Posamezna Naročnina listu: —ou din., pol leta 40 din, četrt leta 20 din., mesečno 7 (fin. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; «ri večkratnem inseriranju primeren popust llpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. PoSlnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravniŠtvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura^ Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prostat Telefon interurban ŠL113. 1. Maribor, dne d. januarjä 1025 XLetnili XVII» Volilne iaži žeriavoicev in radikalov. 1. »Prejšnja vlada je oškodovala penzijoniste«, se dere »Jutro«, dočim je vsakemu znano, da je poboljšala stanje penzijonistov v kolikor je bilo mogoče na podlagi proračuna. Pri razpravi o proračunu so ravno kleri-. kalni poslanci povdarjali, da je predlagan kredit nezadosten, a govorili so gluhim ušesom. Žerjavove! in radikalci so glasovali za proračun, ki vsebuje težke krivice za penzijoniste. Ko se je za posamezne penzijoniste določevalo povišanje, so to vršili po večini uradniki, pristaši žerjava in radikalov, kateri niso bili toliko iskreni, da bi v fin. odboru izjavili, da po uredbi, katero so isti uradniki sestavili, dobe nekateri penzjonisti manj, temveč se je splošno povdarjalo, da se z novo uredbo poboljša stanje vseh penzijonistov. četudi ni v Beogradu nobenega »klerikalca« med uradništvom fin. ministrstva, so sedaj vsega klerikalci krivi, a organizacija penzijonistov molči in -— pusti blatiti slovenske poslance. 2. Klerikalci so nasprotniki kulturnih zavodov; nočejo nič storiti za gledališče v Mariboru, so trdili vsi liberalni časopisi, a sedaj ko tekom 2 mesecev tudi Pri-bičevič n:ič ne da, pa molče. Pi i proračunu so se gg. referent dr. Lokar in slovenski člani finančnega odbora na vse načine trudili, da dosežejo povišanje subvencije za mariborsko gledališče, a Velesrb, radikalni finančni minister dr. Stojadinovič je zavzemal proti Sloveniji naravnost sovražno stališče. Tega ni nikdar povedal noben liberalec, »velekunštna« liberalna inteligenca bo po večini zopet volila z Žerjavom združene radikale. — Nobene doslednosti, nobenega slovenskega ponosa nima radikalno-žerjavsko navdahnjena inteligenca, edino zna brez povoda psovati pristaše SLS in otežkočevati delo za napredek Slovenstva. 3. Skrb za državo in »narodno« edinstvo (pravilno Velesrbstvo) baje zahteva zvezo Žerjavovcev z radikalnimi korupcijonisti. G. dr. Žerjav seveda ne sme povedati, da je bil obstoj »Jutra« in vseh demokratskih listov, liberalnih agromerkurskih bank, obstoj »Jutro-ve« stranke v nevarnosti, ako ne pride Agromerkur do vlade. Žerjavovci so zavrgli demokratična načela, so se zvezali z Velesrbi, zatajili Jugoslovanstvo in dosegli, da je Pašič odprl državno blagajno in naklonil milijone za .lutrovsko agitacijo. Slovenski oškodovanci po toči, liberalne posojilnice bivše članice Verbanda, ne dobe ničesar, četudi so ti preklicani klerikalci izsilili javno izjavo vlade v parlamentu, da bo dala tem nesrečnim posojilnicam podporo, za liberalno politiko je dovolj, da bodo mastno plačani agromerkurski agitatorji, ki bodo na vse načine poskušali slovensko ljudstvo pridobiti za škodljivi centralizem. Pričakujemo stvarnih poročil o teh vprašanjih od kandidatov Pivko, Podlesnik, Drofenik in Lesničar. Politične beležke. Kaj je z objavio obznane? Dobrih osem dni pred božičnimi prazniki je sklenila vlada, da se bo takoj uporabil' zakon o zaščiti države proti HRSS. kavno ob istem času, ko je vlada grozila s tem korakom, je bila stilizirana ob-rimana na osnovi zakona o zaščiti države. Rokopis je bili izročen notranjemu ministru Maksimoviču, da bi ga drugi' dan izročil državni tiskarni. Isti večer, ko je prejel Maksi-1 movič rokopis, je obvestil politične oblasti in še predvsem velike župane o sklepu vlade in naročil, da naj začnejo takoj z izvajanjem zakona o zaščiti' dišave. Vse to je pa bilo ustavljeno na telefonsko vest dr. Surmina iz Zagreba, kojo je poslal Pašiču, Po zatrdilu dr. Šurmina ni nikakor potrebno proti HRSS nastopiti z obznano, ker se bodo Radičeve! itak sami razdvojili in razcepili. Radi te telefonske vesti, je še isti večer pozval Pašič k sebi Maksimoviča in nvu naročil, naj ne da že gotove obznane v tisk. Maksimovič je zapustil ob 9. uri Pašiča in izjavil na povratku novinarjem, da obznana ne bo objavljena. Z objavo obznane proti HRSS se cinoa še danes in vladni mogotci čakajo in gledajo, kako se bo HRSS razbila sama. Sedaj je obznana še profanirana in bi tudi v slučaju objave ne imela učinka. Ravno radi obznane se najbolj lasajo med seboj policajdemokratje in radikali. Vladna blamaža z obznano. Pri radikalih se je začela vebba nevolja radi Pribfčevtča. Radikali ga napadjo, očitajoč mu poolnoma pogrešeno politiko. Radikali sami priznavajo, da si je naprtila vlada z obznano grdo blamažo in si je ravno s tem veliko škodovala v notranjosti države, in prav posebno še pa v inozemstvu. Pribičevič se dobro zaveda te radikalne fronte proti1 sebi in je sam izjaviä, da noče biti več črni cigan, ki bi vlekel kolesa za radikale, j Politični položaj v južni Srbiji. Po vseh volilnih okrožjih južne Srbije je sklenjen sporazum za te volitve in sicer med neadvisnimi radikali, Davidovičevimi de- mokrati in med džemijetom. Ponekod bodo nastopile vse tri stranke s skupno listo, po drugod bodo pa sodelovali neodvisni radikali z džemijetom. Posebnih list džemije-la sploh ne bo. V skopljanskem okrožju nastopijo demokrati z lastno listo, ker upajo, da je ta taktika najboljša, džemijetovci bodo šli v volilni boj z listo, koje nosilec je Nastas Petrovič. V bitoljskem okrožju so se združili neodvisni radikali ter džemijet in je nosilec liste dr. Momčilo Ivanič. V kumanovskem okrožju je nosilec liste Nikolič, v zvečansko-raškem Ferhacl beg Draga, v ohridskem Ilija Šumenkovič. V Sandžaku je sklenjen sporazum med džemijetom in Jugoslovansko-muslimansko organizacijo v Bosni. V kosovskem okrožju še ni sklenjen sporazum, a bo gotovo nosilec skupne liste dr. Ivan Ribar. Razdvojenost radikalov v Bosni. Kakor pri nas, ne vlada tudi v Bosni med tamošnjimi radikali sloga glede nastopa kandidatov pri volitvah. V Banji Luki se stari radikali ne morejo zediniti s korupcijonistično kliko, ki komandira iz Beograda. Zato izstopajo iz stranke ter nastopajo s posebno listo, katere nosilec je dr. Toša Lazarevič. Enako so v travniškem okrožju