Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:  Delavska univerza Domžale.
Domžale, 26. januarja 1978 LETO XVII-St. 1
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
NASA DEJAVNOST - POMENI TUDI ODGOVORNOST
Ob vstopu v letošnje leto smo zapisali, da bomo morali postoriti še veliko stvari, ki smo jih sicer že začeli v lanskem letu. Pred nami se nahaja RESOLUCIJA o družbenoekonomskem razvoju za leto 1978 in čas je, da spregovorimo o tem dokumentu. Pri tem mora biti prisotno spoznanje, da je od gospodarske rasti odvisna ne samo sposobnost za razširjeno reprodukcijo v materialni proizvodnji, ampak tudi višina sredstev za skupno, splošno in osebno porabo. Soočiti se moramo z nekaterimi zadevami: s povečanjem izvoza, zmanjšanjem .uvoza, večjo produktivnostjo in urejevanjem osebnih dohodkov, ker bomo le tako sposobni izvesti vse začrtane investicije. To pa pomeni, da bomo morali spoštovati edino dejstvo: da bosta skupna in splošna poraba zaostali za 20 % za rastjo družbenega proizvoda, ker bo tako edino mogoče doseči večjo akumulativnost gospodarstva in njegov nadaljnji razvoj.
.lavna razprava o osnutku OBČINSKEGA STATUTA mora po-
enoten sistem planiranja, nakazano utrjevanje krajevne samouprave in vsega tistega, kar bo pomagalo delovnemu človeku in občanu posegati v vse pore našega razvejanega in pestrega vsakodnevnega dogovarjanja in sporazumevanja, kot novih sestavin v različnih oblikah odločanja.
Nadaljnja naloga, ki nas čaka, je delo na uresničevanju določil ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU. Res je, da smo skušali ob koncu leta rešiti mnoga vprašanja, vendar vse kaže, da nismo povsod -prišli do pravega bistva nagrajevanja po delu, ker smo .nekatera določila zapisali preveč formalno in jim nismo dali vse potrebne vsebine. Čeprav radi poudarjamo, da je to šele začetek, pa vendar ne smemo pozabiti tega, da je mnogokrat ravno od začetka odvisna nadaljnja pot in tudi dokaj občutljivi medsebojni odnosi, ki pogojujejo tudi kvaliteto dela in gospodarnost. Mnoge razprave o oblikovanju prihodka, dohodka, čistega dohodka in sredstev za skupno porabo so zbudile v nas razmišljanja, vendar nas istočasno zave-
V Papirnici Količevo potekajo montažna dela opreme za kanonski stroj III. Na sliki vidimo gladilni valj, ki je med najtežjimi deli nove
opreme
tekati v vseh sredinah, saj gre za takšne spremembe in dopolnitve, ki nakazujejo bistveno kvaliteto pri oblikovanju v praksi preizkušenih delegatskih odnosov. Istočasno pa mora ta akcija steči v vseh krajevnih skupnostih, ker so v osnutku statuta podana izhodišča za oblikovanje zborov delegatske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, podan
zujejo, da začnemo odpravljati v praksi čestokrat prisotno dvolič -nost. Tisti, ki ustvarjamo sredstva smo dolžni zagotavljati sredstva tudi za dejavnost na področju družbenih dejavnosti. Pri tem pa moramo uvesti takšno svobodno menjavo dela, ki bo programsko in materialno sprejemljiva, ki bo nadzorovana s strani združenega dela in ki bo predvsem stvarna. To pa
pomeni, da se moramo pogovarjati o racionalnem obnašanju in da smo vsi na vseh področjih odgovorni za trošenje vsakega dinarja , v kakršnekoli namene.
V zadnjem času veliko razpravljamo o Kardeljevi študiji in ob njej skušamo ocenjevati lastne poti v nadaljnjem razvoju socialistične-
slabe strani dosedanjega delovanja delegatskega sistema, zato je sedaj čas, da poiščemo v naših sredinah tiste, ki nas bodo kot delegati najbolje zastopali v skupščinah in kamor bodo prenašali tudi naše realne potrebe. Usklajevanje z gospodarskimi zmogljivostmi in solidarno reševanje, pa pomeni ena-
S samoprispevkom smo v naši občini zgradili veliko šol. V prihodnjih mesecih bo potekala razprava o skupni porabi, v kateri se bodo delovni ljudje odločali tudi za financiranje šolstva v naši občini
ga samoupravljanja. O tem moramo dobiti jasne poglede, saj gre za vse tisto, kar je tako svojsko v današnjem svetu, saj gre za utrjevanje našega socialističnega razvoja in notranjih odnosov. In če iz tega zornega kota gledamo na DELEGATSKE VOLITVE, potem ni nobenega dvoma, da volitve niso samo neko tehnično opravilo, ampak silno odgovorno politično dejanje. Kako bomo izbirali kandidate in oblikovali delegacije, kako se bomo delegatsko organizirali v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in v občini, od tega bo odvisno marsikaj, kar bomo morali delati v prihodnjih štirih letih. Prve iz -kušnje imamo, poznamo dobre in
kopraven razvoj celotne občine in to na vseh področjih, na katerih odločamo kot delovni ljudje in občani.
Vrsto nalog smo že začeli izpolnjevati, posamezne zadeve smo sprejeli in ravno zaradi tega ne bi smelo biti nikogar, ki bi stal ob strani in se ne bi vključeval po svojih zmožnostih in sposobnostih
v razreševanje prisotnih odprtih vprašanj, ki izvirajo iz stalnega razvoja naše samoupravne socialistične družbene stvarnosti.
Smo v času, ko moramo zasejati plodno seme v vseh sredinah, saj bomo le tako lahko želi sadove in ustvarjali bogatejši jutrišnji dan!
Uredniški odbor
V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:
* ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn in za njihove družinske člane
* obrazložitev odloka o lestvici katastrskega dohodka
J
SEMINAR ZA VODSTVA ZK V OBČINI
Dvodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZKS in člane komiteja Občinske konference ZKS Domžale je imel predvsem akcijski značaj in začetek permanentnega usposabljanja vodstev za politično delo v vseh sredinah in na vseh področjih.
Glede na to, da so bila v preteklem letu izvoljena nova vodstva osnovnih organizacij in da se je večina sekretarjev menjala, kakor tudi članov komiteja, je seminar obsegel vrsto vprašanj, ki so prisotna pri vsakdanjem delu komuni-
podali oceno Stane Mlakar, Lado Skerjanc, Marjan Kopitar in Marjan Kaliman. Na tem področju bo potrebno še veliko narediti in odpraviti nekatere slabosti, ki izvirajo zgolj iz formalnega oblikovanja samoupravnih aktov, ne pa iz dejanskega sistema nagrajevanja po delu. Marjan Kopitar, Marjan Bolhar, Lado Goričan in Justi Smrdelj pa so razpravljali o predstojećih nalogah pred volitvami v teh organizacijah. Poudarjeno je bilo, da je potrebno kadrovsko dobro pripraviti nova vodstva, ker
Del sekretarjev osnovnih organizacij ZK in članov komiteja občinske konference na dvodnevnem seminarju v Domžalah
stov v naši občini. Sekretar ko- bo od tega v veliki meri odvisno
miteja Milan Narat je podal oceno tudi delo obeh družbenopolitičnih
o dosedanjem delu komunistov v organizacij, to je sindikata in mla-
občini, se zadržal na nekaterih pe- dine.
rečih vprašanjih, ki so bila prisotna      O pomenu in dosedanjem razvo-
v preteklosti in ki jih je potrebno ju družbene samozaščite v občini
dokončno rešiti. Marica Jerman, Ladislav Dejanovič in Danica Košir pa so spregovorili o nalogah, ki iz-
so uvodoma spregovorili Karel Kušar, Bojan Krištov in Milan Narat.  Čeprav je  bilo na tem
virajo iz 5. seje CK ZKS in ki obve- področju veliko narejenega, pa bo zujejo člane ZK o vrsti nalog in o potrebno posvetiti še več pozor-stalnem vključevanju v dogajanja v nosti delovanju odborov za Ljud-posameznih sredinah, kakor tudi o sko obrambo in družbeno samo-sprovajanju akcij, ki potekajo v zaščito, kot tudi oblikovanju na-okviru tedna Komunista. rodne zaščite. Poudarjeno je bilo,
Posebno pozornost so Marija da zvezno priznanje, ki ga je pre-Ivkovič, Ivan Jeretina in Jernej jela občina za obrambne priprave Lenič posvetili nadaljnjemu razvo- zavezuje vse dejavnike, posebno pa ju družbenopolitičnega sistema in kritično spregovorili o pomanjkljivosti v vsem delegatskem sistemu in potrebi realnega proučevanja Kardeljeve študije o vseh problemih, s katerimi se srečujemo v sedanji praksi delegatskih razmerij v naši občini.
Ker se nahajamo pred novimi delegatskimi volitvami, sta Marija lvkovič in Maks Jeran spregovorila o najpomembnejših dolžnostih vseh pri evidentiranju in o pred-kandidacijskih konferencah. Glede na to, da je potrebno odpraviti nekatere slabosti, ki so se predvsem pojavljale pri delu delegacij,
še osnovne organizacije ZK, da pokažejo še večjo aktivnost povsod, kjer je to potrebno. Družbena samozaščita mora postati sestavina vsakodnevnega življenja in dela tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih.
O zunanji politiki je spregovorila Marija lvkovič, o verski problematiki v občini pa Alfonz Avbelj in Maks Zaje. Tako je tovarišica Ivkovičeva opozorila na posamezne protijugoslovanske pojave v današnjem svetu in naši zunanji politiki ter o obiskih tovariša Tita v lanskem letu v posameznih državah, predvsem pa na Kitajskem in v
in da bodo sedaj le-te v večini Sovjetski zvezi; tov. Avbelj in Zaje primerov odpravljene, se pojavljajo  pa o tistih verskih vprašanjih, ki se
nove naloge pri oblikovanju samih delegacij in njihove kadrovske sestave.
Posebna pozornost je bila posvečena uresničevanju zakona o
pojavljajo v posameznih krajih v naši občini.
Družbeno planiranje in družbenoekonomsko resolucijo za leto 1978 je podal Milan Marolt in na-
in izvozom in o prizadevanjih za realno rast osebnih dohodkov in za izpeljavo začrtanih naložb v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
O posameznih temah se je razvila bogata razprava, ki je osvetlila tako pozitivne rezultate na navedenih področjih, kot tudi vrsto pomanjkljivosti, ki jih bodo morali komunisti rešiti v svojih sredinah. Še posebno je bilo poudarjeno delo pred delegatskimi volitvami in neprestana skrb za kadrovska vpraša-
nja in stalno usposabljanje vseh članov ZK, v najrazličnejših oblikah družbenopolitičnega izobraževanja. Dolžnost članov komiteja in sekretarjev osnovnih organizacij ZK je, da prenesejo vse zadolžitve med svoje člane in s tem dosežejo tisto široko aktivnost, ki je v predkongresnem času nujno potrebna. Člani ZK se morajo zavzemati za politično akcijo v vseh sredinah in morajo biti v središču številnih dogajanj v občini. R.L.
OBLIKOVANJE DELEGACIJ -NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST
združenem delu. O sprovajanju in kazal razkorake med ustvarjenim uresničevanju določil zakona so  dohodkom in potrošnjo, uvozom
V obdobju, ki je neposredno pred nami morajo biti v središču naše politične pozornosti priprave na druge delegatske volitve; dejanje našega odločanja, s katerim bomo 9. in 12. marca izbrali najboljše izmed nas za člane delegacij na vseh ravneh. To je naloga vseh naprednih socialističnih sil, ki je nikakor ne moremo prepuščati le ozkemu krogu aktivistov v KK SZ DL. Izpeljavo volitev moramo povezovati s celotnim družbenoekonomskim in političnim dogajanjem pri nas, kateremu dajejo obeležje prizadevanja za uresničitev usmeritve razvoja socialistične samoupravne demokracije, kot je to opredelila 30. seja Predsedstva ZKJ študiji Edvarda Kardelja, dosledno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, priprave na kongrese ZKS in ZKJ in aktualna ekonomska situacija.
Takšna je bila temeljna usmeritev celodnevnega seminarja za predsednike KK SZDL, sekretarje terenskih 00 ZK, predsednike KO ZZB NOV, predsednike 00 ZSMS in predstavnike SIS 26. 12. 1977 v prostorih restavracije Slamnik, ki sta ga pripravila OK SZDL in Klub samoupravljalcev v dogovoru z vodstvi vseh družbenopolitičnih organizacij.
Dopoldanski del je bil namenjen seznanjanju z osnovnimi značilnostmi gospodarjenja v Jugoslaviji in občini v preteklem letu, razpravi o Kardeljevih „Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", oceni delegatskega sistema v občini v prvem mandatu in kadrovskim pripravam na volitve. Uvodne teme, ki so jih podajali Milan Marolt, Karel Kušar, Jernej Lenič in Marija lvkovič, pomenijo tudi prispevek k družbenopolitičnemu izobraževanju krajevnih funkcionarjev, ki še vedno ni deležno zadostne pozornosti.
V drugem delu je potekal razgovor o nalogah v neposrednih pripravah na volitve, o spremembah volilne zakonodaje in kandidacijskih postopkih ter predlaganih novostih o oblikovanju skupščin SIS in oblikovanju delegacij. Razprava je potrdila stališča glede odprave konferenc delegacij za skupščine SIS tako, da bi vsaka KS imela svoje delegatsko mesto v zborih uporabnikov skupščin SIS.
Tudi ocena neustreznosti splošnih delegacij za skupščine SIS
je bila enotna in povsem v skladu z novo zakonodajo in stališči RK SZDL, da je potrebno povsod, kjer so za to pogoji izvoliti posebne delegacije za posamične skupščine SIS, in le izjemoma združene za več SIS sorodnih dejavnosti ali splošne za vse SIS. Splošne delegacije naj bi zadržale le tiste KS z majhnim številom prebivalcev (največ nekaj sto), ki tudi sicer nimajo ustreznih organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za njihovo delo.
Oblikovanje posebnih delegacij pa zahteva mnogo širšo kadrovsko osnovo, zato mora evidentiranje potekati čim hitreje in čim širše. V razpravi ni bilo mogoče razrešiti vseh vprašanj in dilem glede oblikovanja posebnih in združenih delegacij v posameznih KS. Nekatere nejasnosti v zvezi z volitvami delegacij za skupščine SIS in kandidacijskimi postopki pa še čakajo na dokončne opredelitve RK SZDL.
