60L00200 bij** sb c' <0 ško J drufi PRIL 855A OSREDNJA KNJUN^A P.P.126 66001 KOPER iL?tnina Plačana v gotovini ®ab- Postale I grupcx, SKI DNEVNIK Cena 200 Ur Leto XXXffl. Št. 109 (9717) TRST, sobota, It maja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Jo tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskarni pRrt-.i7a.nsld DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 0 #»? 'i l!i $ ? d & JlIM, 13. — Drugi dan napetosti in strahu v italijanskem glavnem Uls™- Kljub številnim spopadom, na srečo ni prišlo do hudih posle-^ Napeto vzdušje, ki ga gre beležiti v središčnih ulicah, na katerih, j, se "d včeraj dokajšnje število karabinjerjev in policijskih agentov, pj *®Jeto tudi politične in sindikalne sile ter sc je odražalo na raz-U'1 o javnem redu v poslanski zbornici. Zabeležiti moramo vrsto if fj. 'Unikejev, stališč, poslanskih vprašanj, ki so jih objavili tako vee-i *VCter smfrti mlade Giorgianc Masi, kot v teku današnjega dne. stv *°m,|nikeju komunističnega vod-j.® le rečeno, da je položaj če"- jTll d tor, v1 j*. 0* Jj«1 K d 0 EDINI IZHOD IZ SEDANJE KRIZE JE POLITIČNI SPORAZUM MED STRANKAMI Prepoved vseh javnih manifestacij v Rimu povod za izgrede provokatorskih skupin _ v" • Tudi včeraj neredi in spopadi v Rimu - Številne obtožbe glede delovanja policijskih agentov v civilu - Poročilo notranjega ministra Cossige v poslanski zbornici - Obdukcija trupla Giorgiane Masi - Poskus samomora Masijinega zaročenca lj resen in da skušajo obo- bq i kar lisi konzulame oblasti izročile potni j|(’ * redno linijsko vožnjo iz Mo-ju Na letališče šeremetjevo sta fKjPPspremila člana političnega u-iij a KP SZ Suslov in Ponomarjov, 8 ji zaželela veliko uspeha in ^e v domovini, (Ul Španiji je povratek »Pasionarie* t|Vj Jnan le nekaj sto izbranim aktu J'tar>) komunistične partije, med-Uu so voditelji dajali protislovij e12jave in napovedovali vrnitev l4in ,nec prihodnjfcga tedna. «Pa-lišo, lia* ie na madridskem letate . stopila z letala v družbi svoje w. "vC Tnoiirv Fnlimn aK tnhrnnin Irene Falvon ob vihranju Coli11 : ni pustila časnikarjev. Po- Cciici-' zastav s terase» kamor pa la je tovariše, nakar so jo ta?r«u v zaenkrat iz varnostnih •°gov neznano rezidenco. ^oditeiji Kpg so pozneje dejali, tp 'ls° marali, da bi se povratek djJjaoarie* spremenil v množično ti ^straeijo, ki bi utegnila sproži-kjo e^re,3r>e polemike. Napovedujoč Pa, da bo Ibarrurijeva spre-lEpj1*8 na volilnem zborovanju ji, | ki bo v nedeljo v Asturiji. namreč «Pasionaria» nosilec kjJf, namreč « T*datne liste. Hdhb,Povratku v Španijo sta pred-KPI Luigi Longo in tajnik tba'c° Berlinguer poslala Dolores ly6r)l'rijevi brzojavko, v kateri po- ’ da se z ni° radl|ieta °b (iulj . kn v domovino in voščita na-srečo v boju za napredek in CšHa a<'iJ°, kateremu je »Pasio-- a* Posvetila celo življenje, (st.s.) Briani zaprav žrtev napada, saj so jih demonstranti napadli z molotovkami in z železnimi palicami, kar dokazuje, da je prefektov odlok popolnoma u-pravičen. Cossiga je tudi dejal, da je policija nastopila z veliko mero previdnosti. Napetost, ki se je stopnjevala že od včeraj, se je spremenila danes v nove spopade. Iz številnih šol sb krenili majhni sprevodi študentov, ki so se po večini takoj vrnili v šole, ko so opazili po ulicah močne policijske oddelke. Študentje iz tehnične šole «Fermi» pa so napadli in zažgali misovsko sekcijo, nakar jih je policija razpršila. Popoldne so se zbrali v različnih mestnih četrtih štirje študentovski sprevodi. Skupščina univerzitetnih študentov je izglasovala resolucijo v kateri je rečeno, da je treba odgovoriti na provokacijo z miroljubnimi manifestacijami. študentske feministične skupine so počastile spomin umorjene Giorgiane Masi tako, da so na kraj, kjer je padla mlada Masijeva, položile šope cvetja. Na shodu feministk so mnoga dekleta pripovedovala o včerajšnjih dogodkih. Zanimivo je pričevanje dekleta, ki je povedalo, da je bilo sinoči v Ul. Arenula, ko je videla zakrinkanega demonstranta, ki se je približal skupini policajev. Nekaj minut je govoril z njimi, nakar je prečkal ulico ter se približal fiatu 127, pri katerem so bile štiri osebe v civilu. Dekle je bilo zelo blizu ter je slišalo, da je rekel: 4-Kako pa bomo ločili naše od drugih?* To je bilo približno ob 8.20, samo nekaj minut kasneje pa je Giorgiana padla, potem. ko so nanjo streljali iz samokresa. Dekle je izrazilo mnenje, da so se polh čaji, ki so streljali, bali, da bi v.A deli svoje tovariše, ki so se pomešali med demonstrante. V zvezi z demantijem notranjega ministrstva, ki jc odločno zanikalo, da bi slika, ki jo jc danes objavil rimski dnevnik «H Messag-gero* predstavljala policijskega a-genta v civilu s samokresom v roki, je «Lotta Continua* objavila sporočilo, v katerem pravi, da bo jutri objavila sliko, na kateri se razločno vidi ista oseba v skupim policijskih agentov. «Lutta Con-tinua» tudi navaja pričevanje ranjene Elene Ascione, ki je tudi preiskovalnemu sodniku Santacro-ceju izjavila, da so v trenutku, ko je bila ranjena streljali samo s tiste strani, kjer je bila policija. Danes so izvedli obdukcijo nad truplom Giorgiane Masi. Ugotovili so, da je Giorgiano zadela krogla iz samokresa kalibra 22 in sicer v hrbet, ne pa v trebuh, kot so mislili v začetku. Njen zaročenec Gianfranco Pappini, ki ga je preiskovalni sodnik zasliševal vso noč, si je skušal opoldne -vzeti življehje s plinom. Ostal jo nami-eč doma, ko so mati in oba brata odšli v mrtvašnico. Ko se je njegov brat Roberta vrnil domov nekaj pred 13. uro. je ugotovil, da so bila vrata zaklenjena, iz stanovanja pa je prihajal močan duh po plinu. Mladenič je vdrl v stanovanje in našel brata na tleh. Takoj so ga odpeljali v Madridu tij^JJJ?IIID, 13. — Italijanski zuna-kitoviister Amaldo Forlani je do-v Španijo, kjer bo imel u- 80J* razgovore s španskim kole-Agiurrom. '""»Illliii,,,.............................................................. LONDONSKI VRH UTRDIL POLOŽAJ BONSKE VLADE Uspeh zahodnonemškega kanclerja (Od dopisnika Tanjuga posebej Primorski dnevnik) yieSe„.N. 13. — Po dolgih «suhih» Je zall°dnonemški kancler ri tič: Sl?hmidt, v katerem nekate-strankarski kolegi vidijo k foj lzmed poglavitnih sokrivcev % s)z°* hi pretresa socialdemokrat-„ l°-nko, le zabeležil debelo toč- k „ ?°j prid. Londonska srečanja od konference «bogate» h^a' lc,e’ .Preko sestanka NATO ®erij' ■ četvernega razgovora o ■ ste ,n hončno vse do pogovora, 0a Schmidt in Jimmy Carter ** H na *............. Ve ,la ^*ri oči in za ko-Ser, Prauzapran samo ugiba, ''i s0 ie bil, vse to v krogih, “eBa lovorjev venec uspes- m je ?nclerja. čeprav poudarjajo, ^e]a‘J°nd°n predvsem potrdil na-» vlon-Ba amer‘škega predsednika ^fmvega med enaki mit, ob %ija cndarle ne skrivajo prepri-L^hikr, ie Prav zahodnonemška %> (: Ponudila sestanku zavezni-%ko .(>snovo, na kateri so se ^ZaL .pili in manifestativno za-kn .. °cj črnogledcem, ki so ra-tu,rne enotnosti pričakovali , 6les. nehaj akcijskih sklepov. i,®a Predstava se bo za vsa-sodelujočih na london-P^kniku* doma sprelevila v sivo in ponekod črno vsakdanjost hudih gospodarskih in drugjh napetosti. Prav v tem pa se skriva razlog zahodnonemškega zadovoljstva. Kanclerja in njegov kabinet demo-kristjanska ofenzivna opozicija sicer ognjevito napada spričo zadnjih prisluškovalnih afer, še bolj pa zaradi ponesrečenega «počasnega starta* in zamere pri dvanajstih milijonih upokojencev je njegov ugled sicer o-majan, toda samo zaskrbljeni nasprotniki in pesimisti lahko zatisnejo oči pred dejstvom, da ima gospodarni in preudarni kancler v vodenju svojega nacionalnega gospodarstva pravzaprav zelo srečno roko. Stopnja rasti cen se trenutno giblje okoli 3,8 odstotka, stopnja gospodarske rasti okoli 4 odstotkbv, pogajanja med delodajalci in sindikati so navrgla poprečno povečanje plač za okoli 6 odstotkov, še kakšen dan in povprečni zahodni Nemec — rllans Miller» se bo v celoti lahko posvetil razmišljanjem o sončnem Jadranu, o švicarskih Alpah, kolo-seju, Španiji ali Tenerifi. Miza je torej, kar se da dobro obložena, marka je rtežka* in največ, kar lahko prvi državnik s srečanja s predstavniki tistih, ki se jim ne godi tako dobro prinese domov, je zagotovilo, da se jim ni treba P ničemer, odreči, še več, loiuionske «.zapovedi» pravzaprav v višjem interesu «svobodne trgovine» in «bor-be proti protekcionizmu* bolj obvezujejo slabše partnerje, kot tiste, ■ki naj bi jim priskočili na pomoč. Razlogov za to. da je kancler zadovoljen je torej več kot dovolj. Bilo bi enostransko, če bi prav vse pripisali dejstbu, da se je v londonskem kotlu Jzboril zato, da so tako rekoč vse neposredne zahodno-nemške koristi spremenili v obvezujoče načelo. Razen ploskanja, ki si ga je zaslužil za spretno zagovarjanje lastnih interesov, kot predstavnik države, ki več kot 30 odstotkov svojega družbenega bruto proizvoda nameni v izvoz, je Schmidi zabeležil tudi pomemben uspeli kot zagovornik politike «majhnih korakov* in strpnega nadaljevanja popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom. Gotovo je njegova zasluga, da je tudi Jimmy "Carter nekoliko omilil svojo vnetost moralističnega borca za človekove pravice, ki je že grozila, da resno omaja stebre zgradbe, ki je zrasla na določeni stopnji medsebojne strpnosti in popustljivosti obeh