vloženi dve radikalski listi. V Tuzli so tamošnji radikali nezadovoljni, ker je za nosilca liste v Tuzli izbran pop, poleg njega pa sta še srezka načelnika dva popa in namestnika sla tudi popa. Ker je pet pravoslavnih popov na eni listi, jo imenujejo »popovsko listo«. S to listo so nezadovoljni še osobito samostalni demokrati, ker ni hotel Pašič nobenega kandidatnega mesta prepustiti njim. Zakaj je Savčič prestopil k Pribičeviču? Mnogo so samostojni demokrat je pisali o važnosti prestopa Miloša Savčiča v njihov klub. Govorilo se je o razcepu Da-vidovičeve stranke in še druge gorostasnosti, končno se je pa izkazalo, da je Savčič prestopil samo iz koristo-lovstva. Savčič je bil sezidal nasproti dvoru lepo palačo, katero mu je sedaj po prestopu odkupila država za 28 milijonov dinarjev, dasi ni vredna niti polovico te svote. Savčiču se je njegovo izdajstvo obilo izplačalo. Kandidature Davidovičevcev na Hrvatskem. Pristaši Davidoviča se na Hrvatskem živahno gibljejo ter so že po vseh okrajih postavili svoje 'kandidate. V Zagrebu je vložena Davidovičeva lista kot prva ter bo tudi prva skrinjica njena. Nosilec liste je advokat dr. Živko Pe-tričič, okrajna kandidata pa sta profesor tehnike Edo Schön in novinar Jovan Benjanin. V županiji mod-ruško-riječki je nosilec liste dr. Tomislav Tomljenovič, med okrajnimi kandidati pa sta med drugimi dr. Ante Agatanovič in poslanec Slavko Dukanec. Samostojni demokratje se zelo bojijo nastopa Davidovičevih pristašev ter skušajo z raznimi nasilji preprečiti agitiranje med ljudstvom. V osiješki županiji so orožniki preprečili shode okrajnih kandidatov. Nekega kandidata, ki je iz Bosne, so dali izgnati v njegovo občino, poprej pa so ga še pošteno premlatili. Uskoki iz Radičeve stranke. Na uskoke iz Radičeve stranke stavljajo režimovci velike nade, ki pa ne morejo imeti nobenih izgledov za uresničenje in uspeh. Proti vsem uskokom ima Radič baš sedaj najboljše argumente. Že to, da so se nekateri poslanci spuntali radi denarja —■ dnevnic, je dovolj, da se jih pred narodom lahko okrivi' kot sefoičneže, sedaj, ko je napovedana že obznana, izgie-, đafo .pa vsi uskoki .povrh še kot bojazljivci. Pa svetu. Finančna konferenca nasledstvenih držav. Dunajski: listi poročajo, da bo reparacijska komisija koncem meseca januarja sklicala konferenco nasledstvenih držav na Dunaj, ki se bo bavila z zadevo s starimi avstrijskimi, dozdaj ne zajamčenimi državnimi dolgovi in se sedanjimi izidi' žigosanja v nacijonalnih državah. Predvsem pa se bodo sklenile odredbe, ki bodo pospešila postopanje za končni' obračun, da se končnoveijavno ugotovi višina jamstva vsake posamezne narodnostne države za rente, ki obstojajo v starem inozemstvu. Nova trozveza na Vzhodu. Angleški listi javljajo iz Pekinga, da bo Japonska v najkrajšem času priznala sovjetsko Rusijo. Po priznanju se bo sklenila med Rusijo, Japonsko in Kitajsko zveza. Ta zveza bi imela namen, izvrševati skupno kontrolo nad vplivom tujih držav na Kitajskem in sploh na Daljnem vzhodu. Angleški listi povdarjajo, da bi ta zveza značila za evropske države, ki so zainteresirane na Kitajskem in zlasti še za Ameriko, veliko nevarnost. Volitve v Turčiji. Mnogo se je pisalo, da se je v Tur-! čip osnovala posebna republikanska stranka proti Kerna! paši. Kerna! paši se je očitalo, da je premalo demokratičen. To očitanje pa najbrž ni bilo opravičeno in ko so se sedaj izvedle volitve^ je dobil Remai paša velikansko ve- čino. Francosko premoženje v Rusiji Zastopnik sovjetske Rusije v Parizu Krasin je izjavil pariškim časnikarjem, dia sovjetska vlada principijelno ne more priznati državnih dolgov bivše caristične ruske vlade, a principijelno stali- šče ne izključuje možnosti, da ne bi sedanja ruska vlada priznala posameznih delov starega dolga, da na ta način olajša buržuaznim državam sodelovanje s sovjetsko vlado. Iz Slovenije. IW žrtev dr. Žerjavovih cenzorskih metod je postal zadnji »Gospodar.« Cenzor je zaplenil celo naklado zaradi notice, ki je slikala Žerjavovo klečeplazenje pred Pašičem, in Beogradom, o čemur smo bogzna kolikokrat že pisati. Tokrat je zapadel »Gospodar« cenzuri po naročilu iz Ljubljane in Beograda. Odslej bo morda cenzura večkrat zadela »Stražo« in »Gospodarja« tin morajo biti naročniki naših listov na to dejstvo pripravljeni.' Hvala Bogu, da bo ta doba Žerjavove cenzure trpela le samo en dober mesec. Po valitvah pa bo zopet drugače. Volilno gibanje na Štajerskem. Še bolje bi se dalo reči: kandidatno gibanje, ker je kandidatov kakor muh. Radi kandidatur Ludi ni prišlo1 do sporazuma med socialisti in oficielno Socialistično stranko Jugoslavije in Bernotovo skupino. Bernotove krajevne organizacije — kolikor se da o njih sploh govoriti — so predlagale skupni nastop, Bernot se pa za vse te predloge ni brigal in je v nedeljo konferenci obeh frakcij v Celju diktiral svoje kandidate: če jih sprejmete, gremo skupaj, če ne pa — narazen. Oficijelni socialisti bodo na Štajerskem kandidirali kot nosilca liste ljubljanskega advokata di’. Koruna, Bernotovci pa učitelja Medem-dorferja iz Prevalj. Svojo listo postavijo tudi komunisti, odnosno neodvisna delavska stranka. Radikali nastopijo samostojno in nosilec liste bo advokat dr. Ravnik. Žerjavovci so kar črez noč napravili nekaj »radikalov« in sedaj bodo lagali, da so tudi radikali na Pivkovi listi »narodnega bloka«. Narodni socialisti in pristaši Davidoviča nastopijo z listo, katere nosilec bo znani ideolog srb. demokracije dr. Božo Markovič. Poleg invalidov in vpokojencev hočejo samostojno nastopiti tudi nekateri agrarni reformisti in tako bo list več kot zadnjič. Iz dr. Pivkovega delovanja v korist Italiji. Koj po izbruhu svetovne vojne je bil dr. Pivko poslan v južno Dalmacijo in nekoliko pozneje v Hercegovino proti Črnogorcem. Pri neki priliki je dr. Pivko s svojim od-; delkom potolkel in razgnal večjo črnogorsko patruljo. Radi junaštva v boju s Črnogorci ga je odlikoval av-} sirijski cesar Franjo Josip z vojaškim zaslužnim križ-I cem. Dokler je stal Pivko v bojih ter praskah s Srbi ] in Črnogorci, je bil vedno junaško in preko prezira smrti navdušen Avstrijec. Šele tedaj, ko so poslali Pivka v boj z Italijani, je začel misliti in delati na to, kako bi zrušil Avstrijo in podprl Italijo ter jej pomagal do zmage nad Avstrijci. V poletju 1915 je poiskusil dr. Pivko prvič z izdajstvom v prid Italijanom in io pri