Predsedniki oz. sekretarji družbenopolitičnih organizacij na seminarju so v zvezi s predvolilno aktivnostjo sprejeli naslednji DOGOVOR:
1. Izhodišče za vso politično aktivnost v pripravah na volitve je ocena družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja z vidika uresničevanja družbenih planov in začrtana usmeritev nadaljnjega razvoja našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
2. Na podlagi ocen rezultatov in slabosti uresničujemo sprejeto kadrovsko politiko tako, da se vsem delovnim ljudem, ki si prizadevajo za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov omogoči kandidiranje za delegatske funkcije.
3. Proces evidentiranja je prepočasen. Udeleženci se zavezujejo, da bodo v svojih sredinah takoj vzpodbudili močnejšo akcijo evidentiranja. Evidentiranje pomeni v sedanji fazi družbenopolitično priznanje za dosedanjo vsestransko družbenopolitično aktivnost posameznika.
4. Do 20. 1. 1978 bodo v vseh KS na krajevnih konferencah SZDL ali na zborih občanov verificirali vse evidentirane občane.
t
Nadaljevanje na 3. strani
PREDLOG
nove razporeditve delegatskih mest v zborih občinske skupščine ter zborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
V osnutku novega statuta občine je predvideno, da zbori občinske skupščine ostanejo tudi v novem mandatu enako številčni kot so bili do sedaj, vendar se glede na ugotovitve in izkušnje, ki izhajajo iz delovanja občinske skupščine v sedanjem mandatu, predvidevajo spremembe v razporeditvi delegatskih mest temelječe na sledečih načelih:
— Konference delegacij v zboru združenega dela se naj zmanjšajo do največje možne mere.
— Tam, kjer ostanejo konference delegacij, naj bodo bolj organizirane po teritorialnem principu kot po panožnem.
— Večjim OZD, ki so do sedaj imele več delegatskih mest, se to število zmanjša za eno delegatsko mesto.
28
29
Delegatska mesta v zboru združenega dela
Pošilja delegate:
1. Termit Domžale
2. Mlinostroj Dome
3. Hidrometal Mengeš
4. Helios Domžale
5. Lek Mengeš in Bayer farma Slovenijales Radomlje Papirnica Količevo Tosama Domžale Induplati Jarše Trak Mengeš Filc Mengeš Universala Domžale T oko Domžale
14. Žito enota Vir, Pivovarna Union — enota Mengeš, Eta — obrat Mengeš, Fructal Alko — enota Domžale
Melodija Mengeš, Tamiz Mengeš Rašica TOZD Moravče, Planika TOZD Mojca Lukovica, Mizarska delavnica Moravče Ljubljanska banka — Banka Domžale, Zavarovalna skupnost Triglav - enota Mengeš, ONZ Zora Domžale
Elektro Ljubljana okolica, Ptt — TOZD Domžale Napredek Domžale, Gostišče Konšek, Slaščičarna Bistrica ter vse trgovske poslovalnice na območju občine Domžale
20. Avtoservis Domžale
21. Varnost Mengeš Biro 71 Domžale, SGP Slovenija ceste — Opekarna Mengeš, Beton Zasavje - TOZD Domžale, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Komunalno podjetje Domžale, Cestno podjetje Domžale Emona Prašičereja Ihan, E mona Poljedelstvo, Govedoreja Domžale, GG Domžale, Veterinarski zavod Domžale Semesadike, KPC Jable
25. Osnovna šola Jurij Vega Moravče, Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, Osnovna šola Martin Koželj Dob
Štev. del. mest:
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13.
15. 16.
17.
18. 19.
22.
23.
24.
1 1 1 3 1 1
3 3 4 1 1 2 3
26. Osnovna šola Šlandrove brigade, OŠ Josip Broz Tito Domžale, Osnovna šola Venclja Perka, Glasbena šola Domžale
27. Osnovna šola Matije Blejca -Matevža Mengeš, Osnovna šola Radomlje, POŠ Homec Center srednjih šol Domžale, Strokovni izobraževalni center Domžale, Biotehnična fakulteta - Raziskovalna postaja Rodica, Delavska univerza Domžale, Kinematografi Domžale Vzgojno varstveni zavod Domžale
30. Zdravstveni dom Domžale,
Dom počitka Mengeš, Dom počitka Domžale
31. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi,
na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
32. Kmetje, ki trajneje sodelujejo z Emono TOZD Kooperacija skupaj z delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva
33. Delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organiz. in društev
Zbor krajevnih skupnosti ostaja po osnutku statuta številčno nespremenjen. V kolikor pride do razdružitve sedaj obstoječe KS Domžale, se njenih pet delegatskih mest razdeli med novo ustanovljene KS. V kolikor pride do ustanovitve še novih KS, predvsem pri tistih KS, ki imajo 1 delegatsko mesto, dobijo nove krajevne skupnosti avtomatično svoja delegatska mesta v zboru.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
Število delegatskih mest v skupščini vsake SIS določajo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi SIS. Iz dosedanjih izkušenj iz delovanja skupščin SIS pa predlagamo, da so delegatska mesta v skupščinah SIS razdeljena po naslednjih kriterijih:
— konference delegacij krajevnih skupnosti v zborih uporabnikov morajo odpasti,'
- razporeditev delegatskih mest s strani združenega dela v zboru uporabnikov SIS naj bo enaka kot v zboru združenega dela občinske skupščine.
Ce bi dosledno upoštevali zgoraj navedena načela, bi zbori uporabnikov skupščin SIS šteli 83 delegatskih mest, kar pa je glede na prostorske možnosti v zvezi z zasedanjem zborov skupščin SIS preveč. Zato predlagamo, da bi v zborih uporabnikov skupščin SIS vsaka krajevna skupnost imela svoje delegatsko mesto in sicer samo eno. OZD pa naj bi tudi praviloma imele samo po eno delegatsko mesto razen največjih kot so:
Helios, Papirnica, Tosama, Induplati in Toko po dve delegatski mesti, obrtniki in kmetje po 1 delegatsko mesto. Tako bi zbori uporabnikov šteli 63 delegatskih mest.
Statutarna komisija
SPOMINSKA SLOVESNOST V RUDNIKU
Tudi letos so se 8. januarja zbrali v Rudniku borci in aktivisti, da
se pred spomenikom poklonijo spominu na tragične dogodke, ki
Nadaljevanje z 2. strani
5. Udeleženci bodo zagotovili, da se bodo v istem roku v KS dokončno opredelili kakšne delegacije bodo volili (posebne, združene, izjemoma splošne).
6. Strokovne službe SIS do konca januarja 1978 pripravijo predloge sprememb samoupravnih sporazumov in statutov glede sestave skupščin in delegiranje delegatov.
7. Statutarna komisija bo organizirala strokovno pomoč KS pri spremembah njihovih statutov.
8. V vseh KS se s pomočjo Kluba samoupravljalcev in občinskih vodstev DPO v januarju organizirajo razprave o študiji Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" in pogovori o nalogah pred volitvami ter krajevnih problemih.
Občinska konferenca SZ DL Domžale
so se odigrali na tem mestu 6. januarja 1945. leta. Na ta dan je sovražnik zaradi izdaje uničil partizansko tehniko in zadejal težki udarec političnim delavcem tedanjega kamniškega okrožja.
Letošnjo slovesnost je organizirala Krajevna organizacija ZZB NOV Duplica in tovariš Štihtar je lahko pozdravil okoli tisoč prisotnih, natopajoče in ob spomeniku zbranih 24 praporov iz kamniške in domžalske občine. Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj je v govoru orisal tragične dogodke in spregovoril o pomenu našega NOB in revolucije in o nalogah, ki jih moramo danes vgraditi v naš koncept splošnega ljudskega odpora.
V kulturnem programu je sodelovala Godba iz Kamnika, mladin-
ski pevski zbor iz NOŽIC in reci-tatorska skupina osnovne organizacije ZSMS iz Volčjega potoka.
Ponovno so se srečali borci in aktivisti, nekateri med njimi morda prvič po krvavih dneh, ponovno so oživeli spomini in mnogo le bilo tistih, ki se jim je utrnila solza v očeh ob stisku roke in ob želji, da bi leto prineslo čim več zadovoljstva in da se čez leto dni ponovno srečajo na kraju, kjer so morala zaradi izdaje v cvetu mladosti usahniti življenja predanih borcev in aktivistov.
V zimski dan je izzvenela žalo-stnika, toda spomini ne bodo nikoli utonili v pozabo.
R. F.
BORCI SO OCENILI SVOJE DELO
Na redni letni skupščini 10. 12. 1977 je organizacija ZZB NOV Domžale ocenila svoje delo, ki je
Alfonz Avbelj Savo je bil na skupščini ZZB NOV izvoljen za predsednika  Občinskega odbora
trajalo od leta 1973 dalje. Skupščini je prisostvovalo 52 delegatov, ki so bili izvoljeni v krajevnih organizacijah in gostje, med katerimi so bili: Mirko TUŠEK - predstavnik Republiškega odbora 'ZZB NOV Slovenije; Mirko JERMAN - predsednik borcev občine Bežigrad; Josip JERAS - predstavnik Obč. odbora Kamnik; Jernej LENIČ, Viljem DRŽANIČ, Marija IVKO-VIC, Marjan KOPITAR, Vera GROŠELJ in Jakob ČERNE.
bilo spominske ali pa delovne ter politične akcije, ki bi minila brez borcev. Devet komisij, ki so delale pri predsedstvu, je skrbelo za raznolikost dela in se povezovalo z vsemi dejavniki na družbenem, političnem, gospodarskem in samoupravnem področju. Tako je delalo v razlinčih odborih pri D PO, krajevnih skupnostih, odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in v samoupravnih organih in delegatski skupščini preko 1.700 članov, kar predstavlja brez dvoma veliko število in kaže dokajšnje angažiranje borcev. Tako so komisije reševale socialna, stanovanjska, zdravstvena vprašanja vseh borcev v občini, predsedstvo pa je bilo v veliko pomoč krajevnim organizacijam pri njihovem delu. Velika pozornost je bila posvečena prenašanjem tradicij NOB in revolucije, spomeniškemu varstvu in odkrivanju novih spominskih obeležij in srečevanju članov na številnih tovariških srečanjih in na mnogih izletih.
Uvodne misli za razpravo sta podala na skupščini predsednik Franc Avbelj-Lojko in sekretarka Dragica Kolenc.
Ko je tov. Lojko govoril o vlogi organizacije borcev v današnjem svetu in sedanjem trenutku, je med drugim dejal: „Organizacija ZZB NOV je tista družbenopolitična organizacija, prek katere se po-
ki ima edina pravico pojasnjevati cilje in interese naše revolucije. Nikoli nismo poveličevali našega boja z namenom, da bi potvarjali zgodovino, ampak se vračamo v pas boja in revolucije zaradi tega, ker je iz tega boja zrasla današnja stvarnost in katere neposredni oblikovalci smo bili tudi mi. To pa je dejstvo, ki nas neprestano sili, da prenašamo na mlajše rodove vse, kar je bilo v času NOB plačano z
Številni prapori borčevskih organizacij kamniške in domžalske občine so se poklonili spominu tragično preminulih aktivistov v Rudniku pri Radomljah
Delo skupščine je vodilo delovno predsedstvo, katerega predsednik je bil B oris LENČEK. Vsi delegati so prejeli obsežno gradivo, ki je bilo pripravljeno za to konferenco in v katerem so navedeni tudi številni podatki o dejavnosti članov in o opravljenih nalogah v tem mandatnem obdobju. Tako vidimo, da živi na območju občine 2441 članov ZB in 418 članov Wl, kar pomeni skupaj 2859 članov obeh organizacij, od tega je 1142 žensk, dvojno dobo pred 9. 9. 1943 pa ima priznanih 913 članov, med katerimi je 10 nosilcev partizanske spomenice 1941 in en narodni heroj.
Iz poročila je razvidno, da so se borci aktivno vključevali v mnoga dogajanja v občini, saj skoraj ni
stanju se vendar moramo vprašati, ali je pripadnost kot borca in nekdanjega člana ZK res odvisna samo od nekaterih trenutnih slabosti, posledic vojne in od prenapetosti tempa našega življenja? Morda tudi nismo našli prave poti, da bi
posamezne tovarišice in tovariše pripeljali ponovno v vrste ZK? Morda pa smo tudi pozabili na oblike in metode dela, ki so v preteklosti bile takšne, da jih ni
stavlja veliko dolžnosti in nalog. Tako je naša organizacija našla svoje mesto v resolucijah 10. kongresa ZKJ, 7. kongresa ZKS in še posebno 7. kongresa ZZB NOV Jugoslavije. Naša organizacija opravlja v družbi specifično politično vlogo kot borbena organizacija, ki je zrasla iz NOB in socialistične revolucije . .. Revolucionarne izkušnje in nespornai politična moralna sila tako posameznikov in organizacije kot celote, zahtevajo vestno demokratično vključevanje borcev v naš politični sistem. V naši preteklosti smo včasih podcenjevali vlogo borčevske organizacije, vendar se moramo proti vsem tem podcenjevanjem boriti, kakor proti tistemu mišljenju, da smo nekakšna avantgarda,
Člani delovnega predsedstva na skupščini borčevske organizacije, ki je razpravljala o številnih vprašanjih življenja in dela borcev
dragoceno krvjo naših ljudi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo tisti, ki moramo gojiti resnično tovarištvo in prijateljstvo in skrbeti, da ne bosta izginili iz nase zavesti humanost in pripravljenost pomagati povsod tam, kjer je to potrebno."
Tovarišica Dragica Kolenc pa se je v svojem organizacijskem poio-čilu dotaknila povezanosti borčevske organizacije z mladino in poudarila, da je potrebno vezi neprestano krepiti, kot je bilo to tudi v preteklosti. Poleg tega se je dotaknila tudi ustanovitve Aktiva ZB pred t katerimi stojijo.. velike naloge, predvsem zaradi tega, ker število članov ZK med borci nikakor ni zadovoljivo. Med ostalimi je dejala: „Večkrat smo se že pogovarjali o vzrokih, ki so pripeljali do tega, da je tako veliko število borcev izstopilo iz članstva ZK. Prišli smo do spoznanja, da so ti člani po svojem notranjem prepričanju še vedno takšni kot so bili in da bi bili v danem trenutku še vedno v prvih vrstah. Res so vzroki dokaj različni, toda pri takšnem
razumela samo KP, ampak vsi, ki so se vključevali v organizirano delo? V času NOB smo bili komunisti in skojevci tisti, ki smo odločali o uspehih posameznih akcij in tudi danes bi morali z mladimi komunisti iz vrst Z SMS sprejemati vse partijske zadolžitve in jih sprovajati v enotni fronti SZDL. Aktiv ZK se bo tudi v bodoče prizadeval za ponovno vključitev borcev v ZK, vendar bo uspeh odvisen od tega, če bomo kot tovariši zaupali drug drugemu, tako kot smo v najtežjih časih."
