Poštnina plačana v gotovini LetO L V.	V Ljubljani, V torek, dne 29. novembra 1927. St. 271. Posamezna Številka 7 DI.
Naročnina ^^^	W %	m. #	^^^ SK2KJEZ
»ncvna lxdaja MU ^^M	W ^^M	^	^^M ^^^ »	^^M W mali oglasi po 130
co državo	^^M	^^k ^HF V	^^^^ M	^^M
sem	I	l|y	/%f	m
po 3 in <1 Din, v iirednitkpmdelu vrstica po 10 Din
□ Pn veCiem □
nedeljska Izdala	naročilu popust
Esras«;	S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
inozemstvo 100 D	*	dnevo po prozrvlKU
Uredništvo le v Kopltar/evl ulici 41. 6 IU Rokopisi se ne vračajo. nefranklrana olsma se ne sprelemalo * Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328
Uprava le vKopllarlevi ul.šl.b * Čekovni račun: Cfubllana itev. 10.65« in 10.34P za Inserate. Sarajevo it. 7363, Zagreb II. 39.011. Praga In Dun a/ il. 2V.797
Ali pride do razorožitve?
Albanski ministri s fašistovskimi
izkaznicami.
Italija sama sebe prepričuje, da dela za svobodno Albanijo. — Ves svet proti Italiji. — Labudja pesem pokojnega Bratiana. — Cehi dokazujejo, da je tiranska
pogodba proti Društvu narodov.
(Telefonsko poročilo »Slovenčevegat dopisnika.)
ž Rim, 28. nov. Iz Tirane poročajo: O priliki današnjega državnega praznika v Albaniji jc državni delegat fašistovske stranke Orsini izročil albanskemu zunanjemu ministru Vrio-niju, albanskemu poslaniku v Rimu Kemilu Dino, podpredsedniku albanske zbornice Hu-seju Vrioniju in še drugim albanskim osebnostim izkaznice za »fašistovske simpatizante«, ki jih izdaja vodstvo fašijev v inozemstvu. Izkaznica se jim je izdala v zahvalo za njihove velike simpatije in občudovanje fašizma in »dučeja«.
Albanska pogodba je »instrument vojne«, v Pariz, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Listi obžalujejo, da. se je besedilo francosko-jugoslo-vanske prijateljske pogodbe objavilo šele včeraj, ker je od podpisa dalje imel fašistični tisk priliko o vsebini in pomenu pogodbe širiti neresnico, dasi je Mussolini natančno vedel za vsebino, ker mu je bila sporočena. Ker pa javnost o njej ni vedela ničesar, je Mussolini porabil to priliko in pogodbo navedel za vzrok sklenitve italijansko-albanske pogodbe. Pri primerjanju obeh pogodb imenuje »L'Oeuvre« italijansko-albansko pogodbo kot »instrument vojne«, med tem ko »Echo de Pariš« imenuje francosko-jugoslovansko pogodbo kot »diplo-matično pomoč«.
ž Rim, 28. nov. Italijansko časopisje splošno polemizira z noto agencije »Avala« glede stališča jugoslovanskih političnih krogov napram italijansko-albanski pogodbi. Kakor vselej, je najizrazitejši »Popolo d' Italia«, ki ugotavlja, da se je prvič zgodilo, da se upa kdo kritizirati postopanje nepristranskega in nad vse korektnega tajnika Društva narodov. Tajnik bo sam odgovoril, ako se mu bo zdelo vredno diskutirati z poluradno agencijo majhne države. Napad na tajnika Društva narodov ima namen razdeliti države, včlanjene v društvu, v dve skupini in razbiti društvo samo. »Avala« desavuira Marinkoviča in Brianda in priznava, da sta Jugoslavija in Francija v francosko-jugosLovanskem paktu zavzeli stališče napram Italiji in Albaniji. Tiranska pogodba potrjuje italijansko politiko stabilnosti v Albaniji, med tem ko franeosko-jugoslovan-ska pogodba balkanizira Francijo in jo zavaja v avanture pansrbijanstva, katerega žrtev je že enkrat postala Rusija. Srbija ne bi nikdar vrgla baklje v smodnišnico v Sarajevu, da ni računala na pomoč Rusije. Izvor poloma Rusije je treba iskati v imperialističnih norostih megalomansUe srbske vojaške kaste, »Avala« ugotavlja, da Italija s tiransko pogodbo ni mogla odgovoriti na francosko-jugoslovanski paikt, ker tiranska ne odtehta pariške. Italija bo rada sledila nasvetu, ki sledi iz te ugotovitve in bo sledila zgledu Francije nesmrtnih, demokratičnih, človečanskih lokarnskih in ženevskih načel, ki so dokazala, da se zveze dajo sklepali z bližnjimi in daljnimi državami za hrbtom in ob bokti prijateljev in sovražnikov. Italija bo to storila v svrho miru, saj tudi francoske zveze služijo za jamstvo angela
KAJ JE PREROKOVAL BRATIANU?
v London, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Nekoliko dni pred smrtjo je pok. ministrski predsednik Bratianu izjavil posebnemu poročevalcu lista »Sonday Times« v intervjuju, da bo zunanjepolitični optimizem Mussolinija morda proti njegovi volji zapletel v vojno. Napete, odnošaje med Jugoslavijo in Italijo je posebno obžalovati, ponehanje napetosti pa brez angleškega vplivanja ni možno.
Tudi Čehi za Jugoslavijo proti Italiji.
v Praga, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Legionar-ski list »Narodni Osvobodzeni« imenuje sklep italijansko-albanske pogodbe nasprotje k mirovni logiki, če se označuje kot odgovor na francosko-jugoslovansko pogodbo, ker le-ta ne izraža nobene agresivnosti na nobeno stran. Bojazen pred italijansko ekspanzivnostjo je tem bolj upravičena, ker se njeni cilji ne mo-rej. uganiti. Društvo narodov bi moralo v interesu svojega političnega in moraličnega prestiža zavzeli k tej nevarni pogodbi svoje stališče. Tudi Stranskega »Lidove Noviny« in dr. Kramarev organ »Narodni Listy« pišejo o tc pogodbi, v kateri vidijo razširjenje italijanske operacijske baze na Balkanu. »Narodni Lif'.y« pravijo: Mussolini gre brezobzirno proti svojemu cilju. Njegova politika pa je jasna, tako da se oni, proti katerim je ta politika nuperjena, lahko piipravijo.
Bolgari se drže v rezervi.
v Sr ";a, 28. nov. (Tel. »Slov.«) »Zora« piše z ozirom na italijansko-albansko pogodbo, da so taki pakti sposobni ogrožati mir na Balkanu. Grožnje jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča napram Bolgarski dokazujejo, da postajajo balkanske države, ki uživajo podporo kake velesile, drznejše in bojevitejše. Za Bolgarsko pa je z ozirom na ogrožanje njene lastne samostojnosti splošno vprašanje ogroženja Balkana manj važno. V političnih krogih dela Marinkovičev govor večji vtis, kakor besedilo tiranskega pakta. Izjavlja se, da mora biti prva skrb Bolgarske varovanje njene lastne neodvisnosti in njenih mej.
Sedaj že »ženitev grško-italijanskega duha«,
v Atene, 28. nov. (Tel. »Slov.«) O priliki proslave stoletnice italijanskega pesnika Ugo Foscola na otoku Zakiniu, katere sc jc udeležil tudi predsednik italijanskega senata in italijanski državni podtajnik za prosveto Bodrero, je došlo do velikih grško-italijanskih prijateljskih manifestacij. Zunanji minister Mihalokopulos je imel slavnostni govor v italijanskem jeziku o ženitvi giško-latinskega duha. Državni podtajnik Bodrero in italijanski poslanik v Atenah Arlotta sta imela prisrčne zahvalne govore. Bodrero je izjavil atenskim novinarjem: Prepričan sem, da tolmačim čustva svoje vlade, če rečem, da v zgodovini Evrope in dežel ob Sredozemskem morju Italija in Grčija nikdar nista bili tako pripravljeni pripadati druga drugi in se razumeti, kakor sedaj.
Na kolodvoru v Ženevi. Po mestu se je razširila govorica čudne vsebine. Ruski diplomati v Ženevi! Policija zastraži kolodvor, nihče ne sme blizu. V »hotelu de la Paix«, kjer se Rusi nastanijo, je celokupno osobje, od vratarja do sobarice in natakarja strogo preiskano in stalno pod policijsko kontrolo. To je v kratkih stavkih uvertura k trenutni razorožitveni konferenci in značilna slika za duh, milje in okoliščine, v katerih se konferenca vrši ter radi tega diktira vprašanje: Ali ne gre za nespretno organizirano komedijo, ki tudi kot igra ne more več izzvati aplavza pri občinstvu ?
Kakor balzam na skelečo rano bi vplivala resnična razorožitev na evropsko gospodarstvo, evropsko miselnost in kulturno delovanje. Dala bi bodočemu zasedanju sveta društva narodov in plenuma mogočno oporo pri razreševanju obstoječih mednarodnih konfliktov in izvršila bi težko, toda posrečeno operacijo na bolnih pljučih Evrope, ki naj vendar že enkrat zadiha iz prostih prs. Vzrokov je tudi dovolj. Na severovzhodu Evrope tli pod pepeiom že leta sem žerjavica poljsko-litvanj-skega spopada in ravno te dni so Rusi pepel-ček podpihali. da je ogenj čisto na vrhu. Na jugu rožlja Italija in novo sklenjena albanska-italijanska pogodba pomeni vse preje kot željo po miru. Sestradana in kulturno zmrcvar-jena Evropa je z eno besedo prenasičena orožja; proračuni vojnih ministrstev rastejo od leta do leta in zavzemajo tretjino, bližajo se ponekod polovici vseh državnih izdatkov! številni režimi slone izključno na bajonetih in kar jo bilo pred vojno neznano, je prihranjeno našim dnem: Celo zasebne organizacije ne verjejo več v moč lastnih idej, tovarištvo 'r; zaupanje, ampak v prvi in zadnji argument samokresa in bodala. Orožje je omamilo celo gibanja kot je socialno-demokratsko, ki kot načelni nasprotnik stalnih armad krepkeje kot med vojno glasuje za vojne kredite in deloma — kot je to v Rusiji — vbija v glavo svoje nazore in tolče nasprotnike zopet le opirajoč se na številno armado!
Zlo rodi zlo; klicarji miru imajo govore, a istočasno za kulisami mislijo na nova razstrelilna sredstva. Zaupanja ni, vere ni, in Evropa, ki je komaj delno prebolela svetovno klanje, se mrzlično pripravlja, da trešči sebe še enkrat v prepast.
Dokazi so prezgovorni. Anglija trdi po zunanjem ministru lordu Chamberlainu, da mora kratkomalo graditi bojne ladje, ker je velika vojaška moč potrebna za varstvo mej obširnega imperija. Sosedna Belgija se ne more več ponašati z lepo donečim naslovom »nevtralne« države in se oborožuje kot vsi drugi. V Franciji je teoretično vzeto po novem zn-konu vsak državljan vojaško obvezan. Nemčija ima sicer res dovoljenje le za 100.000 mož redne armade. A ta armada bo s svojim dolgoletnim šolanjem vzgojila same častnike, moštvo je vzela iz oboroženih desničarskih in levičarskih organizacij kot Stahlhelm in Reichs-banner ter miljonskih športnikov, ki se itak poleg teka in nogometa vadijo tudi v strelnih vajah. Poljski proračun zahteva preko tretjine za vojne namene; ruska »rdeča armada« je ena najboljših in v srednji ter južni in vzhodni Evropi je militarizem hočeš-nočeš v naiboljši državni oskrbi. Italija je v oboroževanju tako daleč, da ima poleg armade, milice tudi oboroženo strankarstvo in Mussolini brez pridržka izjavlja da verje le v zmago orožja. Vreden sodrug mu je španski Rivera.
Zlo rodi zlo in morda je bolezen še hujša, 5e premislimo, da tudi notranji red mnogih držav sloni le na brutalni sili. Fašizem je pre-klasičen zgled; boljševizem enako. Diktature se po teh zgledih kotijo kar po vrsti Španija ne ve, kaj je življenje pod svobodnim soln-cem; Poljsko diktira maršal Pilsudski, Litvo diktator Waldemaras. Diktatorji se menjajo na Grškem, Bolgariji in Romuniji. In dočim so bili pred vojno atentati nekaj, kar je vzbudilo splošno pozornost, so v naši dobi že nekaj običajnega. Redko je izslediti v zgodovini dobo, v kateri bi v razmeroma kratki dobi padlo kot žrtev orožja toliko politikov in diplomatov kot sedaj in kjer bi zasebni ljudje tako radi izvrševali samomore kot danes!
Razorožitvena konferenca, ali boš izpolnila upe, ki bi jih opravičeno stavila vate Evropa? Uvodoma smo navedli zgled, kako je bila sprejela ruska delegacija v Ženevi. Boje sc atentatov nn njo; drugi diplomatje — nezaupljivi sami — tudi ne skrivajo, da prvo boljševiško
60 slovenskih uč teljev odpuščenih.
ž Postojna, 28 nov. Na zadnji seji je šolski svet za Julijsko krajino razpravljal o položaju slovenskih učiteljev v Italiji. Na dnev- I nem redu je bila zadeva 38 slovenskih in hrvatskih učiteljev, ki se niso prijavili k iz-
sodelovanje v Ženevi ni brez zakulisnih tendenc. Ruska nota Poljski doeet! Ruske čete ob meji demonstrirajo. Morda pa so sovjetski diplomati tako dalekovidni, da vidijo v svojem koraku ngitacijsko sredstvo med delavskimi masami za slučaj, da ta konferenca ostane brez uspeha in bo geslo zoper evropski kapitalizem in militarizem užigalo tudi tam, kjer do sedaj
III. internacionala ni mogla pridobiti tal iti bo boljševizem na ev. metežu, ki grozi, čc m pride do spametovanja, imel lažje dosegljiv, a zato nič manjši plen? čcž: Mi smo že tedaj zahtevali razorožitev, a pri nas militarizma sploh niti
pitu iz italijanščine, ali pa niso izpita prestali. Šolski svet je na predlog šolskega nadzornika sklenil, da se proti tem učiteljem porabi zakon od novembra 1925 in da se ti učitelji odpuste iz službe. Na isti seji je šolski svet odobril I predlog, da se vpokoji vseh 22 slovenskih učiteljev, ki so poučevali v slovenskih tržaških predmestjih.
Ravno ob iej konferenci se človeku vsiljuje vprašanje, ki si ga je zastavil g. prof. Lšeničnik ob koncu velikega dela »Socijolo-gija«: Ali mora biti pahnjeno človeštvo najprej v propast, preskusiti vse nižine zablod da se šele potem vrne nazaj h krščanstvu? Mnogi pravijo: da...
Dogodki in dosedanje delo ne opravičujejo optimizma. Gotovo je pa tudi. da tista kulturna, politična, socialna gibanja, ki mirno sožitje programntično izpovedujejo, niso dovolj aktivna, niso dovolj dosledna, inicijalivna ter prepuščajo vodstvo javnega življenja mesto novim — starim ljudemi
Seitz,
dunajski župan, na katerega je bil izvršen atentat.
Pc-Sšska pravi: Z Litvo hočemo mir!
v Varšava, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Poljska vlada ni dosedaj ničesar odgovorila na rusko noto glede poljsko-litvanskega spora. Danes pa je obenem vsem vladam, s katerimi jc sploh v diplomatskih odnošajih, torej državam v Društvu narodov in tudi Rusiji poslala v obliki note obrazložitev svojega stališča v litvanskem sporu. Poljska nima nobenih namenov, ki bi mogli ogrožati politično neodvisnost ali teri-torijalni obstoj litvanske države. Edina njena želja je doseči z Litvo normalne sosedske odnošaje, kar pa so litvanske vlade vedno kategorično odklanjale, ki vse živijo v domnevi, da so v vojnem stanju. Poljska vlada jc mnenja, da tako pojmovanje ogroža splošni mir. Prepričana je, da vse vlade in prosvetljeno javno mnenje vsega tega sveta uvideva upravičenost poljskega mnenja in da bo porabilo vsa primerna sredstva, ki so na razpolago, da se doseže konec s toliko tidovratnostjo vzdrževanega vojnega stanja.
Litva zaupa v Nemčijo in
v Kovno, 28. nov. (Tel. »Slov «) Dopisnik »Vossische Zeilung« jc imel danes razgovor z litvanskim ministrskim predsednikom Vol-demarasom, ki je izjavil o položaju: Nam ne grozi nobena nevarnost, da bi nas Poljska napadla, ker se bo Poljska čuvala zanetiti požar na vzhodu in omajati svojo lastno pozicijo. Vesti o dozdevni poljski ofenzivi so se širile v svetu, da bi povzročile zmedo na Litvanskem; Rusija in Nemčija, ki zasledujeta re.-no mirovno politiko, pa bosta varovali 1 itvo. Litva se nikdar ne bo odrekla Vilni. Upamo da bo konflikt s Poljsko končan v Ženevi Li-tvanska vlada ima razen tega dokaze za to, da je Poljska financirala Plekaitisov pokret
Poljski parlament razpuščen.
v Varšava, 28. nov. (Tel. »Slov «) Državni predsednik je danes na dan, ko poteče ustavne lc-gislaturna doba, formalno razpustil poljski parlament.
VefesHe nai odlolllo o razorožitvi,
pravi vodja naše delegacije dr. Markovič.
r Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Za votjo naše delegacije za razorožitveno konferenco, ki se prične 3. decembra v Ženevi, je imenovan g. dr. L a z a Markovič. Danes je dal časnikarjem sledečo izjavo: »Stališče naše vlade je, da bomo prepustili velesilam, da se i med seboj sporazumejo. Naše stremljenje gre | vedno za tem, da soglašamo z Anglijo in Fran-! cijo. To so bile osebne direktive naši dele-I gaciji pri prejšnji konferenci. Ker sta bili sta-| lišči Francije in Anglije različni, smo se bolj približali francoskemu stališču. Kraljevina SHS vodi vseskozi miroljubno politiko. Mi ne predstavljamo nobene nevarnosti za nobenega našega soseda. Glavni in edini cilj naše zunar.ja politike je varovati mir. Temu cilju sc podrejajo vsi drugi interesi našega položaja nasproti zunanjemu svetu. Zato nimamo nobenega povoda, da bi se izogibali temeljili razpravi o razorožitvenem problemu. Naša delegacija bo pri pripravljalni konferenci naše stališče zagovarjala, da s tem pokaže, da je naša država pripravljena začeti z zmanjšanjem svoje obrambne moči, čim dobi uspešno in polno jamstvo za svojo varnost. Če takšna jamstva pri sedanjem stanju in pri današnjih razmerah na Balkanu in ob Balkanu obstojajo ali ne, to je vprašanje, na katero prav lahko damo odgo-I vor.« G. Markovič odpotuje z našo deletfaciio 1 30. t. m.
Hinavsko hujskastvo.
SDS je zadnji čas prevzela vlogo zločinca, ki je hišo zažgal in je tako satansko hudoben, da ne dovoli, da bi drugi gasili in nesrečo omejili.
Kaj pa je vsakokratna proračunska borba? Ali ne morda nujna in neizogibna posledica centraJ^-tifne ustave? Ali bi bil proračun, ki bi rezal v našo univerzo, ki bi hotel krivico za naše uradmštvo, ki bi v polni meri ne upošteval katoliške cerkve, ki bi nas v najvišji možni nieri ne zadovoljil, sploh mogoč, če bi imeli državo urejeno po naših avtonomističnih načelih? Ali ni vsak centralističen proračun nujno zn nas neugoden? Ali SDS tega ni vedela? Ali ji ne dopovedujemo tega že devet let?
SDS se baha in slavi kot stvariteljica centralizma, kot avtorica centralistične ustave. SDS je slabela, da se je centralizem razpasel in 'ajedel v državno življenje, SDS je poskrbela, da je s centralizmom prišla nujna njegova spremljevalka korupcija. Ker namreč centralizma niso mogli osloniti na argumente, ker ga je ljudstvo odklanjalo, je SDS znala nanj navezati svoje čaršijske poslovne prijatelje, da osebna korist zavzame mesto, kjer bi moral odločati blagor države.
