile lista 15, nameščenska 6; beli: delavska lista 12, nameščenska 1; zeleni: delavska 0, nameščenska 1. Od rdečih in belih ni v novi upravi delavske zbornice nobenega. S čem se vse ne pečajo. Nemec Erich Rei-mers je izdal knjigo, v kateri si prizadeva »znanstveno« dokazati, da Ima tretji rajh zgodovinske pravice iz 16. stoletja do petrolejskih vj-elcev — v Venezueli. Južna Afrika bo v primeru vojne sodelovala z Anglijo. Poraz katoliških fašistov v Belgiji Socialni demokrati imajo v parlamentu 64 mandatov, v senatu 35. Dotna in st/ek* V Belgiji so se vršile preteklo nedeljo, dne 2. aprila volitve v parlament in senat. Volitve so se vršile pred potekom zakonite dobe, ker je bilo nemogoče sestaviti vlado radi nasprotovanja liberalcev. Ti so odklanjali vstop v vlado, ker je bil imenovan za člana akademije znanosti neki prof. Martens, kateri je bil med svetovno vojno dezerter in kot tak tudi obsojen, potem pa pomiloščen. Volitve so imele pa tudi globlji pomen. Belgijo pretresa spor med Flamci in Valonci. Valonci tvorijo večino jn so za enotnost države, ki je potrebna, ako naj Belgija uspešno nastopi proti nevarnosti, ki ji preti od zunaj. Med Flamci pa se je pojavilo gibanje, ki je bilo financirano od zunaj in čijega cilj je kar najbolj razrahljati zveze, ki vežejo Flamce na državo. Zato je izid volitev prav značilen. Kajti večje stranke raztezajo svoje delovanje na vso državo in so Flamci, ki so glasovali za te stranke, pritrdili potrebi enotnosti države. Izid volitev je tak-le: socialni demokrati 64 (—6), katoliki 73 (+10), liberalci 33 (+10), flamski nacionalisti 17 (+1), komunisti 9, rek- Isisti (katoliški fašisti) 4 (—16) neodvisni 1, bojevniki 1 mandat. Skupno 202 poslanca. V senatu pa je izvoljenih: socialnih demokratov 35 (—4), kato- tolikov 38 (+4), liberalcev 16 (+5), flamskih nacionalistov 8 (+3), komunistov 3 (—1), reksistov 1 (—7); skupno 1;01 senator. Nadaljnjih 66 senatorjev bodo volili pokrajinski sveti, dočim jih 22 imenuje senat sam. * * * V volilnem boju so bili popolnoma poraženi katoliški fašisti, takozvani reksisti. Socialna demokracija zaznamuje izgubo nekaj mandatov. Temu se ni čuditi. Stranka je bila na vladi in je član stranke Spaak bil celo zunanji minister. Stranka se ni strinjala z zunanjo politiko, ki jo je vodil Spaak, zlasti v španskem vprašanju. Prihajalo je do ostrih trenj med mladim krilom, ki je bilo na strani Spaaka in sedaj že pokojnim Vanderveldcm, predstavnikom stare generacije, ki se je izkazala v svojih nastopih za mnogo bolj odločno in revolucionarno. Ti spori so torej nekoliko oslabili strankine pozicije. Iz volitev bo stranka gotovo izvajala konsekvence za bodočnost. Socialna demokracija na Danskem nalmoinelia Izid volitev. Pri volitvah v folkething (parlament) dne 3. aprila so dobili: socialni demokrati 64 (—4), radikali 14, konzeivativci 26, liberalci 30 (+2), kmečka stranka 4 (—tl), komunisti 3 (—1), stranka lige za človeške pravice 3 (—1), nacisti 3 ( + 3), Nemci 1 mandat. Socialni demokrati so sicer izgubili 4 mandate napram stanju,« ki je bilo v parlamentu doslej, ostali pa so še vedno zdaleka najmočnejši. Izid volitev kaže, da volilci niso vsi sporazumni z nameravano spremembo ustave, kar se deloma kaže tudi v znižanju števila socialno demokratičnih mandatov. Nove razmere na Pollskem Predsednik poljske kmečke stranke Vincenc Vitos se je vrnil iz emigracije V pondeljek se je vrnil v Krakovo iz večletne emigracije v Pragi voc^ja poljske kmečke stranke Vincenc Vitos, katerega je pozvalo vodstvo kmečke stranke, naj pride nazaj z ozirom na spremenjene politične razmere na Poljskem. Vincenc Vitos je bil od leta 1911. do 1918. vodja poljske ljudske stranke v avstrijskem; parlamentu in nato v novi poljski državi njen predsednik. L. 1920. je postal Vitos predsednik vlade v kabinetu takozvane narodne obrambe. — Ko pa je 1. 1926. prevzel vlado maršal Pilsudski, je Vitos pobegnil iz Varšave, a bil na to interniran ter zopet izpuščen. L. 1929. je bil Vitos zopet na čelu kmečke stranke. V jeseni 1930. ga je vlada ponovno aretirala in zopet izpustila. L. 1931. so Vitosa obtožili veleizdaje in ga z več drugimi politiki so- cialisti naslednjega leta 1932. v Brest Litovskem obsodili na 18 mesecev ječe. Posrečilo pa se mu je še pred aretacijo pobegniti v Prago, kjer je živel doslej. Vitos je svojčas predlagal radikalno agrarno reformo in vlado delavcev ter kmetov. Po vrnitvi so Vitosa v Krakovu aretirali, da bo vsaj navidezno' nastop prisojeno kazen, na kar bo takoj amne-. stiran. Očividno je povratek Vitosa v zvezi I z novo smerjo Poljske in njene zveze z zapadnimi demokratičnimi državami Anglijo in Francijo. Radi Italijanov v Tunisu je izjavil francoski ministrski predsednik Daladier, da se jim ne gode nikake krivice. V zvezi s tem je dejal: 1 ■ Da pokažem, kako pravični in vljudni smo Francozi napram Ita'ijanom, naj povem, da I živi 900.000 italijanskih emigrantov na pravili materinskih tleh Francija. In ti so srečni, da uiživajo našo gostoljubnost, našo svobodo in zaščito naših zakonov.