strani. Po današnji anketi o javnem mnenju, ki jo je objavila zahodnonemška tiskovna agencija, je Jimmg Carter s svojim nastopom v Londonu dokončno osvojil simpatije tukajšnje jav- nosti. Kar 88 odstotkov zahodnih Nemcev je , Curlo Rivolta («Ropuhblica»), Pino Binaco («Paesc Sera»), Renato Gaita in Marco Ciapca (»Mcssaggc-ro»), Stefana BonMIi in Vincencu Sparagna (»Manifest«*) ter Pino Palmieri in Daniele Rc-pctlo (ADN - Kronos). Časnikarji podčrtujejo dejstvo, da današnji «Messaggero» objavlja na prvi strani sliko agenta v civilu oblečenega v belo majico, ki sc kradoma premika za parkiranimi avtomobili s samokresom v roki. »Ker smo zaradi svoje službene do'žnosti bili tam v neposredni bližini lahko pričamo, da so agenta fotografirali na Trgu Cancelle-ria, kjer pa sploh ni bil sam, temveč je bilo na območju Kurza Vittoro. Trga Caneelleria, Trga San Panlaleo in Ul. Baul-lari večje število oboroženih policijskih agentov v civilu. V pop ilm-ni soglasju z uniformiranimi agenti in pod neposrednim vodstvom istih poveljnikov so agenti v civilu delovali čez cel popoldan 12. t.m. in so večkrat streljali na množico, ki jih je s Trga de’ Fiori obmetavala s kamenjem. Moramo nadalje pripomniti, da so agenti imeli dtftge lase in take obleke, da jih je bilo lahko zamenjati zg demonstrante. Med drugim so -istega agenta nekaj ur kasneje posneli tudi za televizijski dnevnik TG-1, ko se je s palico v roki pomikal po mostu Garibaldi, malo časa zatem ko so odstranili barikado demonstrantov.* .....................i..iiiiiiiiin„i„„m„mt„im„iiiiim„iiiiiii,i„„„iiiii„i„i,„„|,T„„„„,i„„„„„,j,i,ll„lml„lll|,„„,1„|jj1'|^i^|||„ll,1||)-g V poosimskem razdobju okrepljena vloga in pomen Unije Italijanov Uvodno poročilo prof. Ferrija - Pozdrav dr. Šiškoviča v imenu SKGZ - Prihodnji mesec konferenca na osnovi novih pravil PULJ, 13. — «K formulaciji helsinških načel smo tudi prispevali in to ne samo z besedami, temveč tudi z dejstvi, kot dokazuje zaključek osimskih sporazumov, katerih ratifikacija odpira novo razdobje v tem predelu Evrope in sveta*, to je ena izmed zaključnih misli poročila poslovodečega predsednika, Unije Italijanov za Istro in Reko, Luigija Ferrija, na 15. skupščini Unije, ki se je danes sestala v Pulju. Prof. Ferri je poročal o delovanju Unije od zadnjega občnega zbora 1971. leta in napovedal konferenco čez mesec dni v Kopi-u že na osnovi novega statuta, ki predvideva delegatski sistem. V predsedniškem ppročilu je bil govor o polemičnem preteklem razdobju in o različnih stališčih. Predvsem pa je Ferri podčrtal obsežno in konstruktivno delo, ki ga je Unija opravila. Poudaril je pravilen odnos do rabe jezika, kjer ne gre samo za «svobodo» rabe materinega jezika, temveč za »kvalitetni odnos* do materinega. jezika, kar pomeni. da odnosa do jezika ni mogoče zožiti na monolog brez sogovornika, temveč zahteva s strani večinskega naroda konkretne obveze, pomeni ureditev delovnih mest, zagotovitev sredstev in sprejem številnih ukrepov. Odnos do nacionalne skupnosti je obravnaval s stališča skupnosti kot celote in vseh njenih komponent, kot tudi z vidika specifičnih nalog, ki jih opravlja Unija. V tej zvezi je podčrtal vlogo sredstev obveščanja in šolstva. Na skupščini je bilo predloženo tudi zelo obsežno poročilo o delovanju od 23. maja 1971. leta, iz katerega izhaja, da sestavlja sedaj u-nijo 20 skupnosti in med njimi tri največje na Reki, v Pulju in Rovinju. Poročilo obravnava sodelovanje Unije s Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo, tržaško Ljudsko univerzo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Podrobneje je orisano obsežno delo. ki šo ga opravile kulturne ter druge inštitucije, vključene v Unijo. Petnajsto skupščino je v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pozdravil ravnatelj koprske televizije in predsednik komisije za manjšinska -vprašanja o-balne konference socialistične zveze, Dušan Fortič. ki je izhajal iz načelnih pristopov reševanja manjšinskih vprašanj. Prisotni so še zlasti toplo pozdravili' predstavnika Slovenske kulturno-gospodarske zveze dr. Karla šiškoviča. ki je orisal kompleksen pristop k manjšinskim vprašanjem in obravnaval celotno. ne samo kulturno, temveč tudi socialno in gospodarsko problematiko manjšine. V imenu socialistične zveze teiovnega ljudstva Hrvaške je Uniji želela uspešno delo Zorka Prodanovič, ki je povezala vprašanja nacionalnosti s splol-rim razvojem i- 4,de m podčrtal* vlogo kulturnega sodeloVanja z matičnim narodom. Zorka Prodanovič je tudi govorila o pozitivni vlogi Unije in njenih visokih načelih, ki izhajajo iz tradicij narodno-osvobo-dilnega boja. BOGO SAMSA TRŽAŠKI DNEVNIK PRED RAZPRAVO IN GLASOVANJEM O PRORAČUNU V PRIHODNJIH 10 DNEH SKLEP 0 USODI POKRAJINSKE UPRAVE Že sklicane Štiri zaporedne seje pokrajinskega sveta - Izid, glasovanja skrajno negotov - Senca komisarske uprave V prihodnjih desetih dneh se odloča usoda levičarske pokrajinske uprave, ki ji predseduje socialist Lucio Glier:i . Pojutrišnjem, v ponedeljek, se namreč začne kočljiva razprava o proračunu za leto 1977, kateri bsdo nato posvečene še naslednje seje 20.. 23. in 24. maja Naj omenimo, da prav 24. maja zapade rok. ki g« je določil deželni nadzorni odbor za odobri tev praracuna. sicer bo imenovanje izrednega komisarja neizbežno. V poneaeljek bo na dnevnem redu predstavitev proračuna, ki ga je levičarski odbor izdal po sicer kratkih, toda intenzivnih posveto vanjih s sindikati, občinskimi u-pravami in nekater mi gospodarskimi kategorijami. Istega dne ba maral pokrajinski svet odobriti vrsto sklepov upravnega značaja, kočno pa bo po vsej verjetnosti na vrsti tudi glasovanje o spremembi pravilnika, ki naj omogoči rabo slovenščne s strani staven skih pokrajinskih svetovalcev. .Kot srna omenili, bo do končnega glasovanja prišlo v torek. 24 maja. rezultata glasovanja pa za sedaj ni mogoče predvideti. Levičarski odbor lahko zanesljivo računa le na 12 glasov od skupnih 30 svetovalcev, kolikor jih šteje pokrajinski svet. medtem ko opozicija (polep KD še indipendentist in trije nrsovci) razpolaga s 14 glasovi. Odločilni bodo zato štirje glasovi predstavnikov Slovenske skupnosti, socialdemokratov, republikancev in liberalcev. SSk je menda usmerjena k temu, da glasuje za proračun, da bi preprečila komisarsko upravo, k temu pa naj bi se nagibali tudi liberalci. Republikanski predstavtik naj bi nameraval glasovati proti proračunu medtem ko ie še v dvomu stališče socialdemokratskega predstavnika. PSDI ie sicer iavno napovedala, da si bo prizadevala preprečiti krizo v obeh tržaških krajevnih unravah, občni in no-krajini. vendar se v zadniem času kažejo znaki odklona od tega načelnega stališča. Oglrd prostorov za trgovski tehnični zavod Profesorski zbor trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* si je včeraj ogledal prostore paviljona B v psihiatrični bolnišnici, v katere naj bi se šola preselila. Znano je, da ravnateljstvo šole in zavodski svet že dolgo pretehtavata razne možnosti, da bi zagotovile šoli boljše prostorske pogoje. Prostori poslopja Vrdelski cesti že dolgo ne zadoščajo več naraščajočim potrebam trgovskega zavoda in liceja. Svoj čas se je veliko razpravljalo o dozidavi ali nadzidavi tega poslopja, ta možnost pa je zelo omejena. Dokaj ugodnejše perspektive so se odprle z izpraznitvijo številnih poslopij v psihiatrični bolnišnici, potem ko so uvedli decentralizacijo psihiatrične oskrbe. Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda je tedaj (od tega je poteklo že leto dni) zaprosilo pokrajinsko upravo, naj dodeli prostore tudi tej šoli. Tedanja uprava je na prošnjo načelno pristala, nova uprava pa se je obvezala, da nalogo tudi izpelje. Paviljon B, kj so ga namenili slovenski šoli, si je pred nekaj tedni ogledal zavodski svet ter izrekel o prostorih ugodno tnnenje. Takšno mnenje je imel tudi profesorski zbor med včerajšnjim ogledom. Poslopje je namreč obsežno in funkcionalno in ima čudovito lego.' Za trgovski tehnični zavod je to nedvomno velika priložnost, ki bi jo bilo škoda zavreči, posebno še ob perspektivi, da bi državne šolske o-blasti sprejele prošnjo za ustanovitev slovenske šole za geometre ter elektrotehnike. • V avditoriju »Zanon* v Vidmu bo v času od 16. do 19. maja vsedržavni kongres Italijanske zveze delavcev s področja gradbeništva (CISL). Kongresa se bo udeležilo 550 delegatov iz vse Italije, prisotna pa bodo tudi odposlanstva sindikalnih organizacij iz' 38 tujih držav. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Odobren proračun nabrežinske občine Na sinočnji seji je občinski svet v Nabrežini odobril občinski proračun za leto 1977. Za odobritev proračuna je glasovalo 11 sveto valcev (KPI, PSI in SSk), vzdržal se je socialdemokratski svetovalec. proti pa je glasovalo 6 sveto valcev KD. Za odobritev proračuna z absolutno večino sta bila o-dtačilna glasova svetovalcev SSk Tako je bila odstranjena nevarnost komisarske uprave in je zagotovljeno nadaljnje poslovanje občinske uprave. Podrobneje bomo še poročali. Važno obvestilo dolinske občine Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes v jutranjih urah v Borštu manjkal električni tok. Zaradi popravil na glavni vodovodni cevi pa bodo v Rpljuncu, Kroglah in Dolini v ponedeljek, 16. t.m., od 9. ure dalje za nekaj ur prekinili dobavo vode. OB 30. OBLETNICI POMORSKE SOLE V PIRANU Bogat kulturni večer bodočih pomorščakov SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Otroška In mladinska zboVovska revi|a NAŠA POMLAD jutri, 15. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu Prodaja vstopnic eno uro in pol pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča Kino PRIHODNJI TEDEN PRI MIRAMARU Kongres o sestavi teleskopa za raziskovanje vesoljstva Teleskop bosta skupno izdelali organizaciji NASA in ASF - Leta 19811 ga bodo šzstre. lili v vesolje, od koder bo več let posredoval na Zemljo informacije o njegovi strukturi Od ponedeljka do srede bo v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru mednarodni znanstveni kongres, ki ga organizira Evropska vesoljska a-gencija (ASE) in na katerem bodo razpravljali o dveh pomembnih temah za Evropsko gospodarsko skupnost. V prvih dveh dneh bodo znanstveniki razpravljali o' dolgoročnem načrtovanju evropskega znanstvenega vesoljskega programa. Izhodišče za razpravo bosta dva dokumenta, ki sta jih pripravili posvetovalni znanstveni skupini ASE in jih pred-kratkim izročili znanstveni skupnosti. Prva skupina, ki preučuje predvsem sončni sistem in ki ji predseduje prof. J. Geiss iz Berna, bo nastopila prvi dan kongresa, druga skupina, ki se ukvarja z astronomijo in ki ji predseduje prof. G. Setti iz Bologne, pa naslednji dan. Zadnji dan kongresa pa bodo znanstveniki obravnavali vprašanje a-meriškega vesoljskega teleskopa, ki ga bodo izdelali strokovnjaki ameriške vesoljske organizacije NASA v sodelovanju z evropskimi državami. Teleskop bodo leta 1983 izstrelili v vesolje s pomočjo posebne rakete. Naprava bo ostala v vesolju najmanj 15 let in znanstveniki si od tega podviga obetajo, da se bo človeško znanje o izvoru in strukturi vesoljstva znatno povečalo. Evropska gospodarska skupnost bo sodelovala z deležem 15 od sto, in sicer prek organizacije ASE. Na kongresu pri Miramaru bodo razpravljali o tem, v kakšni obliki naj bi evropski znanstveniki sodelovali pri pobudi in v kakšni meri naj bi se lahko posluževali. vesoljskega teleskopa, ko bo ta opravljal svoje poslanstvo v medplanetarnem prostoru. V okviru ASE je bila v ta namen ustanovljena posebna znanstve- •lllMIIIIIIIIIIVIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIMimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIMMIIMMIIHIIIHIIH ALM1RANTEJEV NASTOP NA TRGU SV. ANTONA Odkrito provokatorski značaj današnjega misovskega shoda «Fronle della gioventu» napovedal sprevod po mestnih ulicah . KPI poziv? k budnosti Neofašistično zborovanje, ki je bilo najavljeno za danes zvečer ob 19. uri na Trgu sv. Antona in na katerem naj bi govoril misovski kolovodja in bivši prvak zloglasne sa-lojske republike Giorgio Almirante, ima očiten namen, da ustvari tudi v našem mestu tisto ozračje napetosti, ki je v drugih krajih Italije že povzročilo toliko gor ja, in človeških Žrtev: zadnjič še predvčerajšnjim v Rimu, kjer je bilo v neredih ubito komaj 19-letno dekle. Prav tako pa se izzivalna manifestacija MSI vključuje v tista kampanjo krajevnih reakcionarnih krogov, ki skušajo izrabljati določeno nasprotovanje nekaterim postavkam osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo za uveljavljanje preživelih pozicij in lastne politične koristi. Zgovorno je namreč dejstvo, da bi moral Almirante govoriti o »integralni prosti coni*, za katero se vsaj z besedami zavzemajo Giuricin in drugi predstavniki »odbora desetih* oziroma »občinske liste*. MSI je namreč, kot poroča tržaški italijanski dnevnik, predložil zakonski osnutek za u-vedbo proste cone v Trstu, ki bi sicer ne bila »integralna* (tudi mi sovci, kot Giuricin, vedo, da bi bil ta predlog nesprejemljiv), ampak omejena, saj bi jo morali ustvariti po vzorcu goriške, Toda ne glede na bolj ali manj proglašene namene današnje ma nifestacije, je jasno, da prihod Al miranteja v tem kočljivem trenutku prav gotovo ne vpliva pomirjevalno na politično ozračje v mestu. Da bi bila napetost zagotovljena, si še posebno prizadeva misovska mladinska organizacija »fronte del la gioventu* (njen sedež v Ul. Pa dulna je postal izhodišče za razne Skvadristične izpade), ki je s svojim letakom napovedala sprevod od Drevoreda XX. septembra na Trg »v. Antona ob priliki Almiranteje- vega zborovanja. Včeraj so neofašistični mladinci delili letak, v katerem je med drugim rečeno, da je kvestura prepovedala sprevod. To pa je — kot so nam potrdili na kvesturi — le izmišljotina, saj kvestura ni mogla prepovedati sprevoda, ki ni bil formalno najavljen, kot to določajo predpisi zakona o javni varnosti. Funkcionarji tržaške kvesture so se omejili na to, da so o-pozorili misovske voditelje, da bi zaradi pomanjkanja vsakršnega obvestila kvestura ne mogla pooblastiti izvedbe sprevoda. To pa je zadostovalo neofašističnim prenape-težem, da so — kot smo omenili — izdali nov letak z lažjo o prepovedi sprevoda z odkritim namenom, da povečajo napetost. Povsem nujno je torej, da so demokratične sile zaskrbljene in da pozivajo k budnosti. Včeraj smo poročali o pobudi občinskega antifašističnega odbora, danes pa beleži mo proteste KPI, tovarniškega sveta mehanične tovarne VM in »lotta continua*. Tajništvo avtonomne federacije KPI je že storilo ustrezne korake pri pristojnih oblasteh, da bi bila neofašistična manifestacija prepovedana. Poleg tega pa KPI poziva vse antifašiste, Slovence in Italijane, naj povečajo budnost pred morebitnimi novimi provokacijami in naj zavarujejo sedeže demokra tičnib ustanov. na skupina, ki ji predseduje prof. F. Pacini iz Firenc. Kongresa se bo udeležilo okrog 150 znanstvenikov iz 11 evropskih držav, ki so včlanjene v ASE. Iz ZDA pa bo dopotovala predstavnica NASA dr. N. Romanova, ki bo prisotnim orisala vesoljski teleskop in metode za sodelovanje pri razvoju skupne pobude. Prisotni bodo tudi glavni ravnatelj ASE dr. R. Gibson (Velika Britanija), ravnatelj za dolgoročno načrtovanje dr. A. Lebeau (Francija) in ravnatelj za znan stveni program dr. E. A. Tremdelem-burg (ZR Nemčija). Srečanj« na univerzi o vprašanjih gradnje bolnišnic« na Kalinari Iz Rima je v teh dneh prispela v naše mesto posebna komisija, ki naj bi proučila položaj v zvezi z gradnjo bolnišnice pri Katinari. Včeraj se je delegacija sestala na tržaški univerzi z rektorjem de Ferro. Iz razgovorov, ki so se jih udeležili tudi predsednik bolnišniške ustanove ter člani komisije medicinske fakultete, je izšlo zagotovilo, da bo nova bolnišnica kmalu dograjena in na razpolago tržaški skupnosti. Istočasno je bilo poudarjeno, da bodo na Katinari uredili tudi morfološki in biološki oddelek ter s tem izpopolnili medicinsko fakulteto, obenem pa povezali bolnišniško dejavnost » didaktično in raziskovalno dejavnostjo. Posvet o vlogi navličn«ga zavoda V dvorani za konference pri tržaški trgovinski zbornici se je vče raj začel dvodnevni posvet o vlogi navtičnega inštituta pri Dospe Sevanju industrijskega, trgovinskega in pomorskega razvoja na Tržaškem in v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na posvetu, ki se ga je med številnim drugimi osebnostmi z našega področja udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Vito Rosa, so o problematiki navtičnega inštituta spregovorili ravnatelj zavoda Cassa, docenti Miott.o, Stenner in Morena ter dijaki Rizzi. Gulil in Ruzzier. Posvet se bo nadaljeval danes ves dan in se zaključil s posegom pokrajinskega odbornika za šolstvo S. Spadara. Vlom je odkril včeraj zjutraj 67-letni Antonio Toribolo, ki stanuje v istem poslopju, kjer je lekarna. Stopil je na notranje dvorišče, da bi zalil cvetje, ter opazil, da so rešetke straniščnega okna lekarne polomljene. Takoj je obvestil lekarnarja. Ta pa je poklical agente letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo. • Danes, 14. maja. bo ob 20.30 v dvorani »Di Vittorio* v Ul. Pondares 8, kongres bivših italijanskih in slovenskih političnih preganjancev. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Zaključ«n tečaj patološke anatomij« Na tržaški univerz, se je včeraj zaključil akademski tečaj 'patološke anatomije, ki se ga je udeleževalo večje število študentov iz zadnjega letnika medicine Zaključnega predavanja, ki ga je imel prof. Giarelli, so se udeležili deželni odbornik za zdravstvo Ro mano, predsednik deželne bolnišni ške ustanove Morgera in zdravstveni ravnatelj glavne bolnišnice Pas soni. DOKLADE INVALIDOM SLEPCEM IN GLUHONEMIM Pri občinski blagajni v Ul. Nor-dio 11 bodo pričeli v ponedeljek, 16. maja, z izplačevanjem deželnih dodatnih doklad invalidom, slepcem in gluhonemim za drugo dvomese-čje 1977. V lekarni ukradli mamila Lekarno »Alla Croce Azzurra* v Ul. Commerciale 26/A so v razmeroma kratkem obdobju že dvakrat «o-biskali* tatovi. Očitno gre za uživalce ali razpečevalce mamil, kajti niso se dotaknili ne denarja ne drugih zdravil, temveč vlomili le v o-marico z mamili, za katera so naj brž že prej dobro vedeli, kje so shranjena. Prvi vlom je lastnik lekarne 63 letni dr. Ladislao Scheimer iz Ul. Moneolano 10 prijavil 28. marca. Prejšnje* noč se je tatinski podvig v njegovi lekarni ponovil. Tokrat so tatovi odnesli po ducat ampul morfija in kokaina ter razna druga mamila, za katera je strogo predviden zdravniški recept. Včergj, je bil v Kulturnem domu ob 30. obletnici pomorsko-tehnične šole v Piranu kultuiiii nastop gojencev omenjenega zavoda. Nastop sta priredili Slovenska prosvetna zveza in pomorska šola. Pred pričetkom kulturnega sporeda je dijake šole in prisotne pozdravil tajnik SPZ Mirko Kapelj. Mladim nastopajočim dijakom je voščil u-speh in iih pohvalil, da se poleg študija aktivno udeležujejo kultur nega življenja. Kapljevemu pozdravu je sledil govor ravnatelja pomorsko-tehnične šole Franca Flisa, ki je orisal njeno zgodovino in v zvezi z nastoporn dijakov v Trstu dejal: «Kar boste videli in slišali, ie vsakdanje, domače, je pa listo, kar naj bi vezalo nas Slovence onstran in tostran meje. Mi živimo v krajih, kjer je doma sožitje in po osimskih sporazumih, naj bi se to razširilo in poglobilo, da losta naši odprti, meji še bolj odprti. kot sta bili doslej.