Tolminu. Italijani so nameravali tedaj prebiti avstrijsko fronto v smeri preko Idrije—Krn in prodreti na Gorenjsko ter sepolastiti Ljubljane. Ker so začeli o Piv-: ku sumiti, da se ukvarja z izdaj st venimi naklepi, so poslali njega in njegov bataljon na Tirolsko. V spomladi leta 1916 je osvojil dr. Pivko Monte Sief in radi tega junaštva mu je podelil avstrijski cesar red železne krone. V dolomitskih postojankah, kot vitez železne krone je začel Pivko kol nadporočnik Paolini Italijane obveščati o avstrijskih vojnih načrtih potom ruskih ujetnikov. V zimi leta 1916 so poslali Pivka na Sugana-fimito. Na tej bojni črti je stopjl Pivko v stik z Italijani po četovodji Mlejniku. Italijanom je izdal načrte o avstrijski fronti, njeni moči in kje da so avstrijske artilerijske postojanke. Po tem izdajstvu je prišel k njemu v avstrijske postojanke italijanski generalštabni stotnik Finci. Finci je bil pri Pivku večkrat gost. Septembra 1917 je bil Pivko od Italijanov in njihovih obljub tolikanj omehčan, da je obljubil, da jim bo izdal ter predal takozvano Garzana črto. Da bi mu bili njegovi Bošnjaki in vojaki nemške narodnosti pri izdajstvu tembolj gotovo udani, so Italijani vtihotapili moštvu v jed opij. Opij bi naj moštvo omamil. Prišlo je res do predaje Carzana črte, a cela nakana se je Pivku temeljito ponesrečila iz dveh vzrokov: Italijani niso Pivku prav zaupali, in drugič ravno radi nezaupanja so prišli Italijani v avstrijske postojanke cele tri ure prepozno. Nato so bili od Avstrijcev deloma pobiti, deloma ujeti in Pivkovo izdajstvo je Italijanom koristilo toliko, da so obstreljevali avstrijske rezerve, sami pa so izgubili one oddelke, ki so bili vdrli v postojanke Pivkovega moštva. V ujetništvu je precej časa hodil g. Pivko osamljen. Italijani so se pač tudi držali izreka, da je izdajstvo dobrodošlo, a izdajalec pa — ne! Precej, časa je , trpelo, predno se je dr. Pivko Italijanom toliko prikupil ! da so mu darovali popolno prostost in se je lahko pro-I sto ter udobno kretal. Avstrije ni dr. Pivko zmajal niti ! za las, Habjanom je toliko koristil, da jih je spravil ob ) one oddelke, ki so vdrli v Carzano V avstrijske posto-; janke in danes v — Jugoslaviji bi bil rad dr. Pivko največji Jugoslovan in je celo nosilec liste dr. žerjavo-vega — narodnega bloka. Škandal in korupcija. Tajništvo Pribičev ič - Že rja - j vove demokratske stranke razpošilja državnim name- j ščencem in drugim okrog po Štajerskem sledečo izjavo: i Podpisani.............v.........izjavljam, da sem pristaš narodnega edinstva in jugoslovanske državne misli, to je idej, pod katerimi nastopa Narodni blok. Izjavljam, da hočem delovati z vsemi močmi za čim lepši volilni uspeh Narodnega bloka v mariborsko-celjskem volilnem okrožju, katere nosilec je g. profesor dr. Ljudevit Pivko, in se zavezujem prostovoljno s častno besedo, da bom glasoval za to listo. ............ dne......... 1924. Lastnoročni podpis: Podpis poverjenika: To izjavo mora potem naslovljenec, ko jo je podpisal, vrniti tajništvu SDS, nakar dobi potrdilo SDS, da se smatra brezpogojno kot pristaš Narodnega bloka in da je plačal pristopnino. Za te izjave mora namreč plačati vsak po 1, 5 in 10 D, in sicer plača 1 D, kdor je sprejel rdeči, 5 D, kdor je sprejel beli, in 10 D, kdor je sprejel zeleni formular, in sicer za volilni fond SDS. Blok korupcije se poslužuje te škandalozne agitacije radi tega, da bi državne nameščence ostrašil in prisilil k oddaji volilnih glasov za režimske kandidate. Pa tudi ta umaznost ne bo zalegla. Predvolitveni glasovi od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Na Štefanovo po rani maši je imel naš ljubljeni Žebot pri nas shod. Prepričal se je lahko, da ga bodo tukaj volili vsi, ki ljubijo svojo slovensko zemljo. Bila je na shodu tudi trojica onih zaslepljenih mož, ki misli pri nas zopet upeljati Samostojno. Sploh je nemogoče razumeti, kako morejo pametni gospodarji ali mladeniči ogrevati se za samostojneže, ki so nas že enkrat ogoljufali. Če drugo nič, naj vsaj vsakdanji dogodki poučijo naše ljudi, da je edino Slovenska ljudska stranka za-ščitnica naša. Saj vidimo, kaj delajo danes pri Sv. Lenartu, kaj bodo začeli z nami šele tedaj, če bi dobili ob volitvah moč v svoje roke. Saj vidimo, da se za samostojneže in demokrate najbolj trudi pri nas učitelj Kramberger, torej človek, o katerem je v naši fari prepričan vsak, da ni večje propalice. Mi smo že lansko leto opozorili šolske oblasti na kvarni vpliv tega človeka, pa zastonj, danes stariši premišljujejo, če naj sploh pošljejo svoje otroke v njegov razred. Eni pravijo, da spada učitelj Kramberger v nekak špital za pijance, drugi, da v nek špital za gotove vrste bolezni, o katerih nikdo rad ne govori. Da tudi politična stranka, za katero se trudi ta človek, ni nič vredna, je menda vsakemu jasno dovolj. Čimbolj se bode torej ta človek, ki žalibog nosi naslov učitelj, trudil za kako stranko, tembolj nam je dokaz, da ravno tiste ne smemo voliti. Edino, kjer je še upati za naše ljudstvo pomoči in kjer so, kolikor je bilo mogoče, pomoči tudi našli, so poslanci Kmetske zve ze ali Ljudske stranke, zato gremo vsi za njo v boj in upamo, da bodo do volitev spoznali tudi oni, ki se ogrevajo za Samostojno ali za smešne republikance, ali za škodljivca Radiča. Blagoslovitev novega g. opata v Celju. V nedeljo, 28. decembra, je škof dir. Andrej Karlin slovesno inštaliral v mestni župni cerkvi novega g. župnika Petra Juraka in ga ob asistenci mariborskega stolnega dekana g. dr. ivana Tomažiča in konjiškega arhidijakona g. Fr. Hrastelja blagoslovil za celjskega opata. Redki slovesnosti je prisostvo-vaio 32 duhovnikov, med njimi g. opat trapistov iz Rajhen) burga, ravnatelj bogoslovja g. kanonik Janežič, kapucin-* ski g. provincijal, superior lazaristov, vsa dekanijska duhovščina itd. Pobožnega in radovednega ljudstva je bilo pa na tisoče, ld je :z veliko vztrajnostjo občudovalo lepe obrede, s katerimi je podelil škof opatu mitro, pastorale in prstan in različna opatovska oblačila. Ob veliki asistenci je opravil nato novi g. opat svojo prvo pontifikalno daritev, ki je napravila na vse navzoče globok vtis, deloma vsled dostojanstvenega in veličastnega nastopa novega g. opata, deloma vsled lepega petja, ki ga je spretno podpiral orkester. Pridigo je imel g. škof sam, ki je povdarjal posebno pomen oznanjevanja božje besede. V dolgi