Mi smo v boju proti centralizmu in ravno la boj označuje našo notranje polilično linijo, pa naj smo v vladi ali pa v opoziciji.
Te dni bije slovenska parlamentarna delegacija zopet ljut boj za vsako postavko centralističnega proračuna. Položaj je danes tak, da je ta boj uspešnejši in umestnejši, da ga bijemo v vladi in s sodelovanjem pri upravi države kot v opoziciji. Naša naloga je, da v vladi vztrajamo in boj čim uspešneje zaključimo. Pri tem mora slovenska javnost delo svojit zastopnikov podpirati s sredstvi, ki so njej na razpolago.
Poglejmo primere. Univerza! Naša je, branimo jo, skrbimo in delamo zanjo in trpimo z njo, kadar se vznemirja in trese za obstoj. Karkoli je ^anjo mogoče ukreniti, smo storili. , V letošnjem proračunu, smo jo rešili, tako da letos o okrnitvi sploh ni govora, kakor se je mislilo še pred par tedni. Tudi proti § 44. vodimo borbo in pozdravili smo, ko se je zge-nila javnost.
Kako je kvitirala SDS to vprašanje? Lop po klerikalcih! Oni nam jemljejo fakultete, oni zatirajo kulturo, udri, laži. hujskaj, obre-kuj! To gre po mestu in deželi — tako SDS rešuje univerzo. Za SDS bi bila univerza rečena takrat, ko ne ho nobenega vseučiliškega profesorja v Ljubljani več in v Belgradu nobenega zastopnika SLS. Ali si je mogoče misliti perfidnejšo igro?
Drug zgled: Zvaničniki in služitelji. Nič novega ni prinesel finančni zakon. Lanski paragraf je v celoti prevzet. Nobene nevarnosti ni za sedanje prizadete državne uslužbence. Mi smo nevarnost nestalnosti zvaničnikov in služiteljev že lansko leto pobijali. Naš minister je zanje izposloval fond za zavarovanje. Zopet mirno lahko trdimo, da so bili naši zastopniki naravnost iznajdljivi, da so obvarovali nižje državno uslužbenstvo vsake nesreče in škode. Ali je mar kaka škoda, če ne bo nov uslužbenec takoj prvi dan sprejet kot stalni nameščenec? Ali ni povsod neka provizorna doba? Ali ni bilo tudi pred vojno tako? In končno, ali bo vsak, ki bo ra novo sprejet, moral biti dnevničar? Po sedanjem zakonu niti od daleč ne. Skratka lahko trdimo, da finančni zakon ne predstavlja nobene nevarnosti za zvaničnike in služitelje, in to po zaslugi SLS, ki je izvojevala spremembo prejšnjega nesrečnega besedila tega paragrafa že v lanskem finančnem zakonu.
Nahujskali in razpiliali so vprašanje služiteljev agitatorji SDS. Že ves teden so spretno pripravljali netivo, v nedeljo pa aranžirali nerodno predstavo, v kateri je igral glavnega junaka dr. Kramer, SDS pa naj bi bil zbor proglasil za kraljico in vladarico vseh služiteljev in zvaničnikov. »Slovenec; vabila na zbor ni prejel, ni nam tudi znano, da bi ga bil prejel kak poslanec SLS. Tudi če ga je kateri prejel, ni bilo neobhodno potrebno, da se na shodu vpije proti odsotnim poslancem SLS. ker so vsi v Belgradu, da kot člani vladne večine delajo in si ne morejo dovoliti odsotnosti, kakor g. dr. Kramer.
Ta gospod je seveda izrabil to priliko, ''a dobrovernini služiteljem in zvaničnikom napolni crlave z razstrelivom SDS. O redukcijah, je govoril ta gospod, o redukcijah, ki jih ni in o katerih misli dr. Kramer, da morda bodo, nič pa ta gospod ni vedel o redukcijah, ki s« bile. ki so bolele, ki jih je izvršila SDS. Urad-ništvo. je rekel dr. Kramer. da se mu smili. Nič pa ni bilo usmiljenja, ko so slovenski uradniki zapuščali svoje družine in pod kruto SDS odhajali v trpljenje v južne kraje. Nič ni bilo usmiljenja, ko so stotine slovenskih častnikov pod vlado SDS postavili na ulico, nič ni bih.' srca, ko so preganjali pod SDS slovenske učitelje!
Hinavščina SDS brez meje! Tudi služitelji so jo dobro čutili. Zato so agitatorji SDS na nedeljskem shodu slabše opravili kot si morda mislijo.
Kdaj bo že vs narod spoznal vso grdobo te hinavščine? Kdaj bodo vsi poštenjaki vrgli i/ svojih hiš glasila nepoštenosti? Ali ie še mogoče, da v SDS vztraja človek, ki hoče ostati mož, značaj in dober državljan?
Zakon o izenačenju davkov v odboru
sprejet.
r Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je pričela v davčnem odboru splošna razprava o zakonu o izenačenju davkov, ki ga je predložila vlada. Bolnega finančnega ministra je zastopal generalni ravnatelj davčnega ravnateljstva pri finančnem ravnateljstvu g. Dušan Lctica. V svojem ekspozeju je omenil, da je predloženi zakonski načrt v glavnem načrt, ki ga je pretresal že lansko leto davčni odbor in o katerem se je sestavilo poročilo za narodno skupščino. Ker je bila skupščina razpuščeria, se o tem načrtu ni razpravljalo. Vendar se je ta načrt v marsičem zelo zbolj-šal in se zelo razlikuje od tistega zakona, ki ga je meseca marca sprejel skupščinski odbor. Spremembe so velike in gredo samo v korist davkoplačevalcev. Med drugim je generalni ravnatelj navedel sledeče spremembe:
Davek z-< ročne delavec se silno zniža.
Ta davek se bo odstei plačevat pavšalno. in
sicer 00 Din letno, oziroma 30 Din polletno To se pravi, da bo tisti delavec, ki zasluži približno 500 Din, plačeval 1%, ce pa zasluži 1000 Din, samo *<<%. To pomenja ogromno znižanje napram sedanjim davkom.
Invalidski in komorni davek odpadeta.
Odpadle bodo vse državne doklade, med njimi invalidski in komorni davek. Namesto invalidskega in komornega davka se za vse davke odstotek, ki
je bil v dosedanjem zakonskem nafirtu, zviša za 2%. Z ozirom na dosedanjo višino invalidskega in komornega davka pomenja to veliko in znatno znižanje.
Znižanje dohodnine.
Hišni davek bo znašal 20% od dohodka. (Dosedaj je n. pr. v Ljubljani znašal 60%, pri nas na deželi 38%.) Dohodninska lestvica ostane nespremenjena z ozirom na omenjeni zakonski načrt, ki je bil marca sprejel v narodni skupštini, kar zopet pomenja znižanje z ozirom na dosedanje stanje. Privatnim nameščencem sc sedaj dohodnina znatno zniža. Trgovski potniki plačajo 1000 Din pavšalno.
Poleg tega so besedila posameznih zakonskih loločh natančna in jasna. Da bi se moglo izvesti pravilno izenačenje davkov, je vlada odredila pospešitev dela z. uvedbo katastrov v tistih pokraji-nali, v katerih še ni katastra.
Radi tega se finančni efekt ni mogel točno izračunati, pač pa je generalni ravnatelj pri posameznih vrst:.h davkov dal na razpolago vse podatke, ki jih ima generalno ravnateljstvo za davke.
Vsi govorniki so izjavljali, da je izenačenje davkov potrebno in da bodo radi tega vsi glasovali za ta načrt. Nato se je vršilo glasovanje in je bil zakonski načrt sprejet z vsemi 16 glasovi. Odbor bo sedaj stalno delal. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je nadalje'- injo razprave o splošnih naredbah in o zemljiškem davku.
Veliko neiadovc'!stvo v
^adečevem Muhu,
r Belgrad, 28. nov. (T. »SI.«) V Radičevcm klubu sc je pojavilo veliko nezadovoljstvo s politiko Radiča in njegove najbližje okolice proti bosansko-hercegovinskim muslimanom. Vidi se, da iščeta Radič in sarajevski poslanec Šu-tej vsako priliko, kako bi napadi, muslimane. Radi tega jc prišlo v parlamentu do burnih in strašnih spopadov med radičcvci in muslimani. Nekateri Rndičevi poslanci, med njimi Krnjevič, Preka in drugi, so v klubu javno očitali Šuteju, da diktira njegovo politiko nasproti muslimanom strast, katero so vzbudile osebne razmere, da pa je škodljiva za hrvatsko stvar v Bosni in Hercegovini. Šutejeva in Radičeva taktika napadanja muslimanov ob vsaki priliki bo imela to posledico, da se bodo vsi muslimanski elementi odvrnili od hrvat-stva in sc tembolj približali srbskim strankam v svoji deželi. Sploh vlada v celem klubu proti nepremišljenim napadom Šutejevim veliko ne-razpoloženje.
Proti strankarskemu izrabljanju vseučiiiškega vprašanja.
r Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Povodom manifestacij, ki se v Sloveniji prirejajo za ohranitev vseučilišča je dal ugleden član Jugoslovanskega kluba Vašemu dopisniku sledečo izjavo:
»Priznati se mora. da so različne slovenske organizacije pričele v velikem stilu prirejati manifestacije v korist neokrnjenega slovenskega vseučilišča v Ljubljani Očividno bi morale te manifestacije vplivati na odločujoče faktorje v centru, v Belgradu, da bi gledali z drugimi očmi na našo najvišjo kulturno ustanovo. Toda, kakor se vidi, so manifestacije srčno slabo prirejene, kaiti od vseh manifestacij je v belgrajsko javnost prišlo samo to, da so nekateri slušatelji ljubljanske univerze enkrat zadnje dni demonstrirali radi univerze po ljubljanskih ulicah ter klicali: »Doli klerikalci! Doli vlada!« Naš klub do danes ni prejel nobene resolucije, niti pismene, niti brzojavne, ki bi se bila kjerkoli sklenila v korist neokrnjenega vseučilišča. Zato je opravičena sumnja če je dobila vlada sploh kako poročilo o razpoloženju slovenskega naroda z ozirom na to zadevo. Ne vemo, ali je demonstracije slu-šateljstvo v resnici vršilo ali ne. Toda to vemo. da mi, ki se vsak dan in vsak trenutek brigamo za obstoj in prospeh slovenske univerze, ne bomo mirno prenašali izkoriščanje vseuči-liške zadeve v strankarske namene, posebno ne od strani onega dijaštva. ki pripada k stranki, ki v Belgradu d;>n za dnem intrigira proli slovenski univerzi iu se veseli njenega postopnega okrnjevanja. Slovenska javnost mora na katerikoli način obračunati z. nasnrot niki slovenske univerze med Slovenci samimi. Šele potem se bo lahko delalo sistematično in z vso odločnostjo za najvišjo kulturno zahtevo Slovencev.
SC ll 44. fin. xakona.
(Iz naših univerzitetnih krogov.)
Resolucija, ki jo jc sklenil univerzitetni svet ljubljanske univerze, potrebuje še nekega dopolnila glede kvalitete čl. 44., na katerega vsaj belgrajski pravniki ne bodo smeli biti ponosni.
Ljubljanska univerza je bila ustanovljena z zakonom od 23. julija 1919 Služb. nov. št. 85 (uradni list za Slov. št. 140). Mati ljubljanske univerze je bila Slovenija, oče zedinjenje ku-moval ji je Ljuba Davidovič, a babica ji je bil naš dr. Danilo Maiarnn. Vse In et mpminissr ! iuval)it... V zakonu je obseg un;verze natančno določen: teološka, juridična, filozofska,
tehnična, medicinska fakulteta jo tvorijo, toda zadnja ima le prve štiri pripravljalne semestre.
V septembre 192'i je bil v Ljubljani kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O njem bila izdana Spomenica. Na strani 176 te spomenice začenja poročilo o kongresnem tematu: Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. Prvi reterent o tem predmetu je bil sedanji minister prosvete dr,' Kosta Kumanudi, nekdanji redni profes r belgrajske univerze Citiramo dobesedno tisti odstavek iz njegovega govora, ki se tiče pooblastil, danih v finančnem zakonu posameznim ministrom. On pravi:
»Ali drukčiie stvar sloji sa onim ovlašče-njima, koja su data ininistrima izvan njihovog finansijskog delokruga, ne radi pravilnije pri-preme budžeta u njihovom resoru, več radi proširenja njihovih upravnih funkcija ili njihove nadležnosti. Ako je cilj tim ovlaščenjima taj, da bi se mogla izdavati naročita akta administrativne prirode, onda su ona samo pro-tivna članu 44 zakona o državnom računovodstvu; u tom slučaju, s obzirom na promenjenu namenu finansijskih zakona koja je posledica posleratnih prilika, takva bi se ovlaščenja pravdala i morala tolerirati. Ali ako se takvim odredbama za Narodne skupštine cela vlast prenosi na pojedine ministre i prizna im se pravo da upravnim aktima vrše zakonodavnu vlast, onda je to protivno i duhu i tekstu Ustava, a naročito členovima 46, 47, 78, 74, kad je na primer, budžetskim dvanaestima za mesece april, maj, juni i juli 1925, Ministar Prosvete ovlaščen da u prosvetnim odelenjima kod velikih župana ustanovi inspektore za srednju i stručnu nastavu, ieferente, sekretare, statističarc (čl. 27) — to je lom Ministru, ne da je on samo organ izvršne vlasli, priznata jedna zakonodavna funkcija, pošto se po čl. 106 Ustava zvanja državne službe po svima strukama utvrdjuju samo zakonom o činov-nicima.«
Na podlagi Kumanudijcvega referata in še drugih referatov je bila od preko 1000 pravnikov vse kraljevine sprejeta resolucija, katere točka 6. se glasi (str. 207 spomenice): •»Ovlaščenja pojedinim Ministrima mogu se dati samo u koliko stoje u vezi sa upotrebom kredita dodeljenih njihovim ministarslvima, ili sa naplatom državnih prihoda ili sa materijal-nom odgovornošču pojedinih ministara, ali ne mogu menjati osnovne zakone, koji tu materiju regulišu.«
Iz navedenaga sledi čisto jasno, da je sedanji minister prosvete postopal drugače, kakor je pred letom dni priporočal in da je ravno to vnesel v čl. 44. predloga fin zak., kar je kot znanstvenik obsojal, namreč, da naj sc z uredbo delno ukine to, kar je dal zakon kj je ustanovil ljubljansko univerzo.
Nočemo, da bi se od strani enega ministra vneslo v oredlo'' fin zakona nekai takega kar so pra.niki na kongresu t 1926 obsodil' kot protiustavno Pričakujemo, da ministrski svet revidira svoje predloge in omenjeni čl 44. takoj briše Zahtevamo, da sc enkrat za vselej teki »bolni« člani nc vnašajo več v finančni zakon. Kajti, če pride v kratkem do novega univerzitetnega zakona, ki ustanovi za ljubljansko vseučilišče vse fakultete, glede medicinske začasno le s petimi semestri, kdo nam iamči, da tudi kakega novega zakona ne bodo osebe, ki so se izjavile kot znanstveniki zoper »patologična pooblastila v financijskem zakonu, pozneje vendar le skušale s prav takim pooblastilom spraviti ob moč? Potrebno bi bilo, da se upre vsa naša javnost, ne samo pravniki, zoper tako prakso, — sicer naj se nikar nc reflektira na lo, da bo inozemstvo smatralo našo državo za pravno državo.
Kraljevska dvojica pride v Zagreb.
č Zagreb. 28. nov. (Tel. »SJov.--) Mestni župan g. Heinzl jc danes odločno izjavil, da pride v Zagreb na daljše bivanje kraljeva dvojica.
K debati o borzah dela,
V predvčerajšnji debati o posredovalnicah za delo v finančnem odboru naše narodne skupščine je govoril tudi g. dr. G. 2erjav, torej mož, ki je z g. dr. V. Kukovcem stal ob zibelki dosedanje organizacije te prevažne socialne institucije. Kdor je količkaj sledil razvoju in usodi naše socialne politike pa ve, da so se posredovalnice za delo jako lepo in uspešno razvijale le prva tri povojna leta, a da se je začel njih rapiden propad ravno z ministrovanjem gg. dr. Kukovca in dr. Žerjava. Zakon o zavarovanju delavcev, ki je bil sklenjen in uveljavljen za časa ministrovanja teh dveh gospodov, je namreč razdrl njih dotedanjo dobro organizacijo ler onemogočil vsako iniciativno delo. Vsa nadaljnja usoda te institucije je bila potem le naravna posledica citiranega zakona, ki je živ dokument za trditev, da niso imeli njega avtorji niti najmanjšega pojma o vprašanju, o katerem so odločevali.
Pri predvčerajšnji debati o nadaljnji usodi posredovalnic za delo se je zopet oglasil g. dr. Žerjav in to pot zahteval naj se združi ta institucija z — bolniškimi blagajnami. Sem mnenja, da bi imele te institucije potrebno stabilnost in, možnost razvoja le v rokah oblastne samouprave iu da bi bilo to boljše kot nameravani način reorganizacije, toda združiti jih z bolniškimi blagajnami, kakor zahteva g. dr. Žerjav, bi se reklo kavo mešati s kislim zeljem. Res, obžalovati moramo, da nismo zvedeli, s čim je g. Žerjav utemeljeval to znamenito misel in kako si jo predstavlja. Vsak, ki se je količkaj pečal s socialno politiko, mora priti po tej izjavi do prepričanja, da g. Žerjav, ki je bil dlje časa celo minister za socialno politiko, sploh nima preveč jasnih predstav, kaj je bolniška blagajna in kaj je posredovalnica za delo in kakšen je njih delokrog.
Fr. Erjavec.
Bratianu pokopan kot vladar.
v Bukarešt, 28. nov. (Tel. »Slov.«) S pravim orijentalskim pompom je bil včeraj pogreb pokojnega ministrskega predsednika Joa-n Bratiana. V Atencju, kjer jc Bratianu ležal na mrtvaškem odru, je govorilo 14 govornikov. Nato so krsto dvignili ministri in jo nesli na topovsko lafeto, na kateri so truplo prepeljali na kolodvor. Truplo so pokopali na posestvu Bratiana v Florici. Pokopa so se udeležili kraljica-vdova, princ Nikolaj, diplomatski kor, člani vlade, senata in parlamenta, ki so se pripeljali v Florico s tremi posebnimi vlaki.	i
Vintila Bratianu šef stranke.
v Bukarešt, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bil na predlog notranjega ministra Duca izvoljen Vintila Bratianu za voditelja liberalne stranke. Na seji stranke je Duca predlagal, da se pok. Bratianu v Rukareštu postavi spomenik z napisom: Velika Romunija, okspropriacija, vpostavljenje, splošna volivna pravica. Predlog je bil sprejet.
Martin še neizorosen.
v Bukarešt, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Včera) in danes je imel voditelj narodne kmetske stranke Maniu daljše razgovore z zunanjim ministrom Titulescom v njegovem stanovanju. Titulescu mu je stavil nove predloge glede sestave koalicijske vlade. Sedanji parlament bi po tem imel najprej sprejeti proračun, potem pa bi bil razpuščen. Pri prihodnjih volitvah naj bi liberalci in narodna kmetska stranka nastopili s skupnimi listami in dobili vsaka pol mandatov. Maniu je te predloge odklonil in zahteval takojšnji razpust parlamenta ter posebne liste vseh strank pri volitvah. Za jutri | se namerava razgovor med Maniom in Vintilo Bratianom, ki bo najbrže imel isti rezultat, kakor včerajšnji in današnji razgovori. Verjetno je, da bo pri tej priliki Maniu prečital deklaracijo narodne kmetske stranke, ki pomeni začetek boja za strmoglavljenje vlade.