* Kulturni program ie izvedlo pri bližno 200 dijakov pomorske šole Nastopila sta pihalni orkester iz Pirajia, Id ga vodi Leander Pegan in številni zbor maturantov. Dijaki so pripravili še vrsto točk: nastopili y so mladi godbeniki. - recitatorji in pevca. Osrednja tema recitacij je bila seveda morje, saj bo slednje mladim pomorščakom pot da dela in kruha. Diiaki edine slovenske pomorske šole ' so za ključili program s skupnim nastopom zbora in godbe na nihala. S svojim prizadevanjem pri kulturnem programu, so pokazali, da je kulturna, zavest pomembna tudi za ljudi, ki jim ho kruh teh nka in ki bodo potovali po vsem svetu. Ob koncu sporeda je občin stvo pozdravilo nastopajoče. Meri prisotnimi sa bili generalni kon mi SFRJ Ivan Renko, predsednik SK07. Boris Race m dr. Franc Škerli, kj je bil 11147. leta prvi ravnatelj pomorsko-tehnične Sole. Openska dramska družina gostovala pri Sv. Jakobu Sinoči je v dvorant prosvetnega društva rlvan Cankar» pri Sv. Ja kobu gostovala skupina SP D *Ta bor* z Opčin: Mladi openski igralci so prikazali dramo Strindberga «Oče». ki jo je režiral mladi domačin Marko Sosič in s katero so ie večkrat uspešno nastopili na domačem odru. Danes zvečer bodo Openci gostovali v gledališču nfe-renčni dvorani študentskega doma v Ul. Fabio Severo 158. koncert glas bene skupne »Piccola orchestr« veneta*., katero bo-vodil dir-gent Nino Gardi. Na spoiedu so sklad be T.S Bacha. J, Havdna. B. Bartoka - in F. Schuberta. Vstop je prost. Zakonski osnutek o popravljanju hiš, ki jih je poškodoval lanski potres, je še vedno predmet razprave v deželnem svetu, potem ko so ga izčrpno obravnavali kar na 25 sejah pristojne svetovalske komisije Ua urbanistiko in javna dela). Med večdnevno prekinitvijo dela deželnega svčta zaradi obiska njegove delegacije v Slovenijo, se je zakonski osnutek vrnil v pristojno komisijo, kar je predstavljalo zadnji poskus. da bi končno vendarle našli skupno formulacijo nekaterih ključnih točk zakona, ki bi bila sprejemljiva tako za večino kot za levo opozicijo. Nova, dodatna razprava v komi siji pa ni prinesla zaželenih rezultatov, čeprav je v neki meri o mogočila boljšo formulacijo vsaj glede nekaterih členov. Tako so na primer že na četrtkovi seji odobrili važen popravek k prvemu členu osnutka, ki daje bolj ustrezen pro gramski okvir zakonskim določbam o popravljanju stavb. Storjen je bil tudj korak naprej glede vprašanja decentralizacije, na katerem so po sebno vztrajali komunisti in socialisti: občinskim upravam so namreč zagotovili nadzorstvo nad izvajanjem zakona, medtem ko je bila zavrnjena zahteva, da bi same ob čine in gorske skupnosti skrbele za popravljanje hiš. Prav tako je bila zavrnjena zahteva po ukinitvi deželnega zakona štev. 17 iz lanskega leta, ki je doslej urejeval vprašanje popravljanja poškodovanih poslopij in ki je po splošnem mnenju zastarel in neučinkovit. Po splošni razpravi o zakonskem osnutku je sedaj v teku razprava o posameznih členih in o amandmajih, ki so jih predlagale, vse politične skupine, nekatere pa tudi sam deželni odbor. Potem ko so prvi dan odobrili prve štiri člene, so na včerajšnji seji pospešili tempo razprave in odobrili nadaljnjih 14 členov skupaj s številnimi popravki. Naj o-menimo, da šteje osnutek skupno 36 členov. Razprava o preostalih členih se bo. nadaljevala prihodnji to rek. na jutranji in popoldanski seji, ki naj bi se zaključila z dokončno odobritvijo zakona. Med spremljevalnimi predlogi, ki so jih včeraj odobrili, naj omenimo le amandma komunista Lovrihe in predstavnika Slovenske skupnosti Štoke, po katerem naj bi člen 8 o-snutka, ki je obravnaval le zaščito »kulturnih in zgodovinskih vrednot*, in to v zvezi s «furlansko spontano arhitekturo*, upošteval tudi arhitektonske značilnosti, ki izhajajo iz dejstva, da na prizadetih območjih živi tudi slovenska narodnostna skupnost. Po kratki razpravi, v katero je poleg,obeh poročevalcev, demokristjana Ribezzija za večino in komunista Bosarija za manjšino, posegel tudi predsednik deželnega od bora Comelli, so z glasovi vseh strank razen misovske odobrili popravek, ki poleg «kulturnih in zgodovinskih* omenja še «etnične vrednote*, namesto zgolj furlanske arhitekture pa govori o »krajevni* arhitekturi. Jutri na Trgu Uniti’' harmonikarski koncert Jutri bo od 10.30 do 11.30 na Trgu Unita koncert Orkestra *Bru-cker Harmonika Orchester*. Orke ster je ustanovila leta 1957 skupina navdušenih igralcev harmonik.- Orke ster vodi od ustanovitve Heinz Pilat. skupina je žela veliko 'uspehov v Avstriji in nato v raznih evrop skih državah. Orkester, ki je na turneji in se vrača iz Pul ja, si je želel - ob priliki nastopiti v Trstu. Letoviščar-ška in turistična ustanova je sprejela f>onudbo in pripravila svojevrsten koncert. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z burnim aplavzom, na koncu pa je goste pozdravil ter se jim zahvalil predsednik šentjakobskega društva Mario Magajna. SINOČI V VERDIJU Drugi koncert simfonične sezone Drugi koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi, ki je bil na sporedu sinoči, je vodil mladi nizozemski dirigent Hubert Suodant, učenec velikih mojstrov Ferrare, Celibidacheja in Fourneta, zmagovalec mnogih natečajev in že doslej dirigent nekaterih najuglednejših svetovnih orkestrov. Koncertni program je obsegal v prvem delu Beethovnovo Simfonijo št. 5 v c-molu op. 67, v drugem pa v Verdiju še neizvajano Lisztovo simfonično pesnitev Orfej in Stravinškega baletno suito «žar ptica*. Beethovnova 5. simfonija je pogosto na koncertnih sporedih in je med najmogočnejšimi po orkestralni so-nomosti kljub relativno skromno instrumentalni uporabi. Po čustvenosti v prvem preide v drugem stavku prekrasno speven nAndanle con moto*, se v tretjem nScherzu* razživi v zvočni mogočnosti s čeli in basi v •vodilni vlogi, preide ponovno v dolgi pianissimo celotnega orkestra. nad katerim plava melodija violin, in zaključi v eksplozivnem finalu. Dirigent' j vodil orkester z izredno sugestivnostjo, vendar iz njega ni izvabil vseh potrebnih učinkov, tako, da so nekatera mesta ostala bleda in celotna izvedba ni blestela. Vse drugače se je orkester izkazal v Lisztovi simfonični pesnitvi Orfej. Muziciral je izjemno melodično, s plemenitim zvokom in navdihom in pri tem natančno sledil Vsakemu dirigentovemu gibu. Isto moramo reči tudi za izvedbo Stravinskega »Žar ptice*, v kateri je orkester izpričal svojo sposobnost barvitega muziciranj, z učinkovitim orednašanjem folklornih in eksotičnih elementov, ki, se prepletajo v skladbi, zlasti v ognjevitem plesu •sžar ptice» in Katsceija, pri čemer e prišla lepo do veljave tudi prodornost glasbene govorice mladega Stravinskega. Dirigent Hubert Soudant je partituro v celoti, dognano Interpretiral z dobro odmerjeno ritmičnostjo in ustrezno mladostno vehementnostjo. Številno občinstvo ni štedilo z a-olavzi dirigentu, orkestru in koncertnemu mojstru (tokrat violinistki) ter prvemu čelistu za solistične in-termezze. / j. k. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. maja BONIFACIJ Sonce vzide ob 4.35 in zatone ob 19.27. — Dolžina dneva 14.52. — Luna vzide ob 2.49 in zatone ob 15.59. Jutri, NEDELJA, 15. maja ZOFIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18.6 stopinje, najnižja 16,2, ob 19. uri 16.6 stopinje, zračni tlak 1003,6 mb >ada, vlaga 70-odstotna, veter 27 km na uro jugovzhodnik, nebo pooblačeno. dežja je padlo 2,4 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. maja 1977 se je v Trstu rodilo H otrok, umrlo pa je 8 oseb UMRLI SO: 66-letni Rinaldo Godi-gna. 61-lelna Clelia Salvi por. Milani, 83-letna Gemma Fiorin vd. (jianolla, 63-letni Dorrenico Trovatello, 86-letni Iginio Visintini, 62-letna Luigia Fer-luga vd. Mezzetti, 73-letna Giovan-na Contento in 70-letni Vincenzo Zugna SSG Stalilo slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 14. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo Frančka Rudolfa »KOŽA MEGLE*. VERDI Danes, 14. maja, bo ob 18. uri koncert del Beethovna, Liszta in Stravinskega. Dirigent je Hubert Soudant. Koncert spada v pomladno simfonično sezono. ROSSETTI Danes, ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 19., 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Kriiger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Scena in kostumi Glasba Režija Janez Žmavc inž arh. Mirko Lipužič Aleksander Vodopivec MARJAN BEVK V ponedeljek, 16. t.m., ob 15.30 V četrtek, 19. t.m., ob 15.30 Prosveta PD SLOVENEC iz Boršta vabi vse vaščane na sestanek, ki bo 16. t.m. ob 20.30 J Prosvetni dvorani. Dnevni red: 7. praznik vina, ureditev prireditvenega prostora v Hribenci in razno. PD »FRANCE PREŠEREN* BOLJUNEC priredi danes, 14. maja, ob 20.30 v občinskem gledališču »France Prešeren* v Boljuncu dramo A. Strindberga . «OČE» ki jo bo uprizorilo PD »TABOR* z Opčin. Prevod iz italijanščine Elza Antonac GlaVbena oprema Igor Simonič Luči \Vnlter Poljšak Scena in režija MARKO SOSIČ SPD »TABOR* - OPČINE priredi gostovanje Prosvetnega društva «FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca s komedijo Oscar VVulten 1X2 Režija in scena: STANE STAREŠINIČ Asistent režije: Magda Maver Narečna obdelava: Magda Maver Glasba: Robert Ota Predstava bo jutri, 15. t.m, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Mešani pevski zbor »MARIJ KOGOJ*, ki ga sestavljajo večinoma cerkveni pevci od Sv. Ivana pri Trstu priredi danes, 14. t.m., ob 20.30 v domači župni cerkvi koncert cerkvenih zborovskih skladb. Na sporedu bodo dela znanih tujih in domačih skladateljev. Zbor vodi NADA ŽERJAL • ZAGHET. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. sv. Frančiška 1). ’ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. sv. Frahčiška 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA NdCna služba za zavarovance [NAM In ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. 'To velja za zavarovance INAM. [NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica*" tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. -209-197: žavlje: tel. 213-137, Milje: tel. 271-124. Šolske vesti La Cappella Undergruund 19.00 2(2 »Film folk in pop glasbe* z ansamblom Area in Emerson Lake & P*1’ mer. Barvni film. Ariston 16.00—20.00 «La recita* Tow>' rosa Angelopolusa. Barvni film. Mignon 15,30 «Cari mostri del inare»-Bruna Všilatija. Barvni film. Nazionale 16.00 «L'uomo sul tetto*-Prepovedan mladini peri 14. letom-Barvni film. Grattacielo 16.30 «11 mio primo uoino*: Ornclla Muti. Prepovedan mlad'1" pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.00 «2f ore a Monaco*. Prall‘ co N^ro. Barvni film. Excelsior 16.00 «Dedicato ad o”* stelia*. Pamela Villoresi in Richar Johnson. Barvni film. Eden 16.30 »Emanuelle in America* * Emanuelle. Barvni film. Prepove®®1 mladim pod 18. letom. Ritz »Casanova and Company». Toro Curtis in Marisa Berenson Bari® film. Prepovedan mladini pod 1 letom. Aurora 16.30 «La pantora rosa s>® 1'ispettore Closeau*. Peter Sel'®5, Barvni film. Capltol 16.30 «A1 piacere di rivederi* • Ugo Tognazzi. Prepovedan ml*® pod 18. letom. Barvni film. , Crislallo 16 30 «Cielo di piombo. isP" tore Callaghan*. Clint Eastwo®®' Prepovedan mladini pod 14. let®®’ Barvni film. Moderno 16.00 »Panico nello slad®*: Barvni film. Prepovedan ml0® pod 14. letom. Filodranmialicn 15.30 «Vanessa». 8*. ni . film. Prepovedan mladini P°° 18. letom. Ideale 16.00 «11 figlio di Spartucus* Steve Reeves. Barvni film. . Inipero 16.30 «Basta che non, sapi** in giro* Nino Manfredi in J®®!^ Dorelli. Barvni film. Prepoved mladini pod 14. .letom. o Radio 15.30 «11 padrino* parte B-Pacino. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Napoli -viole11 j 1 Maurizio Merli. Prepovedan ml* pod 14. letom. Barvni film. Abhuzia 16.00 »Zanna bianca e Jc ^ ciatore solitario*. Robert Woo® Pedro Sanchez. Barvni film. ^ Asira 16.00 «Lo squalo*. Robert Sn* Barvni film. Volla (Milje) 17.00 »Robin e Mari*” Sean Connery in Audrey Hepb® Barvni film. Razstave Danes, ob 18. uri bo v obči1®^ galeriji v Trstu odprl razstavo v. del ANTON MIHELIČ, ki bo ra*^ ljal do 22. maja. Mihelič si deli 6* rijo s slikarjem DURENOM. Izleti 'v SPDT priredi jutri, 15. maja. , tobusni izlet na RATITOVEC U6f . nad Selško dolino. Hoda bo okoli Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (U*-pa 9 - tel. 31119). Odhod avtobusa ob 7. uri sedišča (Foro Ulpiano). . jjl Dopolavoro ferroviario lz Tr, a 0r Železniško gospodarstvo Ljubija®? ^ ganizirata 18. in 19. junija j®/!’ m« 120-letnici Južne železnice, iu' parno vožnjo Trst - Ljubljana. ve sprejema Dopolavoro ferrovia® ^ Trg Vittorio Veneto 3 — tel. 36« 621 od 8.30 do 12.30. PD Rdeča zvezda iz Saleža 01 ,0ni žira 22. maja izlet v Istro z o& Grožnjana, Pazina, Motovuna i® g skega kanala. Cena izleta 9.000 1*^ otroke popust. Vpisovanje pri v odbornikih. Sekcija SSk v občini Dolina Pjj j0 jutri, 15. maja, izlet v Cerkno. V teku je vpisovanje m lir za vožnjo in kosilo): telečji številke poverjenikov za vpis: ali 228481. > ---- ©sre cii BANCA Dl CREDITO Dl TRl 7,i°tni koncert pomenil precejšnjo jj VQsL Prei so namreč Openci ime-L v Trbovljah le povsem Pb cajne . Ocerte v nekajletnih stikih pa .‘daj dozorela zamisel, da bi t0. a delno uskladile svoj reper- y; "i bi tako lahko nastopala bol' skupai Kar i° P<’i tem še naj-K. ’ zanimivo, je to. da so se tr- S ’veljski pevci lotili nekaterih pes-h ’ to Peoskj to so res tipične samo za o- 0 zbor. tako na primer pesmi °bel"iIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIilU«>IIMIIIII|MIIIMl^lllllllMIIIIIIIMIIMIIIilllMIIIIIIIIIIIMHIII Dohodki Goričanov vi. 1974 Giovanni Marchj 4.013.000 lir, Guido Marchi 4.064.000 Luciano Marchi 7.073.000, Marino Marchi' 7.708.000, Mario Marchi 5.913.(XX), Mario Marchiori 6.139,000. Luciano Marcioni 5.273.000, Francesco Mar-cozzi 4.834.000. Luciano Marcolini 5.538.000, Benedetto Marcolungo 4 mil. 65.000, Alfredo Marcosig 4 mil. 677.IKK), Leopoldo Marcosig 5 mil. 127.000, Giovanni Marcozzi 6 mili 262.000, Mario Marcuzzi 5.880.000, Bruno Marega 8.417.000, Carlo Ma rega 4.369.000, Egidio Marega 4 mil. 275.000, Enrico Marega 5 mil. 108.000, Giancarlo Marega 4 mil. 640.000, Giorgio Marega 8.757.000, Giovanni Marega 4.115.000, Giuseppe Marega (r. 1951) 6.248.000. Giuseppe Marega (r, 1932) 5.441.000. Lucio Marega 8.404.000, Luigia Ma rega 7.265.000, Rauieri Marega 5 mil. 7G6.000, Renato Marega 5 mil. 92.000, Rinaldo Marega 4.143.000. Carlo Maresi 12.686.000, Alfredo Margherita 4.806.000, Enea Marini 5.753.000, Claudio Marin 5.712.000, Marino Marin 10.206.000, Antonio Marini 7.309.000. Bruno Marini 7 mil. 142.000, Giovanni Marini 4 mil. 494.000, Giuseppe Marini (r. 1925) 4.891.000, Riccardo Marini (r. 1905) 5.365.000, Rodollo Marini, 7.957.1X8), Silvano Marini 4.729.000, Giuseppe Marinis 5.895.000, Gilberto MaHzza 5.813:000, Mirko Markovič 4.169.000, Antonio Maronese 8.783.000. Giovanni Maroni 13.188.000, Francesco Marosjioa 6.220.000. Giovanni Marra 4.247.000, Rolan-do Marra 7.946.000. Costantino Mar-las 4.157.000, Matteo Marsano 9 mil. 326.000, Pietro Marši 9.879.000, Enrico Marsoni (i.330.000, Viincenzo Marsucco 9.459.000. Giuseppe Marte 7.414.000, Luciano Martellani 5 mil. 890.000, Lucio Martellani 10 mil. 962.000, Roberto Martellani 7 mil., Giuseppe Martelli 7.434. IXK). Luigi Martina 6.910.000. Mario. Martina 9.990.000, Michele Martina 22.920.000. Mario Martinelli 13 mil. 990.(XX), Natale Martini 17 mil. 898.000, Bruno Martinis 7.137.(XK), Livia Martinis 4.917,000, Lino Mar tinu/. 5.667.000, Sergio Martinu/, zi 4.724.(XX). Mario Martissa 6.018.(XXI, Celestino Martorana 11.260.000, Tul lio Manzano 7.105.000. Francesco Marzillo 4.117.(K)0. Mario Marzillo 8.105.000, Renato Marzini 10.272.000. Renzo Mascagni 8.663.000, Livio Mascolchin 5.746.000, Francesco Mascaro 5.215.000, Mario Mascia 5.662.000, Luigi Mascoli 4.342.000. Rolando Massarutti 5.639.000. Boris Mašera 4.1(X).(XX), Giorgio Massi 5 mil. 951.000, Iginio Massi 4.568.000, Italo Massi 6.737.000, Mauro Mas'-si 6.523.000, Paolo Massi 8.819.000. Piero Massi 4.775.000, Ugo Massi 4.824.000, Leo Mastrantonio 4 mil. 533.000, Filiberto Mastroriglio 5 mil. 607.(XX). Francesco Mastroriglio 4.597.000, Roberto Mastrorillo 4 mil. 763.000, Massimiliano Matani 10.946.000, Antonio Mattioli 7 mil. 334.000, Ermanno Mattioli 5.485.IXX). Alfredo Marini 4.656.000, Silvia Mattioni 24.021.000, Edoardo Matti-roli 8.033.000. Giovanni Mattiroli G.659.(XX). Giuliana Mattiroli 6 mil. 453.000, Ilio Mattiussj 9.174.000. Dc-odato Maurenj 8.749.000, Gianalfre- do Mauri 17.392.000. Luciano Mau ri 4.'939.()00, (Valter Mauri 4.405.000, Luigi Mauro 5.417.000, Evgen Maž gon 13.944.000. Jožef Mažgon 6 mil. 173.000. Humbert Mažgon 10.099.000, Aldo Mazzuceo 4.271.000, Bruno Mazzacco 4.136.000. Michele Ma/. zarella 5.414.000, Giuseppe Mazzilli 4.335.000. Giuseppe Ma/./.ola 7 mil. 597.000. Benito Mazzolini 4.990.000. Erminio Mazzolini 6.734.000, Mauro Mazzolini 5.700.000. Livio Mazzoni 4.834.000. Mario Mazzoni 5.111.000, Giovanni Mazzolini 4.682.(XX), Giorgio Meden 4.972.000, Narciso Meden 5.074.000, Attilio Medeossi 4 730.1)00. Alberto Medeot l'l.790.000. Biagio Medeot 4.711.(XX). Bruno Medeot 4.897.000, Camillo Medeot 5 mil. 913.(MK), Giusep|>e Medeot 4 mil. 726.000. Luigi Medeot 5.037.000, Marino Medeot 6.384.000, Mario Me deot (r. 1929) 4.161.000. Renato Me deot , G.698.(XX). Riccardo Medeot 4 mil. 126.(X)0, Roberto Medeot 5 mil. 118.(XX). Roberto Medeot (r. 1949) 7.912.000. Rudolfi Medeot 4.254.000. Romano Medeot 4.841.000, Silvano Medeot 6.964.(XX). Elda Medotti 4 mil. 769.(XX), Giancarlo Medesani 5 mil. 298.