procesiji se je podal po dovršenih cerkvenih obredih novi g. opat, obdan od duhovnih sobratov, Orlov, Marijine družbe in nepregledne množic zvestih faranov v opatijo, ki je po prizadevanju podjetnega novega g. opata vsa prenovljena in osnažena. V opatiji je sprejel g. opat častitke svojih najboljših prijateljev. Brzojavno mu je med mno-* gimi drugimi častital tudi g. poslanec dr. Anton Korošec. Celjska župnijo je dobila. v novem opatu vnetega dušnega pastirja in odločnega narodnjaka. Popravljena opatijska cerkev v Celju, novi zvonovi, cvetoča Marijina družba, visoko število vsakdanjih obhajancev pričajo o-požrtvovalnem delovanju g. opata Petra Juraka za lepoto hiše božje in za blagor neumrjočdh duš. Svojega narodnega prepričanja ni zatajil g. opat tudi v vojni ne, ko je s svojim taktnim pa odločnim nastopom rešil mnogo slovenskih vojnih kuratov iz ječe in celo smrti. Ravno vsled narodnosti in obzirnega nastopa uživa g. opat velik ugled celo pri svojih načelnih nasprotnikih. Celjska opatija je po svoji zgodovini zelo zanimiva in častitljiva, že pred prihodom Slovencev je bil v Celju sedež škofije, ki so jo hoteli še v 9. in 10. stoletju zopet obnoviti. Pa oglejski patriarhi so se temu upirali. Pač pa je bil pozneje večkrat in od leta 1715 stalno v Celju sedež arhidijakonata, ki je bil zelo obsežen. Obsegal je med drugimi tudi nsdžup-nije Konjice, Hoče, Vuzenico, Šmartno pri Slovenjgradcu, Laško itd. Leta 1787 so bile škofije na novo na zunaj in na znotraj urejene in vsled tega je prenehal celjski* arhi- | dijakonat Petra Antona Segher v. Weissenhaus. Dne 18, j decembra 1761 je na prošnjo celjskega arhidijakona dr. j Jožef Sumpichlerja dovolil Rim, da se prenese opatija j od Šmartnega pri Slovenjgradcu k župni cerkvi v Celje. ZATO V VPORABf NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI Celjski opatje so 'bili vedno visoko izobraženi duhovniki, ki jih je Cerkev odlikovala z najvišjimi častmi. Nesreča na ptostaji Sava. Včeraj je skočil s tira na postaji Sava na progi Maribor—Ljubljana tovorni vlak. Promet je bil radi tega nekaj časa ustavljen ter so ljubljanski vlaki imeli velike zamude. 12%. Ta napis je že marsikateremu zmešal glavo. Ljudje dvigajo svoje vloge pri domačih hranilnicah in jih nosijo v banice, češ: Tam dobim 12 odsot. obresti. Tudi jaz sem videl v neki banki podoben napis! toda ko sem pogledal natančneje, -§em citai: Za hranilne vloge do 12 odstot. obresti. Glej, glej, to pa je nekaj drugega; ne dobi torej vsak 12 odstdt., ampak samo nekateri, navadno taki, ki prinesejo zelo veliko vloge in jih vežejo- za daljšo dobo. In v resnici si ne moremo raztolmačiti, kako bi banke, ki so do predkratkim plačevale za navadne vloge samo 5 odstot., naenkrat poskočile na 12 odstot. obresti. In če kaka banka res ponuja 12 odstot., je treba še posebne previdnosti. Banka ne bo tako nespametna, da bi slepim in gluhim vlagateljem na ves glas oznanjala razne neprijetne pogoje, ki jih slavi za višje obresti, na primer vezanje za daljši čas, navadna 5 odstotna obrestna mera, ako se vloga predčasno odpove itd. Priprosti ljudje tudi mislijo, da jim banka izvršuje nalaganje in obveščanje brezplačno, kakor domača posojilnica; resnica pa je da banka za vsak posel zaračuna gotovo takso. In tako se visoka številka 12 krči kakor jabolko v hudi suši, da ostane jiazadnje samo suha lupina, to je, prav nizka obrestna številka. Nalagali bodo torej ljudje svoje denarje v banki prav lahko, a kako jih bodo zopet dvigali in s kakšnimi obrazi, s kakšnim razočaranjem, to bo pokazala prihodnjost. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je visoka obrestna mera za vloge vedno znamenje, da nekomu slabo prede; zato nastavi svoje limanice, da koga ujame v svoje zanjke in ga potem izkorišča. Poglejmo nazaj v dobo vojnih posojil. čim slabše je bil položaj na bojišču, tem ugodnejše pogoje je nudila državna uprava za vojna posojila. In -premnogi so se dali omamiti in zapeljati po visokih obrestih, da so dvignil svoje težko zaslužene prihranke pri domačih varnih posojilnicah in so jih stavili državi na razpolago — in danes nimajo ne glavnice in ne obresti. Ista žalostna igra se lahko še enkrat ponovi. — Vrhutega ne smemo pozabiti, da višje obresti na vloge zahtevajo tudi višje obrestovan je za posojila. Ne da se tajiti, da revni posojilojemalec težko plačuje že 8 do 10 odstotkov obresti za svoj dolg, kaj še 14 do 15 odstot.? Tako bi povišana obrestna mera pri naših posojilnicah uničila male posestnike, v pogin tirala tudi večje posestnike, ker cena za živino in poljske pridelke od dneva do dneva pada. Pomislimo vse to, in ne dajmo se premotiti po raznih špekulantih. \ zajemna pomoč nas je dvignila — ne uničimo svojega soseda radi nekaj judeževih grošev. II. književna tombola Jugoslovanske Matice. Ponovno opozarjamo, da je žrebanje II. književne tombole Jugoslovanske Matice prenešeno in se vrši nepreklicno dne 24. januarja 1925. Tega dne se namreč izžrebata prvi dve številki in se izid žrebanja objavi v vseh dnevnikih v nedeljo, dne 25‘. januarja 1925. Na-dalnje žrebanje se bo vršilo v presledkih enega tedna tako, da bodo izžrebane številke objavljene v nedeljskih časopisih. Tablice za ceno 3 D so na prodaj v vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in pri vseh šolskih vodstvih. Neprodane karte je vrniti pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice do 20. januarja. fkieyiìj urte. NEZASLIŠAN NAPAD NA IMETJE KMEČKEGA LJUDSTVA. Sedanja vlada je po razpustu Narodne skupščine izdala naredbo, katero se pred kratkem sprejele občine, da si mora vsak vojak-konjenik nabaviti jahal- nega konja s celo konjsko in jahalno opremo. Gg. v Beogradu menda ne vedo, da stane jahalni konj s konjsko in jahalno opremo, kakor to zahteva vojna uprava, okrog 100.000 kron in so menda mnenja, da razpolagi kmetsko ljudstvo z milijoni ter je vse srečno, da mori žrtvovati stitisoče za nenasitni militarizem. Živimo vj času strašnega pomanjkanja denarja, centralistična go-1 spodarska politika je uničila trgovino z lesom in živi-aio, s tem odvzela kmetu fedine dohodke, a sedaj ga hoče spraviti s posestva, ker brez prodaje posestva ne bo mogel nakupiti dragih jahalnih konjev z upravo vred. Poslanec Vladimir Pušenjak je protestiral pri vajnem ministrstvu in velikem županu proti tej nezaslišani naredbi in zahteval, da konje kupi vojna uprava, ka*ero