Kardinal Bourne proti Action francaise.
ž London, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Kardinal Bourne, westminste>-ski nadškof, je imel v Tyd-field u v valeški pokrajini velik govor, v katerem je branil Vatikan in Sv. Očeta v borbi zoper Action Francjaise. Action Fran<;aise si je izmislila, da jc Sv. Oče germanofil in da skuša s pomočjo Nemčije uveljaviti svoj vpliv v svetovni politiki. Politika Sv, Stolice je globoka in enostavna: Cerkev dovoljuje, da je katoličan pristaš lahko vsake stranke, ki ni Cerkvi sovražna. Nc more pa trpeti, da se identificira s katerokoli stranko, kakor tudi ne more dovoliti, da bi jo kaka stranka izrabljala v dosego lastnih političnih ciljev. Pristašem Action Fran(paise jc na prosto dano, da verjamejo v monarhijo in da skušajo z ustavnimi sredstvi obnoviti monarhijo, toda Cerkev se nc more identificirati s tem čisto političnirr ciljcm. Politika Pija XI. napram Action Fran-paisc je ista kakor politika Pija X. napratr Svllonu, ki je skušal identificirati Cerkev « svojimi političnimi cilji.
Vest o papeževi bolezni ni točna.
v Rim. 28. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj st je razširila vest, da je papež obolel, kar je v vatikanskih krogih izzvalo veliko vznemirjenje. Danes se uradno javlja, da je papež najboljšega zdravia.
Moderni promet v Mariboru - delo SLS.
i
Henri Duvarnoris — N. K.:
Gospod Bigabiševramkg.
—	Kakšno ime! je vzkliknila gospa Hor. vatova.
—	Mogoče! je odgovorila gospa KoSutnikovi.. A je ime, ki predstavlja 300.000 dinarjev rente. Gospod Bigabiševranski — kličem ga za Julčka, saj sem ga takorekoč še pestovala — se je nekan, zagledal v vašo Marico im menim, da bi rud poprosil za njeno roko, toda ...
—	Ali je poleg še »toda«?
—	Takole je: gospod Bigabiševranski je preprost Človek. Klin za klinom je zlezel po lestvi sreče — prav je, da povem — saj je bil zidar. Postal je delovodja, solastnik, končno gospodai. Tak je, kot g« je delo vzgojilo. Vi pa ste presneti, gosposki. Živite v razkošju, pred katerim je Julc-ka strah. »Ljubil moja gospa Košutnikova,« mi je dejal, »v O Stani j i moram jesti, pa sem sedemkraten milijonar. Ona gospodična je prebito čedna. A č«. prav ima samo 150.000 dinarjev dote, govori vendar zgolj o tenisu Ln športu. Stavim, da niti ne zna jhjca v mehko skuhati.«
—	Res je.
—	Vidite!
—	Čemu pa je Marici treba pri našem polo-laju, da bi silila k Štedilniku? Ima svojo maturo, kar je, mislim, bolje. Govori tri jezike in se ra-eume na vse športe. Vaš gospod Bigabiševranski |e kozel kljub svojim sedmim milijonom.
—	Ali vam je kaj za tak zakon?
—	Kako neI...
—	Tedaj me ubogajte: naj se gospodična kaže dobro gospodinjo, preprosto in pri kuhi pripravno. Kaj nikar nc hodi na dan s svojo izobrazbo, ne s
i svojimi odličnimi znanstvi, ne s svojo eleganco, nv i ! s svojim nagnenjem za šport...
—	Bomo že videliI... Pa vendar, ta gospoti Eigabiš . T« še jeclja po vrhu!
—	Starši so včasih nespametni: bržčas sl ga pre/^uaj jeln uiiiti izgovarjati ime!...
Nato se ju dolga, suha in bakreno rdeča go'na Košutnikova poslovila od kratke, debele Lil ble<:e gospe Horvatove.
Sestal se je družinski svet. Gospoda Horvata so povabili nanj radi lepšega: častitljivi stari g<> spod je bil zadovoljen, da je lahko pil, jedel m 1 spal. Vse, kar je bilo združeno z duševnim napo rom, je zaupal svoji ženi. Marica Horvatova je bila brezpomembna in nič bi je ne bilo rešilo nepopravljive in prirojene plitvosti, da ni bila tako strastno zr.verovana v denar. Z desetimi meseci je že grabila za zlatimi in srebrnimi novci hlastneje n.^go ; po steklenici z mlekom. V smeli jo je pripravilo k • žvenklanjo denarja v dlani. Z dvemi leti je denai že zbirala. Z dvanajstimi leti ga je že nalagala. 7 dvajsetimi leti je naletela na gospoda Bigabišo Vranskega, ki je bil še enkrat starejši od nje, polefc tega prav navaden človek, s precejšnim trebuščkom, plešast in jecljav. Ko je zvedela za namere tega častivrednega gospoda, je vzkliknila:
—	Storimo, kakor mu drago: odškodujem se že pozneje. Za začetek ga papa povabi na kmete.
Lojzjd porečemo, naj pride. Imam svoj načrt. *
Lojzka je bila revna sestrična. Zato je znata kuhati in Marica se je hotela ob njej naučiti preprostost i.
—	Porečemo, da bova skupaj kuhali. To d;, jo bo prijetneje gledntii, ji posodim obleke...
Rečeno, storjeno. Ukazali so Lojzki, naj kaii-
kar največ ošabnostii, da bi bila tem večje nasprotje nežni in skromni Marici. Ona se pa ludi ni upirala,
•• '»>' ^mediji vloge, ki si je z n.«. lahko privoščila nepričakovane počitnice za tri me-
Neko nedeljo pripelje gospa Košutnikova gospoda Bigabiševranskega. Oblečen je bil v črno salonsko suknjo, na nogah je imel platnene letne čevlje, na glavi pa nekak panama z zelenordečim trakom. Gospcd Rigabiševranski vstopi v salon, si obriše čelo, ne da bi pri tem pozabil vljudno za-moml jati:
—	Klanjam se, ge-? dal
Marica je v oblekoi iz navadnega platna In ima predpasnik z nastavkom.
—	Bežim, pravi po končanem pozdravljanju. Skončati moram kremo. Ali greš, Lojzka?
—	Kdo pa je ta gospodična? vpraša gospod B igabiševra nsk i.
—	Prav revna sestrična je, ki so !o žil v7"n. jili v previsokem duhu, kot je to često v navadi pri navadnih dekletih dandanes, de gospa Horvatova.
—	Dandane«! ponovi gospod Horvat, ki je zvesti odmev svoje zakonske polovice in modro kima s svojo častitljivo sivo glavo.
—	Gospodična Horvatova je zadovoljna samo, če je v kuhinji, vzdihne go«pa Košutnikova, ki jI je na tem, da se zakon sklene. Videli boste, Jul-ček, kako se ji posrečijo kreme! Vseh deset prstov si boste oblizaldl
—	Nikdar ne jem krom, odvrne gospod Bigabiševranski. Ljubši mi je kak ostor sir. Vsaj čutim, da imam nekaj pod zobmi. Ali veste, kaj sem malical svoje dni? Pošten stro': česnn, kos kruha in kozarec belega vina. Opustil sem to. ker so ml dopovedali, da v svojem položaju česna ne smem |
jesti. Ah, so stvari, ki jih ne smeš delati, če iniaS denar! Takole je kakor z mojim imenom — zdi sc, da je predolgo. Moj oče ga je nosil, jaz pa sem piav tako močan kot moj oče. Za nekaj tisoč dinarjev bi mi ga odrezali in dodali kak drug člen. Odklonil sem, božje me udari! ... To ime mi je rešilo življenje... Da. nekoč sem ga moral m. rekovati zlog za zlogon' v neki trgovini, kar nu je stalo dobri dve minuti .. No. da. in med lem časom jo jKidla opeka s strehe in ubila mimoi lo čega človeka. Da mi je bilo ime Vranjek, bil bj mrtev. Ah!
*
Kosilo je napovedano. Gospa Košutulkovi, hvali kuharske zmožnosti Muričane. ki je opisali, gulaž, kot ga kuhajo v najbolj preprostih gostilnah. Gospod Bigabiševranski se je nasmehnil lei tako izrazil svoje zadovoljstvo. Lojzka se je zvij ra od prilajenoga smeha. Oblečena je bila v svileno obleko vijoličaste barve, ki jo je okrasila z lejio, na vrtu utrgano rožo.
—	Gospodična ima prav krasno obleko, pn pomni gos|iod Bigabiševranski.
Njemu, ki je potegnil nase salonsko suknio, se prav za malo zdi preprosta obleka M ričin«, bluza gos|>e Horvatove in volneni jopič staregh gospoda.
—	Potem pa tudi, si je mislil, mar skoro ne končajo s to svojo morijo. Saj ješ zato, da živili, primaruha, ne živiš pa zato, dn ješ.
—	V okolici imate stare grobove, je zinil, da bi okrenil j>ogovor drugam.
— Lojzka vam lahko odgovori, de Marica i nežnim nasmehom. Priznavam, da lakih reči n« znam.
—	Grobovi »o prav čudni, pravi Lojzka z oa
Edino delo SDS ca mariborsko občino.
Ni še preteklo leto dni, kar se je mestna obilna mariborska lotila velikega dela: vpeljave avto-prometa v mestu in okolici. Dasi so mnogi gledali skeptično na to stran, moramo danes reči, da je mestna občina pod županom dr. Leskovarjem ustvarila v?liko moderno in za mesto izredno ugodno novo ' odioHn: Avtobus-promet
so najlepše in naibol/še
Sezijska razprodaja
damskth *(ofciTtov
20°/o p ipusta Berko Ljubljana Dunajska e. 5
skih in kmetskih krogov glas: »Tudi nam je mestna občina mariborska oskrbela, da se moremo posluževati najmodernejšega prometnega sredstva -• avtomobila in to za malenkostno odškodnino 1 Din za 1 km!
V mestu.
Mestni avtobus-promet je šele začel funkcijo-nirati. Vozita šele dve progi: I. linija kadetnica— kolodvor in III. linija Pobrežje—Glavni trg—Koroška cesta. V kratkem te vpelje II. proga Studenci—Melje, za tem še IV. proga Glavni trg— Tezno in V. proga Maistrova ulica—Strossmayer jev drevored—Glavni trg—Tatenbachova ulica mimo klavnice na Meljsko cesto. V časopisju se redno ponavljajo prošnje posameznih predmestij da naj se te tri proge, ki še niso upostavljene, čimpreje upostavijo, kar kaže vsesplošno zadovoljstvo nad tem novim prometnim sredstvom v Mariboru. Avtobus-promet je daleko bolj elastičen in bolj priročen ter bo gotovo tudi cenejši kot je starinski tramvaj, o katerem so svoj čas Mariborčani sanjarili, a se danes ne zmenijo več za njegovo vpeljavo.
Promet.
Proga Maribor—Celje /.naša 04 km. Saurer vozi celo progo, Chevrolet le ob sobotah in nedeljo ter praznikih skozi v Celje, druge dni le do Slov. Bistrice, kjer je preko noči, da je tako omogočeno tudi pozno zvečer po večernih gledaliških predstavah se vrniti iz Maribora v Slov. Bistrico. Podeželske proge so pa sicer manj zasedene kot mestne, kjer je včasih naravnost naval na avtomobile. Tudi manjše proge kot Maribor—Selnica in drttore režijske se obnesejo. Vsega skupaj pro-
Kolumbovo jajce
. (__*__.t,/.
lo sicer nI. pač P« poletno sito .Kompletta" čajne ročke, hI omogoča dovršeno pripravo ča)a in muli s tem nalvtJii čalnl užitcli. Voni, moč ln Izdatnost so popolnoma razviti in čalnl listi temeljito izkoriščeni.	.......
VI prejmete .Komplella ročko potom trrdlie F. Majzcl, Maribor, aho ii vpošljete praine omote čaja znamke -Čajna ročka" v vrednosti prodanega čaja od 3 kg, nadalje b tel »padajočo puicico za sladkor ali vlivalko za smetano ali čaino skodelico, alio ji pošljete praznih omotov za 1 kg vrednosti prodanega čaja.
I
I
taom^ocKat I
^ — ^
luž. L. Tomšič, vodja avtoprometa mestne občine mariborske.
Razvoj avtoprometa.
Na božični dan 1926 je vozil prvi avto na progi Maribor—Celje; januarja 1927 je začel voziti na progi Maribor—Selnica—Fala; v juniju se je vpeljala posebna proga Maribor—Rogaška Slatina fcin Maribor—Ruše; meseca julija se je moral na progi Maribor—Celje vpeljati že drugi voz, da vozita sedaj na tej progi dva avtomobila; dne 28 oktobra letos pa se je otvoril avtopromet po mestu samem. Torej tekom enega leta tako razveseljiv razvoj, da so vsi pomisleki, vse sumnje in očitanja prenehala, da prihaja posebno iz revnejših delav-
Promet za časa socialističnega župana v Mariboru.
skega odmora opravijo kosilo doma. Tretje mesto zavzemajo gospodinje in kuharice, ki hite od vseh strani na trg in zopet s trga domov. Tem pa se pridružujejo manjše skupine drugih. Vsi ti ljudje vedno bolj uvidevajo, da je vpeljava avto-prometa po mestu res zlata vredna, saj najpotrebnejšim prihrani dosti zlatega časa.
Gospodarska korist.
Ne le, da je mestna občina s tem oskrbela večje število uslužbencev, da je upostavila podjetje, ki bc tudi mestno blagajno razbremenilo, pač pa celo mesto Maribor ima veliko gospodarsko korist od tega prometa. Stik med mestom in predmestjem ter med okolico se je zelo pomnožil. Trgovci in obrtniki imajo gostejši poset i/, okolice kot sicer. Poslovne zveze so se kakor razlile ii mariborske ravnine, v konjiško in obdravsko dolino. V mestu samem pa je stik enega dela mesta z drugim delom zelo zboljšan, kar je zopel prihranek časa, lažje poslovanje itd.
Malenkostni pomisleki, ki jih vzbuja in umet-niči kak negativen pritisk, naravnost izginejo pred dejstvom: Maribor napreduje! Maribor napreduje pod iupanom dr. Leskovarjem. Maribor bo napredoval ludi v bodole pod upravo, ki jo bo vodila SLS, kateri bodo Mariborčani brez ozira na svoje politično prepričanje tudi v bodoče zaupali občili sko uprava
„.iA'twa u\ lupiuilicia mariborske občine.
- ------
Največji avto mestne občine tipa Sauer, ki vozi na progi Maribor—Celje.
jema od šoferjev denar ter je obenem knjigovodja. Kontrolor nadzira delo šoferjev doma in vrši kontrolno službo na vseh progah. Avto-prometno podjetje zaposluje zdaj 12 šoferjev, ki pa morajo tudi avtomobile sami popravljati. Zato se je poleg garaže vposlavila tudi lastna avto-delavnica. Na dvorišču garaže pa se le dni začne vzidavati bencinska st-salka, ki bo dobavljala bencin vsem avtomobilom, tudi traktorjem in tovornim avtom. Avtomobilov je sedaj 13. 3 Renault, 1 Saurer, 6 Chevro-letov, naročeni so še 3 Chevroleti. Sedežev imata
Avto in izvoščki.
Prvotno se je mislilo, da bo avto-promet takoj izpodrinil eno do sedaj posebno upoštevano stroko prometa — izvoščke. Izvoščki sami so se lega tudi nemalo bali. Njihov strah pa ni bil prav utemeljen. Dejstvo je namreč, da se niti 10 odat. ljudi, ki so se do sedaj posluževali izvoščkov, ne vozi z avtobusi, ampak se še nadalje poslužujejo izvoščkov oziroma avtotaksov. Vzrok je ta, da imajo avtobusi le gotovo smer in sprejemajo ljudi brez večje prtljage. Izvoščki pa so do zdaj in bodo tudi v bodoče vozili od postaje do hiše oz. obratno. Tudi se je nevolja izvoščkov že deloma polegla in demagogičen nastop socialistov v zadnji občinski seji ni našel nobenega odziva med izvoščki
Kdo s« vozi?
Zanimiva je statistika, kdo se vozi v novo vpeljanih mestnih avtobusih. Prvo mesto zavze-j majo ljudje, ki se vozijo iz periferij mesia v službo ali v šolo v mesto. Na drugem mestu so delavski sloii In' na tn nič:n mihitreie tekom opoldan-
Osobe in f»vtomob'iii.
Avto-promet je dodeljen vodslvu plinarne. Vodja avto-prometa je ravnatelj plinarne inž. Dušan Tomšič. S svojo izredno spretnostjo in vnemo je v kratkem času vpeljal promet, da posluje brezhibno. Pisarno vodi blagajnik, ki pre-
Mestni avlobus-proinel — postajališče na Glavnem trgu.
vozijo avtomobili na deželi dnevno 380 km, v mestu zdaj 400 km. Edina ovira, ki bi znala zaustaviti, omejiti ali vsaj podražiti avtopromet na podeželskih progah, je zahteva gradbene sekcije v Ljubljani, ki je zahtevala za popravo cest tale znesek, ki naravnost oneinogočuje nadaljnji promet. Pogajanja pa se še vršijo, in upati je, da bo zmagalo nabiranje, da je treba tem krajem, ki nimajo žel. zveze, omogočiti vsaj to prometno sredstvo.
Tžnevne novice
KOLEDAR.
Torek, 29. novembra. Saturnin, Gelazij, De-metrij.
Dunajska vremenska napoved za 29. november: Na višinah jasno in milo vreme, v nižinah jutranji mraz in megla.
* * »v
ir Manifestacije za neokrnjeno Slovensko vseučilišče, ki so se preteklo nedeljo vršile po vseh večjih in tudi manjših krajih širom Slovenije, so povsod prav lepo uspele in dokazale, da je ves slovenski narod enodušno proti vsaki okrnitvi slovenskega vseučilišča. Na vseh zborovanjih so bile soglasno sprejete tozadevne resolucije, ki so se odposlale Svetu sluašteljev ljubljanskega vseučilišča. da jih ta predloži na merodajnih mestih.
ir Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani protestira proti okrnitvi slovenske univerze v Ljubljani in proti načinu ukinitve nekaterih fakultet po členu 44 finančnega zakona. Našo narodno južnoslovansko državo je slovenski narod vzljubil tem bolj prav zato, ker je v nji dosegel, da so se ustvarili njegovi dolgotrajni sni in trudi, ko se je ustanovilo v Ljubljani znanstveno središče, univerza, viden znak stoletnega stremljenja slovenskega naroda po kulturni završitvi. Izjavljamo, da nihče nima pravice posegati kvarno v razvoj ljubljanske univerze in vsakogar, ki bi nam hotel storili to krivico, bo slovenski narod moral prišteti med svoje sovražnike. — Za predsednika: 1 Grafenauer, za tajnika: .1. Šlebinger.
ir Združenje jugoslovanskih inženerjev in »rhitektov je na svojem društvenem sestanku v Ljubljani dne 25. novembra 1927 sklenilo podati svoj najodločnejši protest proti členu 44 osnutka finančnega zakona 1928-29. s katerim naj bi se smogofila okrnitev ljubljanske univerze.. Smatramo oelolno in neokrnjeno ljubljansko univerzo kot 'ekovino naših davnih stremljenj. Zahtevamo kar aajsvečaneje, da naj ostane v sestavu ljubljanske univerze tudi tehnična fakulteta neokrnjena, ker je cot taka nepogrešljiv faktor v razvoju narodnega gospodarstva in kot najvišji tehniški učni zavod brezpogojno potreben za industrijski napredek Slovenije. Poudarjamo, da je volja našega Združenja, ki šteje 2500 inženerjev in arhitektov, da še vnaprej, neoziraje se na osebne žrtve, z vsemi silami delujemo za napredek ljubljanske tehnične fakultete, ki naj služi v okvira neokrnjene ljubljanske univerze svojemu končnemu cilju, to je po-vzdigi jugoslovanske kulture. Apeliramo na ministrski svet, da člen 44 omenjenega zakonskega osnutka umakne, ako pa tega ne stori, gre naš na-ialjnji apel na narodno skupščino, da brezpogojno odkloni tu predlog ministrskega sveta. — Združenje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana.
ir Žrebanje stadionsko loterije se preloži na dan 25. marca 1928. Tn dan se bo nepreklicno vršilo žrebanje. Veljavnost srečk. Vse cenjene odjemalce naših srečk vljudno opozarjamo, da srečke obdrže tudi nadalje napis, da se bo žrebanje vršilo dne 1. decembra 1927. Prosimo, da vzamejo na znanje, da so vse srečke s tem napisom veljavne za žrebanje dne 25. marca 1928. Ker je čisti dobiček naše loterije namenjen gradnji Stadiona, vljudno prosimo, da bi cenjeno občinstvo po svojih močeh seglo po srečkah, da s tem pomaga dograditi lep spomenik slovenskemu kultur-
Proti nah odu in proti mnogim nalezijivim boleznim
Jšr—i
(varstvena znamka)
v po dr. Besaroviču "* t
desinfšcirofoCa mas* za nos.