V nadaljevanju se je tovarišica Kolenčeva dotaknila tudi vprašanja pogrebov soborcev in poudarila, da je to dolžnost, ki zahteva koordinirano akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij in tudi pravne ureditve.
V razpravi so sodelovali: Mirko Tušek, Mirko Jerman, Marija Ivko-vič, Jakob Černe, Vera Grošelj, Rajko Hafner, Ivan Pirš, Boris Lenček, Jože Pirš, Franc Štiftar, Bojan Bogataj, Polde Aleš, Alfonz
Nadaljevanje na 5. strani
Gostje in delegati na skupščini borcev in vojaških vojnih invalidov
med razpravo
USTANOVNI OBČNI ZBOR LB BANKE DOMŽALE
Ustanovni občni zbor LB-BANKE Domžale je bil 26. decembra 1977 in so se ga udeležili izvoljeni delegati, podpisnikov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi nove banke v Domžalah. Po sprejetju poslovnika in izvolitvi delovnega predsedstva, ki so ga sestavljali: Vinko Pecelj, Lovro Mokorel in Minka Obrado-vič, je stekla razprava o posameznih dokumentih in samoupravnih aktih, po katerih bo poslovala nova banka. Občnega zbora so se udeležili tudi: Jernej Lenič, Viljem Držanič in predstavnik Ljubljanske banke tov. Bencina.
Poročilo iniciativnega odbora je podal direktor Ljubljanske banke - podružnice Domžale Albin Klemene, ki je v svojem izvajanju poudaril pomen preobrazbe celotnega finančnega in monetarnega sistema v Jugoslaviji in tudi nuj-
nost večjega povezovanja denarnih hiš s samim gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Opozoril je na razprave, ki so bile prisotne pri ustanavljanju Banke Domžale in tudi odgovornost vseh ko-mintentov, da bo poslovanje v resnici takšno, kot je predvideno v samoupravnih aktih. Povezava med banko in gospodarstvom mora biti takšna, da bo mogoče reševati z združenimi denarnimi sredstvi vse tisto, kar smo zapisali v srednjeročni program. To sodelovanje pa je že potrdila javna razprava v delovnih organizacijah, saj so delovni ljudje dali soglasje za ustanovitev nove banke v Domžalah.
V dosedanji banki je vlagalo sredstva 500 deponentov in to 80 iz gospodarstva in 420 iz negospodarstva.
In kakšna je bilančna vsota? Leta 1972 je bilančna vsota zna-
V mesecu decembru so delegati na ustanovnem občnem zboru lianke Domžale sprejeli vrsto samoupravnih aktov in s tem začrtali nove smeri razvoja te denarne institucije v naši občini
Nadaljevanje iz 4. strani
Avbelj-Savo in Miha Pavlic. Razpravljala so opozorili na veliko medsebojno povezanost pri delu, osvetlili delo z mladimi, na področju SLO in se zavezali za razreševanje nekaterih odprtih vprašanj, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva, prenašanje tradcicij NOB v pionirske organizacije, ustanovitev aktivov borcev v delovnih organizacijah in za ureditev znane bolnice Triglav v Kolovcu. Iz bogate razprave povzemamo tiste predloge, ki naj bi mimo ostalih postali sestavni del programa borčevske organizacije:
—, urediti je potrebno bolnico Triglav v Kolovcu, saj je to bila tista bolnica, ki je znana mnogim borcem in ki jo tudi danes obiskuje veliko mladine;
- prizadevati se je potrebno, da bodo tudi v bodoče zagotovljena sredstva za zdravljenje članov ZB, posebno pa še članov VVI, kajti na starost se pojavljajo mnoge bolezni, ki jih je potrebno klimatsko
zdraviti;
- sprejet je predlog SZDL, da
se tovariša Franca Avblja-Lojka predlaga za republiško Priznanje OF;
- neprestano je potrebno utrjevati delo z vsemi DPO in se sedaj vključiti v akcijo za izvedbo delegatskih volitev in delati tako, da bo predkongresna aktivnost še bolj poživila delo na vseh področjih.
Po končani rzapravi so bile izvedene volitve in sicer za 37-član-ski občinski odbor, za predsednika in sekretarja občinskega odbora. Delegati so soglasno izvolili za predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Domžale tovariša Alfonza AVBUA-Sava in za sekretarja tovarišico Mihaelo KOLENC-Dra-gico.
Novoizvoljeni predsednik je podal okvirni program dela in to občinskega odbora, predsedstva in komisij. Delegati so osvojili vse predloge in zadolžili novoizvoljeni občinski odbor, da se čimpreje konstituira in sprejme program, iz katerega bo razvidno delo tudi vseh komisij. S programom je potrebno seznaniti vse krajevne organizacije in preko Občinskega poročevalca tudi širšo javnost.
M. P.
šala 262 milijonov din, 30. 11.1977 pa je narasla na 1.164 milijonov din, kar predstavlja porast za 444 %. V strukturi sredstev predstavljajo vedno večji delež sredstva prebivalstva, ki so v letu 1972 znašala 54 milijonov din, koncem novembra 1977 pa že 289 milijonov din, kar je za 433 % več. Velik porast na ta sredstva predstavlja izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, kar se vidi tudi iz stanja osebnih dohodkov na hranilnih knjižicah, ki je novembra znašalo 768 milijonov din, kar je 25 % vseh sredstev prebivalstva.
Banka s svojimi sredstvi močno vpliva na investicije, ki se izvajajo v naši občini in tudi srednjeročna programa občine in banke sta usklajena. Poleg gospodarskih, pa so prisotna vedno bolj tudi vlaganja v komunalne in stanovanjske objekte. Vse to nalaga 54-članski delovni skupnosti veliko odgovornosti, ki pa je pogojena tudi z obnašanjem vseh komitentov in bo v bodoče močno odvisna tudi od novih organov upravljanja, je zaključil -svojo razpravo tov. Klemene.
Predsednik skupščine občine Jernej Lenič je med ostalim dejal, da pomeni ustanovitev nove banke v Domžalah veliko obveznost ne samo za delovno skupnost, ampak za celotno občino, saj z ustanovitvijo še nikakor ni doseženo vse. Zaradi tega bo potrebno tesno sodelovati na vseh področjih in razviti takšen sistem samoupravljanja, ki bo zagotavljal medsebojno sodelovanje in pogojeval razvoj na vseh področjih. Res je velikega pomena to, da imamo banko, toda zavedati se moramo, da s tem prevzemamo vse posledice gospodarjenja, ki mora biti takšno, da bo pomagalo uresničiti zastavljene cilje na vseh področjih in da bodo delovni ljudje dobili v tej novi denarni hiši vse tisto, kar bo tudi njim kot vlagalcem pomagalo premagovati mnoga prizadevanja za nadaljnji razvoj tako gospodarstva, kot družbenega in osebnega standarda.
Predstavnik Ljubljanske banke tov. Bencina pa je poudaril, daje z ustanovitvijo narejen samo prvi korak na področju preobrazbe bančnega sistema in da bo pri tem potrebno zasledovati tako določila zakona o združenem delu, kot tudi vse predpise na finančnem področju. Banka je posebna finančna služba, ki mora biti samoupravno vodena in njena prvenstvena naloga ima svetovalni značaj tako pri naložbah, kot pri združevanju dela in sredstev, kar pomeni v bistvu tudi drugačen odnos do vseh, ki sodelujejo z njo. Preobrazba bo
možna samo tedaj, če bomo zavestno sprejeli vse obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz kapitala, s katerim moramo najbolj racionalno tudi gospodariti.
Po sprejetju več samoupravnih sporazumov in sklepov, ki urejajo poslovanje Ljubljanske banke -BANKE Domžale so bile opravljene tudi volitve novih organov.
Sprejet je bil sklep, da do izvolitve na podlagi razpisa opravlja dolžnost individualnega poslovodnega organa dosedanji direktor podružnice tov. Albin KLEMENC, njegov namestnik pa je tovarišica Marinka REPIČ.
Za predsednika zbora banke je bil izvoljen Franc FARČNIK in za podpredsednika Viljem LIMONI. Predsednik izvršilne"' odbora je Vinko PECELJ, podpredsednik Aleksander RIHTAR, člani pa: Franc FARČNIK, Milka KORIT -NIK, Nina KOTAR, Francka MARINŠEK, Lovro MOKOREL, Jelka OBRADOVIČ, Ivan OŠEP, Ina PERME in Vinko RAHNE.
Kreditni odbor sestavljajo: Oto FIŠER, Marta GOLOB, Nina KOTAR, Viljem LIMONI in Vinko PECELJ.
Odbor za stanovanjsko-komu-nalne zadeve sestavljajo: predsednik Jakob ZANO ŠKAR, podpredsednik Ivan DERŽIČ in člani: Fanči MAJHENIČ, Jelka OBRADOVIČ in Greta ŠTIF T AR.
Za delegate za zbor ZDRUŽENE banke so bili izvoljeni: Vinko PECELJ, Nina KOTAR, Jakob ZANOŠKAR, Francka MARINŠEK. Štefan KMETIC.
V razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa Banke in njegovega pomočnika so bili izvoljeni: Ingo PAŠ, Franc ŠINK in Jakob ZANOŠKAR.
Za člane kadrovske komisije so
bili izvoljeni: Slavko BAJEC, Božidar HABIČ in Francka MARINŠEK.
V odbor samoupravne delavske kontrole so bili predlagani (izvolijo jih članice banke): Leopold ZAJC in namestnik Marija TOMAN, Mirko BIRK in namestnik Franc HRIBAR, Lojze ROJINA in namestnik Janez ŠTIRN, Igo PAŠ in namestnik Milica TOMAŽIN, Janez KRALJ in namestnik Ivanka GROŠELJ.
Na koncu so delegati izrazili željo, da bi novoizvoljeni organi delali po sprejetih aktih in da mora postati nova banka sestavni del naprednih prizadevanj na vseh področjih in opravičiti že opravljeno delo pri povezovanju dela in sredstev v naši občini.
a.r.
V.
Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV DOMŽALE je na svoji seji 12. januarja sprejelo SKLE P, da uvede redno
DEŽURNO SLUŽBO VSAKO SREDO od 16.-18. ure
v prostorih Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, Ljubljanska 70/11. V času dežurstva bodo člani predsedstva dajali odgovore o vprašanjih, ki zanimajo posamezne člane Zveze borcev in Vojaških vojnih invalidov.
Predsedstvo.
Z ZDRUŽITVIJO NA NOVIH POTEH
Na referendumu o združevanju v delovno organizacijo HELIOSje v OLJARNI glasovalo 96 delavcev, ki so imeli volilno pravico. ZA združitev je glasovalo 91 delavcev, 1 je bil proti, trije volilni listki pa so bili neveljavni. Tako jeOLJAR-NA postala nova TOZD delovne organizacije HELIOS Domžale.
Delavci TOZD Tovarne jedilnih in tehničnih olj „Oljarna" Domžale v sestavi delovne organizacije Industrije ulja Zrenjanin, SOZD IPK „Servo M i halj" Zrenjanin, se z referendumom dne 9. 12. 1977, odločajo o združitvi v delovno organizacijo „Helios" Kemična industrija Domžale, kot temeljna organizacija.
bo lahko zagotovila uresničitev izvedbe programa. Tako je bila podana ena od konkretnih možnosti za povezovanje, združitev TOZD „Oljarne" v sestavo delovne organizacije Helios Domžale.
Pri združevanju smo upoštevali poleg vidika gospodarske dejavnosti in njene moči, tudi socialne momente.
Bodoča oblika združenih, povezanih OZD mora biti del celotnega družbenega sistema ter ravno zaradi tega ne more imeti ciljev in interesov, ki bi nasprotovali splošnim in dogovorjenim interesom in ciljem družbe kot celote.
Skladno s tem so skupni cilji in interesi obeh OZD v bodoči novi
- sosedstvo na zemljišču v industrijski coni, kije skupna glede na perspektivo razvoja Helios in Oljarne do leta 2000;
— s povezovanjem dohodkovnih odnosov in pridobivanja večjega prihodka;
— z združitvijo bomo uspešneje reševali problematiko izgradnje skupnih infrastrukturnih objektov in ob tem dosegli racionalizacijo teh investicij;
- z združitvijo bomo uveljavili tudi interese širše družbenopolitične skupnosti.
Zgrešili pa bi namen te informacije, če ne bi dali poseben poudarek sanacijsko razvojnemu programu, ki načrtuje nadaljnji razvoj oljarstva in graditev obrata za predelavo odpadnih maščob.
Z uresničitvijo drugega dela programa, z izgradnjo novega objekta za predelavo odpadnih ma-
V Oljarni Domžale so se delavci na referendumu odločili, da se združijo z delovno organizacijo HELIOS in da se oblikujejo v novo temeljno organizacijo združenega dela pri Heliosu
Povod in osnova za združevanje organizacijski obliki naslednji:
je bil v tem, da temeljni organi- 1. Doseči   čim  večji učinek
za c rji sedanja oblika združevanja ni združenega dela in sredstev in s
zagotavljala realizacije  sanacijsko tem zagotoviti hitrejši razvoj obeh
razvojnega programa. Že v letu OZD in nove organizacije kot ce-
1975 je  bil  pripravljen predlog lote ob dolgoročnem zagotavljanju
razvojnega programa, ob negativ- socialne varnosti in višje življenjske
nem poslovanju v letu 1976, pa so ravni vseh zaposlenih obeh OZD.
delavci izdelali in sprejeli na samo- 2. Težiti v zagotovitvi hitrejšega
upravnih organih sanacijski pro- gospodarskega samoupravnega in
gram, v katerega je bil vključen družbenopolitičnega razvoja,
tudi program nadaljnjega razvoja 3. Zaradi boljšega izkoriščanja vseh
temeljne organizacije. Ob sprejemanju zaključnega računa za po slovno leto 1976 in ob vključevanju sanacijskega programa, so se vsestransko prizadevali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije z vodstvom TOZD, da se uresničijo dane možnosti in osnovna načela solidarnosti iz sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju, ki so bila sprejeta ob združitvi TOZD v delovno organizacijo Industrije ulja Zrenjanin. Pri uveljavljanju in uresničevanju teh načel v obstoječi organiziranosti nismo našli skupnih izhodišč in ustreznih rešitev. Zato je bilo potrebno iskati nove možnosti na ožjem območju družbenopolitične skupnosti. Sanacijsko razvojni program TOZD ,,Oljarne" je obravnaval izvršni svet skupščine občine Domžale in program pozitivno ocenil z napotilom. da se proučijo možnosti združitve te TOZD v sestavo v organsko in ekonomsko močnejše delovne organizacije, ki
ščob se bo TOZD „Oljarna" Domžale vključila v široko akcijo stabilizacije za očuvanje človekovega okolja in na drugi strani našemu gospodarstvu pridobila iz domačih surovin izredno važne proizvode, katere naše gospodarstvo pretežno uvaža.