dobi letno okrog 10 milijard iz drž. proračuna, ali ^ . naj kmečke fante uvrsti med pešce. Radikalno-demokratska vlada nam že sedaj pred d volitvami deli take dobrote, kaj nas šele čaka, če bi j zmagali rad i ka Ino - Ž er j a v o vi korupcijonisti. Občine pai! naj odločno protestirajo v imenu kmečkega ljudstva, j' katero ni v stanu ugoditi zahtevam centralistov. Gg. lf Pivko, Podlesnik, Drofenik in drugi pa bodo kljub temu na vse pretege hvalili sedanjo vlado in se potegovali za ria-daljni obstoj centralizma. j Domar za korupcijo. Finančni minister Stojadinovič po-tuije te dni v Pariz in London, da najde večje posojilo. Posojilo bi znašalo 250 -milijonov zlatih dinarjev in si lah« i ko- mislimo, kako se bo uporabljalo od strani PPŽ režima,' Ministrski avtomobili. Pri nas je navada, -da človek, ki -postane minister, -nenadoma -pozabi hoditi in za vsako i pot se -mora -posluževati avtomobila. »Demokracija« piše sedaj, da si vsi ministri nabavljajo -dragocene nove avtomobile, dasiravno je v garaži ministrstva saobraćaja na razpolago -oko-g TOO avtomobilov, ki s-o -povsem v dobrem stanju. Minister dr. Žerjav si je nabavil avtomobil tipa »Minerva«, ki stane državo 310.000 din., minister Drin- ; Icovič za 300.000 din., za ministra Pribičeviča je plačala * država za avtomobil 313.000 din., a minister Sr-sk-ič je ! kupil o-d Rade Pa-šiča avtomobil znamke »Kadilak« za 210 din., dasiravno stane isti avtomobil, dobavljen iz Pariza in -popolnoma nov, samo 150.000 din. S temi avtomobili se vozijo ministri po agitacijah. Tako dr. Žerjava spremlja na potu v Slovenijo vedno tudi njegov avto, dasiravnoi ima v Ljubljani na razpolago tudi vladne avtomobile. Dr. Drinkovič je n-a agitaciji v Dalmaciji sv-ojl avtomobil že polomil in država mu bo morala zopet kupovati novega. Narodna banka agitira za radikale. Sarajevski »Narod« je prinesel že več primerov;, kako skuša Nar. banka pomagati režimo-vcem. Podpira jih na vse načine. Da bi pomogla do izvolitve kandidatu na listi Markoviča, advokatu iz Ljubuške dr. Jelaviču, je naklonila -velik kredit tamošnji skrahirani Kreditni -banki, pri kateri se je pred par dnevi- vršil rubež in so v njenih blagajnah našli še sa-m-p 80 din.; zapleniti so morali potem blagajno, da so prišli j do denarja. S kreditom je -skrahirani banki zopet pomagano na noge in Jelavič ta slučaj pridno izrablja v svojo agitacijo-. Enakih slučajev je v Bosni še več, v Srbiji bi jih ! pa bilo sploh nemogoče našteti. Tako se je sedaj Narod- : na banka, ki bi morala služiti samo interesom države, stavila na razpolago in eksploatacijo samo eni stranki. Pašič je hotel prevariti celi svet, piše Radičev »Slob. ; dota.« Radičevo- glasilo objavlja, -da je razposlal Pašič po celi Evropi in celo v Ameriko brzojav, v katerem javlja celemu svetu, kako je -sprejel v sv-ojo vlado petorico naj- ; bolj izobraženih in najsposobnejših Hrvatov, k-ojim načeluje zagrebški- vseučilišč™ -profesor -di'. Šuirmin. Radičev list dostavlja tej Pašičevi laži-brzojavki pripombo, da vseh teh pet Pašičevih vladnih Hrvatov nim-a med1 narodom za seboj toliko kroglic- kakor ima Radič pravih in temeljito ; izšolanih seljačkih voditeljev. Vsem rezervnim oficirjem. Ker si je pridobilo po zakonu o Ustrojstvu vojske in mornarice veliko število rezervnih oficirjev -pravice za napredovanje po njihovih službenih letih, ministrstvo pa o njih nima potrebnih podatkov, ali so izpolnili za napredovanje predpisane | pogoje, se opzarjajo vsi rezervni oficirji, kateri imajo pravico za napredovanje, oziroma, kateri so si pridobili že te pravice, pa niso napredovali, -da se takoj obrnejo pismeno na komando svojega vojnega okruga. Kako je sušaški krčmar nabriteal Ličana. Na Sušaku^-je bil aretiran krčmar Milan Barač radi originalnega na- u čina prevare. Govoril je namreč kmetu Malbašu, da ku- ; , -puje neka banka na Reki ruske rublje po izredno visokih , cenah. Pod pretvezo, da bo kupil za kmeta rublje, dobiček ; bodeta pa delila, je izvabil iz lahkovernega kmeta najprej 3000 din., kasneje pa še 10.000 din., katere si je moral ! revež kmet še posoditi, ker jih ni iimel doma. Z denarjem1 je -odšel Barač v Zagreb, kamor je pozval še Malbašo, češ, da bodeta kupila skupaj rublje od nekega ruskega generala. V Zagrebu je opazil, da ga hoče gostilničar preM i variti. Prijavil je to policiji, ki je -gostilničarja zaprla. 3 Or junaški škandal v Slav. Požegi. Pretekli pon- s deljek se je vršila pred sodiščem v Požegi razprava s proti orjunašem — ubijalcem hrvatskega Sokola Rez- 1 bnitzerja. V Požego je prišlo precej orjunaških obto- ) žencev in prič, seveda vsi oboroženi. Zvečer so se or jun- | ; ci spravili v družbi velikega župana v neko kavarno. Ì Tje sla dospela tudi kandidata HRSS dr. Bagola in dr. ’ Žanič, ki sta imela v mestu zaupniški sestanek. Komaj < so ju or junči zagledali, že so pričeli izzivati in gala- : miti. Kmalu so postali tako nasilni, da so hoteli dejan- < ski napasti oba kandidata ter ju pretepsti. Napadena s° ? rešili navzoči Hrvatje, ki so se vrgli na nasilneže ter * j ih pognali iz dvorane. Konec pretepa je napravila P0- i licija, ki je po nalogu velikega župana takoj aretirala t same Hrvate kot krivce, dasi so pravi krivci oij1111^1-. j Novo čudo moderne tehnike bo most, katerega misli | država zgraditi med Beogradom in Pančevom preko , Donave. Ta most bo največji v Evropi ter znamenite j- j si kot. oni preko Donave pri ćerni Vodi v Rumuniji. V ministrstvu saobraćaja je že izdelan podroben načrt novega mosta. Preko njega se bo vršil železniški, tramvajski in vozovni promet; tudi za pešce bo posebna pot. Imel bo dve nadstropji. V prvem bo dvotirna železniška proga, v drugem pa dvotirna tramvajska proga, na obeh straneh pa bodo asfaltirane ceste za vozove in na robovih mosta steze za pešce. Most bo dolg 960 metrov, pri-Pančevu pa se bo podaljšal po suhem še za pol kilometra. Nad najvišjo vodno gladino bo še vedno segal 12 metrov. Težina železne konstrukcije bo znašala 185 tisoč ton, skupna težina mosta pa bo- znašala 33 tisoč ton ali 33 milijonov kilogramov. Stroški so preračunjeni na 600 milijonov dinarjev. Te svote ne bo mogoče naenkrat staviti v proračun ampak tekom par let v manjših obrokih. Graditev mostu se bo radi tega zavlekla za več let. Stanovanjski spor ali sporazum. i. Zadnji dogodki, ki jih je izzvalo najpreje društvo hišnih posestnikov z objavo