« V kakšne svrhe se porabijo dohodki bed-nostnega sklada? Proračun bednostnega sklada Dravske banovine predvideva za leto 1939-40 6.85 milijonov dinarjev dohodkov. Ti dohodki sestoje iz ivplačil delojemalcev v višini pol odstotka mezde in vplačil delodajalcev v višini 1 odst. izplačane mez.de. Ta denar bodo pa razdelili tako-le: za javna dela 3.85 milijonov dinarjev, za podpiranje kvalificiranih brezposelnih din 650.000, za podpore ob vremenskih nezgodah din 400.000, za prehrano onemoglih in brezposelnih 1.1 milijona dinarjev, za vzdrževanje javnih kuhinj in humanitarnih ustanov din 450.000, rezervni sklad za brezposelne din 250.000, borzi dela in iglavni bratovski sklad-nici din 150.000. — Pri vlaganju prošenj za podpore se naj organizacije in ustanove (recimo delavske kuhinje) sklicujejo na to, iz katerega naslova v proračunu žele dobiti podporo. Bfvši minister Djura Jankovič je dal nasilno odpreti neko garažo ter odpeljal iz nje avtomobil. Beograjska policija zdaj raziskuje ali je avto ministrova last ali pa je last JRZ. Krajevni odbor JRZ v Beogradu, pravi, da je avtomobil last stranke. Djura Jankovič :pa je menda podpredsednik stranke, vsaj pa je bil dokler je gazdoval dr. Stojadinovič. Do danes še nismoi slišali, da bi se bilo v predsedstvu JRZ kaj spremenilo u.<>- '•»* Senator dr. Anton Korošec je odpotoval v južno Italijo na oddih. Občni zbor inženjerske zbornice, ki se je vršil minulo nedeljo v Zagrebu je zahteval, da se prične s širokopoteznimi javnimi deli, vrše pa naj jih privatna podjetja, ne pa država v lastni režiji. Aretacije katoliških prvakov v bivši Avstriji. Ženevski list »Travail« poroča, da so zadnje dni aretirali v Avstriji mnogo uglednih katoliških osebnosti. Med drugimi sta ibila aretirana župnik v Ybbsu ter bivši predsednik zveze katoliških dijakov. V Klosterneuburgu so pa zaprli prostore tamošnjega iznanega liturgičnega društva. S'ovaki bodo odstopili Madžarom novo ozemlje v iznosu okrog 16.000 kvadratnih kilometrov, na katerem prebivajo izključno Slovaki in Ukrajinci. Zatrjuje se, da je slovaška vlada pristala na to najnovejšo madžarsko zahtevo na prijateljski nasvet Berlina. Monsignt/t dr. Tiso bo imel te dhi velik govor, v katerem bo pojasnil svojemu narodu, zakaj je moral odstopiti od svoje izjave ob izklicanju slovaške samostojnosti, da ne bo dal niti pedi slovaške zemlje in niti ene slovaške duše Madžarom. Italija ne more več čakati. Italijansko časopisje pravi, da bi se morala Francija zavedati, da Italija ne more večno čakati na izpolnitev svojih zahtev. Mrzlično oboroževanje Francije. Napet mednarodni položaj je prisilil Francijo, da se do skrajnosti oboroži. Vojna industrija v zadnjem času silno stopnjuje svojo produkcijo in obratuje domala noč in dan. Francoske tovarne letal bodo v vojni dobi lahko izdelale mesečno nad 1000 strojev za letala. Predsednik francoske republike Lebrun je zopet sprejel kandidaturo za mesto predsednika in mu je ponovna izvolitev baje že zagotovljena. Na Sredozemskem morju napetost vedno veij?. »Havas« poroča iz Tankerja, da je neka neznana vojna podmornica potopila v bližini rta San Antonio francoski parnik »Lezardieux«. Pričetek nove tragedije v Španiji. Pariški »Soir« poroča, da so nacionalistične .oblasti zaprle v Madridu 25.000 oseb, vojakov in civilistov, mladih in starih, žen in mladine. (If Za sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Po zgodovinski izjavi Chamberlaina v angleškem parlamentu, da bo Anglija s Francijo branila male države, so delavski in drugi opozicijski poslanci po soglasni odobritvi tega stališča angleške vlade, zahtevali, da se k tej obrambni fronti takoj pritegne tudi Sovjetsko Unijo, ker bo obramba Poljske uspešna le s sodelovanjem Rusije. Ljudsko štetje v Sovjetski Rusiji je pokazalo, da šteje ta država 170,126.000 ljudi ali 23 milijonov več kot 1. 1926. • Iz ČeSke Sprememba pri »Lidovih Novinah«. Najodličnejši češki dnevnik »Lidlovi Noviny«, ki sr bile predvsem čtivo češke inteligence in so zastopale politiko Mqsaryka in dir. Beneša, so bile do nedavnega last znanega češkega politika in pisatelja dr. Jaroslava Stranskega. — »Narodni Prače« poroča, da so sedaj prešle v last urednika dr. Klusaička, ki ima uajveč deležev, nekaj pa še gospa Stranska in bo baje lastminstvo prevedeno v popolnoma arijske roke. V nedeljo so že izšle »Lidove Noviny« v podnaslovu kot »Glasilo narodne iijednice«. Civi'na uprava nemške armade v Pragi pa je izdala uredbo, ki >v 5 paragrafih prepoveduje vsako spremembo židovskega premoženja brez odobritve nemške armaide, ki mora torej privoliti tudi v takšne prodaje lastništva čeških časopisov. Samo ena strokovna organizacija. Te dni so bile vse strokovne organizacije združene v enotno zvezo z novim odborom, v katerem pa ni nikogar od prejšnjih znanih funkcijonarjev svobodnih strokovnih organizacij, ki so bile najmočnejše in so imele tudi večmilijonsko premoženje. Tudi rokavičarji samo arijci. »Narodni Prače« poroča iz Prage, da so morali židovski člani predsedstva praškega združenja rokavi-čarjev resignirati