Z načrtovanimi proizvodi iz tega programa predelave odpadnih maščob se bomo vključili kot proizvajalka surovine za bazično kemično industrijo, kijih bodo predvsem nadalje uporabljali v DO Helios, DO v SOZD „POLIKEM", proizvajalke zdravil, milarska industrija ter še ostali porabniki.
Ob uspešni odločitvi z referendumom o združitvi pa bomo delavci TOZD „Oljarne" imeli zagotovljeno enako socialno varnost kot ostali delavci v občini in širši družbenopolitični skupnosti.
PO POTEH HEROJA KEBETA
kadrovskih, organizacijskih, tehnično tehnoloških in finančnih zmogljivosti ustanoviti gospodarsko enotnost bodoče organizacije.
4. Z gospodarsko enotnostjo bodoče organizacije omogočiti povečanje delitve dela in s tem specializacijo TOZD in njih manjših organizacijskih služb.
5. Izdelati in razviti merila za ugotavljanje dohodka, ki je rezultat izrednih ugodnosti na trgu, ter da se takšen dohodek po ugotovitvi, uporabi za razvoj materialne baze nove organizacije kot celote.
6. Izdelati in razviti merila za ugotavljanje in delitev dohodka, ki ga združene TOZD dosegajo zaradi združevanja dela in sredstev v novi organizaciji.
7. Realizacija sanacijsko razvojnega programa.
Osnove za združevanje obeh OZD, ki so določene v zakonu o združenem delu in naši interesi o združitvi, temeljijo na naslednjih elementih:
V nedeljo, 8. januarja 1978 je spet oživela partizanska Jelovica, še posebej pa partizanska vas Draž-goše, v kateri je Cankarjev bataljon pred 36 leti bil tako znano dražgo-Ško bitko. Tedaj so se maloštevilni partizani prvič frontalno bili z mnogo močnejšim sovražnikom, ki je imel mnogo mrtvih in ranjenih. Po končani bitki, v kateri so Nemci prvič uporabili tudi topove, so se morali partizani umakniti, Nemci pa so vas zažgali in vaščane, ki so ostali, pobili ali izgnali v taborišča.
Prireditev, ki se je odvijala konec prejšnjega tedna, je bila veličastna manifestacija mladih, pripadnikov JLA, rezervnih vojaških starešin, teritorialcev in drugih, ki so se tako poklonili padlim borcem in vaščanom. V eni izmed mnogih tekmovalnih disciplin je uspešno sodelovala tudi ekipa sestavljena iz treh predstavnikov naše OK ZSMS (Slovnik, Kavka, Drobnič) in treh rezervnih vojaških starešin (Grmek, Žagar, Galien,) ki so nastopili v tekmovanju ekip ZRVS in ZSMS Po poteh heroja Kebeta.
Zbrali smo se zgodaj zjutraj v Kropi, kjer je bil start in kjer so ekipe tudi opravile pismene teste in streljale. Začelo se je s topografijo, nadaljevalo s taktiko in vprašanji iz snovi, ki je zajemala ljudsko obrambo v naši socialistični
samoupravni družbi, nato pa so tekmovalci streljali. Naša ekipa je izgubila zelo malo točk pri prvih disciplinah, bili pa so najboljši v streljanju s pištolo, kjer so dosegli 131 zadetkov. Čakal jih je še več kot 7 km dolg pohod do Dražgoš. Na poti so šli tudi mimo dveh kontrolnih točk.
Medtem ko se je vseh šest članov ekipe potilo po strmem pobočju do Dražgoš, smo se morali spremljevalci zaradi hudo poledenele ceste vračati do Kranja in Škofje Loke, odkoder smo se skozi Železnike pripeljali do Dražgoš, kjer se je zbralo veliko starih in mladih iz vseh koncev Slovenije.
Kmalu smo ugotovili, da so bili naši tekmovalci zelo uspešni, saj so v hudi konkurenci več kot 40 ekip zasedli dobro 3. mesto in tako dobili bronaste kolajne ter pokala za obe organizaciji.
Okrepčali smo se ob bližnjih okrepčevalnicah, si z razglednega stolpa, ki je obenem tudi spomenik dražgoški bitki, ogledali okolico Dražgoš in počakali na popoldansko slovesnost, ki se je začela s pozdravom vseh obiskovalcev, nadaljevala pa z opisom bitke in naših nalog v splošnem ljudskem odporu in s kulturnim programom. Nato smo prisostovali podelitvi nagrad in pokalov, pokale ZSMS je podelil sekretar ZSMS tov. Vito Habjan.
V letošnjem letu je prvi komandant slovenskih partizanskih odredov tovariš Franc Leskovšek Luka praznoval 80 letnico svojega rojstva. Na sliki ga vidimo na Zasavski gori, kjer je bila večja proslava, ko prejema raport pohodnih enot. Občani domžalske občine smo tovarišu Luki česticJi za njegov življenjski jubilej
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224-/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) izdaja davčna uprava skupščine občine Domžale
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1978.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti: ZA LETO 1977
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977.
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977.
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977.
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1977. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin.
5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1977. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1977 presega
20.000 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega člana.
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1977. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1977 presega 110.000 dinarjev.
7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1977, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1977 presegli 97.632 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 14.644,80 dinarjev.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; '
- zavezanci iz. 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na območju katere nepremičnina leži, če gre za dohodke od nepremičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na območju katere leži gozdno zemljišče;
- zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi "občine, na območju katere so imeli v letu 1977 najdalj stalno prebivališče.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na območju katere je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri vratarju SOb Domžale, vsak dan tudi v popoldanskem času.
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 odstotkov oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 odstotkov oziroma najmanj 200 dinarjev.
DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
NA PREV0JAH BO ASFALT!
Misel o asfaltiranju cest v KS Prevoje izvira tam nekje iz petdesetih let, ko so se začele priprave za gradnjo vodovoda skozi Črni graben. Dolgi so bili pogovori o asfaltu, pa o kanalizaciji, o novem električnem omrežju in še o čem. In Prcvojci niso samo govorili o teh problemih, tudi prizadevali so se, da bi to bilo rešeno - toda vrteli so se v začaranem krogu, objektivnih okoliščinah, katerim niso bili kos. Katere so bile te objektivne okoliščine? To je bil sistem naše toge in centralizirane gospodarske politike vodene iz centra - če hočete v naših razmerah — iz Domžal. (Pokojni Boris Kidrič je enkrat omenil, da je taka politika v nekih okoliščinah potrebna). Dolgo vrsto let se je pozabljalo na periferna območja in danes se prav zaradi tega ubadamo na vseh nivojih z nerazvitostjo. Kakorkoli že, Šele sodobna faza samoupravnih odnosov z razvojem delegatskega sistema, z afirmacijo zakona o združenem delu itd., je pripeljala naš družbeno produkcijski način v stanje, ko se združeno delo odloča iz sebe in za sebe. Najbrž je, ali če hočete bo, prevojski asfalt pogojen ali vsaj v veliki meri odvisen od
misli, zajete v zgornji tezi. Vsaj tako se najnovejša stopnja družbenoekonomskih odnosov v naši družbi kaže v praksi, v najmanjših celicah združenih občanov in delovnih ljudi.
Krajani in delovni ljudje KS Prevoje so se odločili, da bodo v naslednjih petih letih asfaltirali več kot 4 km cest. Poleg tega pa bo zgrajena na posameznih odsekih tudi kanalizacija, sprva za meteorne vode, pozneje z dodatnimi objekti pa bi bila uporabna tudi za fekalije. Za izvedbo tega programa je bila pri svetu KS formirana tudi posebna komisija, ki bo spremljala in programirala izvajanje del.
Do sedaj je že izdelan investicijski elaborat in tehnično-načrtna dokumentacija ter izdelane predhodne kalkulacije. Predvideno je, da bo investicijski projekt stal 1 milijardo in trideset milijonov starih dinarjev.
11. decembra 1977 je bil na Prevojah zbor delovnih ljudi in občanov. Na tem zboru pa je bil sprejet sklep o razpisu referenduma za a sta It ka nje cest in izgradnjo kanalizacijske mreže v KS Prevoje ter sklep o kriterijih financiranja krajanov KS Prevoje pri izgradnji
omenjenega investicijskega projekta.
Na osnovi soglasja z Samoupravno komunalno skupnostjo Domžale bo le-ta prispevala 60 % sredstev, ostalo, kar znaša okoli 450 milijonov starih din pa bi zbrali krajani sami s samoprispevkom v naslednjih petih letih.
Na referendumu naj bi se ljudje opredelili tudi uradno, formalno o želji, ki je prišla iz njih samih; tu naj bi se opredelili tudi za solidarnost in vzajemnost, ki sta novi kategoriji v slovarju kategorij našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. Predsednik SOb Domžale tov. Lenič, ki je bil tudi prisoten na zboru delovnih ljudi in občanov, je dejal, da solidarnost ni samo beseda, ampak je resnično nekaj, kar nas združuje, nekaj čutečega . ■ ■ Vsi smo slišali tudi njegove preroške besede: „Ko bodo vaše ceste urejene, bo to NOVA in UREJENA krajevna skupnost ..."
Priprave za referendum so bile obsežne in kakovostne. Ljudi je bilo potrebno informirati o vsem in o vseh podrobnostih. Sistem informiranja je deloval brezhibno in tako popolno kot še nikoli do sedaj. Večje informativne akcije Prevoje ne pomnijo; na pomoč je celo priskočila RTV Ljubljana in posnela kratko oddajo iz življenja in dela KS Prevoje in je bila na
sporedu v dveh delih na prvem programu ljubljanske televizije.
18. decembra pa se je odvijal referendum; krajani, ki so sicer malo zaprti vase in nezaupljivi do neustaljenih navad in dogodkov so množično in vedrih obrazov prihajali na volišče. Nobenih očitkov, nobenih oporekanj, z obrazov se jim je videlo, da so vsi za tisti visoko zveneči in obetavni „ZA"! V dogajanje se je priključil tudi ljubljanski radio in vsako uro obveščal svoj medij o poteku referenduma na Prevojah. Ob 19. uri je bilo volišče zaprto in začelo se je preštevanje glasov. Za samoprispevek je glasovalo 83,48 % volilnih upravičencev, proti je bilo 7,44 % in 2 glasovnici sta bili neveljavni. Glasovanja za samoprispevek se je udeležilo 91,28 % volilnih upravičencev.
Veliki dogodki za KS Prevoje so se tako začeli.
Tone Homar
OG L A S
V službo sprejmem takoj kvalificirano ali priučeno šiviljo. Možna tudi priučitev.
Interesentke naj se oglasijo v soboto 28.1. in 4.2. pri „Zavese" Tabernik, Glavni trg 1, Mengeš.
PRIJETNO TOVARIŠKO SREČANJE    NOVO PRI UPOKOJENCIH
Pred Novim letom se je v de-.lovni organizaciji UNIVERSALE Domžale zbralo 66 upokojencev, nekdanjih delavcev. Marsikdo, kije že pred leti zapustil tovarno, je bil prijetno presenečen med ogledom proizvodnih obratov, saj so se nekdanji delovni prostori povsem spremenili in so tudi sodobno opremljeni.
Ko smo se zbrali v prijetni jedilnici, nas je predsednik osnovne organizacije sindikata Marjan Breznik prisrčno pozdravil in kaj hitro smo dobili lepe nageljne in novoletno darilo.
Direktor delovne organizacije Matija Svoljšak nam je orisal gospodarski položaj delovne organizacije in tudi oblikovanje na novih načelih zakona o združenem delu. Ob koncu nam je zaželel veliko zdravja in sreče v novem letu in izrazil prepričanje, da se bomo še srečevali v teh prostorih, ki so se posodobili tudi z našim delom.
V imenu upokojencev se je zahvalil za pozornost in darila najstarejši upokojenec Tomaž Smole, na kar so oživeli mnogi spomini na čas, ki so ga posamezniki preživeli kot delavci.
V imenu vseh upokojencev, tudi tistih, ki se iz kakršnegakoli razloga niso mogli udeležiti tega tovari-škega srečanja, se javno zahvaljujemo delovnemu kolektivu UNIVERSALE z željo, da uspešno gospodari v letu 1978.
Janez Kovač
Spodbudne nagrade
V preteklem šolskem letu smo se na pobudo mentorice prometne vzgoje tov. Bernotove udeležili tekmovanja na temo o prometni vzgoji, ki ga je organiziral Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije. Na tem tekmovanju smo sodelovali z literarnimi in likovnimi prispevki. Z rezultati smo bili seznanjeni ob koncu decembra 1977. leta. Rezultat je bil zelo razveseljiv, saj so naši učenci: osmošolca Gorazd Gabrič in Matjaž Vovk, sedmo-šolca Ivanka Krivec in Jože Tratnik ter petošolki Janja Cerar in Jana Pogačar dosegli L, 2. in 3. mesto za najboljši spis in 1., 2. in 9. mesto za najboljše likovno delo.
Vsem nagrajenim še enkrat čestita Šolski svet učencev z željo, da bi še nadalje tako uspešno sodelovali.
Za ŠS OŠ Josip Broz Tito Jana Pogačar
so zadovoljni in veselih obrazov od*li domov.
Lepo in prav je, da smo mi, najstarejši na šoli, razveselili in razvedrili nase najmlajše.