povišanja najemnine za 100 odstotkov in na to tudi društvo najemnikov, ki je to zahtevo odločno odklonilo, nas vse skupaj resno opominjajo, da na dosedanji način ne bomo nikdar rešili tega važnega socijalnega in danes še posebno tudi gospodarskega vprašanja. Gospodarji gredo svojo pot, najemniki zopet svojo in na tej svoji poti, kakor smo na zadnjem burnem zborovanju videli in slišali, najodločneje odklanjajo vsako možnost, da bi se obe si nasprotni stranki s popustljivostjo na eni in drugi strani znašli na srednji poti medsebojnega sporazuma. V praktičnem življenju je seveda nekoliko drugače na eni kot drugi strani. In to deloma, hvala Bogu, ker sicer bi bilo še slabše, kakor je. Na eni kot drugi strani se najdejo trezno misleči, ki se ne ozirajoč na večinoma pretirane sklepe v enem kot drugem društvu vendarle raj« sporazumejo, kakor da bi si v medsebojnem sovraštvu kratili življenje in se spuščali v dolge, negotove pravdarije. Zakaj smo rekli, da je tu pot sporazuma le deloma pravilna. Najboljši odgovor nam nudi resničen vzgled. Koje leta 1923 dosedanji takozvani stanovanjski zakon •stopil v veljavo, so državni nameščenci ter sploh najemniki ravno ob tem času v Narodni dom sklicali protestni shod na katerem so sklenili znano resolucijo, ki prepoveduje vsem najemnikom, v prvi vrsti pa državnim nastavijencem plačati povišanje najemnine, predilo ne dobe v ta namen povišanih mesečnih dohodkov. No in kaj se je zgodilo? V društvu stanovanjskih najemnikov organizirani najemniki, revnejši so se te resolucije vestno držali, nakopali so si s tem spore in sovraštvo z gospodarji, toda gospodje na čelu društva so se takoj drugo jutro po svoji resoluciji na tihoma sporazumeli z gospodarji. Sicer tega niso storili osebno, poslali pa so za sklep tega premirja — svoje žene. Kaj je iz tega sledilo, si lahko vsakdo sam izračuna. (Ta vzgled bomo pozneje še rabili, ohranite ga dobro v spominu.) Kakor je že prvi dan novega leta pokazal, se ista igra s prezaupljivo ljudsko paro odigrava tudi sedaj, ko pravzaprav nimamo več pravilne zakonite zaščite najemnikov. Pa s tem hočemo še počakati, da vidimo še več vzgledov na račun zadnjega zborovanja najemnikov. , Važnejše za nas je preiskava bistva tega vprašanja. In bistvo tega vprašanja je, da hoče biti lastnik hiše v resnici gospodar svoje lastnine, da hoče ž njo prosto razpolagati. In sicer, da mu je svobodno, ali ima koga v najem v svoji hiši ali sploh noče nikogar, ker hoče biti sam ali pa če že hoče imeti najemnika, da si ga Izbere po svoji volji in da si tudi glede najemnine pridrži svobodo dogovora z najemnikom. Tako je bilo pred vojno in tako je tudi naravno. Kaj je ta naravni zakon pretrgalo in ali so danes še ved n o merodajni vzroki višje sile, ki so gospodarja prisilili se vkloniti zakoniti zaščiti od oblasti mu v hišo vsiljenega najemnika, o teh vprašanjih govorimo pozneje. Za danes stavimo na naslov najemnikov drugo, tudi bistveno vprašanje: Na katero pravico opirate vi svojo trdovratno zahtevo bivanja v tuji hiši proti volji gospodarja? In pa: Ali je vam všeč, ko"*Vam oblast vsili v vaše stanovanje podnajemnika, posebno, če hoče on gospodariti v vašem stanovanju? Treba bo razrešiti važna vprašanja: ali imamo sploh kakšno merodajno podlago za pravilnost visokosti današnje najemnine in v zvezi s tem, v koliko je ista v nekaterih slučajih že preplačana, v drugih premalo plačana; kdo podražuje najemnino in v katere svrhe se porabi najemninsko davčno breme; zakaj se stanovanja ne porazdele primerno dohodkom in potrebi najemnikov; ali naj trpi država, oziroma delodajalec ali gospodar odvišek pravipne najemnine, ako je najemnik s svojimi dohodki resnične ne more; ali se misli na usodo stanovanjskih hiš, ako bi se večini najemnikov posrečilo enkrat vendarle priti pod svojo streho, ali kdor resno razmišlja, da mora svojevoljno podra-ževanje stanovanj neizogibno izzvati tudi splošno po-draženje življenja in to z ozirom na današnjo valuto, pomanjkanje gotovine ter na splošno gospodarsko krizo; katere najemnike treba brez pardona tukaj izključiti od vsake zaščite? Spominjajte se Dijaške večerje I ZLATOROG Iz Maribora. Umrl je gospod Anton Pinter, bivši železniški čuvaj, ki je po svoji upokojitvi mnogo let zvesto in marljivo opravljal službo cerkovnika pri Sv. Magdaleni in kot odbornik tamošnje Vincencijeve družbe nabiral darove za župnijske uboge. Dosegel je visoko starost 82 let. R. i. p. — Pogreb bo v soboto ob pol 4. uri iz hiše žalosti Tržaška cesta 39 na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Tatinska družba na delu. Predvečerov pred večjimi prazniki ne uporabljajo samo uzmoviči po deželi v svoje nepoštene svrhe, ampak tudi po mestih so ob takih prilikah kar cele tatinske družbe na delu. Na Silvestrov večer so si zbrali prefrigani tatovi takozvani »Martinzhof« na Aleksandrovi cesti. V noči so vdrli na podstrešje, kjer so sušile razne stranke perilo in imele shranjene preproge in drugo obleko. Sodnemu svetniku dr. Schaubachu so tatovi ukradli vse perilo, katerega je imela njegova gospa razobešenega na podstrešju. Ko-šanovi rodbini so pokradli dragocene perzijske preproge in nato izginili neznano kam. V »Martinzhofu« ni kradel samo tat, ampak je bila kar cela, dobro organizirana družba na delu. Policijo bo stalo veliko truda, predno bo to bando izsledila ter izročila roki pravice. Zgodaj je začel. Po Mariboru se klati okrog komaj XI-j letni fantič Munda. Posebno rad ise smuka okrog blagajn po raznih zabaviščih. 