na svoja mesta. Doslej so bile praške rokavice svetovno znane in so jih izvažali posebno mnogo na Angleško. Ogromna čitalnica. Češka vseučiliška knjižnica v Pragi je imela doslej 2000 revji in znanstvenih časopisov, od katerih je bilo 1500 na razpolago v čitalnici. Za nakup teh časopisov in njih vezavo je izdala knjižnica letno čez 600.000 kron, torej skoro milijon dinarjev. Kralj iraka se je smrtno ponesrečil pri vožnji z avtomobilom V Bagdadu se je smrtno ponesrečil kralj Gazi. Kralj je šofiral avto in se zaletel v brzojavni drog. Udarec je bil tako silen, da je vrglo kralja ob stene avtomobila pri čemer mu je počila lobanja in je na mestu izdihnil. Naslednik kralja je 4-letni sin Fejsal. Posledica: umor angleškega konzula Ko se je raznesla' v Iraku vest o tragični smrti kralja, so vdrli neznanci v angleški konzulat v Mosulu in ubili tamkajšnjega angleškega konzula, češ da je Anglija kriva nesreče. C. Nordhoff in J. N. Hall: 41 HURIKAN Ali ste že kdhj spali na kakšnem takem z morsko travo napolnjenem vložku? Najbrž še ne. Ničesar ni, niti v teh krajih, niti na svetu, kar bi dajalo večjo vročino... Ko se trudni vležete na mehko podlago imate najprvo prav prijeten občutek, potem pa sc telo pogreza vedno globlje in globlje in pot vam udari skozi znojnice. V pol ure, ako človek sploh toliko časa vzdrži, leži v pravcati luži potu, kajti vložek od morske trave začudo ne propušča vode. Potem postaja podlaga polagoma vedno bolj in bolj trda kot kakšna sprijemajoča se plast cementa. Lahko si predstavljam kakšno čudovito noč je moral preživeti škof. Bil sem tedaj tu in se še sedaj spominjam, da je imel častitljivi gospod naslednji (Jan prav steklene oči ko je vršil svoja opravila in pozneje prisostvoval svečani pojedini, ki je bila prirejena njemu v čast... Oprostite, da sem se nekoliko oddaljil od predmeta! Toda še danes me posili smeh, ako se domislim na to, ofičijelno spalnico poglavarja Faka-haua. Čim pa se spomnim, da ne bom nikdar več videl ne njega in ne Mate, mi smeli preide. Sijaj-nejših ljudi kot sta bila ta dva menda še ni bilo na svetu! * Naj se povrnem k dogodkom tistega jutra... Potem ko je bil Fakahau prižgal svetiljko se je'takoj napotil k hišnim vratom. Skušal je napraviti vtis kot da je strašno začuden nad obiskom, toda to ni niti najmanj vplivalo na de Laageja, ki je stopil v vežo in potem počakal kot je to zahtevala vljudnost, da ga spremi poglavar v svoj salon. Na svoji kratki poti do Fakahauove liišc pa je imel de Laage vendarle dbvolj časa, da je uredil svoje občutke, ki so se mu porajali. Nad grobo pre-kršitvijo dolžnosti, ki jo je zagrešil oče Pavel je bil ves iz sebe; lotila se ga je taka jeza in zagrenjenost, da je smatral za potrebno kratkomalo prekiniti razgovor z njim. Ako bi bila govorila še naprej, bi bil mogoče v 'svoji razburjenosti rekel duhovniku stvari, ki bi jih državni uradnik ne smel nikdar izustiti in ki bi jih bil pozneje mogoče obžaloval; kakor tudi je bilo zadržanje očeta Pavla neodgovorno, pa je bilo vendarle treba vpoštevati, da je bil on služabnik božji in kot tak upravičen zahtevati, da se ga spoštuje. De Laage ni niti najmanj dvomil o tem, da razen njega in njegove žene že vsa Manukura ve za Terangijev povratek. Sumil je, da je o tem vedel tudi kapitan Nagle, ko je bil zvečer pri njih na večerji. Ako je bil oče Pavel v stanju ščititi zločinca, potem si je bilo težko misliti, da bi bil kapitan imel strožje nazore o dolžnostih in časti... Kar se tiče Fakahaua, ki jc bil tast tega človeka, je bilo naravno brez pomena, da bi ga bil vpraša lkod se skriva Te-rangi. Njemu je bilo to prav gotovo znano. O nadaljnjih ukrepih, ki jih bo napravil, si je bil de Laage popolnoma na jasnem, ko je dospel do poglavarjeve hiše. Fakahau je bil pravi velikan po svoji postavi in njegova moč je bila v sorazmerju z njegovo velikostjo. Tudi guverner je bil visoko rastel, toda poleg poglavarja je izgledal skoraj majhen. Na skrivaj je občutil to razliko v rasti, ki je odlikovala domačina pred zastopnikom francoske republike kot sramotno; toda na tem ni bilo mogoče ničesar spremeniti ... »Prosim sedite!« jc rekel de Laage. Nikdar, tudi ne v svojem nagovoru ni pozabil izkazati poglavarju tiste časti, ki mu je pri strogem vpošteva-iiju družabnega reda pripadala. Fakahau je takoj sledil pozivu in obenem prosil oproščenja, ker ni imel na sebi ničesar drugega kot predpasnik ovit okoli ledij. Govoril je odlično francoski, ker je bil odgojen v hiši poprejšnjega guvernerja, ki je cenil duševne sposobnosti dečka in ga Skrbno podučeval. Polinezijski jezik pozna izraze vljudnosti, ki so zelo podobni našim in Fakahau jih je z lahkoto prevajal v francoščino, da se je guverner temu vedno znova čudil. V tem trenutku st* je izkazal poglavar zopet enkrat kot pravi mojster v umetnosti prikrivanja svojih misli, radi česar se je de Laage ne malo jezil. Guverner je hladno prisluškoval umerjenim besedam, s katerimi je skušal Fakahau premostiti nevšečnost tega sestanka. Prvi jutranji svit je Pokukal med vejami palmovega gaja skozi okno, toda še vedno ni bilo dovolj svetlo, da bi bila obledela svetloba, ki jo je širil plamen svetilke. De Laage je potegnil uro iz žepa, pogledbl na njo in jo obdržal v roki, ko je dejal: (Dalje prihodnjič.) našiL U&aiev TRBOVLJE Občni zbor Bratovske skladnice V soboto, dhe 1. aprila se je vršila krajevna ; skupščina Bratovske skladnice, katere se ]e udeležilo od 86 'delegatov nad 60. Krajevno I skupščino je vodil predsednik g. inž. Biskup- j LvSv"1"1 ****** društvom"oblaEiliih de-|prvotnih zahtev din 3.50 do 5.5» »'popustili "na Stavka krojaških pomočnikov in pomočnic v Kranju Stavki se pridružujejo tudi pomočniki iz okoliških vasi. Druga oblastveno sklicana pogajanja dne 3.1 svojih zahtevah do skrajnosti popustili. Od ; lij »v " TT;!