Naša mladinska organizacija pa je prijetno presenetila tudi vse nas, mladince, saj smo za vse pripravili skromna darila, ki nas bodo - še posebno rdeče lectovo srce z letnico 1978 - spominjala veselih trenutkov, ki smo jih preživljali v naši osnovni šoli.
Lepo smo se poslovili od starega in potni želja stopili v Novo leto.
Mladinci osnovne šole Josip B roz Tito
Društvo upokojencev Domžale je pred novim letom sklicalo širši aktiv svojih članov, poverjenikov in članov izvršnega odbora. Pregledali so dosedanje delo in se pomenili o nadaljnjih načrtih.
Večje število upokojencev je dokaj aktivno v raznih organih samoupravnih interesnih skupnostih, predvsem v pokojninsko invalidski, stanovanjski, v socialnem varstvu, socialnem skrbstvu, zdravstvu ter v delegacijah krajevnih skupnosti. Tako je na decembrski seji skupnosti socialnega skrbstva analiza prisotnosti delegatov na sejah raznih delegacij v krajevnih skupnostih dokazala, da se le delegati—upokojenci redno
domov že napravile razpored prija vljencev za vse leto 1978. Zato naj člani društev Domžale in Mengeš pohitijo s prijavami.
Upokojenci so v preteklem letu organizirali za svoje člane tudi 13 dokaj uspelih izletov z avtobusi po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Poleti so bili na obisku pri Društvu slovenskih upokojencev v Italiji, ki ima svoj sedež v Trstu, v jeseni pa smo povabili to društvo na skupni izlet po Dolenjski. Tudi vnaprej bo društvo gledalo na to, da bodo izleti vedno zanimivi.
Člani društva imajo tudi lastno samopomoč pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Letna članarina je 50 din, izplačilo te vzajemne
Tudi letos je osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih z Dedkom Mrazom razveselila otroke delavcev, zaposlenih pri obrtnikih
NOVEMU LETU POZDRAV
PRAZNIČEN
smo rekli mladinci osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal in pripravili praznični novoletni program, ki smo ga namenili najmlajšim na naši šoli in otrokom naših tovarišev učiteljev ter ostalih delavcev šole.
Dve prijetni igrici, prva - bogata s kostumi, saj so se naša dekleta silno lepo okitila in okrasila, ko so predstavljah mesece, druga, lahko rečem fantovska, pa je bila nadvse duhovita in prisrčna. Zvoki kitar, klavirja, ples snežink, ki so s svojimi belimi oblačili in srebrnimi pentljami v laseh ponazarjale tako težko pričakovane ptave snežinke in vesele pesmi so pripomogle k nadvse prazničnemu počutju. Vrh prireditve je bil seveda prihod Dedka Mraza, ki je s polnim košem daril razveselil otroke, da
OBJAVA
Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop službe je možen takoj.
Prošnje pošljite odboru za medsebojna razmerja delavcev OŠ Šlandrove brigade Domžale.
Društvo slovenskih upokojencev iz pred spomenikom NOB
udeležujejo sestankov in sej ter s tem omogočajo sklepčnost. Upokojenci sodelujejo povsod, kjer so izvoljeni zato, ker imajo dolgoletne izkušnje in zavest odgovornosti za naloge, ki so jih prevzeli. Pričakujemo, da bo tudi v bodoče tako, kajti med evidentiranimi kandidati za delegate je spet večje število upokojencev. To je znak zaupanja in priznanja možnim kandidatom pred bližnjimi volitvami.
Gradnja stanovanj in domov bo še nadalje finansirana iz 4 % sklada. Pri društvu je bila na novo formirana stanovanjska komisija, ki bo skrbela za reševanje najnujnejših stanovanjskih problemov upokojencev. V načrtu ima nabavo petih garsonjer, ki bodo v trajni uporabi upokojencev.
Društvo upokojencev v Moravčah, ki šteje blizu 200 članov, bo letos prišlo do svojih prostorov, • kar je že skrajni čas. Opremo in sanacijo bo mogoče financirati z republiškega sklada. Pogoj je le, da odbor društva prične akcijo.
Zveza društev upokojencev Slovenije ima lastne počitniške domove v Piranu, Izoli, Žirovnici in Rogaški Slatini. Vsako društvo ima možnost nekaj svojih članov-upokojencev poslati na letovanje v te domove, iz osrednje Slovenije na morje iz obalnih krajev pa v Žirovnico in Rogaško Slatino. Pogosto se dogaja, da člani, ki so se prijavili za letovanje na morju, ko je čas nastopa 10-dnevnega odmora, na to pozabijo ali pa obolijo in tega ne sporočijo društvu, da bi lahko kak drug član koristil letovanje. Društvo sprejema prijave svojih članov ves januar, v začetku februarja bodo uprave počitnišriih
Italije in domžalski upokojenci nad Žužemberkom
samopomoči pa znaša 1.060 din. Na željo večine članov je bila pri društvu že pred leti oblikovana enaka samopomoč, letna članarina je bila 15 din, izplačilo pa 340 din, kasneje je bila članarina zvišana na 40 din in izplačilo prvo leto na 500 din, drugo leto pa na 700 din. Za letos pa bo članarina prav tako kot republiška 50 din, izplačilo pa 1.000 din, naslednje leto pa okoli 1.200 din, tako bo skupno izplačilo 2.260 din, kar pa je še vedno dokaj nizko. V občini Trbovlje je društvo upokojencev skupno s sindikati ustanovilo vzajemno samopomoč, v katero so včlanjeni vsi aktivni delavci in upokojenci, letna članarina je 120 din, izplačilo pa 5.000 din, do teh izplačil so namreč upravičeni svojci, ki oskrbijo pogreb člana vzajemne samopomoči.
Glede predlagane participacije za zdravstvene storitve so upokojenci ugotovili, da v občini Domžale znaša prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev letno okoli 10.000.000 din in se ne strinjajo z dodatnimi obremenitvami, kar bi zlasti ogrožalo naše upokojence, ki imajo pretežno nizke pokojnine.
Področni sestanki upokojencev bodo tudi letos v vseh večjih krajih in to v mesecu januarju in februarju, o čemer bodo člani še obveščeni. Za vse člane pa je odprt klub v Jenkovi 11 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure.
Odbor društva bo spomladi obiskal vse starejše člane, za ostale pa bo v aprilu ali maju širša letna konferenca.
Ivan Redenšek
KAKO POTEKAJO PRIPRAVE ZA GRADNJO OSNOVNE SOLE VENCELJ PERKO V DOMŽALAH
*
Po sprejetem programu graditve Velikost zemljišča za stavbo in igri-šolskih prostorov v občini Dom- šča je 11.000 kvadratnih metrov, žale, ki je opredeljen v srednje- Po dokončni odločitvi o tem, ročnem načrtu družbenega razvoja da bo nova šola Vencelj Perko stala in v programu izglasovanem ob na tem prostoru, je Občinska sprejemanju samoprispevka, so izobraževalna skupnost že spomla-intenzivno stekle tudi priprave za di 1977 razpisala ponudbe za graditev Osnovne šole Vencelj idejne načrte. K natečaju so se pri-Perko v Domžalah. glasili BIRO 71, Slovenija projekt
Lokacija nove šole je med že- in Projektivni atelje OBNOVE, ki lezniško progo, Prešernovo cesto, so morali idejne rešitve za to grad-Roško cesto in Ljubljansko banko, njo predložiti do 31. 8. 1977. V
pogled
razpisanem roku sta to opravila BIRO 71 in Slovenija projekt, Projektivni atelje Obnove pa je sporočil, da je imel v tem obdobju preveč drugih naročil in zato odstopa od ponudbe.
Ker je na tem prostoru na voljo sorazmerno majhno zemljišče, potrebe po novih šolskih prostorih v Domžalah pa so izredno velike, je investitor skladno s temi zahtevami oblikoval tudi ustrezni investicijski program.
vi: ;ii
ocr4
d,
ni hI ocld,
oc d,
za k
višji odde
kuttilrtja
upravi.
študijski c ?nter
Ion,
gar< lerob i
od.
k jhinja
vefnarren prostor
kurilnica, shrarr
ki
lprava
3H
višji ocld,
vii;ji oda
od,
garderobe
vhSji oclci.
zaV Ion,
-2£ C
x/>
-o
_™ n) >
?p0rt
t
o
C TJ
S.
prerez
i i
a,
ll.nadstr.
I.nadstr.
pritličje
klet
železnica
Osnovne prvine programa za graditev te šole so bile naslednje:
- šola naj sprejme 800 otrok v eni izmeni
- v njej je predvidena celodnevna osnovna šola ter kabinetni pouk na višji stopnji
- gradnja naj bo klasična v več etaž z dvokapno streho pri čemer je potrebno ohraniti čim več površin za igrišča,
- poleg velike telovadnice naj bo v šoli še manjša telovadnica za potrebe celodnevne osnovne šole in interesne športne dejavnosti
- staro poslopje bo še naprej kot samostojna stavba služilo šolskim potrebam
- po občinskem odloku bo v šoli tudi zaklonišče za ustrezno število otrok.
Ko sta prispela idejna projekta so Osnovna šola Vencelj Perko, njen gradbeni odbor in Krajevna skupnost Domžale organizirali javno razpravo. Starši in drugi občani so v tej razpravi povdarili predvsem tiste usmeritve, ki bodo zagotovile sodoben pouk, racionalno in solidno izvedbo ter opozorili na kasnejše vzdrževalne stroške. Hkrati je Občinska izobraževalna skupnost Domžale kot investitor naročila pri Izobraževalni skupnosti Slovenije primerjalno analizo projektov glede na veljavne normative za graditev šol.
Na osnovi javne razprave in primerjalne analize je posebna ocenjevalna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor investitorja in so jo sestavljali predstavniki Krajevne skupnosti Domžale, Osnovne šole Vencelj Perko, republiške izobraževalne skupnosti, gradbeni strokovnjaki in predstavniki Občinske izobraževalne skupnosti, izbrala idejni projekt, ki ga je izdelalo Projektivno podjetje Slovenija projekt. Po tem projektu je investitor naročil že glavni projekt, ki mora biti pripravljen do pričetka gradnje, to je letos do pomladi.
Čeprav je objavljena skica idejnega projekta, posredujemo bralcem kratek opis objekta.
Nova šola bo razvrščena v štiri enote. V sredini so skupni prostori, in to v pritličju kuhinja, jedilnica, večnamenski prostor, v prvem Nadaljevanje na 16. strani
OB 30-LETNICI DELOVANJA ZVEZE SVOBOD
Občinski svet Zveze kulturnih organizacij in Kulturna skupnost sta organizirali lani, ob koncu decembra, v mali dvorani oddelka Glasbene šole v Mengšu razstavo, ki je bila posvečena 30. obletnici delovanja Zveze Svobod Slovenije. Razstava je imela namen, da slikovno prikaže dejavnost vseh delovnih skupin, ki so vključene v ZKO na območju domžalske občine.
Razstavo je otvoril Stobljanski oktet, ki je ubrano in razgibano odpel nekaj pesmi. Tone Ravnikar pa je posredoval obiskovalcem razstave odlomek iz Cankarjeve novele Kamrica.
Zatem je predsednik Občinskega sveta ZKO Domžale tov. Slavko Pišek pozdravil predstavnike DPO občin in krajevnih skupnosti in še posebej predsednike društev in delovnih skupnosti. V svojem govoru je podal podobo kulturne dejavnosti posameznih društev in delovnih skupin, ki jih povezuje ZKO Domžale. Ugotovil je tudi, da je prikaz o dosežkih na razstavi nepopolen, ker je izbor slikovnega materiala tolikšen, da ga ni mogoče v celoti prikazati.
Predsednik je nadalje ugotovil, da deluje v sklopu ZKO Domžale 23 društev, odnosno 30 delovnih skupin in da zavzema dramska dejavnost kar 11 delovnih skupin. V delokrog pevske dejavnosti so vključeni trije mešani in štirje moški pevski zbori, trije okteti in dekliški pevski zbor. V mejah domžalske občine delujejo tri godbe na pihala in to v Mengšu, Domžalah in Moravčah. Z izrednim zanosom in
zavidljivimi uspehi delujeta tudi Simfonični orkester Domžale -Kamnik in Harmonikarski orkester, ki je celo dosegel lepe uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Tudi folklorni skupini sta prispevali svoj delež pri oblikovanju kulturne dejavnosti. Pravtako je Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, s svojimi številnimi razstavami skrbelo za likovno prevzgojo občanov. Članom likovnega društva se je nato predsednik Pišek zahvalil za požrtvovalno sodelovanje pri postavitvi jubilejne razstave.
Iz tega zornega kota je predsednik Pišek nadaljeval: Iz navedenih podatkov je razvidno, da v ZKO združujejo široko paleto amaterskih kulturnih aktivnosti in da naše usmeritve izhajajo iz potreb delovnega človeka. Da je to res, nam potrjujejo številni nastopi kakor: poletne dramske prireditve, revije odraslih, mladinskih in otroških pevskih zborov, tradicionalni novoletni koncerti, revije godb na pihala, revije simfoničnih orkestrov in številni drugi javni nastopi ob raznih proslavah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Še posebej pa smo manifestirali našo dejavnost ob praznovanju Titovih življenjskih in partijskih jubilejev na Taboru, Gorjuši, Zlatem polju in drugod. Naša amaterska kulturna dejavnost pa je dobila široko družbeno afirmacijo ob številnih proslavah ob tednu Komunista: Človek - delo - kultura."
V nadaljevanju je tov. predsednik iznesel domnevo, da tako raz-sežnega delovanja amaterske kul-
Nadaljevanje iz 15. strani
nadstropju študijski center in uprava, v kleti pa shrambe, delavnice in kurilnica. Na vsaki strani te osrednje enote sta v kleti zaklonišči za 275 oseb, projektant predlaga, da bi se ti prostori uporabili dvonamensko. V pritličju m v prvem nadstropju so na eni strani nižji oddelki, na drugi višji, ki obsegajo tudi drugo nadstropje. Na severu sta velika in mala telovadnica in morebitno hišnikovo stanovanje. Konstrukcija je enostavna, streha pa dvokapnica. Zunanja arhitektonska obdelava je možna v večih izvedbah, kar je odvisno od okolice in razpoložljivih finančnih sredstev.