Dobiva se v vseh lekarnah.
ločnim in modrim glasom kakor profesor izza ka tedra. Postavljeni so v obliki oltarja. Prej 90 jih postavljali v obliki templa. Oltar stoji na podzidku, podzidek krije krsto ...
—	Ali je mogoče? vzklikne gospod Bigabiše-vranski z občudovanjem.
—	Dovolj, dovolj! kliče Marica. Umoriš nas s svojo modrostjo. Ljubše so mi palačinke.. . Ali ni res, gospod Bigabiševranski?
—	Rad se učim ... Gospodična je prav izo. bTažena. Jaz včasih zvečer berem. A vedno kaj resnega, Homerja ali Shakespeareja. Tako bom vsaj kaj znal. če pojdein na jx»tovanje po Italiji...
Po obedu so si razgledali jiosestvo. Lojzka je povedala imena vseh dreves, zeli in živali, ki so jim prišle na pot. Marica pa se je delala otročjo
—	Meni je pa zgolj za dobre stvari, ki se dado pojesti — hej: češplje, hruške, grozdje! ...
Ob jietih |x>poIdne sta se gospa Košutnikova fr milijonar odpravila. Med tem ko je njegov avto pričol brzeti, povpraša gospo Košutnikova:
—	No in?
—	No in? Kaj?
—	Kaj pravite na to?
—	Recite no. gospa Košutnikova, ona mala, da gospodična Iiojzka. sirota je in revna, kaj ne?
—	Dn...
—	No da, č«» ji je prav, jo vzamem. Delala nu 1k> Čast.
—	Ali. vzklikne gospa Košutnikova okame-nela, ali ona druga? In ostali, kaj porečejo oni?
Gospod Hicabiševranski skomizgne z rameni:
—	To so, odvrne,< prenavadni ljudje zame.
uemu delu. — Akcijski odbor za II. stadionsko loterijo.
it Zgodovinski dnevi. 27. novembra 1805 se je rodil Janez Ev. Krek. — 1895 je umrl francoski pisatelj Aleksander Punuis ml. — 1904 je postal Pašič ministrski predsednik — 8 pred Kr. je umrl rimski pesnik Ilorac. — 1701 se je rodil zvezdo-slovec Celsius. — 28. novembra: 1830 se jo rodil skladatelj Rubinstein — 1851 je umrl hidro-terapist Prlesnitz. — 1849 je umrl pisatelj Inving.
—	29. novembra: 1747 se je rodil komponist Donizetti — 1834 se je rodil pisatelj Anzengruber.
—	1812 so Srbi zasedli Ohrid. — 1881 je umrl dr. Janez Bleiweis. — 1851 se je rodil skladatelj p. Hugolin Sattner.
ir Popravek. V nedeljskem »Slovencu« se mora v brzojavu jO ustroju sodišč« (str. 2) glasiti zadnji stavek: Z ozirom na te spremembe ! " sodnike postavili na razpoloženje in se njihova stalnost 11 e bo ukinila.
ir Vojaška imenovanja. Za poveljnika 1. bataljona 29. pp. je imenovan major Dragoljub K. Stojanovič. — Za poveljnika 3. bat. 39. pp. je imenovan I\an M .Markulja, — Dolžnosti ordonančne-ga častnika je razrešen major Branko J. Pogačnik in dolžnosti sodnika šumadinskega divizijskega vojnega sodišča jo razrešen brigadni general Milan M. Plesničar.
ir Novi diplomirani inženerji. V soboto dne 2(5. I 111. so diplomirali za rudarske inženerje sledeči absolventi ljubljanske univerze: Lojze Zupančič iz Ljubljane, Aleksander Zambelli iz Zagreba in Pero Movikov iz Rusije.
ir Vzorna disciplina SLS v občini Sv. Gregor. V občini Sv. Gregor je nad štrideset vasi in vasic, leži v dveh župnijah in je tako razsežna, da je od enega konca do drugega skoro štiri ure hoda. Za občinsko volitev 27. t. m. je kljub temu SLS postavila samo eno kandidatno listo in v svojo skrinjico dobila 261 kroglic, ki so ji prisodilo štirinajst odbornikov. V slogi je moč! Druga lista je nosila ponosilo ime s Gospodarska«, a je kljub temu takoj dogospodarila. Pravi, da je nepolitična, pa je vseeno izbrala za svoje glasilo Kmetski list:, v katerem se dne 23. t. m. mogočno bije na prsi, češ vse se trese pred menoj, ker bom pri volitvah najmočnejša. Da boste vedeli, kakšna je najmočnejša strana, vam povemo, da je dobila samo 31 kroglic, torej niti toliko, kolikor je kandidatnih mest na listi. Dobili so samo enega odbornika in niti ta ni občan gregorske občino. Tretja skrinjica je nosila kandidatno listo »Dvorska vas-. V »Kmet-skem listu r z dne 5. oktobra t. 1. se bahajp Dvorjan-ci takole: »Dvorska vas lahko (?) sama izvoli 3 mandate.« No malo jih je goljufal račun. Tudi s l>omočjo iz Prilesja in Dol P odpeljan in še od drugod so dobili samo dva odbornika. Občinski odbor sestoji sedaj iz 14 odbornikov SLS enega gospodarske stroke in dveh Dvorjancev.
ir Občinske volitve v Oplotnici. V veliki občini Oplotnica v župniji Cadrani pri Konjicah je SLS pri nede'jskih občinskih volitvah sijajno zmagala. Rezultat je sledeči: SLS 17 odbornikov. Gospodarska lista 4, Kmetsko delavska zveza 4.
ir Belgrajske nove orgle že pojo. Ni Se vse skup, kar pa je doslej postavljenega, nam daie gotovost, da bo umetnina, ki bo v nekaj dneh v vsi popolnosti izšla iz rok mojstra Jenka, prvovrstna, tako da se bo orgel z neskaljenim veseljem radoval Belgrad — prvih orgel v Srbiji — pa z enakim ponosom nanje zrla Slovenija, njih zibelka. Prvovrsten instrument bodo po točni' pnevmatični funkciji, po sočni, izraziti intonaciji, pa tudi česar marsikatere sicer izborne orgle občutno pogrešajo, po visoki umetniški zunanjosti, ki ji je arhitekt prof. V u r n i k predpisal mogočno, učinkovito obliko. Da se širši javnosti da prilika nag'edati se in naslušati tega .noj trškega dela, priredi šentviška prosveta drugo adventno nedeljo, 4. dec. popoldne ob 3 v dvorani šentviškega doma orgelski koncert. Orgle bo pred poslušavci izprevajal največji slovenski in menda sploh jugoslovanski orgelski virtuoz g. Stanko Premrl; domači šentviški zbor bo pa zapel več najnovejših cerkvenih skladb raznih slovenskih skladateljev. Ker bo vstopnina nizka — 5 Din za osebo — zveza pa z vlakom in avtom zelo ugodna, se bo mnogo glasbenih strokovnjasov brez dvoma udeležilo te svojevrstne umetniške prireditve. — K.
ir Poštna zveza Fužine — Jezersko. Poslanec Brodar jc bil včeraj pri poštnem ministru in urgiral radi poštne zveze Fužine — Jezersko. Minister jc uvidel potrebo in dal nalog, da se čim-preje vrši licitacija za prevoz pošte od Fužin do Jezerskega.
ir Smrtna kosji. Dne 25. novembra je umrl v Kočevju po vsej okolici dobro znani g. Viktor Schleimer. posestnik in mesar. Bil je poštenjak in zato užival tudi Velik ugled, kar sprifuje njegov lep pogreb, ki se je vršil v nedeljo.
ir Slovenska dijaška zadruga v Pragi je olvo-rila delovanje v šolskem letu 1927-28 s svojim 15. rednim občnim zborom. Navzočih je bilo 27 članov, od teh 7 novih. V letu 1926-27 je število pod-piranih znašalo 15 s stalnimi mesečnimi podporami v višini 150 Kč. Izvršene tri nabiralne akcije po Sloveniji so prinesle 7529 Kč. Podeljeno podpore v celem letu znašajo- 14.830 Kč, stanje blagajne je sedaj 3009 Kč. Pri vstopu v šolsko leto 1927-28
se novi odbor prisrčno zahvaljuje dobrotnikom Za- ( druge za vso podpore v minulem šolskem letu ui jih prosi, da tudi v bodoče podpro Zadrugo v njenem plemenitem delu.
ir Volitve na zagrebškem vseučilišču. Pri ponovnih volitvah v Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Zagrebu, ki so se vršile preteklo nedeljo, je dobil jugoslovanski narodni blol< 741 glasov, hrvatski ekonomski vseučiliški blok 714 glasov, radikali pa 51 glasov.
ir Telefonska zveza Slovenije z Bačko. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se telefonski pogovori Slovenije z Bačko, zlasti pa s S o m b o r o m , više tudi preko Zagreba po telefonskem vodu Zagreb—Osijek—Sombor—Sobot ica. To zvezo bo telefonska centrala odstopala, kadarkoli ji bo to mogoče. Razen tega imajo ti pogovori prednost na direktnem telefonskem vodu Ljubljana— Belgrad v že odrejenem času od 8. do 8. ure 40 minut in od 15 do 16. ure.
ir Dnevna pošta se uvede s 1. decembrom v Sromljah pri Brežicah.
ir Smrtna kosa. V Sv. Petru pri Mariboru je dne 28. t m. umrla po dolgi, mučni bolezni v najlepši dobi — stara 21 let — s. Imelda Ravšl, učiteljica v Apačah.
ir Voditeljem Marijinih družb, ki so zadnjo mesece v liskarni sv. Cirila v Mariboru naročali sprejemnice v Marijino družbo, javimo, da jim istih ne moremo poslati, ker so popolnoma razprodane, osrednje škofijsko vodstva Marijinih družb pa še ni določilo besedila za nove sprejemnice, radi česar jih ne moremo tiskati. Toliko v pojasnilo. Tiskarna av. Cirila.
ir Redek gospodarski slučaj. Gospa Marija Solak, veleposestnica v Zamerkovi pri št. Lenartu v Slov. goricah redi 8 krav. Tekom enega meseca so povrgle 4 krave dvojčke. Telički so vsi dobro razviti in zdravi, kar je v živinoreji redek slučaj.
ir Brezsrčna mati. Samska Julijana S. iz Kolovrata je v noči na 24. t. m. skrivoma povila nezakonsko dete, katero je nato zakopala v bližnji gozd. Zadevo je doznalo or"žništvo v Trojanah, ki je dne 25. t. m. v gozdu res izkopalo dete in brezsrčno mater ovadilo sodiču. Daljnja preiskava bo dognala, če je S. dete umorila ali pa povila mrtvo in ga iz sramote odstranila.
ir Težka nesreča na jeseniškem kolodvoru. Med premikanjem vagonov je v nedeljo pritisnil potniški vlak 42 letnega sprevodnika Alojzija Še-goto in ga smrtno nevarno ranil. Šogoto so pripeljali 7 vlakom v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je smrtnonevarno.
ir Zadeta od šiber. V soboto popoldne se je vršila na strelišču kamniške smodnišnice preizkušnja novega smodnika. Pokanja ni slišala 56 letna gluha starka Frančiška Kregarjeva, ki se je približala strelišču iu dobila strel s šibraini v glavo in Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. •k V mesecu novembru poteče sedmo leto, od kar smo si ustanovili slej>i za nas najpotrebnejše in najvažneje društvo. Zahvaljujemo se tem potom vsem naišm dobrotnikom, na katerih število smo ponosni, in jih prosimo, da ostanejo še nadalje naklonjeni nam najbednejšim in najpotrebnejšim. — Vse one pa, ki niso imeli priložnosti, da bi se nas spomnili, prosimo, da to store in se nas spominjajo ob vsaki priložnosti. — Podporno društvo slepih Ljubljana, \Volfova ulica 12.
ir Zagonetna smrt trgovskega potnika. V zagrebškem hotelu »Union« je že več mesecev stanoval trgovski potnik Ivan Weiss, star 53 let. Te dni se je pa sobarici zdelo sumljivo, ker Weiss 24 ur ni prišel iz svoje sobe. Sporočila je lo stražniku, ki je delj časa trkal na zaklenjena vrata, ne da bi se Weiss odzval. Pristavil je lestvo in zlezel skozi okno v sobo. VVeiss je ležal mrtev na svo ji postelji. Prišla je takoj policijska komisija z zdravnikom, ki pa ni mogel ugotoviti vzroka smrti. Zato bodo Weissovo truplo obducirali, da bodo dognali motive njegove nagle smrti.
■k Krvava svatba. V vasi Požeški Breslovac se je te dni odigrala krvava drama, kakršne v tem kraju še ne pomnijo. V hiši Jože Dubravca se je vršila svatba, na katero je ponoči vdrla skupina pijanih vaščanov. Naštel je prepir in pretep. Pričeli so pokati samokresi iu ko so se kmetje razšli, so našli dva kmeta mrtva, tretjega pa smrtnonevarno ranjenega. Ubijalca — dva kmeta — so izročili sodišču v Požegi.
■ ■■■■RBBHBBHBliniBHjMCgnffiBRK
Poceni kupite krasne
damske plašča
in obleke pri Fran Lukič, Stritarjeva 9.
OBLAČILA TVRDKE J MAČEK
Ljubljana. Alek?androva 12 so najboljša in najcenejša.
•k Za zimo priporočamo uepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19.
ir Proti zaprtju in henieroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz - Josef r - gi enčica, večkrat na dan zavžitn. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »F ranz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogeiijah in špecerijskih trgovinah.
Cfutolfama
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Dnevi imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. ♦ * *
0 Državni praznik narodnega zjedinjenja dne 1. decembra. 1. december praznujemo kot državni praznik zjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Ob 10. uri bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna inaša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. V pravoslavni kapeli sc vrši služba božja ob 9. uri, v
immmiminm
Cista polt, nežna koža.
Kakor pomlad sama, je milina mladostno sveie koie, ki pa lahko ovene. Oster zruk, izvrševanje poklica, domute delo Ud. ji škoduje. 'Ze mala vporaba sneino-bele in duhteče Nivea-creme varuje in leči koio. Vendar samo
Nitiea-crema
ill8111GSI9IIIIIIIES
evangelski cerkvi pa ob 10. uri. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih, kakor tudi v vseh obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva delo. Od 11.30 naprej bo veliki župan ljubljanske oblasti v županijski palači (Bleiweisova cesta 10) sprejemal poklonitve in čestitke.
0 Rezervni častniki se opozarjajo na določila čl. 474, službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na državni praznik, dne 1. decembra t. 1. v uniformi prisostvovali cerkveni svečanosti, ki se bo vršila v stolnici sv. Nikolaja ob 10. uri. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. Člani naj se pol ure preje zbero v pisarni pododbora (Kongresni trg 1), odkoder bo skupen odhod. — Pododbor Ljubljana.
© Mestni magistrat bo razobesil na državni praznik v četrtek, 1. decembra 1927 na vseh svojih poslopjih državne in narodne zastave ter vabi vse hišne posestnike in druge, da istotako razobesijo zastave.
■t/
0 Trgovine 1. decembra t. I. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse člane, da morajo biti na dan zjedinjenja 1. decembra t. 1. vse trgovine zaprte. — Načelstvo.
© Lujiza Hafner t- Umrla jc v Ljubljani po kratki mučni bolezni gospa Lujiza Hafner, tašča gosp. prof, dr. Val. Rožiča. Pogreb blagopokojno se vrši dar.es v forek 29. decembra t. 1. ob drugi uri popoldne izpred drž. bolnišnice. Ranjka gospa jc bila nad vse skrbna družinska mati ter je imelo blago usmiljeno srce in odprte roke za reveže. Njena globoko idealna duša je ljubila z veliko nežnostjo cvetice, ki jih je čestokrot tudi darovala za domačo cerkcv.
0 Sv. maša zadušnica za pokojnega gospoda Filipa Pečenka se bo darovala 1. dccembra v frančiškanski cerkvi ob pol 8. uri. — Rodbina.
© Vlom na Rakovniku. V noči od 26. na 27. t. m. je dosedaj še neznan vlomilec vlomil v Salezijanski zavod *na Rakovniku in pokradel več reči. Vlomilec se je splazil v zavod skozi kuhinjsko okno, kjer je ubil šipo ter nato vlomil najprej v čevljarsko delavnico, kjer je s čevljarskim dletom odprl miznico in si prilastil okoli 800 Din gotovine. Nato je vlomil v predal šivalnega stroja iu lil pobral nekaj drobiža. Iz čevljarske delavnice je odšel v krojačnico, kjer je vlomil v miznico in v dve omari, vendar pa tu ni dobil ničesar, pač pa je odnesel mojstru Pavlu Korošaku boks čevlje, vredne 250 Din. Zavod trpi skupno 1120 Din škode. Brat g. Alojzij Stanko jc ponoči čul neke korake po hodniku in v obeh delavnicah, vendar pa ni sumil, da je to tat. Že poprej, dne 30. oktobra je najbrže isti tat odnesel zavodovemu gojencu Antonu Civhi zeleno moško suknjo, vredno 900 Din. O vlomu jc bila obveščena policija, ki jc poslala na lice mesta detektiva s policijskim psom. Upati je, da pade vlomilec kmalu v roke pravice. Vlomilcu so bile razmere v zavodu dobro znane.
© Tatvine omarice z valutami v Kolodvorski ulici. V nedeljo ob 4 popoldne se je izvršila v Kolodvorski ulici drzna tatvina. Neznan tat si je namreč prisvojil omarico z ra7slavl'enmi valutami. Omarica )e bila pritrjena na zid ob vhodu na Mi-kličev restavracijski vrt Tat je razbil ključavnico, snel omarico ter jo popolnoma neopaženo odnesel. Omarica je bila last Mikličeve menjalnice in jo je spravljal vsak večer g. Fila, vralar Mikličevega hotela. Ko jo je hotel ob 4 popoldne po navadi zopet spraviti, je presenečen opazil, da je omarica izginila. Obvestil je o tem kolodvorsko policijsko stražnico. Ko jc zvečer prišel g, Miklič z lova domov, je ugotovil, da so bili v omarici sledeči bankovci: 1 bankovec za 500 lir, 1 bankovec za 5 dolarjev, 100 češkoslovaških kron, 20 španskih peset, nekaj grških drahem ter nekaj rubljev. Skupna vrednost teh valut jc 2000 Din. Omarica je bila 120 cm visoka in 60 cm široka. Je to že tretji slučaj, da jc omarica izginila in sicer je bilo prvič pokradeno za 1200 Din, drugič pa za 600 Din tujih valut. Policija je radi te tatvine aretirala več sumljivih oseb in uvedla obširno preiskavo, o katere uspehih bomo še poročali.