(XX), Emilio Medessi 5 mil. 16.000. Giuseppe Medessi 6.G91.000, (Valter Medessi 5.318.000 Aleksander Medvešček 8.298.000, Halo Mei-nardi 4.308.000. Carlo Melacini 8 mil. 122.000, Mario Melandri 4 mil. 973.000. Giorgio Melchior 5.936.000. Donato Mele 8.384.000. Italo Mele 0.105.0do nabirali tudi popoldne v občinski razstavni dvo rani. kjer bo ljudska veselica. Od bor za zbiranje podpisov pa obvešča ljudi, da zbirajo podpise tud) v volilnem uradu občine, na sodi ščib in pri nbtarju Costi na Trgu Municipio 4. PROSVETNO DRUŠTVO, «KRAS» prireja TRADICIONALNO ŠAGRO ki bo na P6IJANAH Danes. H. maja: ob 20. uri tekmovanja v briškoli. ples z ansamblom «1 RAGAZZI DEL IJ-SCIO* iz Ronk. Jutri, 15. maja: ob 17. uri kulturni program (nastopita folklorna skupina DOM iz Gorice in domači pevski zbor «KRAS). • INAM sporoča materam in delodajalcem. da so spremenili kriterij o zaščiti delavk - mater. Odslej se trimesečni porodniški dopust začenja šteti prvi dan po porodu in torej v do pust ni vštet dan poroda:, kot je to veljalo doslej. ___________ - V Gradišču razstava pip Drevi ob 18. uri odpro v prostorih občinske knjižnice v Gradišču ob Soči, prvo razstavo pip. Razstavo prireja klup kadilcev pip iz Gradišča in je prva te vrste ne samo v naši dežel; marveč tudi v vsem vzhodnem delu Severne Italije. Prireditelji obetajo, da bo razstavljenih nekaj st« primerkov pip iz raznih krajev, sveta dobili so tudi dragocene primerke, ki jih hranijo v zasebnih muzejih izdelovalcev pip. Poleg dip bido razstavljene še druge zanimivosti. Razstava ho odprta do 22. maja. Ob praznikih bo odprta od 17. do 21. ure, ob delavnikih pa od 10. do 21. ure. Vstop bo prost. ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA Priredi v ponedeljek. 16. maja. ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH, ob obletnici tragične smrti JOŽICE LASIČ - CE-FARINOVE NASTOP * njenih bivših gojencev. Vljudno vabljeni! Kino Gorica VERDI 17.00- 22 00 cLultima follia di Mel Brooks*, M. Freedman. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 cPinocchio*. Walt Disneyeva risanka v barvah. MODERNISS1MO 16.45—22.0(1 «l.a mar-chesa von O. . .» E. Clever in B. Ganz. Barvni -film. CEN I RALE 17.30—22.00 «Keoma», F. Nero in W. Berger. VITTORIA 17.00—22.00 «Mark colpisce ancora*. F. Gasparri in J. Sackson, Preijovedan mladini pod 14. letom. / ržič EXCKLsI()R 20.00 Koncert Slov enske-gu okteta iz Ljubljane. PRINCIPE 17.30 - 22.00 cTentaeoli*. A o m Gorica ih okolica SOt A *Dr. Divjak - mož iz hroma*. — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Afrika e.xpress». — italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE 'iDevičica*. — italijanski lilm ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10 - tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in |xmoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale na Trgu Republike, - tel. 72341. UTRINKI S POPOTOVANJA PO ČRNI CELINI Pot Madagaskarja od osvoboditve do vključevanja v neuvrščeni svet Čeprav se je otresel francoske oblasti, je bil še dolgo pod vplivom nekdanje «matice» Notranja preverjanja, ki so pa vendarle pripeljala do sedanjih trdnejših položajev Madagaskar je četrti največji otok na svetu, leži na zahodnem robu Indijskega oceana. Od stri-., ške celine ga loči Mozambiški kanal. Dežela je torej precej oddaljena in tudi neznana. Enako je tudi z istoimensko državo na tem otoku in otočkih v okolici. Imenujejo jo tudi Malgaška republika. Politično je precej odmaknjena od svetovnih dogajanj, čeprav že od ministrskega sestanka leta 1972 v Georgetownu (Gvajana), sodeluje v neuvrščenem g banju. Na ozemlju. velikem za trideset Slovenij, živi osem in pol milijona prebivalcev, na'obalah v glavnem afriškega rodu, v notranjosti pa malajsko-polinezijske rase. Državi je dobila neodvisnost v času '-afriške pomladi*, leta 1960, in je bila v času vladavine prvega predsednika Tsiranane, poinih dvanajst let, močno odvisna od nekdanje kolonialne gospodarice Francije. Sledove te odvisnosti pa je mogoče odkriti še zdaj. Poleg domače malgaščine je uradni jezik francoščina. Svojemu denarju pravijo malgaški frank' in je po vrednosti v celoti odvisen od francoskega franka. Kakor se spreminja vrednost francoske valute, tako niha tudi malgaški denar. V zadnjih nekaj letih pa je dežela doživela veliko sprememb in zdaj stopa po novi, socialistični in neuvrščeni poti. Začelo se je pred petimi leti. po nekajmesečnem obdobju hudih nemirov,,v katerih je izgubilo življenje včč kot tisoč ljudi. Po srditih študentovskih in sindikalnih nemirih je predsednik Tsiranana, čeprav je nekaj mesecev prej kot edini kandidat zmagal na volitvah, moral zapustiti oblast. ‘Pet mesecev- je bil formalno ricer še predsednik, nato pa je bil prisiljen popolnoma u-makniti se in odstopiti položaj generalu Ramanantsoi. Približno tri leta je vladalo navidezno , zatišje, nato pa so se februarja 1975 vrtoglavo zvrstili presenetljivi dogodki. Najprej je general Ramanantsoa, razočaran nad svojimi neuspehi pri vodenju države, prenesel oblast na polkovnika Ratsimandravo. toda ta je vladal le šest dni. Ubili so ga uporniki. Nato so čez noč ustanovili vojaški direktorji z generalom An-driamahazom na čelu. da bi zatrli upor in vrnili življenje v normalne kolesnice. Razmere so se slednjič nekoliko umirile in 15. junija 1975 je bivši zunanji minister Di-dier Ratsiraka, postal predsednik vrhovnega revolucionarnega sveta, pred poldrugim letom pa še predsednik republike, hkrati pa so na referendumu izglasovali listino socialistične revolucije. Varuh revolucije je vrhovni revolucionarni svet, ki pomaga predsedniku republike pri snovanju, usmerjanju in nadzorovanju splošne državne politike, izvršno oblast pa ima tudi vlada. V državni strukturi so pomembni še trije organi — narodna ljudska skupščina, visoko ustanovno sodišče in vojaški komite za razvoj, posvetovalno telo za vsa vprašanja obrambe ter gospodarskega in socialnega razvoja. Osnovna družbenopolitična celica Malgaške republike je fokonolona, za katero ustava pravi, da je socialistična in demokratična skupnost. ki ima — kot pravijo — precejšnjo samostojnost. Politično življenje v deželi je naposled pognalo korenirfe in zaradi dobre organiziranosti priteguje čedalje več preb valcev, to pa je jamstvo, da socialistična razvojna usmeritev rve bo odvisna zgolj od peščice voditeljev, ampak bo dobivala spodbude tudi iz vrst kmetov in delavcev. Konec lanskega leta so ustanovili narodno fronto za obrambo revolucije, množično politično organizacijo, v katero so ae združile vse politične sile, ki podpirajo listino socialistične revolucije, na čelu pa je revolucionarna avantgarda, k j jo vodi sam predsednik republike Ratsiraka Politični aktivisti ljudem zdaj razlagajo vsebrio listine socialistične revolucije, ki so' jo izdali v obliki rdeče knjižice in ji v mai gaščini pravijo Boky Mena. Kajti prebivalstvo — večina živi po vaseh, v skupnostih, ki se, kot rečeno, imenujejo fokonolona — se še ne znajde najbolje v novih družbenopolitičnih razmerah, ko imajo fokonolone precej pravic in politične oblasti ,v skladu s socia listično usmeritvijo, da je treba oblast približati ljudem in jih vključiti vanjo. V takšnih razmerah, so se januarja letos začele volitve v številne oblastvene organe, od najnižjih do narodne ljudske skupščine. Volilni proces bo trajal do julija in v tem polletnem obdobju naj bi tud pri izbiri funkcionarjev na različnih ravneh prišla do velja/c socialistična družbena u-smeritev. Politični aktivisti pojasnjujejo prebivalstvu preprosto resnico: sami lahko predlagate kandidate za- volitve v fokonolonah, toda izberite jih dobro, kajti pozneje bo prepozno za jadikovanje, da sami nimate pristojnosti in da so tisti, ki ste jih izvolili, nepošteni ter meščansko in reakcionarno usmerjeni. Podpora prebivalstva je za uresničevanje zastavljenih ciljev — socialističnih družbenih odnosov — neizogibna, ljudje pa se, razumljivo, zavzemajo za npvo, poldrugo leto veljavno usmeritev, saj jim obeta resnično boljši družbeni in tudi materialni položaj in je pri tem že obrodila prve sadove. Toda veliko ovir bo še treba premagati, in s skupnimi močmi bo šlo lažje. Tudi tega se prebivalci zavedajo, seveda tisti, ki so že spoznali usoden nomen lstine socialistične revolucije. A tudi na tem področju, pri seznanjanju ljudi s političnimi cilji oblasti s predsednikom Rat-sirako na čelu, bodo morali v Malgaški republiki storiti še precej. Glavna naloga, ki se zastavlja hkrati s političnim osveščanjem prebivalstva, pa je seveda odprava zaostalosti, ki je — thko kot v vseh afriških državah — tudi na Madagaskarju posledica kolonialne preteklosti in pretirane navezanosti na nekdanjo metropolo Pariz. Podatek, da narodni dohodek na prebivalca znaša 220 dolarjev sicer pove, da Malgaška republika ne sodi med najmanj razvite' države sveta, pove pa tudi, da je dežela še vedno hudo nerazvita in da morajo biti prebivalci zadovoljni z razmeroma zelo skromnimi življenjskimi razmerami. Vendar je prihodnost obetavna. Madagaskar ima precej naravnih bogastev; le pravilno jih bo treba izrabiti. Poglavitna gospodarska panoga je, seveda, kmetijstvo. Med glavnimi pridelki so manioka, ko- ruza, riž, kava, sladkorni trs, si- sal in krompir, med živino pa prevladuje govedo. Od rudnih bogastev je najpomembnejši grafit, ki ga pridobijo na leto približno 200 tisoč ton. Industrija .je skromno razvita, predvsem predelovalna. Med pomembnejšimi objekti