Zazidalne površine nove šole znaša 2460 kvadratnih metrov, tako ostane 8540 kvadratnih metrov prostih površin.
Na svoji prvi seji je komisija za izbiro idejnega projekta kot osnovo za izdelavo glavnega projekta med drugimi sprejela tudi sklep, naj se predvidena kapaciteta šole od 720 učencev v 24 oddelkih poveča na 960 učencev v 32 oddelkih, kar pomeni v novi stavbi 16 nižjih in 16 višjih oddelkov. Takšno odločitev je komisija spre-
jela na podlagi ugotovljenih perspektivnih potreb in dejstva, da je možno povečan obseg šole doseči v okviru prikazanih površin iz predloženega projekta Slovenija projekt za prvotno predvideno manjšo kapaciteto.
Tako bo znašala bruto površina prostorov v novi šoli 6400 kvadratnih metrov, predračunska vrednost po sprejetih enotnih merilih za financiranje izgradnje osnovnošolskega prostora v SR Sloveniji za leto 1978 pa 55,000.000,00 din.
Poleg navedenih programskih priprav, že od poletja 1977 dalje vrši Komunalna skupnost Domžale intenziven odkup zemljišča in objektov na njem. O tem sta sklenili izobraževalna in komunalna samoupravna interesna skupnost posebno pogodbo, za katero je sredstva investitor že nakazal.
To informacijo posredujemo z željo, da so občani o vsem sproti obveščeni, čeprav v njej niso zajeta vsa opravila, ki so potrebna za tako zahtevno investicijo.
Nadaljnji potek izvajanja programa graditve osnovnošolskih prostorov v občini Domžale vam bomo obrazložili v prihodnjih številkah Občinskega poročevalca in drugem gradivu, ki ga prejemajo delegati.
Tudi letos so številni občani napolnili dvorano Komunalnega centra ob novoletnem koncertu, ki sta ga izvajala Simfonični orkester Domžale Kamnik in Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš
turne dejavnosti v ZKO Domžale ne bi bilo, ko ne bi imeli močno oporo pri Kulturni skupnosti in Glasbeni šoli. Kulturna skupnost je programe ZKO občutno podprla tudi materialno, saj je zlasti namenila veliko sredstev za opremljanje kulturnih domov. S tem so bili podani osnovni pogoji, da so posamezne skupine svoje načrte realizirale.
Nazadnje se je predsednik Pišek zahvalil Kulturni skupnosti za naklonjenost pri rešitvi skupnih nalog in izrazil željo, da naj bi vse silnice bile usmerjene tudi v prihodnje v to, da bi složno realizirali vsa dela, ki so predvidena v programskih zasnovah.
Nato je spregovoril še predsednik Kulturne skupnosti prof. dr. Miroslav Stiplovšek, ki je v svojem govoru najprej nanizal nekaj osnovnih misli o pomembnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti v sestavu ZKO Domžale in ovrednotil to kulturo, kot sestavni del slovenske kulture in nato nadaljeval: „Razgi-banost ljubiteljske kulture v domžalski občini je bila eden od temeljnih pogojev za uspešen začetek dejavnosti občinske kulturne skupnosti leta 1971 in prav iz vrst prizadevnih delavcev v društvih takratnega občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij smo v organih nove samoupravne interesne skupnosti dobili največ kadrov. Kulturna skupnost je po svoji ustanovitvi posvetila posebno skrb izboljšanju materialnih pogojev za delovanje kulturnih društev, da bi tako odstranila eno poglavitnih ovir za še uspešnejši razmah njihove dejavnosti. Skupaj z občinskim svetom ZKO je tudi izdelala dva srednjeročna načrta, v katerih je posebej opredelila pomembno vlogo in naloge ljubiteljske kulture v domžalski občini. Plod tesnega medsebojnega sodelovanja je bilo tudi uspešno izpolnjevanje načrtovanih nalog."
Nato je dr. Stiplovšek nakazal dve komponenti, ki naj bi jih v prihodnje morali imeti v vidiku. Prva, da bi bilo kulturno delovanje čimbolj skladno in uspešno pri razvoju posameznih kulturnih panog in drugo, da bi se postopno razširila ljubiteljska    kulturna dejavnost
tako v količinskem, kakor kakovostnem pogledu na vse območje domžalske občine. Svoj govor je
zaključil dr. Stiplovšek z besedami: „Skupščina kulturne skupnosti Domžale je na svoji seji 24. nov. 1977 sklenila, da podeli pismena priznanja ob jubileju Zveze Svobod vsem kulturnim društvom in njihovim sekcijam ter dosedanjim predsednikom in tajnikom Občinskega sveta Svobod, oziroma Zveze kulturnih organizacij Domžale. Kulturna skupnost se na ta način vsem društvom in organizatorjem kulturnega življenja v domžalski občini zahvaljuje za dosedanje delo in jim čestita k doseženim uspehom z željo, da bi bili spodbuda tudi za bodoče delo."
Zatem je sledila podelitev priznanj.
Razstava je nazorno prikazala smotrno urejeno projekcijo kulturnega delovanja ljubiteljskih društev in delovnih skupin. Urejena je bila sistematično in pregledno, skrbno in estetsko ter napravila na obiskovalce prav prijeten vtis.
Vsako društvo oziroma delovna skupina je imela na panojih mnogo dokumentarnega gradiva kakor: fotografije, letake, časopisne objave in kritike, pohvale, priznanja, diplome, odlikovanja in še marsikaj. Iz vsega materiala je bilo razvidno, kako pestra, bogata in uspešna je bila žetev ljubiteljske kulturne dejavnosti na področju glasbene, gledališke, likovne in folklorne dejavnosti v tridesetih letih delovanja na območju domžalske občine. Na razstavi pa sem pogrešal prikaz o delovanju domžalske Svobode, ki je imela v svojem sklopu dramsko, glasbeno, izobraževalno, pevsko in knjižničarsko sekcijo, ki so vse imele močan vpliv na razrast domžalskega kulturnega življenja.
Kdor si je želel seznaniti se s celotnim razvojem dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev na območju Domžal, se mu je topot nudila lepa prilika, da je obiskal jubilejno razstavo. Obisk je bil prav lep, kar dokazuje, da so občani imeli za razstavo dovolj posluha.
Dolfe Prešeren
TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE
Turistično društvo Domžale je bilo osnovano na Prešernov dan leta 1959 na iniciativo Ljubljanske turistične zveze in Oddelka za gospodarstvo SOb Domžale — tov. Pavlin Albina in takratnega predsednika občine Domžale tov. llabjan Franca z namenom, da se
ožji domovini, kije bil vedno združen z lepim, koristnim in prijetnim. Ta tradicija tekmovanja za lepše mesto Domžale se je ohranila do danes.
Turistično društvo Domžale dela od ustanovitve do danes nepretrgoma, za kar so imeli največ
„Idila", ki jo pogosto zasledimo ob naših stolpnicah, kar brez dvoma ni v ponos ne stanovalcem in ne občanom
mesto Domžale v turističnem smislu čimbolj-razvije in uredi.
V prvi vrsti je bilo potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje in vodovod, asfaltirati ceste in urediti cestno razsvetljavo, pri čemer je veliko sodelovalo z nasveti in delom tudi Turistično društvo Domžale. V tem letu se je na pobudo T urističnega društva Domžale pričelo tudi z urejanjem prvih zelenic in to prvenstveno na vpadnicah v mesto Domžale, t.j. Ljubljanski in Kamniški cesti. Vzporedno z zelenicami se je uredil tudi park pri občini.
Upravni odbor Turističnega društva Domžale je bil vseskozi sestavljen iz 15 do 20 članov, občanov voljnih dela in dobrega estetskega okusa. Delovanje Turističnega društva Domžale je bilo usmerjeno tudi v olepšavo Domžal s tem, da je organiziralo tekmovanje za čimbolj urejeno okolje pri državnih podjetjih in ustanovah ter zasebnikih. Vsako leto so se oblikovale posebne ocenjevalne komisije, ki so koncem maja in začetkom junija po ulicah ocenjevale urejenost okolice hiš in pročelij, vrtov, nasadov, balkonov, ograj in zelenic. Najbolje ocenjeni so bili povabljeni na enodnevni izlet po
zaslug dolgoletni predsednik dr. Gašperin Franc in najstarejši člani: Habjan Franc, Prešiček Alojz, Pavlin Albin, Ravnikar Anton, Novljan Janez, Šlibar Janko, Stražar Stane in Franci Brojan.
Dejavnost Turističnega društva Domžale se je sedaj še bolj razširila, saj sodelujejo člani upravnega odbora pri vseh proslavah, olepševalnih akcijah in čiščenju okolja, kar naj bi bila prvenstvena naloga Turističnega društva Domžale v bodoče.
T uristično društvo Domžale bo imelo v ,,Občinskem poročevalcu" od 1.1. 1978 dalje stalno rubriko pod naslovom ..TURISTIČNI KOTIČEK". V njem bo lahko vsak občan, ki želi imeti lepo, urejeno okolje objavil vsako svojo zamisel, opažanje, kritiko in pohvalo glede urejanja okolja mesta Domžal.
Vljudno vabimo k sodelovanju vse občane, društva, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti, da pomagajo pri akciji za ureditev prijetnega okolja mesta Domžal in vzgojijo občane v ljubitelje lepega, čistega in urejenega okolja.
Turistično društvo Domžale
Občinska zveza prijateljev mladine in mestne organizacije DPM prirejata v nedeljo, 5. februarja 1978, ob 14. uri
OTROŠKO MAŠKARADO
na kateri bodo sodelovale vse osnovne šole in VVZ občine Domžale.
Zbor vseh otroških mask bo ob 13,30 na dvorišču „BIRO 71" Domžale, kjer se bo tudi oblikoval sprevod, ki bo nato krenil z domžalsko godbo skozi center Domžal in se vrnil v dvorano Komunalnega centra, kjer bo za otroke oziroma otroške maske pripravila program Kulturna skupnost Domžale.
Na to tradicionalno prireditev otroških mask vabimo vse otroke iz vseh šol.
Vabljeni so tudi starši, da spremljajo svoje malčke, tokrat v 11 ms k 'i h
Občinska Zveza DPM Domžale Mestna org. DPM Domžale
IN MEMORIAM
V petek, 30. decembra zvečer, so se mladinci in mladinke iz Induplati namenili skupno proslaviti prihod novega leta. Da bi imeli vsi enako daleč, so se odločlili, da bo srečanje v Moravčah. Priprave na to slavje in začetek je potekalo kot predvideno. Za potnice v fičku, katerega je vozil Franc Stare (20) tkalski mojster, se je vse končalo nedaleč od Krtine. V ovinku se je vanje čelno zadel voznik Rode iz Rov. Pri silovitem trčenju se je Staretov f ičko vnel. V grozljivem okolju so umrle:
Tatjana Kuhar, 20, delavka v konfekciji
Bernarda Mikula, 20, delavka v predilnici, in
Majda Dacinger, 18, delavka v konfekciji.
Vest o hudi nesreči je šla httro od ust do ust. Za mnoge so bili prav za to letošnji prazniki vse prej kot veseli.
O žrtvah te sodobne morije bi lahko zapisali veliko lepega in pohvalnega. Bile so vzorne delavke, odlično so izpolnjevale svoje delovne naloge ter sodelovale v prostem času v mladinski organizaciji in bile aktivne gasilke.
Slednje omenjamo zato, ker se je usoda z njihovimi življenji tako kruto poigrala, saj sta dve umrli ravno v ubijajočem ognju. Kako negotovo je vendar naše življenje. Zgodi se, kar najmanj pričakujemo.
K pogrebu, ki je bil v ponedeljek, 2. januarja, ob 15. uri na pokopališču v Mengšu, je prišlo blizu 2000 sodelavcev, znancev, someščanov in seveda svojcev pokojnih.
Tri bele krste so pred pogrebom stražili mladinci in gasilci. V imenu družbenih in političnih organizacij ter za celotni kolektiv Induplati je imel poslovilni govor namestnik sekretarja OO ZKS Induplati, tovariš Janez Hafner. Iz njegovega govora velja ponoviti misel, ki se je glasila: „Želimo, da bi se ljudje streznili in uvideli, da je mladini namenjen jutrišnji dan in ne prostor na pokopališču!"
Ob zvokih žalne koračnice so nato ponesli bele krste na zadnjo pot, ki je bila za vse tri tako kratka. Ena ob drugi so našle kraj svojega zadnjega počitka, kakor so skupaj tudi umrle.
Težko bi iz množice izluščil takšne, ki so temu zadnjemu slovesu prisostvovali ravnodušno. Novoletno veselje in razposajenost je tokrat zamenjala žalost. Vsako slovo je težko. Veliko cvetja, ki so ga poklonili pokojnicam znanci in sodelavci, pove, da je bilo sočutje izraženo v edini možni obliki. Z belimi rožami so zakrili njihove gomile.
Kuhar Tatjana
Majda Dacinger
Na zadnji poti smo 21. decembra pospremili
ALOJZIJA VRTAKJA
kovaškega mojstra iz Jarš. Pokojnik se je rodil leta 1908 v Sent Mihelu pri Novem mestu, kjer se je izučil kovaške obrti in se kot pomočnik preselil na Gorenjsko. Sprva je delal pri različnih mojstrih, končo pa je začel z lastno dejavnostjo.
Mikula Bernarda
Ob številni družini in slabem zdravju je vendar bil vedno pripravljen pomagati ljudem in njegov dobrodušni nasmeh je bil vedno prisoten pri njegovem delu. Tudi v času vojne ic po-mapl borcem z vsem, kar jc lahko naredil v svoji kovačnici.
Spomin na tihega in ustrežljivega mojstra bo ostal med vsemi, ki smo ga poznali.