- , ter »Združenjem krojačev in krojačic din 3—4 za pomočnike ,oziroma na din 2.50 do ie stvarno tuS’ kntpr! Za srez Kran-il<- so se razbila. Še isti dan po- 3.50 za pomočnice. Zastopniki »Združenja kro- So bili deloma finpicn 1 tako n-, poldne bil sklican sestanek krojaških po-ljačev in krojačic« niti na te skromne zahteve krajevni kakor tudi * na slavni skupščini v ! ln(?čnikov in Pomočnic, na katerem se je poro- niso hoteli pristati. Sicer so bili pripravljeni Ljubljani. Delrvmp i<» r,» j j, nreišniim '■ 0 P°teku Pogajanj. Po stvarnem razmo-; plače za malenkost zvišati, toda še to samo v predlogom še nove' Pii (trivanju položaja je bila soglasno proglašena besedah; načelno pa so odklanjali vsak pod- Zanini: ivo je, da se na letošnji skupščini ni i » v . , , j razpravljalo o .pritožbah članov proti zdrav- ’Utn0 delajo »mo se pomocn.ce V dveh de-"'kom, o čemer se je vodila pri pirejšnjih j ':,vnicah; Pričakovati pa je da se tudi one pn-skupščinah precej obširna debata. Slabe sku- druzlJ0 stavkl’ Ravno tako se Ponižujejo stavka, ki zavzema vedno večji obseg. Tre- sn|®' ki jih je imel o tej zadevi lansko leto 3- Križnik, so menda spravile to debato z dnev-nega reda. Na to se še povrnemo. Velika debata se je vršila okrog vprašanja ustanovitve samostojne lekarne. O tem se je še Fred skupščino vršila deloma precej glasna debata za in proti. Sedanji delegati Bratovske skladnice sicer nimajo skuišenj z lastnimi lekarnami, pač pa so jih zelo oplašili nekdanji člani Bratovske skladnice, ki so mnogokrat Pripovedovali, d'a so tedaj, ko so krajevne Bratovske skladnice imele svoje lekarne, dobivali rudniški konji boljša zdravila kakor pa c'ani Bratovske sklanice. Mogoče je to nevestna šala. P‘0 obširnem referatu, ki ga je imel o ustanovitvi lekarne pri Bratovski sikladnici gospod Predsednik, se je soglasno sklenilo, da se lekarna ustanovi, kar bo po sedanjem splošnem ronenju delavskih in podjetniških zastopnikov y Bratovski skladnici veliko koristilo članom in zavarovanju. ZAGORJE OB SAVI Nesocialno postopanje. iNaša občina vrši razna dela v lastni režiji. Za ta dela ima nastavljenega menda kot preddelavca nekega gostilničarja s plačo din 5 na mro. Ta si pa Pusti med delovnim časom pripravljati drva in drugo z delavci na račun občine. Ker prizadeti smatram, da je tako postopanje v škodo občine in nas ostalih brezposelnih družinskih očetov, naprošam p. n. občinsko upravo, da^ v tem oziru napravi red s tem, da zaposli pri teh delih le tiste, ki so zaslužka v resnici potrebni. Ivan Drnovšek. Obvestilo podružnice Zveze rudarjev Jugo-savjje. Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije iagorju obvešča tem potom vse podružnice in izvoljene delegate, da se bo vršil VII. redni Ongres ZRJ v Celju dne 23. aprila v dvorani uelavske zbornice ob 9. uri dopoldne. Vodstvo. POBREŽJE PRI MARIBORU Redni letni občni zbor tuk. del. izobraževalnega društva »Vzajemnost« se je vršil preteklo nedeljo v društvenih prostorih pri Renčlju in ie kar najlepše uspel. Razen članov s Pobrežja, so bili navzoči tudi s. Korošec za centralo, zastopnik mariborske in tezenske »Vzajemnosti« ter zastopnik delavskih kolesarjev. Pred pričetkom občnega zbora je pevski zbor »Vzajemnosti« s Tezna zapel »Delavski po-zc“aY*- Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. Strnad, kateri je obenem podal Poročilo o delovanju društva v preteklem letu. lajmsko poročilo je podal s. Babič, blagajniško .pa s. M i n o d r a ž (namesto s. Škrinjarja, ki je bil zadržan). Vsa poročila so bila soglasno prejeta; ravno tako je bil soglasno izvoljen novi odobr s s. Strnadom na čelu. Pri raznoterostih je zbor najprej pozdravil s. Korošec v imenu centrale, nato pa s. Petejan v imenu mariborske, s. Vesligaj pa v imenu tezen-ske »Vzajemnosti« in s. Minodraž v imenu podružnice I. del. kolesarskega društva na Pobrežju. Vsi govorniki so spodbujali k delu za širjenje izobrazbe med delavstvom. V debati so govorili še razni sodrugi, ki so dajali pobudo za bodoče delo. Posebej se je poudarjalo Potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med sosednimi društvi »Vzajemnosti« in ostalimi delavskimi organizacijami; nakar je predsednik zaključil to lepo zborovanje. Družnost! stavki tudi pomočniki iz okoliških vasi. Ta boj delavstva ni ravno lahek, ali položaj