so rafinerije nafte in sladkorne tovarne. Za gospodarstvo sleherne dežele v razvoju je pomembna njena zunanjetrgovinska bilanca. Madagaskar na tem področju prekaša precej dežel v razvoju, saj je lansko leto končal brez primanjkljaja v trgovanju z drugimi državami, celo z majhnim presežkom. Vzrok je preprost. Malgaška zunanjetrgovinska bilanca ni odvisna od enega samega izdelka ali surovine. Izvažajo kafo nageljnove žbice in druge pridelke ter veliko grafita. Tako so na primer pred dvema letoma, ko so bile cene kave na svetovnem tržišču razmeroma nizke, nadomestili manjše dohodke ori izvozu kafe z večjim oziroma donosnejšim izvozom nageljnovih žbic in grafita. Zato inflacija v deželi ni hud problem, saj je skoraj ne poznajo. Madagaskar se kot dežela v razvoju zelo dobro zaveda tudi pomena industrializacije, ki ima v razvojnih načrtih prav tako pomembno vlogo. V dveh mestih zdaj zidajo tovarne za izdelavo in popravilo kmetijskih strojev, povečujejo tudi zmogljivosti tekstilnih tovarn. Investicijskemu področju so Je-tos namenili še posebno pozornost in tudi od bank terjajo, da namenijo več sredstev industriji in kmetijstvu, manj kot doslej pa trgovini in storitvenim dejavnostim, ki so v boljšem položaju. Za socialistično usmeritev Madagaskarja je pomembno zmanjševanje odvisnosti od tujine. Francosko vojaško oporišče v Diegu Suarez so ukinili že pred leti, zdaj pa prevzema,jo v svoje roke tuci' nadzorstvo na gospodarskem področju. Načrti malgaških oblasti pod vodstvom predsednika Didiera Ratsi-rake obetajo prebivalstvu boljše življenje. Prvi uspehi pri uvajanju socialističnih družbenih odnosov potrjujejo, da je tudi notranja u-smeritev neuvrščenega Madagaskarja pravilna in da pelje v lepšo prihodnost brez izkoriščanja in omejevanja pravic in svoboščin. Zato je režim, ki ga vodi predsednik Ratsiraka, trden in namenja več pozornosti tudi stikom z drugimi državami na temeljih neuvrščene politike. VLADO BARABAš ----OT • t ' ' "" V-V.A" 1 's '49 Nocoj bo v Kraški galeriji v Repnu odprl razstavo akad. kipar Stane Jarm, ki je doslej razstavljal v Boi juncu. Slika z odprtja v Bol juncu HiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiinittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiilihiiiiiiitiiiitiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii DVE NOVEJŠI IZDAJI POMURSKE ZALOZBE Pretresljiv «Sončni žarek» in pogrešljivo «Drevo želja» v Življenjska izpoved dvajsetletne matere, obsojene na smrt in zapleteno, vendar ne poglobljeno življenje ambiciozne ženske Slavni francoski igralec Gčrard Philippe ie umrl za rakom. Njegova žena je zapisovala vsa dogajanja okrog njegove bolezni, tise. trpljenje in končno tudi smrt. Svoje zapiske je izdala v knjigi, ki je obšla ves svet. Imamo jo tudi v slovenščini. Še več ljudi e pozna Ljubezensko zgodbo, predvsem po filmu, ki pa je bil narejen po istoimenskem romanu. Tudi roman in film poznamo In zdaj prihaja med nas podobna knjiga, roman SONČNI ŽAREK, ki ga je napisala ameriška pisateljica Norma Klein, izdala pa v slovenščini Pomurska založba v Murski Soboti. Roman je napisan na podlagi resničnega dogajanja in sicer na podlagi pripovedi. ki jo je v magnetofon diktirala Catherine Hagden. Ta je zbolela za kostnim rakom, prestala več faz brezuspešnega zdravljenja v več bolnišnicah in umrla iO. novembra 1.972. Svoio osebno tragedijo je spremljala do zadnjega dne ko je v bolnišnici dokončno utrnila, stara komaj dvajset let. pustivši moža in dveletno hčerko. Devetnajstletno dekle se je razšlo s svojim možem Davidom, čeprav ji. je lahko nudil vse udobje. Odšla je z glasbenikom Samom in svojo hčerkico J til, čeprav je bil glasbenik Sam brez službe in sla trdo živela. Toda bila sta srečna tistih nekaj mesecev, dokler ni opazila na nogi bulo Zdravili so jo zaman potem so ji povedali, da ima raka na kosti, ki se lahko razširi v pljuča, če takoj ne odrežejo noge. Ni pristala na to. Odšla je na drugo kliniko, prestala najrazličnejše oblike zdravljenja in končno v bolečinah umrla. Svojo življenjsko zgodbo, svoj ponesrečeni zakon z geologom Davidom, razvezo z njim v stanju nosečnosti, borbo za otroka in svojo ljubezensko doživetje' s Samom, ki je posvojil njenega otroka, predvsem pa svoje zdravljenje in občutke na smrt obsojenega človeka je Kate opisala v knjigi. Pripovedovala je svojo zgodbo in svoje notranje občutki, svoje duševne pretrese in stiske ter svoja spoznanja na magnetofonski trak dokler je mogla. Pisateljica Norma Klein je njeni pripovedi dala dokončno obliko~ v knjigi, ki je doživela tudi televizijsko uprizoritev Pri tem ne gre samo za pripoved o bolezni in njenem uničujočem napredovanju, temveč tudi za pripoved mladega dekleta, ki je doživela zakonski brodolom, potem pa z otrokom doživela največjo ljube zensko srečo z drugim moškim in v tem dočakala konec svojega kratkega življenja. Pri vsem tem pa ne gre niti samo za pripoved o bolezni in o ljubezni, .ne. gre samo za pripoved o čustvih in spoznanjih na smrt bolnega dekleta, temveč tudi za pripoved o spoznanjih sodobnega dekleta, predstavnice Sodobne ameriške mladine, ki je hotela zaživeti po svoje, ne- verujoč ustaljenim normam družbenega življenja in resnicam, ki jih oznanjajo starejši. Pisateljica je znala svojo pripoved napisati ne samo preprosto in notranje napeto, temveč tudi poglobljeno, zato pa tudi pretresljivo in prav nič patetično in solzavo. Znala je ohraniti pripoved vseskozi na dostojni višini, čeprav je najbrž težko ugotoviti, k da i ie pripoved neposredna pripoved nesrečnega dekleta in kdaj je svojo umetniško oblikovano besedo dodala pisateljica. Vsekakor gre za pretresljiv roman sodobne ameriške in občečloveške stvarnosti, ki nas š svojo življenjsko tragiko in resničnostjo pretrese. Gotovo je, da bo ta tekst, ki ga je v slovenščino lepo prevedla Nataša Hnly - Šinkovec našel tudi pri nas dosti bralcev, ki jih bo osvojil in pretresel. V slovenščini imama že štiri romane znane pisateljice Sandre Pa-retti in tem se pridružuje -daj še nov tekst, roman DREVO ŽELJA. Roman, ki pa je v slovenščino lepo prevedla Diana š'co- ..........................................................................................................................................nuni.......................iiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiumiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pogovori o davkih Težave z novimi popusti Že dvakrat zapored smo ..govorili o davčnih popustih, ki jih je uvedel zakon od 13. aprila 1977 z retroaktivno veljavnostjo od 1.1.1976. Ponovili bomo na kratko popustne postavke, ki jih je zakon sprerne-nil v primerjavi z dohodninskim letom 1975 in dodali še nekatera pojasnila. Za zakonca, ki nirrta več kakor 960.000 lir dohodka, znaša popust 72.000 lir (prej 36.000 lir). Če ie dohodek zakonca višji od pravkar omenjenega zneska, ne predvidevajo nobenih novih olajšav. Za otroke z manj kot 960.000 lir dohodka so novi popusti naslednji (med oklepajem zneskj popustov, ki so jih odvisnim delavcem *jn upokojencem priznavali že od januarja 1976): Za enega 7.000 (14.000); za dva 15.000 (29.000); za tri 23.000 (46 tisoč); za štiri 32.000 (63.000); za pet 50.000 (100.000); za šest 70.000 * (142.000); za sedem 100.000 (199 tisoč); za osem 150.000 (306.000); za vsakega nadaljnjega otroka 72 tisoč (124.000) lir. Navidezno so bili torej popusti za otroke znatno znižani, vendar moramo pripomniti, da novi popusti pripadajo odslej tako možu kakor ženi in če eden od zakoncev ni prekoračil usodnega dohodka 960.000 lir, si lahko drugi zakonec zaračuna popust za otroke v dvojni meri. Popusti za roditelje, taste in druge osebe, ki imajo pravico do preživnine (alimenti) so določeni v fiksnem znesku 12.000 lir; prej so jih prištevali med otroke in so jim priznavali enake popuste. Zelo važna je določba, ki zapoveduje za zakonca, za polnoletne otroke in za druge osebe predložitev posebne izjave, s katero leti potrjujejo, da nimajo več kakor 960.000 lir letnega dohodka, če koristnik popustov ne bo z o-brazcem 740 predložil teh dokumentov, mu olajšave ne bodo o-dobrill Te izjave bodo s prihodnjim letom vnesene tudi v obrazec 101. Za podrejene delavce in upokojence je bil osnovni popust zvišan na 84.000 lir (prej 36.000). Ukinjen pa je bil dodatni popust 4.000 lir, ki so jih tem kategorijam priznavali za vsakega otroka, razen z,a prvega. Dohodninarji, ki bodo morali predložiti prijavo 740, ne bodo i-meli posebnih težav glede popu stov. Držali se bodo pač novih pravil. V posebnem položaju so upokojenci in podrejeni delavci, ki so dolžni prijaviti svoje prejemke le z obrazcem 101. Med letom 1976 so na podlagi male »reforme Vi sentini* že uživali nekatere sedaj potrjene popuste, ki so jim jih sproti obračunavali dajalci pre jemkov (n.pr. osnovni popust 84 tisoč lir). Precejšnje razlike, v glavnem v dobro, utegnejo nastati pri popustih za ženo, otroke in druge osebe v breme. Vzemimo dva primera v podrejenem delovnem položaju: za ženo je užival popust 36.000 lir, sedaj mu pripada iz istega naslova 72.000 lir v kolikor žena ni imela nad 960.000 lir dohodka; država mu potemtakem dolguje razliko 36.000 lir. Mož in žena oba v delovnem razmerju vzdržujeta dva otroka: med letom je delodajalec priznal 'popust 29 tisoč lir. samo možu; po novem