'Večkrat SO' že izginile iz blagajn pr e cejšnje denane svote, tatvine je bil osumljen ta fantalin, prijeli so ga, a doslej še niso dobili pni njem niti ene u-kradene pare. Mladi uzmovič zna skriti trenutno vkra-dene reči na tako zvit način, da ga še doslej polioija ni mogla zalotiti, kako da opravlja ta skrivalni posel na taka' mojstrsko pretkan način. Na Silvestrov večer je priredilo akademsko društvo »Panonija« v dvorani Zadružne gospodarske Danke plesno zabavo in seveda pobiralo vstopnino. V dvorano se je priklatil tudi fantalin Munda, izginila je listnica s stotaki. Takoj je bil osumljen ta fantek.; Prijeli so ga, preiskali, a zopet niso nič našli pri. njem. Fant je zelo drznega obnašanja in ima kar celo kopico izgovorov pri roki, kakor kak star tat Pred tem fantom svarimo plesne dvorane in druge prireditvene prostore, kjer se pobira vstopninam Zahvala. Odbor katoliške omladine se vsem iskreno zahvali, ki so količkaj pripomogli, da se je mogla Božičnica na Štefanovo tako krasno obnesti. Posebno si še šteje odbor v prijetno dolžnost, da se še posebej zahvali vsem velespoštovanim gospem in gospodom, ki so tako nenavadno okrasili božično drevo ter društvenike obdarili s tako lepimi darovi. Bog plačaj vsem! — Obenem javlja odbor vsemu občinstvu, da priredi društvo 6. januarja ob 5. uri zvečer ob priliki otvoritve lastnega odra v novi društveni dvorani v Splavarski ulici slavnostno prireditev z najrazličnejšim sporedom. K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Krščanska ženska zveza v Mariboru vabi vse svoje članice in podpornike naše organizacije na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 11. januarja t. 1. ob 5. uri popoldne v kazini na Slomškovem trgu. Za vse članice je udeležba obvezna. Predavanje o stanovanjskem vprašanju. Tajnik kreditne in stavbene zadruge »Mojmir«, novinar Pirc nadaljuje v nedeljo, dne 4. januarja ob 10. uri dopoldne v mestnem kinu predavanje o stanovanjskem vprašanju. To pot pridejo na vrsto: 1. pojasnilo o podaljšanju stanovanjskega zakona; občina in stanovanjsko vprašanje; politične stranke in stanovanjsko vprašanje; samopomoč v zadružništvu; debata. Letni občni zbor Kat. izobraž. društva v Krčevini ima 4. januarja — to je prvo nedeljo, ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih g. Požavko občni zbor, h kateremu se vsi člani in članice najuljudneje vabijo. Lajtersberg-Krčevina. Božičnica, zahvala. Dne 23. de’ cembra se je vršila na tukajšnji osnovni solil v navzočnosti okrajnega šolskega nadzornika g. Ivana Tomažiča in mnogih prijateljev naše mladine lepa božična slavnost. Nad 70 revnih otrok je bilo obdarovanih pod velikim bo-gato okrašenim božičnim drevesom z obleko, 300 otrok pa s slaščicami in pecivom. Šolsko upraviteljstvo si šteje v svojo dolžnost, da izreka tudi tem potom svojo zahvaloi vsem, ki so pripomogli k tej človekoljubni prireditvi. Pravi posebno pa se zahvaljuje za bogato podporo restavraterju na mariborskem glavnem kolodvoru, g. Fr. Sticklerju, L mariborskemu lovskemu društvu, nadalje gospema Mariji Peklarjevi in Ivana Valentanovi za prostovoljno izdelovanje obleke ter g. Vinku Planincu za podarjeno pecivo. Lepa hvala pa tudi gospem in gospodom Vergles, Donko, Lenardič, Ferk, Pelci in Valentan za ves njihov požrtvovalni trud. Drž. borza dela v Mariboru. Od 21. do 31. decembra 1924 je bilo pri tej borzi dela 174 prostih mest prijavljen nih, 216 oseb je iskalo dela, v 82 slučajih je posredovala borza uspešno in 4 osebe so odpotovale. Od 1. januarja do 31. decembra 1924 je pa bilo 7177 prostih mest prijav-f ljenih, 10.247 oseb je iskalo dela, v 3407 slučajih se je posredovanje izvršilo ugodno in 1390 oseb je odpotovalo. Senja in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 31, decembra 1924, so kmetje pripeljali 10 vozov sena in 2 voza slame na trg ter so prodajali seno p o62.50 do 75,( slamo pa po 65 din. za 100 kg. ^y n Svetla glava Dr» Oetkep-jev prali za ir*udklingg dobi se povsod ali pa v tovarni ios. Reich v Mariboru. LISTEK. Slovenske gorice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) V glavnem grebenu: Novi vrh 367 m, Colberg (C ob e L berg) 403 m, Libor breg (tudi Srobotje, Lila, n. Lillach-berg) 354 m, Velka (po stari obliki Weling, bi pravilnejše bilo Belnik; glej gori: Weissenberg, ki je bržčas le ponem-čurjen izraz naše Velke). V Velki je Jančičev kogel, 402 m, Gornja Velka 405 m; zadnji vrh se odlikuje s krasnim razgledom, enako kakor Sv. Ana v Slov. gor. Draženvrh je 354 m, Krembeig (ne Kriechenberg; prvotna oblika je pač bila: Grebene ali Grebeni) 358 m, Backova 309 m, visoka. Zatem še sledi Bačkova in konečno Zagajski vrhi ter Tnstenik 305 m. 1 Nasproti severnim izrastkom pa so postranski grebeni na jug v obče precej dolgi in več ali manj soravni, kakor; potoki, ki jih ločijo. Ti so: Jelencev vrh (Jelence), Gačnik^ prvotno en greben od Colberga do Vajgena, ko jih potok Gačnik razdvoji. Tretji vrh, ki se od skupnega grebena še loči, je Polički vrh. Vukovski vrh je med Jareninskim poH tokom in Polico, pozneje imenovano: Vučji potok (Oro-* žen. Das Bistum und die Diözese Lavant, I 145, piše pri »Vukovski vrh«: Mogoče pravilnejše Vugovski vrh (Gold-) amselberg), kakor se tudi navadno izgovarja. A ker je do-t kazano, da ime Willfcom (kraj in potok) izvira iz slovenske) besede v(o)tk, po navadnem izgovoru vuk, je Vukovski vrh pravilnejši, kakor Vugovski vrh). Od Srobotja na jug; se obrne greben, ki takoj v Očkrlovem vrhu doseže 41Ö m, najvišjo točko celih srednjih Slovenskih gorip, in se nadaljuje v Hlapju, kateri se nad Sv. Jurjem v Slov. gon razcepi v tri dele: Dolgi vrh (Dolgo, 340 m), Partinjski vrh in v Brdo (Navarda), zadnji konča kot Črni ali Lor-manjski les pred Sv. Lenartom v Slov. gor. ob Pesnici. Od Velke se odcepi Gasterajski breg in poteče med Obovj nico in Velko pod raznimi imeni, kakor Zavornik, Ploder-ščica, Jurjevski breg, Krembeig, Hlapje, Sladki vrh. Draženvrh leži med Velko in Travnico, se zove pozneje tudi Žitanski vrh, Ledinek, Kremberk. Po Šumama ki je tukaj doma, se .imnuje mali kos tega vrha Ljubljana' ali Iblana,namreč če se gre od Kremberga čez Večinec, Veliko Črnetino, potem je Ljubljana, nadalje Kamemščak^ Žrjavci, Porčič (Slov. Štaier I, 19), katerega konec je Gradišče, kjer stoji svetotrojiška cerkev (prestava »Burgstal-la«); potem se vrh zravna in konča s Spodnjimi Vrjanami med Pesnico in Drvanjo, 17 km daleč od svojega početka. Med Drvanjo in njenim pritokom Ročico je Ročički vrh* pozneje Froleh, Ženjak in Obrat imenovan, in konča z Divjakovim bregom v Gornjih Vrjanah. Od Backove pride Benedički vrh po Tristeniškem ali Benedičkem potoku ločen od1 Štajngrove, ki se spne do 317 m in konča s Trikrat jevskim hribom, 283 m, med Drvanjo in Trotkovskim potokom. 