prizadetih je bil tako mizeren, da se ni čuditi, ako so se odločili borbo izvesti do kraja. Zastopniki delavstva so pri pogajanjih v pis kakršnekoli pogodbe. »Osrednje društvo oblačilnih delavcev« tem potom obvešča krojaške pomočnike in pomoč nice naj vsled mezdnega gibanja v lastnem interesu ne iščejo dela v Kranju. Vsa poštena in socialno čuteča javnost naj to vsiljeno borbo krojaških pomočnikov in pomočnic podpre, obenem pa primerno obsodi vse one mojstre in mojstrice, ki so največ krivi, da ni prišlo do podpisa pogodbe. LJUBLJANA Odhod zadnjega češkoslovaškega konzula i Znano je, kako ta družba slabo plačuje delav inž. Mlnovskega. V Ljubljani se je poslovil j ce. V upravni svet te družbe so bili izvoljeni zadnji češkoslovaški konzul inž. Minovski, ki se pa ne vrača na Češko, ampak se bo nastanil v Sremski Mitroviči, kjer je doma njegova soproga. Inž. Minovski je bil izredno ljubezniv človek tako v svojem uradnem poslovanju kot tudi izven urada, užival je velik ugled in bil v javnosti izredno priljubljen. Ob odhodu se je vršil poslovilni večer, na katerem se je zbralo mnogo prijateljev bratskega češkega naroda. Žrtev dela. Pavla Stupičeva, zaposlena pri dr. Rožiču na Aleksandrovi cesti je pri snaže-nju okna tako nesrečno padla z drugega nadstropja, da je po nekaj urah trpljenja umrla. Občni zbor združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode je bil 31. marca in je izka- ti-le gospodje; Ivan Jelačin, inž. Dušan S e r n e c, Viktor Naglas, Avgust Jenko dr. Alojzij Kobal, dr. Al. Kunst in dr. Ernest Redar. Društvo slovenskih likovnih umetnikov si je izvolilo za predsednika Nikolaja Pirnata. Pri letošnjih naborih kmečki fantje ne bodo smeli tako divje kričati in razgrajati po ulicah, kakor so bili navajeni. Tako napoveduje dekret policijskega upravnika. 1. aprila ljubljačani, ki so potovali, kar niso mogli verjeti, da so se železniške karte zares podražile kar za 5%. Pa žal se je izkazalo, da bo ta podražitev obveljala, c*. ■ n Kirurški paviljon ljubljanske bolnišnice se zal čistega dobička v 1938. letu 2,500.000 din.' tudi po 1. aprilu še ne gradi dalje. MARIBOR Velik shod tekstilcev sklicujejo podružnice mariborskih svobodnih strokovnih organizacij za v nedeljo, dne 16. aprila s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Opozarjamo na ta važen shodi vse tekstilne delavke in delavce in priporočamo, da se ga v čim večjem številu udeležijo. Akcija za obnovitev »Schvvabisch-deutscher Kulturbunda«. Nemci so pričeli akcijo za obnovitev »Schvvabisch-deutscher Kulturbunda« in so v to svrho prijavili oblastem več občnih zborov, ki bi se bili morali že vršiti. Doslej pa se še ni vršil noben tak občni zbor in so nekateri časopisi najavili, da so občni zbori odloženi za poznejši čas. Ustanoviti so nameravali 32 podružnic v Sloveniji od katerih bi jih bilo v Kočevju in okolici 11. Iz tega je razvidno, da so nameravali ustanoviti podružnice tudi v takih krajih, kjer bi le težko zbrali poitrebno število pristnih Nemcev, ki bi tvorili odbor Ker pa je še vedno v veljavi svoječasno izdan odlok o razpustu in prepovedi te organizacije, zato očividno zaenkrat ne bo nič s to organizacijo. : Razmere nameščencev v trgovini Bat*a v Mariboru niso take, da bi bile v čast podjetju v katerem je zaposlenih 14 prodajalcev (-jalk), 5 vajencev in 2 pisarniški moči. Delovni čas ni urejen. Plače so fiksne in akordne. Prva znaša po 100 din tedensko, k tej se priračuna še K% od prodaje tako, da ti trgovski pomočniki ne zaslužijo preko 150—160 din na teden. Poleg tega se jih tudi kaznuje za vsako malenkost z 10—2(1 din. Ta plačilni sistem sili nameščence, da eden drugemu odvzemajo kupujoče stranke, samo da zasluži par dinarjev več. To tudi vzgaja nezaupanje iji zavist tr.ed tovariši v istem podjetju. Kakor čujemo, odpade za režijo na osebo okrog 4—5% od izkupička, kar je z ozirom na velik promet lep znesek, s katerim bi se nameščencem (od katerih se zahteva intenzivno delo in tudi to, da so lepo oblečeni) lahko omogočilo lepšo eksistenco, zlasti še, ker je poslovodja posebej plačan. Teli par vrstic Zborovanje zadrugarfev iz Meiilke doline Lepo uspeli občni zbor Konzumnega društva za Mežiško dolino v Prevaljah. V Prevaljah, kjer se najbolj čuti velika brezposelnost, odkar tudi rudarji, združeni v rudarski zajednici, ne delajo več v bližnjih Lešah, ker so menda izkopali poslednji košček premoga, so se zbrali minulo nedeljo delegati iz vseh oddaiališč Konzumnega društva za Mežiško dolino s sedežem v Prevaljah na občni zkor te velike in za Mežiško dolino pomembne zadružne ustanove. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik nadzornega odbora zadr. Knez iz Črne, ki je r° uvodnih formalnostih p/ozdravil zadir. Je-e«a in Šovljanskega, kakor tudi vse delegate n poslovodje ^zadružnih oddaiališč. Nalto je cal obširno poročilo zadr. Topolovec takio ® letnem zaključku, kakor tudi o splošnem Poslovanju zadriige in prečital obsežno revizij-Ko poročilo. Poročilo nadzorstva je pa podal „1 r- Knez. Iz poročil, ki jih je občni zbor so-v,a.?no odobril, je razvidno, da se 'z,adruig,a ^'lUib vsem težkočam lepo razvija, za kar v e Posebna zasluga vodstvu zadruge, ki je ve&čih rokah zadr. Topolovca, kakor tudi preizkušenim članom načelstva in nadzorstva ter krajevnim odborom. Boleča točka te zadruge so le nekateri dolžniki, čemur pa se ni čuditi, ako se vpošteva veliko brezposelnost in niz.ke mezde, ki jih prejemajo delavci v ne-Katerih krajih Mežiške doline. Občni zbor je pozdravil tudi zadr. Jelen, nakar se je razvila dihata, 'v katero so posegli zz. Knez, Raušer, Topolovec, Lepko, ki je tudi vodil zapisnik ter drugi zadružniki. Občni zbor ie sprejel nova zadružna pravila, izvolil novo načelstvo in nadzorstvo, s predsednikom zz. Korenom in Stanovškom na čelu. je namenjenih centrali podjetja in tukajšnjemu vodstvu, da te neznosne razmere nekoliko izboljša, ker 150 din na teden ni plača, ki naj zadošča ža življenje sodobnega trgovskega nameščenca. Nameščencem pa polagamo rra srce, da opustijo medsebojiio nezaupanje in se združijo v obrambo svojih pravic! Pslačo »Že'ezničarski dom« bo zgradila »Na-bavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic« v Mariboru v Cafovi ulici, kjer je kupila v to svrho od trgovca Pregrada staivfoišče za din 350.000. Stavbeni prostor je plačala po din 500 za kv. meter. Nabavljalna zadruga bo Izgradila tam 4 nadstropja visoko stavbo, v kateri bodo spodaj poslovni lokali za trgovino zadruge, velika divorana za skladišča manufakture, v nadstropjih pa stanovanja. Stavba bo stala preko 2 milijona din. Zadruga ima sedaj svojo trgovino na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, kjer pa ii prostori ne zadoščajo več. Lep pogreb matere s. Ed. Perkota. Minulo nedeljo se je vršil pogreb g. Terezije Perko, katerega se je udeležilo poleg železničarske godbe in članov I. del. kolesarskega društva iz Maribora in bližnjih podružnic' tudi veliko število občinstva. Blagi pokojnici ibodi ohranjen lep spomin! Smrtna kosa. V nedeljo, dne 2. t. m. se .ie vršil na pokopališču v Studencih pogreb s. Kosa Antona, kotlarja kurilnice drž. žel. v Mariboru. Pokojnik je bil ves čas strokovno organiziran in dal.ie čase tudi predsednik bivše podružnice Saveza železničarjev, kakor tud dolgoleten naročnik našega lista. Kako priljubljen je bil med sodrugi in tovariši je pokazala velika udeležba na pogrebu. Pokojniku ohranimo lep spomin, žalujoči ženi in sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Preprečena železniška nesreča. Na progi Maribor—Št. Ilj je blizu postaje Pesnica opa-" železniški čuvaj, da je položena čez progo tračnica, ki bi bila lahko povzročila iztirjenie vlaka. Progovni čuvaj je pravočasno odstranil zapreko s tira in s tem preprečil grozečo nevarnost. Storilce oblastni organi zasledujejo. Čiščenje ulic v nočnem času. Mestno poglavarstvo mariborsko naznanja, da se prične dne 3. aprila t. 1. s pometanjem cest in trgov, kakor v prošlih letih v nočnem času. Hišni gospodarji oziroma njih namestniki se poživljajo, da odredijo temeljito čiščenje hodnikov in Pešpotov pred svojimi hišami in vrtovi v noč-nem (Sasu, ko preneha cestni promet do najkasneje 23. ure. STUDENCI PRI MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 15. aprila s pričetkom ob 20. uri in v nedeljo, dne 16. aprila s pričet CELJE 1 Na govorniški in predavateljski tečaj, ki se bo vršil danes v četrtek ob 20. uri, naj pridejo sigurno vsi tečajniki. Kdor ne pride ali se zadostno ne opraviči bo črtan. Predavanje o Danski, pokrajini in njenih prebivalcih se bo vršilo p.od okriljem »Vzajemnosti« v torek, dne 11. aprila s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Ne zamudite tega predavanja, ki vas bo seznanilo s prebivalci ene najnaprednejših držav sveta, —- Slišali boste, kako si je znala ta državica vzorno urediti svoje življenje, kjer vladata red in blagostanje. KRANJ Fuzija tovarn za gumijaste izdelke »Semperit« in »Continental«. Dva koncerna za gumijaste izdelke »Semperit« in »Continental« sta se združila v eno podjetje. S tem je tudi tovarna »Semperit« v Kranju dobila novo generalno vodstvo. V lokalnem vodstvu menda ostane za enkrat še pri starem; zastoj v tovarni radi inventure, to je vse, kar delavstvo na spremembi trenutno vidi in občuti. Vendar pa posledice niso izključene, kajti z novim generalnim vodstvom tudi rad nastaja nov delovni sistem in s tem v zvezi revizija plač. Vsled tega mora delavstvo budno paziti, da se že itak ne rožnat .položaj še ne poslabša. 