F. Stegnar
RAZSTAVA BOGDANA POTNIKA
V času od 29. 11. do 3. 12.1977 je imel v preddverju hale Komunalnega centra Domžale prvo samostojno razstavo likovnih del član Likovnega društva Petra Lobode ing. Bogdan Potnik. Ljubitelji likovnih del so razstavni prostor napolnili do zadnjega kotička. Med gosti sta bila tudi predsednik skupščine občine Jernej Lenič in predsednik občine Kamnik Franc Svetelj. Po krajšem kulturnem programu, ki sta ga izvedla člana Harmonikarskega orkestra Domžale Mojca Povž in Miran Pezdirc ter recitator Tone Ravnikar, je goste in prisotne pozdravil predsednik skupščine kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek, ki je med drugim dejal:
,,Dan republike praznujemo tudi s številnimi kulturnimi prireditvami in poudaril bi rad, da se prva samostojna razstava likovnih del ing. Bogdana Potnika, ki jo organizira Likovno društvo Petra Lobode, vključuje vanj kot pomembna popestritev. Bogdan Potnik, član Likovnega društva Petra Lobode, že več kot tri desetletja ustvarja v različnih slikarskih in grafičnih tehnikah, uveljavil se je kot krajinar in portretist, o kakovosti njegovih del pa priča tudi njihova uvrstitev na drugo in tretjo revijo likovnih skupin Slovenije. Posebej naj omenimo, da je s svojimi deli sodeloval tudi na več skupinskih razstavah v Srbiji, kjer je med okupacijo užival bratsko gostoljubje, ki so ga Srbi nudili slovenskim izseljenim družinam, žrtvam nemških okupacijskih ukrepov za germanizacijo slovenskega naroda. Ing. Potnik je eden najbolj delovnih članov Likovnega društva Petra Lobode, v katerem uspešno sodelujejo
članov in tistih društev, s katerimi izmenjuje delovne izkušnje.
Nocoj se seznanjamo z rezultati dolgoletnih likovnih prizadevanj kamniškega rojaka Bogdana Potnika. V neštetih slikarskih zapisih, krokijih, grafikah, je Bogdan Potnik v nekaj desetletjih upodobil skoraj brez števila krajev, kjer je hodil in ljudi, ki jih je srečeval. Postal je pravi kronist svojega časa in okolja. Njegove slike imajo poleg likovne pomembno dokumentarno vrednost.
Po svojem stilnem značaju je Bogdan Potnik realjst, vendar ne v smislu ozkega, pretirano stvarnega dojemanja in upodabljanja vidnega sveta, temveč bolj v smislu njegove optične zaznave, o čemer nas še posebej prepričujejo sli-karjevi krokiji in mnogi akvareli. Ustvarjalnost in mirovanje nadomešča v Potnikovih kompozicijah dinamična razgibanost, ki se ji predaja vse, kar je v sliki živega: figure, drevesa . .., oblaki, vode.
Pomemben delež v Potnikovem delu zavzema portret. Srečanja z najrazličnejšimi ljudmi so slikarju dala dovolj gradiva za upoc\ibljanje. Tako je nastala prava galerija portretov vseh vrst od povsem skicioznih, do skrbno izdelanih, od individualnih do skupinskih, od doprsnih do takih, ki prikazujejo figuro, od samostojnih pa zopet vključenih v dano okolje itd. Med zadnjimi so zanimivi tisti, ki nam poleg upodobljenca prikazujejo tudi okolje, v katerem živi. Se posebej nas privlačujejo portretne figure postavljene v etnografsko zanimive ambiente, notranjščine in zunanjšči-ne kmečkih domov itd.
Posebno poglavje Potnikovega slikarskega opusa predstavljajo tudi karikatu-
Domžalski likovniki so razstavili svoja dela tudi v jedilnici delovne organizacije LEK Mengeš
in dvema bratoma in sestro odselili v Srbijo, razen mame, kije zaradi bolezni ostala doma, in je tu že leta 1941 umrla. Vojno je preživel v Kragujevcu. Brata so Nemci odpeljali v taborišče Dachau in je za posledicami po vojni umrl v Avstraliji, sestra pa je tudi morala v taborišče v Avstrijo. Po vojni so se vrnili v rodni kraj. Nadaljeval je s študijem in v Ljubljani uspešno diplomiral na Tehniški srednji šoli. Leta 1950 se je zaposlil v tovarni Titan v Kamniku, kjer je v službi še sedaj.
Nato je izredno študiral na Fakulteti za strojništvo in jo uspešno dokončal. V tem podjetju je bil najprej 3 leta pedagog na industrijski šoli, nato kot tehnolog vodja konstrukcije, sedaj pa opravlja službo kontrole kakovosti. Upodablja že od osnovne šole. Že leta
1945 je sodeloval na razstavi v Kragujevcu. Takoj po vojni je sodeloval na mladinski akciji na progi Brčko-Bano-viči in slike s te akcije razstavljal leta
1946 v Ljubljani. Udeležil se je tudi akcije pri gradnji avtoceste in slike s te akcije razstavljal leta 1948 v Kutini. Poleg priznanja udarnika je prejel tudi številne pohvale. Nekaj časa je bil vključen v Društvo likovnih samorastnikov v Ljubljani, kmalu po ustanovitvi Likovnega društva Petra Lobode v Domžalah pa je vključen v to društvo in vseskozi uspešno deluje. Leta 1975 seje udeležil slikarske kolonije v Dudovici pri Laza-revcu in tu tudi razstavljal. Na zaključni prireditvi na razstavi so bili poleg likovnikov zbrani tudi pesniki iz okolice Lazarevca, med niimi tudi pesnica Danica Markovič, ki je enemu izmed njegovih razstavljenih del posvetila tole pesem:
,,Kad gledam crtež tvoga lika, stvoren u krem rukom Tvojom, sve mi se čini, poznaješ me, iz onih davnih, gladnih dana,
amaterski likovni ustvarjalci domžalske in kamniške občine. To društvo ima največ zaslug, da je postala v domžalski občini likovna dejavnost tako bogata sestavina kulturnega življenja in da dosega to društvo lepe uspehe tudi v slovenskem merilu. Omenimo naj le redne skupinske razstave vseh njenih članov, njegova zelo uspešna akcija je bil letošnji slikarski ekstempore, današnja razstava pa pomeni novo obliko njegove dejavnosti s samostojnimi predstavitvami ustvarjanja njegovih posameznih članov. V imenu Kulturne skupnosti in Občinskega sveta Z KO želimo, da bi vse tc pestre oblike dejavnosti Likovnega društva Petra Lobode uspešno razvijalo, ing. Bogdanu Potniku pa ob današnji razstavi iskreno čestitamo, kajti že samostojna predstavitev pomeni sama po sebi velik ustvarjalni napor in uspeh. Prepričani smo, da mu bo pomembna spodbuda za bodoče likovno ustvarjanje."
Nato je poprosil dr. Stiplovšek dr. Ceneta Avguština, predsednika Združenja likovnih skupin Slovenije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, da je predstavil dosedanje likovne dosežke ing. Bogdana Potnika. Le-ta je razstav-ljalca predstavil s sledečimi besedami:
„Niso se še polegli odmevi zadnje likovne prireditve, že stojimo pred novo bogato zbirko likovnih del, ki nam jih je posredovalo domače, neumorno likovno društvo Petra Lobode. Kot le malokatera naših skupin nas sklenjeno seznanja   z likovnimi dosežki svojih
re. Pravzaprav je Potnikova nagnjenost za karikiranje prisotna že v mnogih njegovih portretih. Predvsem pa spoznamo Bogdana Potnika kot karikaturista v številnih upodobitvah v kamniškem lokalnem in tovarniškem časopisju, dalje iz upodobitev, ki nam prikazujejo najrazličnejše kulturne in druge javne delavce ih tako naprej. S karikaturo pa vloga figure v delih B ogdana Potnika še ni izčrpana. Z njo se srečamo tudi v raznih dokumentarnih prikazih kot je npr. gradnja proge Brčko-Banoviči itd.
Največji delež slikarjevih prizadevanj pa je namenjen krajini. Tako kot portret, je tudi krajinarstvo nenehni Potnikov spremljevalec. Medtem, ko se v portretih Bogdana Potnika uveljavlja vrsta najrazličnejših slikarskih in grafičnih tehnik od tuša, svinčnika, krede do akvarela in linoreza, se v krajinah pojavljata v prvi vrsti slika s tušem in akvarel oz. akvarel povezan z risbo, ki daje upodobljenim predmetom trdnejši okvir in bolj sklenjen obris.
Razstava del Bogdana Potnika v Domžalah prerašča v pravo malo slikar-jevo retrospektivo in pomeni zgleden obračun s pretečenimi napori in obenem odločno izhodišče za slikarjevo bodoče delo. Zato je prav, da našemu slikarju razstavljalcu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko uspehov."
Sedaj pa še nekaj biografskih podatkov o ing. Potniku. Rodil se je 6. 4. 1927 v Zabukovici pri Celju, kjer je bil oče uslužbenec v tamkajšnjem rudniku. Leta 1941 so ga Nemci skupaj z očetom
POPRAVEK
Pri zahvali Krajevne organizacije ZZB NOV Domžale, ki je bila objavljena v 21. št. glasila, sta pomotoma izpadli Gasilski društvi Domžale in Studa.
Za pomoto se opravičuje urednik
kada su zore plakale jadne, a jutra evala čemerom rana, kada su dani cvokotali, a noči strahom parale tamu.
Tad poverujem u trenutku, Ti video si bol u meni i upoznao što ja nikad ne mogoh znati: sebe samu!'
Udeležil se je tudi skupinske razstave leta 1976 v Valjevu ter vseh razstav del Likovnega društva Petra Lobode Domžale ter II. in III. revije likovnih skupin Slovenije, udeležil pa se je tudi slikarskih kolonij Združenja likovnih skupin Slovenije leta 1974 v Seliščih, Slikarske kolonije Zavrh leta 1975 in Slikarske kolonije bratstva in enotnosti Lazarevac leta 1975.
Vsled izkušenj, ki jih je doživel v vojnih letih, rad poskrbi za sožitje med ljudmi ne glede na pripadnost in stan. Zelo rad se razdaja, kar pričajo številni portreti, ki jih vsakemu rad razdaja brezplačno, posebno so bili njegovih slik veseli številni otroci, ki jih je portretiral. Največja nagrada zanj je to, da je portretiranec zadovoljen s portretom.
Za konec naj navedem še nekaj zapisov iz knjige vtisov, saj je bil obisk izredno lep. Njegov moto v knjigi je bil: ,,Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva".
,,Naj vas želja po lepoti dviga in ohranja med nami še dolgo, dolgo!; Iskreno čestitam k resnično lepim delom; Imam vtis, da je ujel v svoja dela vse, kar počasi izginja z naše lepe dežele; Pogled na pokrajino, različnost .Dolenjske, Gorenjske, Prekmurja, me prevzame, še posebej so mi všeč kamniški motivi; Slika je lahko tudi duša in srce človeka-umetnika; To dokazuje prikazano življenje; Čudoviti akvareli, žal, v nekajkrat premajhnem razstavnem prostoru; Kmalu vas pričakujemo tudi v Kamniku; Bogdan, ponosni smo nate. Pa ne samo Kamničani." Bogdan! Dovoli, da ti tudi jaz zaželim pri nadatj-njem delu še veliko uspehov!
Tone Ravnikar
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega ljubega moža in očeta
PETRA PAVLI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatljem in znancem, ki so nam v teh hudih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani zadnji dom. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin ! .
Žalujoči: žena Polda, hčerki: Zdenka in Marinka z možem.
ZAHVALA
Ob tragično preminulemu 20-letnemu
STANETU MLAKARJU
Čedinovemu Stanetu,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in ga spremljali na zadnji poti.
Iskreno zahvalo izrekamo sodelavcem kolektiva „Mojca" iz Lukovice za pomoč in globoko sočustvovanje. Posebno pa se zahvaljujemo mladincem, ki soja v tolikšnem številu obiskali na domu in ga pospremili v mnogo prerani poslednji dom.
Zahvala velja tudi pevskemu zboru iz Lukovice za ganljive žalostinke, župniku pa za izrečene tolažil -ne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena zahvala!
ČEDINOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
JANKA ŠUBLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena zahvala!
Žena Ivanka in sin Janez z družino.
OBISK ČLANOV OBRAMBNEGA KROŽKA OSŠ DOMŽALE V VOJAŠNICI BRATSTVO IN ENOTNOST
.J
Na CSS v Domžalah deluje obrambni krožek, ki je bil ustanovljen na pobudo Zavoda za šolstvo. Program dela, ki si ga je zadal obrambni krožek, je:
- spoznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- ustvarjanje pogojev za boljšo in učinkovitejšo krepitev obrambne pripravljenosti na šoli;
- spremljanje pomembnih političnih dogajanj v svetu;
- sodelovanje pri akcijah in proslavah JLA in državnih praznikih.
Sprejeti program uresničujemo in ga bomo še v nadalje uresničevali. Ogledali smo si filme o dogajanjih med NOB, imeli predavanja, obiskali pa smo tudi vojašnico Bratstvo in enotnost Moste-Polje in se seznanili z delom vojakov naše armije. Praznik JLA so izkoristili za podelitev pokalov in plaket najboljšim vojakom.
Priznanje za uspešno dete na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je prejela tudi SOb Domžale za uspešen razvoj te dejavnosti.
Ob zaključku slavnosti so nam gostitelji ra/.kazali likovna dela, ki jih vojaki ustvarjajo v prostem času, in odličja, ki so jih prejeli za uspešno delo na raznih področjih. Najzanimivejša pa je bila zaključna parada mehaniziranih vojaških enot in srečanje, ob katerem smo člani obrambnega krožka poklonili vojašnici spominsko knjigo „Veljko Vlahovič".
Vsi se zavedamo pomembnosti spe-jetih ciljev in smotrov odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, saj bo njihov velik prispevek pri ohranjevanju svetlih tradicij NOB. med katerimi še posebno poudarjamo bratstvo in enotnost.
Maja SICHERL
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog in opravil:
1. 3 izpraznjevalce posod za smeti
2. 6 delavcev za vzdrževanje in obeležbo cest
3. 4 delavce za opravljanje napornih del pri gradnji in vzdrževanju kanalizacije
4. 1 delavca za delo na strojih lahke gradbene mehanizacije
5. 2 delavca za opravljanje tesarskih del
6. 2 delavca za opravljanje zidarskih del
Pogoji pod točko:
1. — 3. delavci brez poklica, ki so zdravi, močni in imajo veselje za delo na prostem. Imeti morajo odslužen vojaški rok.
4. priučen strojnik ali mehanik. Odslužen vojaški rok.
5. - 6. delavci morajo biti kvalificirani z odsluženim vojaškim rokom, imeti morajo veselje do dela na prostem.
Stanovanje: Za delavce od 1. - 3. so na razpolago ležišča v delavskih stanovanjih podjetja.
Za delavce od 4. — 6. nimamo stanovanj.
Nagrajevanje: nudimo stimulativen osebni dohodek, ki je odvisen od dela. Omogočimo pridobitev kvalifikacij za nekatera dela in opravila.