4. Spodnje Slovenske goric e. Med Štajngrovo, oziroma Trstenikom in Ločkim vrhom je globok prelaz, po katerem so pred 50 letmi merili železnico, ki pa še čaka do danes svoje izvršitve. Ne trebalo bi nobenega prekopa, ampak samo primeroma kratko zarezo. Tukaj se začnejo Spodnje Slovenske gorice, ki se razprostirajo do Ljutomerskih goric. Glavni greben se oddalji od Ščavnice četudi ne celo na sredo med njo in Pesnicoi, in tako imajo postranski grebeni dovolj prostora za svoje oblikovanje, od katerih so južni večinoma precej razviti v postranske izrastke. Srednji greben se takoj od začetka v Ločkem vrhi* vzdigne do 299 m, doseže potem v Gomili 322 m in w Osečkem bregu 307 m. Dalje v jugovzhodni smeri gre čez Cenkovo (310 m), Cerkvenjak (Sv. Anton v Slov. gor.,, 340 m), Peščeni vrh, Galušak (ali po Šumanu: Gotovščak), Gibinščak (296 m), Senčak (298 m), Vinščak in Krajn-i šovščak, kjer preide v Ljutomerske gorice. Južni razrastki so sledeči: Od Ločkega vrha se loči ode ep e k, ki gre na jug med Trotkovo in Osekom in konča» v Stari gori (300 m). Malo pred Gomilo je precej kratki odicepek: Kozarski vrh. Od Osečkega brega (ki ima naj vemljevidu nemško ime Tronkaubeig) se ločita Mali ini Veliki Osečki vrh, oba do 299 m visoka, in še zraven Vanetina. 1 •« Od Oseka proč se obrne proti jugu Brengovski vrh, «d tega dalje Čagonski vrh pri Krembergu (338 m), kateri konča pri Sv. Andražu v Slov. gor. (293 m) med Pes-i nico in prvo Brnco, enako tudi Andrenski in Smolinski vrh med pritoki Brnce. Blizu Gibinščaka se odcepi Saku-šak, 298 m, kf pa se dvigne do 302 m in se razširi medi Borneo in Krko ter doseže v Aleluji pred Sv. Lovrencem^ celo 330 m. Pri Senčalcu (351 m) se loči od glavnega grebena) stranska panoga, ki se med Krko, Pesnico in Savskim po n tokom razvije v slikovito in mnogorazvrščeno gričevje,» katero bi imenovali najprimernejše s skupnim imenom: Polenšak. Kar za glavno višino — najvišjo v Spodnjih) Slovenskih goricah, 351 m — se razvije več vrhov, kate-i rih glavne delijo potoki Krka, druga Brnca, Breznica in Savski potok. Prvi je Oblaček, od njega se loči' vzhodno Recenjak, tega desni razrastek Gabrnik konča nad Mosta-vb Pesnici z Vodenjakom in Kukovo (340 m). Recenjak sam poteče čez Polenšak, kjer ga razdeli Breznica. Zapad-mi ob Pesnici' z Vodenjakom in Kukovo (340). Recenjak in v levi Strmec (284 m). Vzhodni del Recenjaka med Brnco, Pesnico in Breznico konča z Vrbanščekom (304,1 m) pred Veliko Nedeljo in je v sredini v Preradskem vrhu še 340 m visok. Vzhodna panoga za Polenšakom, Dolnji breg (299 m) konča s Cvetkovščakom (319 m) pri Sv.| Lenartu nad Veliko Nedeljo med Breznico in Savskimi potokom, oziroma njegovim Bratislavskim pritokom. Ob začetku Oblačeka ima še druga panoga svoj začetek, ki se koj deli v Zasadi (Neusatz) in Bridkošak (316 m) ob zgornjem Savskem potoku. Vsak še ima krajše stranske vrhove. Med Savskim potokom in Lešnico se razprostirajo Tomaževske gorice (aid Vičanec?). Od glavnega grebena se ločijo z Rakovskim vrhom (285 m), pred Sv. Tomažem! (297 m) je Stražna gora (306 m), konec pa ŠaTdinja. Ker; je glavni vrh ob Lešnico porinjen, se stranske panoge obračajo proti jugozapadu, tako: Savski vrh, Gradišče, Malovima, Vičenice (Vičanec) so visoke 321 m. (Dalje prihodnjič.) SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem poslovnim prijateljem in znancem MARKO ROSNER, Maribor. l££emo P . sa dve krožni peči (Ringofen) v Belo varu opekarskega mojstra z dolgoletno uspešno prakso in dobrimi spričevali, ki je sposoben, prevzeti večje delo v akord. Pismene ponudbe s spričevali se naj pošljejo na naslov: JJL.O LAUS I DRUG D. D., BJELOVAR Inteligetnten učenec z najmanj 3 razredi srednjih šol se takoj sprejme. Natančneje pri upravništvu. 4 Prvovrstne gonilne jermene .Kitsch'-fabrikat • neh velikostih ima vedao v zalogi Henrik Egger, jermenar in sedlar. Gosposka ulica 15 MARIBOR Gosposka ulica 13. Izučena kuharica išče mesta k boljši družini v mestu ali na deželi, najraje gre v župnišče. Ponudbo na upravoi lista. 809 Bivši orožnik išče primerne službe kot občinski tajnik, paznik ali slično. Zmožen voditi tamburaški zbor. Naslov v uprava Usta (znamko). 803 3—1 Kdor hoče kupiti kako veliko ali malo posestvo, mlin, žago, gostilno ali trgovino, naj se oglasi pri Josipu Grošlu, Slivnica pni Mariboru. 810 Hišo, parcelo, nepremičnine prodajate, Javite naslov »Posredovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23, da ga odda interesentom. Izognete se stroškom! Trgovina z mešanim.blagom z velikim krogom odjemalcev, dobro uvedena, obenem s sortiranim blagovnim skladiščem, se proda v Krapinskih Toplicah, oziroma se da od 15. januarja na več let v najem. Stanovanje z vrtom na razpolago, za odplačilo se zahteva do 100 tisoč dinarjev, za ostalo ugodni plačilni pogoji. S samo resnimi reflektanti stopi po osebnem pregledu rad v dogovore lastnik Jurkovič Fran, Krapinske Toplice. 779 6—1 Hotel, velika enonadstropna zgradba s krasnimi parketira-nirni sobami, v pritličju restavracija in kavarna, veliki vrt, oddelek za garažo itd., vse v novem stanju, brez incentarja ali po razumu z inventarjem, v dobro obiskanem kopališču Krapinske Toplice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 1,250.000 dinarjev. Po osebnem pregledu stopa v dogovor posestnik Franjo Jurkovič, Krapinske Toplice. 780 6—1 la trboveljski premog, kosovec in kockasti, la ostr&uski koks. kosovec, la bnkova drva, cepana in žagana po najnižjih dnevnih cenah pri DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. Maribor, Gregorčičeva u ica štev. I, Živčno slabost Morska trava (Afrik) najboljše vrste nudi vsako množino najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov, trg 10. 760 10—T Za ženine in neveste! Priporočam svojo veliko zalogo volnenga in suknenoga blaga po najnižjih cenah. Manufakturna tikovi na Anton Paš» Maribor, Aleksandrova cesta. IStisk,- Towaraa vijakov SploiiE stivfiieii«|dFiižbe i$ai*iboi*i Aleksandrova 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. K*ttX*XX*X**XX******* bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani ht-ro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 D predplače in 15 D za pošiljske stroške po: Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wien, XIII 2, Wissgrillgasse 5. s ALAHA ppvovpstna novo blago povsem zrela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, jireka enega mesa in masti M. Gavriloilt-a sin. d. yXX**>X*yXXXXX*X*XX*XXXyX*X*XXXXXXXXXXXXXXXXX XX Zadružna gospodarska banka d. d podružnic» v Mariboru. f lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo« Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu, Pooblaščeni prodajalec srček držam« razr. loterije. %ptxxx»xxx»xxxxxxxxxxxx»x»»xyx»x>>»»xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx» Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij »Straže«,