2e sedaj delavstvo pogosto boluje, nad čemur se čestokrat pritožuje tudi podjetje, kar pa je logična posledica takozva-nega »refa« sistema, ki delavstvo do skrajnosti izčrpava in pa dejstvo, da je to kemična industrija, ki je zdravju škodljiva. Ni pa izključeno, da se bo s to združitvijo tovarna še povečala, ker ima v naprej namen izdelovati vse tiste izdelke, ki jih je sedaj tvrdka »Continental« uvažala. Menda bo razlika samo v tem, da bodo proizvodi označeni z »Made in Jugoslavia«. Za normalno obratovanje v podjetju pa je predpogoj, da1 Narodna banka omogoči svoboden nakup deviz, ki jih podjetje rabi za nakup surovin. Znana je namreč, da večja količina surovin poslanih iz Amerike leži v Trstu, ker jih podjetje vsled pomanjkanja deviz ne more prevzeti. Posledice so odpusti delavcev in pa omejitev obratovanja na manj ur dnevno odnosno manj dni v tednu. Do sedaj je bilo odpuščenih nad 80 delavcev, sledili bodo pa še novi odpusti, ako se hitro ne omilijo' sedanji de-vini predpisi. Na inicijativo delavstva so prizadete občine o tej zadevi že intervenirale na merodajnih mestih. Vsekakor pa bližajoči prazniki za delavstvo ne bodo razveseljivi, saj je bilo na zaslužku že dalj čaša prikrajšano, vsled česar ne bo denarja hiti za najnujnejše življenjske potrebe. Umrl je s. Zavrl Janez iz Struževa, na zavratni bolezni jetike. Bil je dolgo časa naročnik našega lista in član strokovne organizacije ter se zanimal za delavski pokret sploh, saj je bil mož pošten in značajen. Naj mu bo lahka zemlja. Preostalim svojcem iskreno sožalje! Pravtak.o so bili soglasno sprejeti tudi neka- i ^°.,rl llr' v dvorani gostilne Špurej An- teri koristni predlogi. Občni zbor je potekel v ; Cerkvenika tragedijo »Očiščenje«. Va- naj'epšem soglasju, kar najbolj priča, da je zadružna zavesi globoko zasidrana med zadružniki v Mežiški dolini. Delegati so se vračali na svoje domove s trdnim sklepom, da bodo tako v Črni, kakor v Mežici, v Prevaljah, na Lešah, v Guštanju in na Muti neumorno delovali v prid svoji potrebni in koristni za-crugi. bimo vse delavstvo, da se teh predstav v Ciin večjem številu udeleži. — Odbor. k pomlad Za prosvetne domove ima banovinski proračun previdenih podpor v znesku din 300.000, za telovadne in siportne organizacije 400 000 din. Tudi na te postavke v banovinskem proračunu opozarjamo delavske organizacije. Kranjskemu delavstvu naznanjam, da sem otvorlla v Kranju NOVO TRGOVINO koles, Šivalnih strojev, otroških vozičkov in vseh nadomestnih delov za popravila Pred nakupom naj si ogleda -vsakdo brezobvezno mojo zalogo trpežnih damskih in moških kakor tudi športnih. koles francoske znamke Valy. — Se priporoča N. KRAŠOVEC Kranj - Vidovdanska cesta (nasproti Bekselnu) V ogledalu Poraza belgijski katoliških fašistov se »Slovenec« silno veseli. Kdo bi verjel, da je to njegovo veselje iskreno. Pred leti, ko je v Avstriji vladala Dollfussova fašistična diktatura je pisal izredno simpatično o reksistih. Trdil je da bodo reksisti obnovili katoliško Belgijo in strli socializem. Med tem ko piše sedaj nesimpatično o reksistih pa v domači politiki z vso vnemo podpira tiste, ki posnemajo Doll-fussov fašizem in belgjiske reksiste ter se zavzemajo za nasilno uničenje svobodnega de-lavkega gibanja. Sploh piše »Slovenec« tako kot da bi bil Kristus učil; »Kdor ni z menoj, tega udarim s kolom glavi«, v resnici’ pa je rekel; »Ljubi svojega bližnjega...« dospeli klobuki v najnovejših fasonah, športne kape, srajce, kravate kakor tudi damsko perilo, bluze, nogavice itd, kupite najugodneje v modni trgovini Nizke cene! Kvalitet no blago! Ausust Hedžet. s a r I b o r Aleksandrova 9 Zadnje vesti Ministrski predsednik Cvetkovič se ie vrnil iz Zagreba v Beograd. Njegovi pristaši so aru priredili sprejem na kolodvoru. Načrte za veliki Beograd je dala izdelati občinska uprava. Načrte je odbrala posebna komisija in je prvi nagrajenec prejel din 300.000 za svojo delo. V Rimu se pritožujejo čez Anglijo in pravijo, da bodo začeli s protiangleško propagando v kolonijah. V Londonu pa odgovarjajo, da se ta protiangleška propaganda ne more več stopnjevati, ker jo je čutiti v Palestini, v Arabiji, v Iraku in drugod. In sicer ne gre samo za besedno propagando, ampak za propagando v denarju in orožju. Rajhovski protektor pride v Prago. V. Neu-rath, ki je imenovan za protektorja Češke in Moravske, pride te dni v Prago. Ob tej priliki bo imenoval novo vlado. V Londonu so se dogodile tri nove eksplozije, ki so povzročile materijelno škodo. Atentatorji so irski teroristi, ki d,obivajo denar iz inozemstva, vendar pa ne iz Rusije. Še se najdejo pravi katoličani. Švicarski klerikalni dnevnik »Vaterland« je glede Španije pred kratkim zapisal tele besede: »Na vsak način je nespametno špansko vojno imenovati križarsko in razne vojne zločine opravičevati z religioznostjo. Za nas švicarske katolike je najboljše, če se preveč ne predajamo čustvom simpatije, temveč skušamo objektivno dognati, na kateri strani je bilo več zločinov.