O Nočni napadi in pretepi Delavca Ivana Žlebnika, stanujočega v Zeleni jami, so v nedeljo ponoči na poti domov napadli neznani fantalini, eden od njih pa ga je ustrelil v glavo. Žlebnika .so težko ranjenega prepeljali v bolnico. — Dva de-i lavca sta se v kleli Pred Škofijo v nedeljo zvečer spopadla in prizadejala • drug drugemu več ran z nožem. Bila sta aretirana in prepeljana na policijo, lcier jima je policijski zdravnik obvezal rane.
0 Dva poizkusa samomora. Skladiščnik A. T„ 421elni možakar, si je v nedeljo zvečer v 7nani go-stilnici na Šentpeterski cesti prerezal v navalu melanholije žile na levi roki. Slučajno je stal teda) pred gostilno neki avtomobil, ki je samomorilnega
Miklavžev večer v »Unionu«
dne 5. decembra ob 7 zveče^
Vstopnico so dobe v prcdurodiiji v Unionu pred veliko dvorano, in In /e v trtrtPK I. decembra od "—II. Druge idnljnjf dni n bo vHil« predprodaja od '.-7 sveči r. — , \ nbimo in prosimo vso. ki fo mimcrnvnjn ndploHti prireditve, du si preskrbo vstopnice že v prcdprodnjil
kandidata prepeljal v bolnico, kjer mu je zdravnik obvezal roko ter ga odpustil domov. Kot vzrok tvojega dejanja je T. navedel, da mu je žena že dalj časa težko bolna in da ga je to zelo potrlo. — Družinske razmere, vzrok tolikim tragedijam, so vzele mlademu dekletu Ireni P. vso voljo do življenja. V nedeljo ob 9 zvečer je napravila obupen skok v Ljubljanico na Špici na Prulah. Njen skok je opazil neki Accettov delavec in potegnil dekle iz vode.
O Vino prvili vinogradnikov. Vsakdo naj se prepriča, kako prvovrstne kvalitete so letošnja vina pri Košaku. Krekov trg.
O Angleški kamgarn za obleke in razne vrste sukna dobite po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3.
0 Krasne dunajske, bluze — Kristolič-Bučar.
© Tovarna J09. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
Prvodecembrski koncert v Unionu.
Zvestim svojim tradicijam prirede ljubljanski časnikarji, člani Jugoslovanskega novinarskega združenja tudi letos na narodni praznik, dne 1. decembra v dvorani »Union« slavnostni koncert z velezaniinivim sporedom.
Med sodelujočimi najdemo letos operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani z dirigentom g. A. Balatko; Sancinov komorni trio iz Zagreba; sopranistko gdčno Vero Majdičevo; glasbeno drušlvo »Ljubljana« ped pevovodjom g. dr. A. Dolinarjem, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon? pod dirigentom g. Zorkom Prelovcem in g. Janka Ravnika, profesorja ljubljanskega konservatorija.
Program se otvori z državno himno, katero zasvira ljubljanski operni orkester; nato se bo izvajala Viteslava Novaka Slovaška silita < v petih stavkih: V cerkvi, Med otroci, Zaljubljenci, Na plesišču, V noči; Glasbeno društvo Ljubljana« zapoje pod dirigentom g. dr. Dolinarjem »Naročilo 7, bojnih poljan (zložil dr. Kimovec) in »Mavrico« na Gregorčičev tekst (skladba dr. A. Dolinarja).
Po odmoru nastopi prvič v Liubliani Sancinov komorni trio iz Zagreba (g. Eivira Marsičeva — klavir, g. Karel Sa»cin — gosli in g. Rudolf Matz — čelo). Gdčna Majdičeva zapoje dva solospeva (Šperjaneev »Večer soparen bo- in Lajovičevo Za-cvela je roža«). Program zaključita dva zbora »Ljubljanskega Zvona pr 1 dirigentom g. Prelovcem: Adamičeva »Preizkušeno zvestobo in Pavči-čevo »Lenko«.
Po koncertu bo družaben večer s sodelovanjem Nagodetovega orkestra. Vstopnice za koncert so že naprodaj v Matični kniigarni na Kongresnem trgu, na dan koncerta pa se dobe pri koncertni blagajni.
Ma.rf$*ar
□	Proslava dri. praznika 1. decembra 1027. V proslavo 1. decembra kot oblctnice proglašenja zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo, se ob prisotnosti zastopnikov civilnih, avtonomnih in vojaških oblasti ter uradov vrši v tukajšnji stolni in mestni cerkvi ob 11 dopoldne zahvalno bogoslužje. Za javne funkcijonarje, ki žele po cerkveni svečanosti predložiti na Najvišjem mestu izraz svoje udanosti, bo v sprejemni dvorani velikega župana mariborske oblasti vpisna knjiga na razpolago. Cerkvena proslava dneva v tukajšnji pravoslavni kapelici, kakor tudi v evari-geljski cerkvi se vrši ob 10 dopoldne. Državna poslopja in drugi javni uradi razobesijo ta dan zastave. V vseh državnih in drugih javnih uradih, nadalje tudi v obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva vse delo ves dan.
□	Odlikovanje ravnatelja dr. Jos. Tominška. Preteklo nedeljo se je vršila na državni gimnaziji
Ustna dupUinn jn najlažji pol za vliod bolezenskih kali v naše telo. ■'rt bole n'i. v "rle, hrpavosli in nahodu so radi toga neobhodno potrebne okusne
lepa slovesnost, pri kateri je veliki župnn dr. S c h a u b a c h izročil gimnazijskemu ravnatelju g. dr. Jos Tominšku odlikovanje, ki mu ga je podelil Nj. Vel. kralj. Veliki župan je imel lep nagovor, v katerem je pojasnil pomen (Kilikovanja. Poudarjal je, da je odlikovanec mož dela: ko vse počiva, brli luč v gimnaziji, odlikovanec dela za dobrobit mladine, domovine in države. — Sledile so fiastitke in sicer: dr. Dolar v imenu profesorskega zbora, dr. Leskovar v imenu občine in oblasti, dr. Kovačič v imenu zgodovinskega društva, dr. Šnuderl za Slovensko planinsko društvo, gdč. Stupica v imenu treznostnega gibanja, osmo-šolec Irgl je izrazil čestitke v imenu dijakov. — Ravnatelj dr. Tominšek se je v iskrenih besedah zahvalil za odlikovanje in za izražene čestitke. S trikratnim Živio-klicem Nj. Vel. kralju Aleksandru je bila pomenljiva slovesnost končana.
□	Škof g. dr. Andrej Karlin v splošni bolnici. G. dr. Andrej Karlin je obiskal v ponedeljek zjutraj splošno bolnico. Ob pol 7 zjutraj je bila sv. maša, katero je daroval sam g. škof? Prevzvišenega je sprejel in nagovoril g. vodja, primarij in oblastni zdravstveni inšpektor dr. Janko Dernov-šek. Vladika je obljubil, da bo posetil bolnišnico in bolnike še večkrat in si zavod Iudi natančno ogledal.
□	Smrtna kosa. V Maribont je umrla 65 let stara Ana Katarina, soproga železniškega strojevodje in bo pokopana v sredo ob t popoldne. — Umrla je še zasebnica Ana Petrovič v starosti 55 let in bo njen pogreb danes popoldne ob pol 4. — Umrl je g. Ivan Žolnir, upokojeni nadučitelj, ki je dosegel visoko starost 83 let. Pokojni je živel precej let kot upokojenec v Mariboru. Še pred par dnevi je šetal po mariborskih ulicah. Bil je vzgleden vzgojitelj mladine in vedno naš zvest pristaš, ki je tudi z noticami in članki zalagal naše časopisje. Znan je bil po Mariboru in mu bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, hvaležen spomin.
□	Socialistična bomba za občinske volitve. Mariborski socialisti so že pripravili na štirih straneh letak pod zaglavjem »Rom und die Bibel«. Letak je poln blatenja verskih resnic in sv. stolice. Ako upajo socialni demokratje, da bodo lovili volivce s proti versko in protipapeško gonjo, se presneto molijo!
□	Trgovine v Mariboru meseca decembra. Trgovski gremij v Mariboru obvešča cenj. občinstvo mesta in okolice, da morajo bili trgovine na državni praznik dne 1. decembra povsod ves dan zaprle. Da se olajša vsakomur nakup raznih potrebščin zlasti za praznike, bodo trgovine v Mariboru odprte v nedeljo pred Miklavžem, dne 4. decembra, dalje na praznik, dne 8. decembra in v nedeljo pred Božičem, dne 18. decembra vsakokrat do ene ure popoldne.
□	Oddaja otroka. Pet mesecev stara čvrsta deklica se odda za svojo na Koroški cesti 50, soba štev. 6.
□	Pobijalci šip na delu. Med Iretjo in peto uro v ponedeljek zjutraj so pobili doslej še neodkriti razgrajači šipe na stanovanju kapelnika želez-ničarske godbe g. Maksa Schonherrja v Slovenski ulici 19. Istočasno so bilo razbite šipe na stanovanju vdove Marije Barlovič na Livadi. Pri zadnji so se razgrajači zmotili, ker so se gotovo hoteli znositi nad mizarjem Albertom Liischniggom, kateremu so namazali že parkrat napis.
□	Samomor. V soboto popoldne je našel lovec iz Studencev pri Mariboru v Studenškem gozdu nad Felberjevim otokom v srce ustreljenega Roberta Ogrizka, veleposestnika na Stutnbergu ob Pesnici. Omenjeni se je ustrelil tako, da jo po samomoru padel z enim delom telesa v Dravo in so ga spravili na suho s pomočjo čolnii in ga prepeljali v mrtvašnico v Studencih. Ogrizek je bil star komaj 29 let, oženjen, bogat in je isktfi vzrok samomora v njegovi telesni pohabljenosti in trenotni duševni zmedenosti.
* P ert] /f-i v>. 1 <">. r «>

e « ra C
n n ?# -r>
Velik vlom v Mariboru.
Pred nekaj dnevi so se priklatili iz Avstrijo v Maribor trije nepoštenjakoviči, ki so šli od Špilja do Maribora peš. V Mariboru so vzeli na piko blagajne. Prvič so prišli pred dnevi ob pelili popoldne v prostore marib. Kreditnega dr ;lva v Slov. ulici in spraševali uradnika radi najetja posojila. Že leniu uradniku se je zdela ta trojica sumljiva, odpravil jo je z lepa in javil sumljive osebe policiji. V soboto popoldne so videli tri mo-ke, ki so ogledovali z Rotovškega trga prostore, kjer je mestna blagajna. V noči od sobote nn nedeljo je bil izvršen vlom v blagajno peka na Koroški cesti g. Karla Robavsa. Robavs ima železno blagajno v pisnrni poleg prodajalne. Do blagajno se lahko pride s treh strani: iz Orožnovo ulice, Go.-pejne in Koroške ceste. Ni nobenih znakov, i., katere strani so vdrli vlomilci. Težko železno blagajno so tatovi navrtali in potem izbili ključavnico. Vzeli so 27 komadov tisočdinarskih bankovcev, 17 po 100, 700 komadov po 10 Din, nadalje 750 komadov staro-avstrijskih srebrnih petkronk in enokronlt. V blagajni je bilo tudi več dragocenega nakita. Ko so izvršili vlomilci svoj posel, so potrosili prostor, po katerem so se kretali, z moko, da so prikrili stopinje. Da niso pustili na raznih predmetih odtise prstov, so imeli na rokah rok a a .> 11 so eno celo pozabili na licu vloma.
Po odkritju zločina v nedeljo zjutraj je bil podan sum, da je moral biti kolovodja vlomilcev prav dobro znan z razmerami pri Robavsu. R ibavs se je tudi spomnil, da je bil letos poleti pri njem zaposlen kot pekovski pomočnik llans Armann z Dunaja.
Po vlomu so jo popihali lopovi preko meje in ravno omenjenega Armanna je vrnila avstrijska obmejna straža nazaj v Jugoslavijo, ker je hotel prekoračiti mejo brez potnih dokumentov. Armann se je vrnil v nedeljo popoldne v Maibor z vlakom, a je bil aretiran že na kolodvoru. Policija je dobila pri njem še 20 tisočakov. Izpovedal je, da je izvršil vlom v družbi dveh pomagačev, kojih imena pa še drži lajno. Po vlomu so šli vsi trije skupno do Treh ribnikov, tam so si razdelili plen in od tamkaj se je podal v«ak po svoji poli preko meje. Mariborska polici/	epričana, da bo izsledila
9 pomočjo avstrij«1 1 .isti še druga dva vlomilca.
sreasivo n o
n
kl nas oslobojnjo to nadležno bolozni nc dn bt morati v posteljo, brez obsežnih procedur in tegobo t asa, jo ,,1'OliMAN". Nosnico takoj neovirano propuSinJo zrak, otekline, vnetje, glavobol iu nadloino izločevanje sluznico prestane. ..FOliMAN" so lnliko nosi v telovniku nit ročni torbici in b« dobiva za 1(1 l)in v lekarnah iu dro-gorijuh. Treba pn Je zahtevati izredno *
»I
FORMAN
•i
Slovenska Krajina
Občina brez gostilne. Brezovica je v turniškl župniji edina občina, ki je vložila za občinske volitve samo eno kandidatno listo, in sicer SLS. Z ozirom na to vlada prepričanje, da je med občimi zttlo taka sloga, ker v občini ni gostilne. To je v dolnje-lendnvskem okraju najbrž edina občina, ki nima gostilne.
Beltinci v taboru SLS. Kakor se doznava, je bila v Beltincih vložena za občinske volitve samo lista SLS To dejstvo jo važno, ker igrajo Beltinci za M. Soboto iu I). Lendavo največjo vlogo in so si nasprotne politične stranke zelo prizadevale, da bi jih spravile iz vrst SLS.
Kočevje
O stanovanjski akciji se je zopet nekdo ogla« sil v »Novi Samoupravi in prav na široko razpravlja o pritožbah, ki so jih vložile nekatero stranke. Iz vsega tega bi rad g. člankar napravil politično storijo, medtem ko sam dobrohotno zatrjuje, da jo n. pr. pritožba SLS taka, ki vsaj navidezno navaja upoštevanja vredne razloge ter slavija tudi par pametnih predlogov«. Prva stvar je: dober regulacijski načrt za mesto, ki se bo v resnici razvijalo z izpeljavo Klodtčeve proge. Tega naj napravi strokovnjak. Meslo se bo v bodočnosti razvijalo v smeri proti rudniku oziroma proti Cvišljarjetn, kar je tudi edino pravilno, ker sami čutimo, da je sedanje mesto pogrešeno sezidano, ko nam gora vzame toliko božjega solne«. Pojiolna tema vin da v mestu zjutraj, ko odhajajo potniki na vlak. Za silo je razsvetljena le glavna cesta.
Bopisi
Tržič. Tu se je otvoril v torek 22. I. m. ospe« rantski tečaj za začetnike, ki je zelo dobro obiskan. Vendar se šo sprejemajo novi priglašenci, in sicer ob torkih v meščanski šoli. Po končanem tečaju se bo ustanovil esperam-ki klub.
Celje

j©* Ustanovitev aerokiuba v Celju. Dvorana Mestnega kina v Celju je bila skoro premajhna, da bi zajela veliko množico Celjanov, ki sc je želela priključiti patriotični akciji aeroklubov. Po predavanju sc jc vršil ustanovni shod kluba. Razpoloženje ob ustanovitvi aerokiuba je pokazalo, da sme ta akcija v Celju upati na lep uspeh.
-©• žalna svečanost. Na pobudo Narodne odbrane se je zbralo prošlo nedeljo dopoldne lepo število čestilcev zavratno ubitega generala Kovačeviča v dvorani Narodnega doma v Cel)u. Svečane molitve je opravil pravoslavni duhovnik g. M. Čudič. Genij pokojnega Kovačeviča jc v lepem govoru predstavil predsednik Narodne odbrane gospod polkovnik Naumovič. Svečanost je potekla v primernem resnem razpoloženju in jc napravila na vse navzoče globok vtis.
& Ukradene kokoši je prodajal. Kolar Anton iz Liboj je šele 27 let star, pa se je že skregal s sedmo božjo zapovedjo. Na trgu je prodajal tri kokoši, vsako po 30 Din. Pri tem pa se je obnašal tako nerodno, da ga je budno oko stražnika osumilo in povprašalo, odkod da so mu kurice. Spočetka je trdovratno trdil, da so zrastle v njegovem lastnem kurniku, kasneje pa je skesano priznal, da je že dve prodal, vseh pet pa ukradel nekemu posestniku v Libojah. Povedal jc tudi, da ima v kurji tatvini že daljšo prakso. Tako je n. pr. odnesel nekemu posestniku v Pctrovčah sedem kokoši. Krade! jc ponoči, ukradeno robo pa prodajal na celjskem trgu. TzročMi so ga sodišču, tri kokoške pa čakajo la-tnika pri celjski policiji.
Spori
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Torek, 29. novembra: MEDEJA. Red B. Sreda, 30. novembra: Zaprlo. Četrtek, 1. decembra: Zaprlo. Petek, 2. decembra: IDEALNI SOPROG. Red C. Sobota, 3. decembra: ob 15 HLAPEC JERNEJ. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob 15: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — ob 2J: MEDEA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek oh pol 8 zvečer
Torek, 29. novembra: Zaprto (generalka). Sreda. 30. novembra: MILOŠEVA ŽENITEV Slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Premijerski abonma. Četrlek, 1. decembra: Zaprlo. Petek. 2. decembra: TRUBADUR. Red B. Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedelja, 4. decembra ob 15: TOSCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Oh 20: BAJADERA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Torek, 29. novembra ob 20. uri: BAJADERA Ab. D kuponi.
Sreda, 30. novembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO.
Glasba
Simfonični koncert. 120 godbenikov broječega orkestra Muzike kraljeve garde i/. Belgrada se bo vršil v soboto, dne 3. decembra ob 20 v Unionski dvorani. Orkester dirigira višji kapelnik podpolkovnik Dragotin Pokorny, izvaja pa program slavnih skladateljev Kalinikov, Cesr.r Franck. Čajkovski, dr. Antonin Dvorak, dr Miloje Milojevič in
Jakov Gotovac. To so znamenita simfonična dela svetovnih glasbenikov velikanov, med njimi tudi dela domačih avtorjev Hrvata Golovca in Srba Mi-lojeviča. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni. Cene navadne koncertne.
Naše dijaštvo
Seja SDZ se vrši danes, dne 29. t. m. ob 8 zvečer v lokalu »Danice«, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5. Seja ie obvezna zn vsa katoliška dijaška društva v Ljubljani. — Predsednik.
"Prireditve in društvene vesli
Ljubljana.
»Ljubljana« iiua danes zvečer ob 8 skupno povsko vajo. Radi četrtkovega nastopa udeležba obvezna. Pevovodja.
Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ima pevsko vajo danes zvečer ob 8. Jutri, v sredo ob 8 je vaja tamburaškega zbora. Novi pevci in tamburaši se še sprejemajo
Ljudski oder. V sredo 30.. novembra ob 8 sestanek članstva in ansambla, ki je sodeloval pri »Zlatorogu« v veliki dvorani Ljudskega doma.
Zanimivo predavanje o »čarodojstvu« priredi lanes zvečer frančiškanska prosvetn. Začetek ob 8. Predava msgr. Steska. Udeležite se zanimivega predavanja v obilnem številu.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi na izredni občni zbor v sredo, dne 30. I. m. ob 3 popoldne v veliki dvorani hotela »Union vse ljubljanske in okoliške hišne posestnike z dnevnim redom: 1. Protest proti reduciranju fakultet ljubljanske univerze; 2. Razprava o novem stanovanjskem zakonu in pravilniku ler o postopanju hišnih posestnikov po 1. novembru t. 1.; 3. Davčna reforma; 4. Občinske zadeve ljubljanske ter protest proli previsoki vodarini in gosInVini; 5. določitev društvene članarine za lelo 1928; 6. slučajnosti. Vstop bo dovoljen snmn posestnikom in posestni-cnni proli izkaznici. Z ozirom na važnost dnevnega
reda in potrebne solidarnosti vseh posrstnikov jtrosi odbor za mnogoštevilno udeležbo.