Ostala pojasnila dobite v podjetju.
SGP „SLOVENIJA CESTE" n. sol. o. LJUBLJANA, Titova c. 38
objavlja
v TOZD Opekarna Mengeš prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA MATERIALA
Pogoji:
prodajalec z enoletnimi delovnimi izkušnjami ali delavec s popolno osnovno šolo, tečajem za skladiščnika in triletnimi delovnimi izkušnjami.
Kandidatu, ki bo združil delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in možnost dopolnilnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Delavca sprejmemo na delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 60 dni.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor SGP „Slovenija ceste", 61000 Ljubljana, Titova c. 38.
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Kidričeva c. 1, n. sol. o.
T O K O DOMŽALE
VABI K SODELOVANJU V LETU 1978
več NKV oz. PKV sodelavcev za opravljanje del v usnjarski stroki
PREMISLITE IN SE ODLOČITE
ter pošljite svoje prijave s potrebnimi dokazili in opisom dosedanjega dela na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1.
TEKSTIL, n. sol. o. Ljubljana TOZD Filc Mengeš, o. sol. o. Mengeš, Blejčeva 4
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje
2 PROSTI DELOVNI MESTI KURJAČEV VISOKOTLAČNIH KOTLOV
Pogoji:
- izpit za kurjača visokotlačnih kotlov,
- ali KV strojni ključavničar oz. KV elektrikar, ki je pripravljen delati izpit za kurjača visokotlačnih kotlov.
Pismene prošnje naslovite na splošni oddelek TEKSTIL TOZD Filc Mengeš.
OGLAS
Po ugodni ceni prodam naslednje stvari: otroško banjico s povijalno mizico, otroški športni voziček, chicho stolček, plinsko peč Super Ser z bombo, centrifugo.
Oglasite se vsak dan po 17. uri na Veljka VLAHO-VIČA, 2/b Domžale, stanovanje štev. 23/V.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. o.
Delovna skupnost skupnih služb 61230 Domžale, Titov trg 1
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
SNAŽILKE V DSSS
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj:  osnovna šola in zaželen tečaj iz higienskega minimuma. Vloge sprejema kadrovska služba ZD Domžale, Titov trg 1, v roku 14 dni po objavi.
OGLAS
POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE
PRODAJA
garsonjero v stolpiču na Kamniški cesti 14/IV. Garsonjera meri 21,90 kv. m.
Informacije dobite do 1. 2. 1978 na upravi šole.
OGLAS
Iščem sobo ali večji stanovanjski prostor v Domžalah ali bližnji okolici, ki bi imel poleg tudi prostor za skladišče.
Za stanovanje nudim predplačilo in zagotavljam dobro in redno plačevanje.
Ponudbe na naslov: Stjepan Tunjić, Češenik 16, 61233 DOB
PUSTOVANJE V RESTAVRACIJI   „ S L A M N I K "
bo zelo prijetno, zato vas vabimo, da nas obiščete in se prijetno razvedrite v soboto in na pustni torek !
MASKE SO SEVEDA ZELO ZAŽELENE!
Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu !
Pričakuje vas Restavracija „SLAMNIK" .JNAPREDEK" DOMŽALE
J
TAK DOMŽALE
ZAVIDANJA VREDNI USPEHI TEŽKOATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE
Nekako v senci bolj znanih in mogoče popularnejših športnih zvrsti se je Težkoatletski klub Domžale v svoji skromnosti prebijal iz anonimnosti vedno višje v slovenski, jugoslovanski in tudi mednarodni težkoatletski družbi.
Začetki segajo v leto 1965, ko je bil na Prevojah ustanovljen težkoatletski klub.
V svojih vrstah združuje 53 aktivnih članov, pravih amaterjev, ki z načrtno vadbo vedno močneje posegajo v dogajanja med težkoatleti. V slovenskem merilu so tako že nekaj časa v samem vrhu.
Letos so dosegli naslednje uspehe: Prvaki SRS za leto 1977 MLAJŠI MLADINCI
I. do 52 kg Janez Pavlic I. do 56 kg Roman Dime I. do 60 kg Marjan Kočar I. do 67,5 kg Niko Nemec I. do 75 kg Dušan Banko I do 82,5 kg Stane Letnar I. do 100 kg Janez Borec I. nad 110 kg Franc Kušar
STAREJŠI MLADINCI
I. do 56 kg Dušan Svitlica I. do 60 kg Rajko Dime I. do 67,5 kg Marjan Vilar I. do 82,5 kg Drago Dragar I. do 90 kg Janez Hafner I. do 110 kg Andrej Slapnik
ČLANI
I. do 52 kg Roman Zalokar
II. - Dušan Svitlica
I. do 56 kg Rajko Dime
III. - Abid Behrič
IV. - Roman Dime
I. do 60 kg Rajko Bevk
II. - Marjan Kočar IV. - Niko Nemec VII. - Jure Repanšek
I. do 67,5 kg Pavle Peterka
IV. - Rajko Bevk
1. do 75 kg Janez Vclepec
X. - Avsec Franc
I. do 82 kg Silvo Girandon
I. do 90 kg Tone Petrič
IV. do 100 kg Janez Borec
I. do 110 kg Ivko Peterca
III. - Andrej Slapnik
IV. - Gabrič
II. nad 110 kg Mavricij Okoren
III. - Franc Kušar
Končni vrstni red prvenstva SRS:
Domžale 200 točk
Olimpija 111 točk
Celje 38 točk
Velenje 24 točk
V medrepubliškem tekmovanju so tekmovalci TAK Domžale dostojno zastopali barve kluba in republike Slove-
nije ter dosegli v letošnjem letu največji uspeh doslej: III. mesto v finalu ekipnega prvenstva SFRJ v dviganju uteži na Reki.
Končni vrstni red finala SFRJ:
I. Sombor
II. Sarajevo
III. Domžale
IV. Reka
Tudi na državnem mladinskem prvenstvu v Somboru so dosegli lep uspeh, saj je Dime Rajko osvojil prvo mesto, Kočar Marjan in Dime Roman pa III. Na državnem članskem prvenstvu pa je Dime Rajko dosegel I. mesto, Petrič Tone in Peterca Ivko pa II. mesto. Tekmovalec TAK Domžale Rajko Dime je stalni član državne reprezentance in je letos naslovu državnega prvaka dodal še dva velika mednarodna uspeha:
na svetovnem prvenstvu za mladince v Romuniji j; osvojil 14. mesto, na evropskem prvenstvu pa je bil 8.
Vsi ti uspehi so plod nesebičnih treningov članov kluba in seveda vodstva kluba in predvsem trenerjev (Velepec M., Velepec J., Peterca Ivko). Mnogo zaslug za te res lepe dosežke imajo ustanovitelja kluba Alojz Dolenc in Jože Primožič ter dolgoletni predsednik tov. Janez Velepec st., ki mu ni nikoli žal ne časa ne truda kadar gre za TAK in njegov razvoj. Doseženi uspehi so prikaz prizadevnosti, požrtvovalnosti in skromnosti članov, ki to dosegajo z minimalnimi denarnimi sredstvi.
Uspehi bodo prav gotovo vzgled mladini, zato vabimo vse mladince od 13 leta starosti dalje, ki jih veseli teška atletika, da se včlanijo v klub. Treningi so vsak ponedeljek, četrtek in petek ob 17.15 uri v kletnih prostorih Komunalnega centra v Domžalah.
Majdič Marjan
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
prireja
v Dvorani komunalnega centra Domžale
PUSTOVANJE
v soboto, 4. februarja 1978 ob 20. uri in torek, 7. januarja 1978 ob 20. uri.
Predprodaja vstopnic in informacije: „V1ATOR" turistična agencija, tel. 72-587, 72-014. Vljudno   vabimo   vas   in vase znance!
SPRETNOSTNA VOŽNJA MOTORISTOV V MENGŠU
Avto moto društvo Mengeš je tudi letos organiziralo tekmovanje za svoje člane in člane sosednjih društev. Vendar so se leto s, za razliko od drugih let, ko so svoje sposobnosti preizkušali avtomobilisti, v soboto 15. X. 1977 pomerili motoristi, ki se v zadnjem času v vse večjem številu zopet pojavljajo na naših cestah.
Namen društva in seveda želja nas vseh pa je, da jih z vključitvijo v društva in z organiziranjem podobnih tekmovanj odvrnemo od neorganiziranega divjanja po cestah, kjer na žalost mnogokrat ne ogrožajo samo sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu. Prav zato je društvo skušalo pritegniti tudi pionirje iz Osnovne šole Mengeš in ostale, ter pripravilo tekmovanje tudi za voznike koles z motorjem, kar mu je delno tudi uspelo.
Mnenja sem, da bi moralo biti takih organiziranih tekmovanj več, saj le na tak način lahko mladino kontrolirano vzgajamo za javni cestni promet in ne nazadnje za SLO, pa tudi dirkanja po cestah bo morda manj. Zanimanju za tovrstna tekmovanja je dokaz 45 prijavljenih in dokai veliko število eledalcev
ki jih ni zadržalo precej hladno vreme.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: A. kolesa z motorjem, B. motorji do 150 cem in C. motorji nad 150 ccm.
Na približno 400 m dolgi progi so morali opraviti vrsto preizkušenj, kot so: vožnja med keglji, vožnja med opekami, preko gugalnice, skakalnice, prenos kozarca z vodo, meti žoge na koš ipd.
Rezultati:
A. kategorija (14 tekmovalcev): 1. Blejc Matjaž - 198 točk, 2. Habat Slavko - 204, 3. Mušič Marjan - 213, 4. Verbič Sonja - 222, 5. Aleš Silvo -i 228 točk.
B. kategorija (14 tekmovalcev): 1. Marčun Metod - 196 točk, 2. Pivec Peter - 201, 3. Andrejka Vladimir -218, 4. SmcrkoB Slavko - 220, 5. Andrejka Tomaž - 222 točk.
C. kategorija (17 tekmovalcev): 1. Kreč Roman - 230 točk, 2. Baje Boris - 230, 3. Prezelj Dušan - 234, 4. Jeglič Drago - 249, 5. Skok Jože - 253.
Zasedba tekmovalcev je bila dokaj pestra, od državnega prvaka Borisa Bajca, pa do 7-letnega Roka Kreča iz Jarš, ki je na motorju, posebno pripravljenem zanj, še posebno navdušil in je vozil izven konkurence.
POSVET 0 PROBLEMIH TELESNE KULTURE
Najmlajši tekmovalce med spretnostno vožnjo
Predsedstvo OK SZDL Domžale in Koordinacijski odbor za društva pri OK SZDL sta 20. 12. 1977 pripravila širši posvet o uresničevanju sklepov RK SZDL o telesni kulturi v občini Domžale, ki so se ga udeležili predstavniki društev povezanih v ZTKO, člani IO TKS, predstavniki drugih SIS, člani vodstev in ustreznih organov družbenopolitičnih organizacij in drugi.
Na podlagi ugotovitev iz ocen stanja na posameznih področjih telesne kulture TKO, ki jih je oblikovala posebna delovna skupina pri koordinacijskem odboru za društva, poročila IO TKS ter vsebinsko bogate in zelo kvalitetne razprave so bili na posvetu sprejeti naslednji najpomembnejši zaključki in sklepi:
Po razširjeni seji predsedstva RK SZDL Slovenije v aprilu 1973 se je začelo obdobje, kije zelo pomembno za razvoj telesne kulture v Sloveniji in to iz razloga, ker smo v tem času ustvarjali boljše pogoje za hitrejši razvoj te dejavnosti. Ti pomagajo odpravljati slabosti in nesorazmerja iz preteklosti, saj so bili doseženi nekateri koreniti vsebinski premiki, ki naj bi čimbolj učinkovito zadovoljili vse večje interese in potrebe delovnih ljudi v telesnokulturni dejavnosti.
Samoupravna organiziranost
Zakon o telesni kulturi je dal podlago za organiziranje delovnih ljudi in za njihovo povezovanje na samoupravnih osnovah, da bi čim bolj in kvalitetneje uresničevali svoje in skupne potrebe na področju telesne kulture. Ustanovljena je bila Telesno kulturna skupnost občine Domžale, ki seje vključila v sistem samoupravnega sporazumevanja in na tej osnovi v svobodno menjavo dela. Pričel se je razvijati proces novih družbenoekonomskih odnosov tudi na tem področju.
Kljub temu, da je telesna kultura pomembno področje človekovega delovanja, kjer se na osnovi
interesa združujejo mnogi, predvsem pa mlada generacija, le-ta še ni našla pravega mesta v organih DPO. Premiki v tej smeri so bili doseženi šele v zadnjem času z razpravami v organih SZDL in problemsko konferenco o DO in D. Ustanavljajo se tudi aktivi komunistov v telesnokulturnih organizacijah, ki pa žal še ne posegajo v zadostni meri v dogajanja v TK.
Kljub mnogim pozitivnim rezultatom po ustanovitvi telesno--kulturne skupnosti delegatski odnosi niso povsem zaživeli. Za razliko od drugih samoupravnih interesnih skupnosti vsebuje statut TKS določilo o 2/3 večini, kar je bil eden od vzrokov na nesklepčnost skupščine SIS. Gotovo pa je tudi interes delegatov v TOZD v splošnih delegacijah za probleme telesne kulture premajhen, oziroma delegati niso izhajali iz potreb delavcev in njihovih družin. Prav-tako je šibka povezanost aktivnosti na področju telesne kulture v TOZD in SIS.
V pripravah na bližajoče se skupščinske volitve je potrebno izvoliti takšne delegacije in delegate za TKS, ki bodo sposobni povezovati interese delovnih ljudi in občanov na eni strani z organiziranimi nosilci TK na drugi strani. Množičnost
i
Množičnost v TK kljub določenemu napredku še ne dosega programsko začrtanih ciljev: 40 vseh prebivalcev vključenih v različne oblike telesnokulturne aktivnosti ob koncu srednjeročnega obdobja. Po nekaterih kazalcih je doslej od 36.000 prebivalcev okoli 4000 vključenih v telesnokulturno aktivnost in sicer: okoli 20 % predšolskih otrok, 30 do 35 % šolskih otrok in okoli 1700 odraslih občanov. Zadnja številka se gotovo znatno poveča, če upoštevamo športno aktivnost naših delavcev v organizacijah združenega dela.
Nadaljevanje prihodnjič