« Pri »Slovencu« so pa čisto drugačni! MAMICE! Oglejte si nanovodo-spele najmodernejše otroške vozičke po zelo ugodnih cenah JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14, vogal i Ptujska In Tržaška cesta Delavski pravni svetovalec Bolezen učenca (Ruše) Vprašanje: Moj sin se uči čevljarstva. V zadnjem času je bil nekaj dni bolan in sedaj pravi mojster, da se mu bo morala učna doba za toliko podaljšati. Ali je temu res tako? Odgovor: Ker je bil Vaš sin bolan le razmeroma kratek čas, njegova bolezen ne bo mogla vplivati na trajanje učne dobe. Ali je po zakonu dolžan pastorek skrbeti za mačeho (Maribor) Le otroci so dolžni skrbeti za stariše, če pridejo stariši v stisko. Pastorek ali pastorka pa nista po zakonu dolžna skrbeti za mačeiio. Pravica do pokojnine (Trbovlje) Vprašanje: S svojim možem sem dolga leta živela v zakonski skupnosti, sedaj pa sva šla narazen in živim jaz v skupnem gospodinjstvu z drugkn moškim, on pa z drugo žensko. Ali bom kljub temu lahko dobila pokojnino po njem? Odgovor: Če je Vaš mož v državni službi, odnosno državni upokojenec, bodete kljub temu, da ste dejansko ločena, dobili pokojnino Vi. Ako' pa je zavarovan pri bratovski skladnici, ne boste imeli po njegovi smrti pravice do pokojnine, če bodete zadnjih 6 mesecev pred njegovo smrtjo živeli ločeno od njega. Ako Vas je mož nagnal in Vas noče veš vzeti k sebi, si lahko rešite pokojnino na ta način, da ga tožite na plačevanje vzdrževalni-ne in če bo obsojen, bodete tudi po njegovi smrti lahko prejemali od bratovske skladnice-pokojnino do višine sodno prisojene vzdrže-valnine. Spor radi meje (Črna) Vprašanje: Moj sosed koplje svoj vrt. ki meji na mojega tako blizu plota, kateri je moja last, da mi plot zasipava in s tem povzroča škodo, zlasti ker ne morem plota popravljati. Ali lahko kaj ukrenem proti takemu njegovemu postopanju? Odgovor: Sosed ne sme tako prekopavati svojega vrta. da bi s tem bil poškodova* plot, ki je Vaša last, ali da bi bila onemogočena popravila. Če se drugače ne uda, ga lahko tudi s tožbo prisilite, da opusti taka dejanja. Zahvala Ob priliki težke izgube svojega ljubljenega moža, gospoda Kos Antona kotlarja kurilnice dri. železnice se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za iskreno sožalje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Studenci, dne 2. aprila 1939. Jalujola iena, otroci in ostalo sorodstvo. JOSIP BENKO Tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv I. jugoslavenska proizvodnja baconov MURSKA SOBOTA priporoča svoje priznano najfinejše izdelke in mesne konzerve (šunkove in jetrne paštete, hrenovke, šunke, gulaš itd.) Prodajalne: Celje, Kralja Petra cesta 13 Maribor, Glavni trg 16 Maribor, Aleksandrova cesta 19 Gornja Radgona VABILO na REDNI LETNI OBČN ZBOR ZADRUGE , Zadružni dom" obče koristne kreditne in stavbene zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, ki se bo vršil v petek, dne 28. aprila s pričetkom ob 6. uri zvečer v zadružni pisarni na Ruški cesti št. 5, Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega rednega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva; 4. sklepanje o letnem zaključku in dodelitvi .azrešnice: načelstvu in nadzorstvu; 5. sprejem novih zadružnih »pravil; 6. volitev novega upravnega odbora in namestnikov; 7. volitev novega nadzornega odbora in namestnikov; 8. predlogi in pritožbe članov; 9. razno. Maribor, dne 5. aprila 1939. Načelstvo. Nadzorstvo. Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča; ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična OellhonoEna darila LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, kk plodonosno deluje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— in xa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Priporoča se oblastveno koncesionirano elektrotehnično podjetje H A V L I £ E K FRAN • LJUBLJANA Sv. Metra cesta 5, telefon 3421 > Stanovanje: Zalokarjeva ulica 11.13 (Tabor Napeljava in poprava elektro-inštalacij za luč in motorno silo v mestu in na deželi kakor tudi na omrežju Banovinskih elektrarn. — Načrte in prijave za priklop inštalacij na Ljubljansko mestno, drugo ali Banovinsko električno omrežje izvršim za po mojem podjetju izvršena dela brez naplačila. Strokovna popravila elektrotehničnih aparatov, special-motorjev itd. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Specialna delavnica. Blokiranje - odpravo radio motenj. Postrežba točna in vestna. Pojasnila brezplačno. Cene zmerne. Priporočila odlična. — Telefon samo 34-21. Karo-čevlji zsM3omlad .^.mjDoletje Bogata izbira - zmerne cene KOLESARJI! Poslužite se mehanične delavnice in trgovine koles pri nakupu Vaših potrebščin. Zelo dobro boste postreženi pri JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14 In vogal Ptujska In Tržaška - Tel. 21-30 Zahvala Ob priliki nenadne težke izgube naše dobre matere, tašče, sestre, stare mame, gospe Terezije Perko se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi Glasbenega društva del. in uslužb. ter pevskemu društvu pekovskih pomočnikov za v srce segajoče žalo-stinke. Hvala tudi vodstvu kurilnice državne železnice za svečnike kakor tudi za zastopstvo pri pogrebu. Iskrena hvala tudi Prvemu delavskemu kolesarskemu društvu, ki se je pogreba udeležilo korporativno s svojo zastavo na čelu in vsem, ki so nam na kakoršenkoli način lajšali težko bol. Maribor, Beljak, dne 3. aprila 1939. Globoko žalujoči ostali. Ivan Pezdir, Uubljana-Gradišče špecerija, delikatese, vinarna -- Toči naifineiša vina ZatMte vedno In povsod kruh In pecivo Iz nelovske pekarne o Mariboru, ig&sk ~ “ la kenzoreil Izdaja In arelule Adolf Jelen v Maribora. - Tiska: Liudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Eržen v Mariboru.