Obrtniška stavbna zadruga. Ker je v četrtek narodni praznik, se bo vršila redna nnčelslvena seja dan prej, in sicer v sredo zvečer ob 8 v Rokodelskem domu. Prav tako bo tudi uradna ura, ki bi sicer morala biti v četrtek zvečer, to pot v sredo od 7—8. — Načelslvo
Maribor.
Akademija v bogoslovju. Jutri, dne 30. t. m. priredijo bogoslovci v proslavo 70 letnice svojega nadpnstirja akademijo z zanimivim sporedom. Nn sporedu ho med drugim Meškova pesem: Ob 70-letnici in zgodovinski spominski govor: Lav. bogosl. učilišče od znčetka do danes.
Angleški krožek v Mfiriboru bo priredil v soboto, dne 3. decembra t. 1. svojo običajno čajanko v prostorih Vesne. Na dnevnem redu je predavanje prof. dr. L Kotnika n Londonu z mnogoštevilnimi skinntičninii slikami v angleškem jeziku, recitacije in godba. Mani društva in prijatelji angleškega jezika in kuMnre, prisrčno vabljeni! Začetek ob pol 6 zvečer (pol 18).
Ostali kraji.
Vrhnika. Graničarji. Orel na Vrhniki vprizori v nedeljo 4. in 11. decembra ljudsko igro v 7 slikah »Graničarji«, ki je žela na vseli odrih limono uspeha. Vstopnice so po navadnih cenah v predprodaii v Rokodelskem domu. — Miklavžev večer. Radio !e sporočil, da se letos kol običajno oginsi Miklavž v spremstvu v Rokodelskem domu ob 0 zvečer dne 5. decembra. Priporočila pridnih in lern^ otroV bo snreiemM že vse popoldne.
Sknfja Loka: Orlovski odsek priredi v pro-slr vo 20 letnice svojega obstoja na orlovski praznik dne 8. decembra nrfrnnji imstop. Spored: Dopoldne: ob 8 služba božia z trovorom v farni cerkvi. Zvečer: ob pol 7 govor deklamacija in telovadni nastop v društvenem domu. Nastopijo člani-telo-vadci. mladci in nižji naraščaj. Po telovadbi bo prosta znbnva pri pogrnjenih mizah. Pri prireditvi sodehiie orkester kal. pros\ društva v Škofij Toki. Prileteli! in znanci Orle. pridite pogledat prireditev v obilnem š»evilul Bog živil
HAZENA.
Ubija jun. : Conco dia jun. (Zagreb) 7:1. .Tuniorke Ilirije so nastopile v nedeljo v Zagrebu proli juniorski družini novega državnega lirvaka v hazeni Concordije. Podtde so dobro igro in napravile v splošnem prav Jc:> ulis. Zlasti je ugajal napadalni trio Kezele-Mirtič-Doberlet, ki je znal z efektnimi kombinacijskimi potezami vedno znova preigrati zagrebško obrambo.
NOGOMET.
V	Ljubljani se tudi to nedeljo ni igralo nit! ene nogometne tekme. LNP je zamudil z ozirom na razmeroma ugodno vreme s lem pripraven termin za adigranje nekaterih še neabsolviranih rezervnih prvenstvenih tekem.
V	Mariboru se je v nedeljo s tekmo Svoboda: Merkur, ki je prinesla Svobodi nepričakovano zmago 4:0, zaključilo jesensko prvenstveno tekmovanje. Dasiravno se jo pričakovala zmaga Svobode, vendar je visok seore presenetil, zlasti še, ker so bili Železničarji v polju boljši. Dobro razpoložen vratar in neverjetna sreča pa sla bila dobra zaveznika Svobode. Sodnik g. Nemec je spregledal mnogo rok in foulov Svobode in ji prisodil dva očitna offside goala, kar je zelo deprimirajoče vplivalo na Železničarje. Čudno se nam zdi, da je g. Nemeo delegiran k vsaki tekmi; saj vendar ni edini sodnik v Mariboru! Pogrešamo tudi službenih objav sodniške sekcije.
Stanje prvenstvu v mariborski oblasti se z zadnjo tekmo Svoboda-Železničar v bisivu ni spremenilo. Svoboda se je s petimi točkami placirala na četrto mesto in je po točkah enaka Ptuju, ki prednjači le z boljšim razmerjem goalov. Železničar je padel na peto mesto. 1. je Maribor, 2. Rapid, 3 Ptuj, 4. Svoboda, 5. Železničar 111 0. Merkur. Ker se pomladansko tekmovanje lirične po možnosti že januarja meseca, se sedanje stanje najbrže ne bo dosti spremenilo. Edino Ptuj bo moral svoj ugodni placement skoro gotovo prepustiti kakemu drugemu klubu. /. zgodnjim pričetkom je močno oškodovan tudi Železničar, ki s svojimi najboljšimi igralci še ne bo mogel nastopili. Imel bo precej težko stališče Tudi Merkur nima izgledov na boljše mesto, luteresanlna ostane borba med Rapidom in Mariborom.
LNP je v poslovnem odboru odklonil prejšnji teden vložena protesta mariborskih klubov Rapida in Železničarja proti verificiranju prvenstvenih tekom Rapid : Maribor 0:1 in Ptuj : Železničar 4:2; oba protestu je spoznal za stvarno neutemeljena. — Pomladanska prvenstvena sezona se more v prihodnjem lelu začeti izjemoma že 1. januarja Običajno velja kot prvi termin za pomladanske prv. tekme 1. marec. Letos je zveza odredila tako zgo. den termin vsled lega, ker treba v vseh pod/vezah zaključiti prvenstveno tekmovanje najkasneje do 15. maja. Nato sledi Olimpijada, državno prvenstvo in event. srednjeevropski cup. — Z nelepimi izgredi pri trboveljskih tekmah za Olimpijski fond med rezervama in I. moštvoma SK Trbovelj in SK Amaterja, dveh hudih lokalnih tekmecev, so je moral baviti pred dnevi kazenski odbor LNP-a.
Glavni povzročitelji med igralci so bili občutno disciplinirani z večmesečno prepovedjo igranja. Na izgredih, ki pač ni 50 bili v korist športu, nosila svoj del krivde tudi oba kluba kot taka. O ti 111 bo LNP še posebej razpravljal ua prihodnji seji upravnega odbora.
I Zagrebu sta igrala v nedeljo Grndjanskl in Croalin zadnjo jesensko prv. tekmo. Tekma je končala neodločeno s 3:3, kar pa zadostuje Gra-djanskemu, da je zavzel pno mesto v jirv. tabeli; iina 9 točk. Za njim je Croatia z 8, HAŠK tudi 7, 8, Viktorija s 7, Concordia s 6 točkami, končno Železničarji in Derby vsak 7. 2 ločkamn.
V	Belgradu je prvenstvo jesenske sezone istotako končano. V nedeljo sta igrala kot jioslednja BSK in Soko 7. rezultatom 4:1, stanje prvenstva: BSK 10 točk, Jugoslavija 8, Jedinstvo 6, Soko 3, BUSK 2, Slavija 1.
* • . *
S. K. Ilirija. Seja klubovega predsedstva se i vrši danes, v torek ob 20 v kavarni »Evropa«.
Tajnik.
Narc&jte .Sievsnea'!
Kulturni pregled
Vademecum slovenskega izobraženca.
Odgovor g. Ferdo Seidl-u v »Jutru« z dne 20. nov.
V »Slovencu« z dne 9. novembra t. 1. sem pod gornjim naslovom opozoril na neresnost knjižice g. Ferdo Seidla »Moderna izobrazba« ter navedel zato nekaj zgledov, da se ne bi kdo dal prevarati ter bi od knjige to pričakoval, kar obljublja lepi naslov. Obenem me je pa tudi vodila ljubezen do mladih ljudi, ki bi lahko nasedli mnogoštevilnim zmotam, ki jih knjiga nudi. Težko, zelo težko je popraviti zlo, ki ga taka knjiga povzroči v mladih srcih. Mora jim vzeti vsako vero in s tem edino trajno moralno oporo v življenju. Da bi tem bolj podčrtal dejstvo, da tu ne gre za drugega, kot za objektivno ugotovitev zmot, sem se podpisal le z začetnimi črkami svojega imena, nad čemer se g. Ferdo Seidl silno huduje.
Odgovor na moje ugotovitve zmotnih trditev v knjižici je g. Seidl napisal v »Jutru« z dne 20. novembra t. 1. Vodilni argument njegov je, da je moj članek izšel v »Slovencu« in je torej naravno klerikalizem glavna ovira samostojnemu napredku na kulturnem, moralnem, političnem in gospodarskem polju. To zgolj politično, docela neutemeljeno opazko bi si g. Seidl lahko prihranil, kajti moja kritika nima s politiko prav nič opraviti. Precej bi pridobil na resnosti odgovor gosp. Seidla, če bi se bil držal običaja, da se dokazi ovr-žejo samo s protidokazi, nikakor pa ne s političnim sabavljanjem.
Oglejmo si njegov zagovor. Kako otroško-na-ivno mišljenje ima g. Ferdo Seidl o čudežih, priča to, kako hoče dokazati nemožnost čudežev: »Čudeži so pojavi izven prirodnih zakonov, nedostopni človeški pameti. Ne spadajo torej v prirodoznanstveno stroko.« Kljub tej deloma resnični, deloma neresnični trditvi pa na dolgo in široko dokazuje, da čudežev sploh ni. Sklepanje, da če kaka stvar ni v prirodoznanstvu znana, iste sploh ni, je ravno tak dokaz, kakor če bi zdravnik, iz dejstva, da v telesu z operacijskim nožem še nikoli ni našel pameti, iz tega sklepal, da človek nima pameti. Ravno v tem obstoji zmota g. Seidla, da se kot prirodo-znaneo vtika v stvari, ki ne spadajo v njegovo stroko ter jih ne razume. Dalje trdi g. Seidl: »Moderni veščaki v tehniki preudarjajo načrte za svoje izdelke točno po fizikalnih in kemijskih prirodnih zakonih. Delovanje teh veščakov bi bilo nemogoče, če bi se njih preudarki križali z čudežnimi izven-prirodnimi vplivi.« Ako otrok vrže žogo v zrak, bi morala ista po zakonu težnosti pasti na tla, pa jo jo otrok zadrži, ali morda zato inženirji niso več v stanu zidati mostov itd., ker je bil naravni zakon prekinjen? Hlap po svojih naravnih zakonih bi se razsubil po svetovnem prostoru, razdelil v svoje sestavine itd., toda človek ga vklene s svojo inteligenco v kotle in dimnike, da služi na ta način človeku. Podobno bi lahko rekli o strelovodu itd. Naravni zakoni so seve v teh posameznih slučajih ovirani, ali pa morda to ovira »veščake«, kakor pravi g Seidl, »v njihovih preudarkih« v delanju mostov, strojev itd. Kar more človek, more tudi Bog. ki je vso naravo ustvaril. Saj čudež ni drugega kakor izreden dogodek, ki presega vse naravne sile (človeka ali prirode) in ki je zato od Boga samega. (A. T. Sonce in senca, str. 35.) Pokazal je 3 tem g. Seidl. da o čudežih nima pravega poima, kar sem ugotovil že v prvi Vritiki. (Cfr. »Slovenec« z dne 9. novembra 1927.)
Glede Kopernika naj omenim le, kar sem ugotovil že zadnjič, da je g. Seidl pozabil omeniti v svojem spisu, da je glavno Kopernikovo delo izšlo s posvetitvijo na papeža Pavla III. Pozabil je tudi omeniti, da je knjiga šele 80 let pozneje prišla na indeks po zaslugi Galilejevi, ki je s svojimi pismi na Castellija in na vojvodinjo Kristino naravnost izzival cerkvene kroge. V njih razlaga svojo teorijo glede razlaganja sv. pisma, kar nikakor ni spadalo v njegovo področje, vrhu tega pa naravnost pravi, da če se njemu prepove o tem razpravljati, se mora tudi Kopernika obsoditi. Šele na to je sledila prepoved Kopernika in znani Galilejev proces. Gaiilei ni bil preganjan kot dober astronom, ampak kot slab teolog. (Prim. Opere II 26—64, 45 ed. Favaro.) Vidi se pa, da virov o tem ni študiral niti g. profesor Seidl. niti Drtina, na katerega se sklicuje g. Seidl, niti Troels-Lund, na katerega se sklicuje Drtina. Kongregacijski dekret namreč ne trdi nikjer, da je Koeprnikov nauk nezmiseln, krivover-ski itd., ampak omenja le, da je filozofsko napačen ln v nasprotju s svetim pismom. Besede, ki jih navaja g. Seidl, kot mnenje svete kongregacije, so le mnenje teologov, katere je kongregacija glede tega spora vprašala za svet, sodne moči pa to mnenje ni nikoli imelo. (Prim. Pastor XII, str. 203 nsl., 212—213.) Pomembno je, da je prav isto pozabil omeniti tudi g. Drtina, ki ga navaja g. Seidl. Kdor take stvari pozabi omeniti, s tem pokaže, da ali teh stvari ni vedel, ali pa, da hoče potvarjati zgodovinska deistva. Moderna znanost 5e namreč dosedaj ni prišla preko zahteve, ki jo stavi znani Bernheim v svoji knjigi (Lehrbuch der M st orise*1 en Methode, str. 300 nsl.), da mora zgodovinar vedno gledati, kake vire rabi pri svojih raziskavanjih.
Glede Giordana Bruna naj omenim le, da meni ni šlo zato, ali se je s svojimi bogokletstvi g. profesorju Seidlu prikupil ali ne. Gre le za to, ali je bil obsojen zaradi svojih astronomskih naukov, ki so ohranjeni v njegovih spisih in njegovem procesu. Trdil sem, da niso astronomski njegovi nauki imeli nobenega vpliva na obsodbo. In tega g. Seidl niti ne poskuša spodbiti, čeprav nasprotno uči v svoji knjižici.
Glede Galileja se g. profesor prav lahko zanese na Pastorja, ki sem ga citiral. Pastor pa v istem zvezku na str. 203 navaja še Sest drugih avtorjev, ki jih v svrho informacije vse lahko preštudira g. pisatelj. Viri so za zgodovinska raziskovanja po moderni znanstveni metodi bistvene važnosti. Tozadevno pa ni imel srečne roke ne g. prof. Seidl ne g. Drtina, zato se oba motita.
Nadalje g. profesor Seidl utemeljuje svojo teso: »Glede prvega najpreprostejšega živega bitja, si ne moremo mis'iti drugače, kakor da je nastalo iz než!ve snovi, kot izdelek fizikalnih in kemijskih sil.« (Moderna izobrazba str 31.) Zaradi te trditve sem opozoril g. Seidla že v prvi kritiki, da je že leta 1862. L. Pas'eur nenobitno dokazal, dn je vse, kar je živo iz živega. Temu nasproti ugotavlja g. profesor, »da ni1,če še ni prirejal poizkusov, ki bi izpričali, da živa protoplazma nastaja ali ne nastaja It, neorganskib snovi ob neznanih okoliščinah, ki so vladMe pred mnogimi mi'iioni let. takrat, ko so se pois>vi'a na zemlji prva živa bitia.* Čudovita sila logikp! Ko je šlo za pobiianje čudežev. je g. profesor Seidl zagovarjal neomajno stalnost naravnih fn fiziknlnih zakonov, češ. da bi brez njih >veščaki ne mopli zidati mostove itd. Zdaj ko gre zato. da uVŽi stvarieniu in da zngovaria samop'odnjo, sam sebi nnsprotuie in trdi. dn neznane okoliščine vendar JaHro spremenijo to stalnost naravnih znkonov Vidi se iz tega. da g. profesor svoje nazfranje o gtnl"o=ti oz. o nestalnosti prirodni^ zakonov po po-frebi spreminja. Komentar je odveč.
Enako neutemeljeno je mnenje g. Seidla o človeški duši tako glede zgodovinskih podatkov, kakor glede nauka o duši. Cerkveno naziranje o duši izvira iz sv. pisma, ki jasno uči, da ima človek dva bistvena dela: dušo in telo in da sta ta dva bistveno med seboj v zvezi, to je, da tvorita enoto. Citate iz sv. pisma lahko najde g. profesor v vsaki boljši dogmatiki. Vienski cerkveni zbor je pa leta 1811. samo znova potrdil stari nauk o bistveni zvezi med dušo in telesom proti frančiškanu Petru Jo-hannis Olivi, ki je učil, da umska duša (anima in-tellectiva) ni neposredno v zvezi s telesom. Iz tega sklepati, da ima cerkev še le od leta 1311. dogmo o duši, kakor sklepa g. profesor, je prav tako smešno, kakor če bi kdo iz dekreta lateranskega cerkvenega zbora leta 1215. o sv. Trojici sklepal, da so šele tedaj kristjani dobili dogmo o sv. Trojici, čeprav so jih že skozi tisočletje krščevali v imenu presv. Trojice. (Prim. Jansen S. J.: Die Definition des Konzils von Vienne Z. F. K. Th. 1908, 289, 471.) Kar se pa tiče drugih zgolj filozofskih vprašanj o duši. so bili pa cerkveni očetje nedvomno večkrat pod vplivom Platona in drugih, kar je pa še dandanes vsakemu svobodno.
Naziranja g. Seidla o duši (str. 34 nsl.), češ, da so to možgani in da so človeške misli potemtakem odcedki možganov, je tako surovo materialistično in v takem nasprotju z dejstvi, da si ga dandanes noben filozof-znanstvenik, izvzemši kakega g. Seidla, ne upa odkrito zagovarjati. (Prim. Die Weltanschauung des modernen Naturforschers 1907, 133.) Prav taka nesmisel je trditev g. Seidla, »da vse kar so živi možgani ustvarili dobrega, živi blaženo večno življenje. To obliko neumrljivosti opevajo in slavijo pesniki in pisatelji vseh napredujočih narodov« (str. 36). Ta Seidlova nesmrtnost je le časovna, saj znanost vsemu življenju na zemlji napoveduje smrt, kar je pa poglavitno, ta nesmrtnost ni tista, ki so o njej razmišljali in razmišljajo misleci. »Vsi pesniki napredujoči'i narodov«, ki jih omenja g. Seidl, pa ž've le v možganih učenega g. profesorja. O Aškercu se ne more reči. da re-prezentira vse pesnike slovenskega napredujočega naroda in isto velja o drugih narodih.
Spisati bi moral celo kniigo, če bi hotel le na kratko oceniti vse zmote -»možganov« g. Seidla. Obžalovanja vredno ie založništvo, ki je slovesu lepe zbirke »Pota in cilji« s tem spisom zelo škodovalo.
Glede očitkn, češ. da zdibujem, da ni več grmad, la^ko g. profesor prečita moj članek »Človeška družba in zločini« v letošnji ■»Socialni misli« in tam bo videl, da sem sploh proti vsaki smrtni kazni.
Za slovo bi g. profesorju toplo priporočil v študij gori omenjeno Bern''eimovo delo in novejših virov, preden se zopet loti podobnega spisa.
Dr. P. Antrelik Tnmi-icc. O. F. M.
M. De Bcaumarchais,
novi poslanik v Rimu.
itt. Louis Madelin, za Flersom imenovani član francoske akademije.
Moda
— Natakar! Jaz sem vendar naročil porcijo zrezka. Vi ste mi prinesli uicnda samo vzorec...
Ni dvoma, da pomenja kožuh enega najlepših komadov moderne ženske garderobe. Le žal, da je cena krznu tako visoka, da jo srednji stan komaj zmore. Na drugi strani je pa tudi res, da je kožuh neugonobljiv in da se da vedno prenarediti in končno, ko je doslužil kot vrhno oblačilo, porabiti kot topla podloga ali obrobek za drug plašč. Seveda je treba kožuh izbirati s premislekom in ia-brati vsikdair kroj s čim najenostavnejšimi linijami. Tak kožuh ostane takorekoč vedno modem odnosno se da z malimi preuredbami modernizirati. Za vsakdanjo rabo se izbere lahko krzno svetlejše barve, za popoldanske prireditve so primer ne temne barve, v prvi vrsti črna; za večerne prireditve so priljubljeni kožuhi, sestavljeni iz inaihnih kožic, ker se dajo na ta način doseči lepi vzorci. Na spiošno pa so lelos moderna v prvi vrsti dolgodlaka krzna. Zelo učinkovita novost pri kožuhih je uporaba neenakega krzna za ovratnike in manšete; vpožtev prihajajo zopet posebno dolgodlaka krzna.
Naše slike podaiajo nekaj lepih primerov mo dernih kožuhov. — Za športne prireditve, avto tn izlete so zelo priljubljene kratke jope iz krzna, h katerim se zelo podajo pletene obleke.
Volnene pletenine sploh vedno bolj osvajajo modno poprišče in izpodrivajo tkanine. Ni ga že skoraj kosa obleke, ki bi ga ne proizvajala pleteriiiiska industrija, in to kako uspelo, da moa nim trgovinam krojaški izdelki zaostajajo in iih ne morejo spraviti v denar. Zmagoviti pohod volnenih pletenin .je pa tudi povsem umljiv, saj te ob. leke niso le izredno praktične in trpežne, marveč zagotavljajo nosilki tudi vedno mladosten vtis
Pletene obleke so tem elegantne.iše, čim preprostejše so. Posebno odličen vtis napravljajo pletenine »angora«, ki so dolgodlake, izredno mehke in lahke. Dobe se v vseh modernih barvah. Zadnja novost so pletenine, pretkane s kovinskimi nitmi, sive pletenine s srebrnimi, »beige« z zlatimi, rdečkaste z bakrenimi.
Naša sLika nam kaže nekaj zadnjih novosti s tega modnega področja. Opozarjamo posebno na plašč iz ^angorac-pletenine. Nekaj posebnega pri teh plaščih je novost, da se morejo nositi na obe strani, ki sla vsaka zase popolnoma različne barve, ■fako je n. pr. ena stran siva, druga zelena itd Samo črna barva je za ta materijal neprikladna.
Končno prinašamo nekoliko ljubkih modelov za otroške oblekce. Opozarjamo posebno na rusko suknjico, pleteno iz volne in svile.
Praška kolekrija slovenskega modernega sli- 1 ter iz zbirk Narodne galerije ter nudijo v zelo po-karstva se je vrnila v Ljubljano in bo razstavljena polni sestavi vpogled v razvoj slovenskega moder.
D.nfln rlnn SO n/,Vfilllhl>!l	Anfvll.n ^nn Q /In. n/ \rtn nl,1m«,nliin ( .nimiA K#\ —__!__•	it ■ i • .
od srede dne 30. novembra do četrtka dne 8. decembra v Jakopičevem paviljonu proti vstopnini 3 Din. Razstava, ki je v Pragi zbudila tako veliko zanimanje, obsega slikarska in grafična dela zadnjih 50 let. ki izbaiajo iz državue in zasebne lasti
nega slikarstva. Gotovo bo zanimivo videti, s kakšnimi deli je bila naša umetnost na usppSni prnSki razstavi reprezentirana. Večina del je na prodaj Ker bo razstava odprta le dober teden, opozarjamo nanjo že sedaj. — Narodna galerija.
Slev, 271
-Sl-UVHNEC , dne 29. novembra 192".
iStran 7.
Gospodarstvo
Naša runania trgovina.
Glavno ravnateljstvo carin objavlja v bel-grajskih (!) listih podatke o uvozu za mesec september ter o izvozu za mesec oktober.
Po uradni statistiki je znašal
uvoz v septembru t. 1. (22.618 ton v vrednosti 695.15 milijona Din napram 132.048 ton v vrednosti 629.6 ali v zlatu 57.5 milijona Din v mesecu avgustu t. 1. Skupno smo v prvih 9 mesecih t. 1. uvozili 926.843 ton blaga v vrednosti 5238 milijonov Din napram 923.144 to-aam v vrednosti 5669.3 milijona Din v pivih de-veiih mesecih lani. Uvoz se je torej zmanjšal po količini za 0.4%, po vrednosti pa za 7.6%.
Uvoz v mesecu septembru t. 1. predstavlja po vrednosti rekord. Edino julijska številka s 630 milijoni Din sc mu približuje. To jc razumljivo, ker se že s septembrom prične jesenska sezona, ki navadno poživi uvoz poleg tega se pa že začne uvoz za zimsko sezono. Zlasti se to vidi iz zelo povečanega uvoza tekstilij.
Glavni predmeti uvoza so bili v septembru (v oklepajih podatki za avgust, vse v milijonih Din) sledeči:
bomb. tkanine voln. tkanine bomb predivo stroji in aparati jekl. predmeti kava kože sol
premog
oln. predivo jeklo pločevina
Delež bombaža, prediva
106.9 (93.1)
65.8	(46.7)
41.9	(38.6) 26.3 (27.8) 26.3 (25.7) 20.3 (18.4)
18.0	(14.3) 13.3 (8.5) 13.2 (14.4)
12.1	(9.3) 10.6 (7.3) 10.6 (11.7)
in tkanin je znašal
hmelj	87.9 (30.8)
stavbni les	72.5 (78.8)
prašiči	52.4 (58.1)
slive	52.1 (-)
jajca	35.0 (40.4)
goveda	27.1 (34.7)
baker	27.1 (22.4)
meso	18.9 (14.4)
drva	15.8 (16.9)
drobnica	15.6 (13.6)
sadje	11.8 (27.8)
sir	11.8 (-)
opij	10.4 (7.2)
v septembru 22.5% napram 24.1% v avgustu, volne, prediva in tkanin pa 12.3% napram 11.3% v avgustu, skupaj torej 34,8% napram 35.4% v avgustu. Uvažab smo tudi za 6.5 milijona Din (1457 ton) sladkorja.
Tudi je na drugi strani naš
izvoz v oktobru 1927 zelo narastel. Znašal je 361.457 ton v vrednosti 645.7 ali v zlr.tu 58.97 milijona Din; v septembru 1927 jc znašal 432.630 ton v vrednosti 582.9 milijona Din, v oktobru lani pa 418.944 ton za 8'8.86 ali v zlatu 74.84 milijona Din.
Skupno smo v prvih 10 mesecih t. 1. izvozili: 3614.263 ton v vrednosti 5249.1 ali v zlatu 479.3 milijona D;n napram 4,085.151 ton v vrednosti 6399.4 ali v zlatu 584.1 milijona Din. Izvoz je torej nazadoval po količini za 11.5%, po vrednosti pa za 17.9%.
Glavni predmeti, ki smo jih izvažali, so bili v oktobru (v oklepajih podatki za september, vse v milijonih Din), naslednji:
Bilanca.
V incsecu septembru t. 1, je bila naša zunanja trgovina pasivna radi velikega uvoza za 112.6 mi- i lijona Din; le v juliju |e bila registrirana še večja | pasivnost: 144.6 milijona Din. V oktobru jc radi zelo povečanega izvoza (napram septembru za 17.5%) pričakovati izboljšanja.
Kako se je letos razvijala naša zunanja trgovina, kaže tabela (v milijonih Din):
Uvoz Izvoz povpr. 1926.	636.0 651.5 + 15.5
1. pol. 1927 562.6 500.7 — 61.9 julij	629.6 485.0 — 144.6
avgust	537.6 529.6 — 8.0
september	695.1 582.9 — 112.6
oktober	? 645.7	?
& 1. december. Gremij trgovcev razglaša, dn ostanejo trgovine na dan ujedinjenja — 1. decembra — celi dan zaprte.
Izkaz o stanju Narodne banke z dnu 22. nov. 1027. (Vse v milij nib Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. nov. 1927.) Aktiva: kovinska podloga 471.5 (+ 1.7), posojila; na menice 1307.5, na vredn. pap. 252.1, skupaj 1570.4 (— 10.7), saldo raznih računov 1170.5 (— 71.4); pasiva: bankovci v obtoku 5(543.7 (— 120.7), drž.' terjatve 341.8 (+ 88 4), obveznosti: po žiru 825, po raznih računih 337, skupaj 1162.1 (— 42.0), bilančna vsota 9729.5; ostale postavke neizpremenjene.
Z« direktno telefonsko zrezo s Splitom Iz krogov lesne trgovine nam pišejo: Izvoz lesa iz Slovenije skozi splitsko pristanišče postaja vedno važnejši. Letos v prvi polovici se je sicer skozi Split izvozilo samo za 1 milijon Din lesa, loda izvoz stalno narašča. Izvoz skozi splitsko pristanišče zelo konvenira: Iz Splita se izvažajo velike množine cementa in da se izrabi prostor, se obenem lovori les za države iz pokrajine ob sredozemskem morju in drugod. Poleg tega še izvaža bosanski los, ki se izpopolni s sortimentom iz Slovenije. Izvoz lesa iz Splita postaja vedno važnejši tudi za nas: saj se je naš izvoz skozi Split od lanskega leta sem povečal za celih 500 odst ! Zato je potrebno, da dobi Ljubljana direktno telefonsko zvezo s Splitom brez kakega posredovanja. Ilmest- j no bi hilo, da se za to zavzamejo tudi korporacije, v katerih je zastopana lesna trgovina in industrija. ,
Promet bvlgrajske borze je znašal v prete- | klem 'ednn (samo 4 borzni sestanki mpram 6 v j prejšnjem te<'n>i) 45 (78) milijonov Din. od česar odpade na devize 38.5 (62.5) milijona Din, na efekte pa 6.5 (15.5) milijona Din.
Konkurz je razglašen o imovini Internacionalne kopališke in hotelske deln. družbe v kraljevini SHS s sedežem na Bledu; konk. komisar: dr. Jakob Prešeren, sodnik v Radovljici; upravnik mase: dr. Mirko Triller. odvetnik v Radovljici. Prvi /bor upnikov pri okr. sod. v Radovljici 12. dec. ob 10; oslasiti do 31. jan. ugotov. narok do 20 febr. ob 10. — Družba je bila ustanovljena v začetku leta 1923., njen kapital znaša 1 milijon Din.
Na prvo mesto je prišel hmelj; žita in moke smo izvažali malenkostne količine. Izvoz lesa in drv je nazadoval, kakor tudi izvoz živine in produktov, povečal pa se je sredi sezone izvoz mesa.
Zanimiv je pregled naše zunanje trgovinske bilance.
\rsza
Dne 28. novembra 1927.
DENAR.
Danes je bilo nekoliko več privatnega blaga na trgu. Narodna banka je dajala devize: Berlin, Curih, Dunaj in Praga, ostalo ie bilo privatno. Am-sterd :m je bil zaključen po 22.92, Italija po 309.125. London se je napram soboti učvrstil za 15 par na 277.20. V ostalih kurzih ni bilo izprememb. Na mednarodnem trgu sta se nadalje učvrstila Pariz in London.
Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.89 —22.95 (22.92), Berlin 13.555—13.585 (13.57), Curih 10.94— 10.97 (10.955), Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 276.80—277.60 (277.20), Ne\vvork 56.64—56.84 (56.74) ,Praga 168.05-16885 (168.45), Trst 308.125 —310.125 (309.125).
Zagreb. Berlin 13.555—18.585, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9975—8.0275, London 276.80—277.60, Ne\vyork 56.63—56.83, Praga 168.03-168.85, Trst 308.41—310.41.
Belgrad. Amsterdam 22.97—23.03, Berlin 13.555 —13.685, Budimpešta 9.930 9.965, Curih 10.91— 10.97, Dunaj 7.E95-8.025, London 276.80—277.60, Newyork 56.638 —56.838, Praga 168.05—168.85, Trst 308.25 - 310.25.
Curih. Belgrad 9.10, Berlin 123.82, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.16, Dunaj 73.11, London 25.30, Ne\vyork 518.50, Pariz 20.40, Pragi 15.363. Trst 28.225, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 86.90.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.1812, Kodanj 190.05, London 34.5925, MIlan 38.59, Ne\vyork 708.90, Pariz 27.8950, Varšava 79.53. Valute: dolarji 700.50, francoski frank 27.88, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.9850.
Prui?a. Devize: Lira 188.50, Belgrad 59.45. Pariz 132.75, London 164.55, Ne\vyork 83.755.
Di uar: N©\vyorK 17G.05, IŠorliii 7.375, London
277.
Trst. Belgrad 82.30—32.37, Curih 855—357, Dunaj 256.50—260.25, London 89.57 -89.62, Ne\v-york 18.84-18.86, Pariz 72.10 -72.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Na efektnem trgu je narasla Ljublj. kred. v LjubPnni na 130 den., v Zagrebu je bila / 'ključem po 185. Praštediona je v Ljubbani popustila na 880 den. Povpraševanje je za delnice Splita po 612 d. Mod državnimi papirji ie je učvrstilo v Zagrebu 7% invest posoj. na 85 83 25 napram 815 v pro slom prometu soboto ter 84.5 -85 v pelek. Trbovlje so v Zfgrebu narasle čez 500. Narodna banka jo bila v Belgradu zaključena po 5600.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 182 den., Praštediona 880 den., Kred. zavod 160 d., Strojno 70 bi., Vevče 133 den., Split 610 den., Ruše 280—295, Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85—85.25. agrari 52.5—53, vojna odškodnina 402—408, dec. 404—405, Krv. esk. 91, Hipo 57.5-58.3. ,lugo 94.25. Pnšte-diona 883. Liubli. kreditna 135, Šečerana 5l">-590, Drava 565- 5^5. Sl-vnnija 13.5—14. Trbovlje 502.5 505, Vevče 132.3—136.
Bderad. Nnrodna banka 3600. vojna odškodnina 400—401, 7% invest. posoj. 84.50. agrari 52— 52.25.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.50, Živno 107.50, Hrv. esk. 10.50, Jugo 11.60. Alptne 48.95, Levicam 11.45. Trbnvlie 63 10 lOmiska industr. 45.50. Gutmann °r10, Mundus 170. Slavonija 1.57.
Trst. Adria 170. Assicurazioni Generali 4290, Cosulich 173.30. Riunione adrhticn £040. Tripco-vich 269. Split cement 225, Trž. Lloyd 733 Dalma-tia 97, Oceania 96.30.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Buk. drva suha fko vag. meja 5 vag. po 22, smrekovi hlodi od 25 cm dalje, fko vg. namembna postaja 2vag. po 225; povpraševanje je za borove brzoj. drogove. S'A m, premor v vrhu 10—12 cm, 8 m 11—12'/; cm, 8 m 11— 12X> cm franko vag. prihod Sušak 330 den. Zaklj. 7 vag. Tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vso samo ponudbo, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt. ml. tir.): Pšenica 78—79 kg 2% bič. 347.6—852. dec 317-352, srem. 3-45 847.5. slav. 342.5—345' oves bač. zdmv reše-tan 275; koruza bač. st. 267.5, nav. vozn. 267.5, č"su prim. suha s kval. sir. 242.3. zn dr-c. 250. jan. °52.5, febr. 265. mireč 275. april 277.5. maj 280; zaključek 2 vag. pšenice; tendenca čvrstega.
' Novi Sa<\ Pšenic*1 b"č. 295—297.50. bač. poti. ska 300—302 50. ban. 290 292.30. sr. 293—300, r/, bač. 280- 290, ječmen bač. 245—230. oves bač.. sr. 230—235, koruza bač. stara 220—225. bač. nova 200—205. nova 12—1 212.30 215. 1—2 par. Indiija 217.30—220. sr. nova 200- 205. mokn 0 g in r?" bč. 417—425, 2 397.50--105, 5 877.50- 3S0, 6 807.50— 315, G'A 287.30. 7 257.50—265, 8 197.50—205. otrobi bač., sr., si. 175 -180, fižol bač. beli in sr. 360—370. Tendenca neizpremenjena. Promet: 7 v«g. pšenice. 31 vag. koruze, 3 vag. moke, 1 vag. fižola.
Budimpešta (terminska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica marec 32—32.44. z-klj. 32.12—32.14. maj 32.44—82.38, zaklj. 82.42—32 44, rž marec 30.82—80.96, zaklj. 30.96—30.98, maj 34.10, koruza maj 25.88—25.84, zaklj. 25.84—25.88._
Svetovno marka: C**ndre de rose Woucje mandarine
tT»iir*ol« — Pars
CerJcrem vet sinite
Bratovščina sv. Pešnjega Telesa bo imela
svojo mesečno pobožnost v četrtek t. decembra v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, o!< pol 6 pridiga in ob 0 sv. maša z blagoslovoir za žive in rajne ude bratovščine. Člani bratovščin« in vsi častilci sv. Uešnjega Telesa, udeležite se t pobožnosli v prav obilnem šlevilul
Turistka
PREDAVANJE INŽ. IIAUSSENA.
Da je vsesplošno zanimanje za smučarski spori, smo videli snoči. Do zadnjega prostora je bila polna unionska velika dvorana, ln to občinstva, med katerim je bilo večina takih, ki sami goje la spori. Polno znanih obrazov s-nio videli med njimi, znancev z naših smučarskih prireditev in izr lelov. Predavatelj je podal kratko zgodovino smu-čarstv, obširno poročal o domovini smučarstva, o Norveški, in o znamenitih holuicnkolnskih dneh, katerim prisostvuje kol največjemu zimskemu prazniku nad 50.0!K) ljudi. Na Norveškem je smučarstvo pravi narodni šport. Saj tam še danes služijo smuči ne le za šport, temveč tudi kot prometno sredstvo, v kolikor ga nista izpodrinila že železnica in avtomobil. Ugodne snežne razmere so dale temu športu prilike za popolen razmah. Zato je danes Norveška prva v smučarskem spori u in tudi zn letošnjo zimsko olimpijado bo vsem tekmujočim narodom svojim moštvom najhujša konkurenca. Najhujši konkurenti hodo Norvežanom pač Finci, ki so močni kakor v vseh športnih panogah ludi v tej. Tudi tam nudi dolga zima ugodne izglede za izvežbanje najboljšega moštva
Na letošnjih zimskih olimpijskih tekmah je pričakovati še hujše konkurence kot prejšnja' lela. Saj je bilo med tem časom posebno v skokih postavljenih že več novih svetovnih rekordov.
Inž. Ilaus-en bn tekom letošnje zime vadil tudi naše moštvo, ki se bo udeležilo tekem v St. Moritzu. Upamo, dn bo ugodna zima omogočila tudi našim smučarjem uspešno pripravo, da bodo z uspehom za topali naš mladi smučarski šport v krogu drugih narodov.
—	Morava si malo omejiti izdatke! Odpovedala bova časopise saj imava vendar radiol Saj vse zveva potom radia: novice, borzne kurze, slišiva koncerte. Čemu nama bodo še
časopisi??
—	...Hm! Hrenovke za malo južino mi boš zavija'a pa kar v anteno, je-li??
žrebanje tlrž. razred, loterije.
V soboto so v Belgradu izžrebali naslednjo večje dobitke:
40.000 Din dobi srečka 107.207.
Po 20.0(10 Din 5625 in 93.373
Po 10.000 Din 37.066, 77.023 in 99.130.
Po 401)0 Din 759. 11.332, 71.002, 87.207, 102.046 in 121.122.
Po 2000 Din 291 513 718 3242 8324 3334 5029
5882 6374 40.406 12 024 12.626 12.921 13.020 10.922 16.939, 19.959. 22.080, 24.407, 25.002, 20.091, 20.883, 27.494, 27.947, 28.308, 32.290, 32.930, 33.227, 33.927, 84.992, 36.909, 37.185, 38.396, 39.873 41.057, 44.244, 45.221, 45.427, 45.780, 17.195. 53.013, 55.388, 55.990, 59.371, 60.498, 02.019, 64.011, 64.107. 07.538. 71.225, 72.560, 73.505. 74.575, 78.307, 78.676, 83.075. 84.232, 87.440. 87.307, 88.700. 89.187. 89.839, 91.633, 91.730, 94.880, 90.271, 99.530, 102.945, 108.146, 108.918, 108.687, 111.596 112.093, IV! .99?. 118.969. 121.033, U'031. 122.671,'122. !9!. 124.296, 121.399. 124.911.
¥rernerrsko poročilo
Meteorološki 7avod V Liubl'an> <!"<• 28- novembra 1927.
Višina hnromofrn	m
Opezovania		barometer	luploin j v C 1	Kcl vloga	^etei In Drzlnn v m	Oblačnost 0—li
						
Llubljana		773-0	3	87	NE 2	10
Maribor		773*9	0	92	SW 4	megla
Zagreb		773-5	1	92	E 6	megla
Belgrad		773-7	3	84	E 2	10
Sarajevo		773-1	— 1	93	mirno	10
Skoplje		773-4	14	99	miruo	megla
Dubrovnik		76b-7	14	39	mirno	
Spili	r	767-2	13	48	j NE 4	1
PrajT«		771-3	—1	—	i mirno	megla
Vrsta i davin
oh opa?<WHn|ti
»rmmdo
4-8
3 6
4
5 0 18 18 0
2-2 -t 1 2 -I -3 8 12 -3 l
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladiuo — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem sprenienljivo vreme.
Mark Tvvain:
Kraiievič in siromak. 75
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec
Konec.
Pravica in povračilo.
Ko so se vse tajnosti pojasnile, se je vsled priznanja Hugona doznalo, da je njegova žena tisti dan na njegovo povelje zalajila Milesa. In to povelje je bil podprl z grožnjo, da ji vzame življenje, ako ne bi hotela zatajiti Miiesa Hendona. Odgovorila mu je, da ga naj le vzame, ker nima itak nobene vrednosti zanjo, in da ne bo zatajila Milesa. Nato ji je hndobni mož odvrnil, da sicer prizanese njenemu življenju, da pa bo dal Milesa umoriti. To je bilo nekaj drugega in ona mu je dala besedo in jo držala.
Hugona niso obtožili zavoljo njegovih groženj in ker je ukradel bratu posestvo in naslov; žena in bral namreč nista hotela pričati zoper njega — in ženi bi Miles ne bil dovolil, tudi ako bi hotela. Hugon je zapustil svojo ženo in se podal v tujino, kjer je kmalu za tem umrl. Grof kentski se jc pa čez nekaj časa poročil z njegovo vdovo. Silno veselje je zavladalo na Hendonskem gradu, ko sta ga novoporočenca prvikrat obiskala.
O Tomažkoveni očetii ni živa duša več slišala. Izginil je brez sledu.
Kralj je dal poiskati tistega kmeta, ki so mu užgali sramotni pečat in ga prodali kot sužnja; odvrnil g:i je "d slabega življenja, kakor ga je živel v tisli tolpi, in mu pomagal, da je bogato živel.
•	Vzel je tudi iz ječe tistega starega odvetnika in
mu odpustil kazen. Hčerama onih dveh katoličank, ki jih je videl umreti na grmadi, je preskrbel dobro domačijo in je strogo kaznoval uradnika, ki je po krivem dal bičati Milesa Hendona.
Rešil je vislic dečka, ki je ujel pobeglega sokola, in pa žensko, ki je ukradla tkalcu kos platna; prepozno pa je prišel, da bi rešil onega možaka, ki je bil obsojen, ker je v kraljevem gozdu ubil srno.
Izkazal se je naklonjenega sodniku, ko so ga obdolžili, da je ukradel prašiča, in je imel to zadovoljstvo, da je vide', da so ga ljudje visoko čislali in da je poslal velik in snošlovan možak.
Kralj je vse svoje življenje jako rad pripovedoval zgodbo svojib prigodb od tiste ure, ko ga je straža segnala od vrat kraljeve palače, vse do zadnje .polnoči, ko se je spretno pomešal med gručo delavcev, se splazil tako v cerkev, zlezel v neko grobnico ter se skril in drugi dan tako dolgo spal, da je malo manjkalo, tla ni zamudil kronanja. Dejal je, da ga pogosto ponavljanje naukov, ki jih je dobil tiste tedne, potrjuje v sklepu in nameri, da naredi svoje ljudstvo deležno uspehov teh naukov. Zavoljo tega bo ponavljal to zgodbo, dokler mu bo dano življenje in si tako v svežem spominu ohranil svoje bedno življenje. da bo v njih vedno imel sveži vir usmiljenja.
Miles Hendon in Tomažek sta bila ljubljenca kralja ves čas njegovega kratkega vladanja in sta odkrito žalovala za njim, ko je umrl. Dobri grof Kentski je imel preveč čuta, da bi izkoriščal svojo posebno pred-pravico; vendar se je izza prvega slučaja, ki smo ga bili priča, poslužil še dvakrat, preden je umrl. Enkrat, ko je kraljica Marija zasedla prestol, in drugič ob nastopu kraljice Elizabete. Eden njegovih potomcev se je jc poslužil, ko je kralj lakob 1. za?edeil prestol. Preden jc sin tega zopet uporabil to preil-
pravico, je pretekla skoraj četrtina stoletja in pred-pravica grofov Kentskih je prišla skoraj večini ljudi iz spomina; in tako se je zgodilo, da je nastal lep vihar, ko je pred kralja Karola I. in njegov dvor prvikrat stopil tedanji grof Kentski in sedel vpričo svojega vladarja, da bi vršil svojo pravico in jo ovc-kovečil. Vendar se je stvar kmalu pojasnila in stara pravica iznova potrdila. Poslednji grof Kentski je padel v domači vojski, bojujoč se na strani kralja, in ž njim je bilo konec čudne predpravice.
Tomažek je učakal visoko starost, bil je lep sivolas gospod resnobne, dobrosrčne zunanjosti. Bil je v velikih ča t h, dokler je živel in spoštovan zavoljo svoje posebne, pomembne obleke, ki je vidno spominjala ljudi, da je bil svoj čas vžival kraljevo dostojanstvo . Kjerkoli se je prikazal, so se mu ljudje umaknili in naredili pot šepetajoč drug drugemu: Dol s klobukom, ta je kraljev varovanec! In tako so ga pozdravili in prejeli v odzdrav njegov nasmeh, katerega so cenili, zakaj zgodba tega možaka je bila vse časti vredna.
Kralj Edvard VI. je živel samo nekoliko let. A ta leta je živel zaslužno. Več kot enkrat se je prigodilo, da je kak visok dostojanstvenik ali pozlačen vazal krone ugovarjal zoper njegovo usmiljenost in dokazoval, češ da je ta in ta postava, ko jo je kralj hotel izboljšati in omilili, itak dovolj mehka za sVoj namen in nikogar ne tlači; tedaj je mladi kralj uprl svoje otožne in sočutne oči zgovorno v njega in mu odgovoril:
Kaj veš ti o tlačenju in trpinčenju? Jaz in moje ljudstvo vemo, ampak ti nek
Vladanje kralja Edvarda VI. je bilo za tiste surove krute čase čudno usmiljeno. Ko se sedaj poslavljamo od njega, poskusimo, priznavajoč njegove zasluge, obdržati lo pred svojimi očmi!
= = c/. =3
2 m W
O s C- i F" F s Š. P -1*
s s ? t Š s § | f 3
- ' g" - O
« c . >
a 3 "g £ „
, Si" ~ ? - p
* i i b
ss s
_ ^ J*
- a 7
J3 <®_ »
5T
„ . ff fi1 X č 8 S '/3
CA
M-
N5	iL
J5 i.	o
_	<
— —	a
Š	I
6 £
n T>
irq
* g" 3 57
5' g
O
• S
A
52
f cr
N f D
O "
S'
N.
TO
M
M (73 _ ta
i i r O
x £ C
fi:	C
N S n » d 2 2.
I
a Jr

P «
S
s 3
3- n
JUGOfLOVAKfXE TISKARNE V LJUBLJANI
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE ♦ ENOBARVNE IN VEČ-BARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLlSEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLED-NIČE. REKLAMNE SLIKE
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstrca l-SO Oln ali vsaka besede SO par Na|man|il og'a> 3 ali S I in. Oglasi na« devet vrstic se računalo vlie. Za odgovor mam ic Na vpraian|a brez znamke nc odgovar|amol
DEKLICA 15-16 let,
bi se rada učila v trgovini. Naslov v upravi pod i Poštena in pridna 9381
MLEKARJA
Uče večja mlekarna na deželi; biti mora v vseh strokah mlekarstva in sirarstva, istotako v pisavi dobro izvežban. — Nastop službe 1. januarja 1928. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista pod; »Marljiv« 9366
ISčemo za tovarno pod-petnikov izurjene
kopirerje
evnt tudi ŠLAJFERICE.
Prednost imajo oni kopi-rerji, ki so že delovali na »Framagovih« strojih. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev, 9403.
Izurjena ŠIVILJA
se sprejme, vajena krojenja pletenin. - Ponudbe pod »Šivilja št 9447« na
upravo »Slovenca«.
V A J E N C A
ki se je že učil čevljarstva, sprejmem. Hrana in stanovanje prosta. Anton Škerjanc, Celovška cesta št 96, Šiška.	9499
P LETIL J E
izurjene za nogavice, se sprejmejo. Istotam sprejmemo učenko, hrana in stanovanje v hiši. Pism. ponudbe na upravo pod: »Pletenje 1«.	9497
Dve prodajalki
manufaktur. stroke sprejmem. Javijo naj se samo izvežbane moči. Ponudbe z naveHbo plače upravi pod: »Kranj 119—9510.«
Prodam hišo
v jako dobrem stanju, toda v hribih, dve uri od Kamnika. Cena 5000 Din. Več se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9498.
Otrociči plflkaio
ponoči v brezspanju, ako jih zastrupljate s KOFEINOM. — Dajte otrokom kavo HAG, ki je pra<Ja kava, neškodljiva, ker nima kofeina.	8666
Tvrdka A. VOLK
Llubilana. Reslleva cesta 24 nudi naleeneje vse vrste oienlčno moko In druge
mlevske Izdelke. Zahleva'le cenik i
LJUDSKA POSOJILNIM
registrovana zadruga i neomejeno zavezo u LJubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo laslno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh viog.
Hranilne vloge znašaio nad 120 miliionov dinarjev
Za Miklavža, Božič in Novo leto
ima
Oblačiinica za Slovenijo
Ljubljana - Miklošičeva cesta štev. 7
v svoji veliki zalogi različnega manufaktumega blaga najprimernejša darila.
giHi
Fiat-auto
model 503, 4 sedežni, zelo dobro ohranj., poceni naprodaj. Pism. vprašanja upravi pod šifro: »P. P.«
10 000 Din
3*" mesečno
lahko vsak zasluži. Ponudbe na: »Unitas«, Mojstrana.	9521
Klavirji
Inozemna veletrgov. vina prima u stalnu službu
dobro izvježbanog hupovaoca te poznavaoca naravnih jugosl. vina
(banatskih, štajerskih, hrvatskih, dalmatinskih i srbskih). Re-
flektanti treba da dokazu svoju sposobnost za samostalne vo-djene zaliha, da razumiju moderno podrumarstvo te da su vješti njemačkom i srbsko-hrvatskom jeziku u govoru i pismu. Navesti valja reference i dosadašnja službovania. — Ponude pod šifrom: »Samostalnost« na »JUGOSLAVENSKO RUDOLF MOSSE« D. D,. ZAGREB, Zrinjevac 20 — do 5. decembra 1927. 9507
Vsakovrstne
iMo hupeie
po aaivišjih cenah Čeme, juvelir, Ljubljana VVoIIovh ulica štev.
Tovarna in zaloga klavir iev, prvovrst. instrumentov različnih fvrdk kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila 1'glaSevanje in popravila za Glasb. Matico Konservato. rlj in druge institute se Iz gotavljajo od inoje tvrdke Točna postrežba, zmerne ee ne; tudi na obroke Izde lovalee klavirjev R. W,\R. BINEK - Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5. I nadstr
Staro litino
in kovaške odpadke ter kovine vseh vrst kupuje FRANC STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
Suhe borovnice
ponudite takoj z vzorcem »Brezalkoholni produkciji« - Ljubljana, Poljanski nasip 10. 9523
Dober harmonij i
kupimo. - P.-osvetno društvo Šent Peter pri Novem mestu.	9514
I7 jot/O Gosp. Jakob l&JCIVCI. Gabrovšek ni več opravičen, inkasirati in prevzemati naročila na kurivo za mojo tvHko, ker sem v več slučajih ugotovil, da je nastopal j imenom moje tvrdke, naročila na kurivo pa prevzemal za tvrdko Hitti | DOM. ČEBIN, premog, j koks, drva.	9503 i
ZAHVALA.
Za simpatijo, izkazano nam o priliki smrti nepozabne nam matere in stare matere, gospe
Tiike Hubadove
bodisi s sežalnimi besedami, z udeležbo pri pogrebu ali pa s poklonitvijo premnogega cvetja in vencev, se najprisrčneje zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 28. novembra 1927,
Dr. Fran Hubad, rodbina dr. M. Zarnikova.

EIIIElUElIlEOiEiUEiUESHEHiEUSEHI EHIEIHESUESslEIIIEIHE
Francosko in nemško konverzacijo iz gramatike za odrasle in otroke prevzamem. — Knaflova ul, 4/II, des. 2X pozvoniti. - M. Nactigall.
ZASEBNO •
KROJNO UČILIŠČE
Ljubljana — Stari trg 19.
V začetku decembra pouk sj/lošn. krojen|a za krojače, šivilje in nešivilje. Specialen pouk o jopicah in plaščih za pletilje (štri-karicel. Za vsako pletiljo je velikega pomena, da zna sama izdelovati kroje za jopice in plašče. Ne zamudite ugodne prilike in se tečaja udeležite!
Na fino bmnn sprej-domačo limiiU mem gospode in gospodične. -Naslov v upravi št. 9522.
Najlepša
drva
tebiri, Wolfova ul. 1/2 j
POPRAVILA
Meh? nik IVAN LEGAT
specijalisl za pisarniške stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Tefelon int. 434.

Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. Celicita KaEinSek
Vsestransko spopolnjena izdaja t mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah 1193 barvanili slik). Elegantno vezana l0( Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
IEIIIEIIIEIIiElilElliEI83EH9ElliEIHE9IIEIilElilEI'!EHIEIilEHI
Drez posebnega naznanila.
Po presrečnem skupnem bivanju nas je prehitro zapustilo nujplemenitejše srce, naša neizmerno ljub jena /lata mama, gospa
Luf&z« Hafner r«i Demšar
•danes v pondeljek 28. t. m. previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb preblnge pokojnice se bo vr-il v torek 29. novembra t. l.ob 2. uri popoldne iz drž. bolnice na poko alisre k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo 'arovale v Ljubljani iu Železnikih.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1927.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
. Globoko žalujoča Milka porof.-na dr. Val. Kožnem, hči in vse osialo sorodstvo.
Uredite si prebavo, da Vam minejo bolečine!
Uolefilno v želodcu črevili, trdo tolesno odvajanje, glavobol, pritisk krvi v glavo, ner-vozuost, noiiiaukunjc spau a, zlalu žila, slab tek - nastanejo zaradi s'abe prebave. Urelujto si svojo prebavo s preizkus nun ellkstrjem FIG O L, (la Vam minejo bolečine FIGOL-eli .sir urejuje prebavo in Vam vra u z travjo. F1GOL proizvaju in po poŠti razpošilja z navodilom o uporabi
lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2.
Poskusna steklenica z ovo om in poštnino Din 40'— Originalni zabojfiok s :i steklenicami Din 105'—, z 8 steklenicami Din 2t5'=.

NAZNANILO
otvoritve gostilne
na dvorišču hotela »TRATNIK«, Sv Petra c. 25 dne 27. novembra 1927 — kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja iz lastnih vinogradov. Priporoča se za obilni obisk
A. SUNARA.
		
\ ' m*;	■* V	^ ' l
Ali se hočete temeljito osvoboditi
proiina in revmatizma?
Revmatizeiu ]e grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči. pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bole/en, in prav pogosto niso boli. kj jimdaiemovsa druga imena, nič drugega kot revma-tizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, seda zopet otekli udje. skliučene roke in noge. trganje, zbadanje po raznih delih lelesa da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli Kakor pa je raznolika |>odoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostran„ka so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se prijioro-čajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam Iu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem, ki
je pomagalo
že mnogim bolnikom.
Naše zdravljenje je izborno in uiinltnie naglo. Ha si pridobimo prijateljev, smo se 0U10Č1I1, da bomo vsakomur, ki nam piše
poslali popolnoma zastonj
našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar lorej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvobodili svojih bolezni brez vsake nevarnosti, nai piše še danes:
August Marzke, Berlin-Wiiniersdorf Bruchsalerstrasse 5. Abt. 319.

lipsevlenslia knjigarna
v Uubllani
priporoča:
Adrian Dr. Jos., I>ie Erziehung zur Frommigkeit.
Ein Veisuch streng psychologischon Aufbaues, 80 str., vezano 36 Din.
Borkovvski S. v. D., Fiihrende Jugend. Aufgabeu und Geslatten junger Fiihrer. 107 str., vezano 63 Din.
Borko\vski S. v. D., Rcifedcs Leben. Ein Buch der ^elbstzucht f. d. Jugend. 362 str., vez 76 Din.
Brey Henr. Von ewiger Lic bo. Eucharistische Ge-dunken. 18-1 str., vez. 56 Din.
Christ J., Der Laienapostel. I. Des Mannes Kredo 294 str. 36 Din.
Gatterer M., Im Glaubcnslicht. Christliche Gedan-ken uber das Geschlechtsleben. 115 str., 17 di-uarjev.
Geyser J., Auf dem Kampffelde der Logik. Logiscli-Erkenntnistheoretische Untersuchungen. 288 str., vez 114 Din.
Keppier P. W., Wasser aus dem Fclsen. I. zv. Neue Folgen der Homilien u. Predigten. 378 str. 90 Din.
Lennerz H., Natiirliche Gottcs Erkenntnis. Stel-lungsnabme der Kirehe in den letzten Hunderl Jahren. 253 str., vez. 1-11 Din.
Masenius P. J., Exerzitien und Missionsbiichlein. Ein Fiihrer auf dem Wege zu einem reinen. frominen u. vollkommenen Leben. 158 str. 24 Din.
Mey-Hoch, Vollstiimliirc Kateclicscn. I. in II. zvezek 560 str., nevez. 136 Din.
Meyer K., Ex ore Infantinm. Kinderpredigten In der Kindersprache. 134 str., vez. 66 Din.
Nepp Dr. J., Gottcs Worl bleibt ewig neu. Fiinf-Mi-nuten-Predigten auf alle Sonntage und ge. botenen Feiertage des Kirchenjahres. 104 str., nevez. 62 Din.
Pfliegler M., Homilien der Zeit. auf alle Sonntage des Kirchenjahres. 309 str., vez. 91 Din.
Puntigam A. S. J., Ditrcli die Stiirmc der Jugend. Gedanken und Geschichton fiir jeden Jiing-ling und Jugendfreund. 152 str., nevez. 26.5C dinarjev.
Ricking Dr. E., .Testis, der lleiland des Werktages. 150 str., vez. 41 Din.
Schilgen H., Dn und Sio. Des Jungnnnns Stellung zum Miidchen. 165 str., nevez. 4(1 Din.
Schulte Dr. J., Die Kirehe nnd dio Geblldcten. 278 str., vez. Din 33.50.
Tisthler P. F., llandbiicli zur I^eitung »Fes Dritten Ordens des heiligen Franziskus. I. del: Die Hegel des Drilten Ordens. 378 str., vez. 190 dinarjev.
Triller Dr. G., Scelonleuchte. (iedanken und Grund-satze fiir das innerliche Leben. 167 str., nevezano Din 22.50.
Triller Dr. G., Am Herzen Jesu. 92 str., nevez. 15 Din.
Zoozmann, AVeg "»d Wille zmn Krfolg. Ein Hand-buch der Lebensklughcit. 200 str., vez. 80 Din.
Znch F.. Modcmcs oder katholisches Kulturidcal. 404 str., vez 150 Din.