bodo odslej priznavali ločeno obema zakoncema po 15.000 lir, tako da se bo moral mož odpovedati 14.000 liram, žena pa bo dobila v zameno 15.000 lir. Za upokojence in odvisne delavce bodo na ta način nastale določene razlike, ki jih bo potrebno poravnati. Poravnava za te kategorije se bo izvršila s prihodnjo prijavo 740, če jo bodo prizadeti morali predložiti zaradi morebitnih drugih dohodkov. Za davkoplačevalce, ki pa bodo dolžni polagati le obrazec 101, kolikor so le dohodninarji edinole delovnih prejemkov in pokojnin, bo morebitno poravnavo opravil dajalec prejemkov prj davčnem odtegovanju letošnjega leta. V t,a namen bo moral vsak prizadeti izročiti dajalcu -sredstev posebno vlogo, kjer bo navedel morebitne spremembe. Dajalec sredstev bo moral opraviti obračun v letu 1977 in izplačati razlike v dobro, kakor tudi pridržati morebitne zneske v bre- me uživalcev prejemkov. Zadevn je uredil dekret, ki pa je vseboval toliko nejasnosti, da je finančno ministrstvo telegrafsko opozorilo, da bodo v najkrajšem času odposlali posebno pojasnjevalno okrožnico. V roku 4 mesecev bo moral prav tako dajalec sredstev (vedno na zahtevo prizadetih) prilagoditi popuste novim določbam in sicer v roku 4 mesecev. Čeprav je bil rok za izročitev vloge dajalcem prejemkov določen za 20. april, je bil ta datum podaljšan za nedoločen čas. Odvisnim delavcem in delodajalcem svetujemo, naj zaradi tega počakajo na točnejša navodila in pojasnila. Isto velja za upokojence INPS, .saj je sam zavod sporočil, da bo za svoje zavarovane pripravil in razdelil vse potrebne tiskovine za zadevne prijave. Ni težko predvidevati, da bo obračunavanje davčnih popustov povzročilo veliko upravno obremenitev za de-l&dajaice, posebno pa še glavnega zavarovalnega zavoda, ki upravlja nad 12 milijonov pokojnin. Ker ni izključeno, da bodo nastale še spremembe v zvezi s predložitvijo obrazcev 101, priporočamo končno vsem tistim, ki so že v posesti obrazca 101 (ki ga bodo vsekakor morali prejeti najkasneje do 20. maja) naj jih ne odpošiljajo po pošti na davčne urade, saj bo finančna uprava dolžna sprejemati vse prijave le z začetkom junija. ST. OBLAK berne, je izdala Pomurska založba, ki je v zadnjem času izdala vrsto prevodov, žal le povprečne literature. In žal je tudi roman. Drevo želja le povprečno delo, o katerem bi niti ne bilo treba izgubljati dosti besed Toda ka poročamo o novostih s knjižnega trga, ne moremo mimo izdaj Pomurske založbe v Murski Soboti, Med njene zadnje izdaje pa sodi tudi roman, ki ga imamo zdaj pred seboj. DREVO ŽELJA je roman o nemški berlinski družini, pravzaprav o najmlajši hčerki berlinskega tovarnarja Hofmanna Ca-milli. Zgodba se pričenja ob začetku našega štoletja, ko se tovarnarju Hofmannu začneta podirati bogastvo in družina. Propade tovarna, premoženje prodajo na dražbi, hišo pa obdrži njegova žena, s katero se loči. Stari Hofmanu odide s hčerko Ca- millo na podeželje. Tam najde Camilla podjetnega ženina, ki začne izdelovati Hofmannovo milo, postane tovarnar in obogati. In potem Camilla spet začne spravljati skupaj nekdanje očetovo premoženje. potem, ko je tudj soma prevzela v svoje roke vodstvo tovarne posebno v času, ko je bil mož na fronti in je postal invalid. Camilli se izpolnjujejo vse želje. tudi želja, da bi se vrnila v nekdanjo domačo hišo. ki jo je mati prodala in kjer raste tipa, drevo želja, o katerem pripovedujejo, da izpolni vsako željo. Že med vojno se vrne v. Berlin, tu pa sreča človeka, ki ga je v svoji mladosti ljubila Camilla je postavljena pred veliko' preizkušnjo. Vendar ostane zvesta možu, z njenim nekdanjim ljubljenim pa JJ'h lvllHbSl. Ru. (Nad uje vanje na zadnji strani) iiimiiiiifiiHiiitiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiHiiiifiniiiiiiiimiHmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHsiiimiiiiiit Iz umetnostnih galerij Tramontinova grafika v galeriji Cartesius Kadar obiščemo razstavo grafičnih (Jel. ki jo ie v galeriji' *Cartesins» pri Ljudskem vrtu pripravil Virgilio Tramontin iz sosednje Furlanije, se nam že ob bežnem pregledu razstavljenih del vsiljuje primerjava, da so njegova odlična dela zelo podobna ali vsaj zelo blizu delom enega najboljših mojstrov slovenske grafike pravzaprav početnika in vzgojitelja novih umetniških sil na tem področju v Sloveniji. V mislih imamo Božidarja Jakca. Z Božidarjem Jakcem povezuje Vir gilia Tramontina tudi več drugih sorodnosti med drugim dejstvo, je Tramontin več let poučeval grafiko na beneški akademiji, kot je Jakac dolgo poučeval grafiko na ljubljanski akademiji. Pa tudi motivika ju veže, ker jo poraja iz ljubezni do rodnega kraja. Kot privlačujejo Jakca motivi iz Dolenjske, tako privlačujejo Tramontina lepote furlanskih krajev okoli njegovega rodnega kraja, ki je San Vito ob Tilmentu. kjer Tramontin sedaj živi in ustvarja. V natančni dodelanosti živahne igre drobnih črnih potez se vrste pred nami ravninski razgledi rodovitnih polj, gričevnate pokrajine z značilnimi kmetijami in dvorci, pa tudi majhni zaselki ali trgi, ki se jih naš nemirni čas še ni dotaknil, pa vse do širokih razgledov morja hiš evropskih velikih mest. lz kataloga razberemo, da je Virgilio Tramontin priredil veliko razstav po raznih evropskih centrih od Amsterdama do Helsinkov, vtepi ko se v okviru razstav italijanske grafike kolektivno predstavlja v vseh važnejših državah. skratka Virgilio Tramontin je razstavljal širom po vsej Evropi. Zvest najbolj pristni tradiciji grafičnega ustvarjanja v vseh načinih jedkanja in mezetinle, mu grafični medij ni postal, kol pri mnogih sodobnih grafikih, spolzka pot, na kateri njihova ustvarjalnost zdrkne mirno resnične umetnosti-V nekaj, kar ie težko defi-. nirati, za kar pa velja da ni umetnost. Tramontin seveda ni iskalec nekih novih poti in ubira raje takšne poti ki ga vodijo do trajnejših dosežkov upodabljanja resničnih videzov krajev, ki zaradi tega ostajajo nekakšna dokumentacija njegove prisotnosti v njih. Tramontin spada med ustanovitelje znanega združenja «As-sociazione incisori veneti» in je v tem svnjstvu mnogo prispeval k razširjanju te zvrsti umetnosti v svoji ožji domovini, ki je glede tega zaslovela tudi preko svojih meja na širši, rekli bi vsedržavni ravni. MILKO BAMBIČ Umetnik fotografije v Foglianu V občinski galeriji za umetniško fotografijo v Foglianu na Goriškem se- bo v nedeljo predstavil občinstvu s svojimi fotografijami Tihomir Pinter. Ljubljanski umetnostni kritik Aleksander Ba-sin je inženirja Pinterja, ki je doslej pripravil že enajst posebnih razstav doma in v tujini in ki spada med vrhunske mojstre v Sloveniji, predstavil med drugim takole; «Fotografija Tihomira Pinterja je dokončno izničila • pojem tradi-cionalhe umetniške fotografije, saj je opredelila sodobno ustvarjalno fotografijo kot novodobni izrazni medij, ki izhaja iz dokumentarnega, grobo rastrskega posnetka, Avtorjeva senzibilnost in razgledanost pa sta osnovna po goja za uveljavitev izrazne kvalitete... Ob tej ugotovitvi pa je treba poudariti Pinterjevo občutljivo oko za dojemanje poetičnosti materiala, za njegov zven kljub težki materialnosti, za fijegovo urejenost, za kompozicijo, za katero bi lahko dejali, da združuje hkrati čisto likovno z alegoričnim viden jem iz glasbenega sveta. SOBOTA, 14. MAJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Check - up 13.30 ..DNEVNIK 17.00 Odpri se, sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 19.20 20.00 20.40 Nabožna oddaja Aiutante tuttofare: OBISK NA ŠKOTSKEM Parkerja povabijo v neki grad na Škotskem. Tu se sreča z neko grajsko »prikaznijo*, ki da je sin duševno neuravnovešene strežnice. Parker pa odkrije, da je gospodar gradu Sir James mladeniča prisilil, da se izdaja za prikazen . . . DNEVNIK BAMBOLE, NON C’E’ UNA LIRA Predzadnji večer sobotne revijske oddaje z naslovom «Barn- bole, non c’e una lira*. Smo v dobi 1952, 1953 in v naslednjih , letih, torej v času, ko je festival v Sanremu lansiral vedno 21.50 nove in nove pesmi, kj so se nato širile po javnih lokalih z juke boxi. Smo v dobi, ko se po dolgi mračni dobi vojne življenje naglo spreminja na bolje. NlXON STORY , jj Nixon govori o sebi in kot bivši predsednik ZDA, logično, za-govarja svojo nekdanjo notranjo in zunanjo politiko, tudi pri-mer VVatergate, ki je na neki način spremenil njegovo življenjsko pot. Logično da Nixon, ki je eden najslabših predsednikov ZDA, v svojih spominih zagovarja vse, kar se je v ZDA dogajalo v času njegovega predsedovanja.. Rekli' smo že, da je v zvezi z njegovim intervjujem, o katerem je govor, prišlo v ZDA do hudih polemik, toda Nixona to gotovo ne bo spravilo iz tira, ko pa je dobil za to obilne pol milijarde lir. Filmske premiere Ob zaključku DNEVNIK in Danes v parlamentu 12.30 13.00 13.30 Drugi kanal Prigode Robina Hooda ptoti osovraženemu šerifu Današnje nadaljevanje nosi naslov «LA BANDA DEI SOSIA» Dnevnik 2 — OB 13. URI Srečanje s časnikarji 14.30 Evropski dnevi 17.00 Ponovno na sporedu: ■ SATURNINO FARANDOLA Danes bo italijanska TV ponovila prvo nadaljevanje oddaja «Saturnino Farandola*, to se pravi TV priredbe istoimenskega romana, ki ga je napisal Albert Robida. Govor je o človeku, ki ga je sprejela med se «opičja družina*. Med opicami opa; žajo, da gre za njim podobno, vendar pa drugačno bitje, 81 se jim zdi kot nekakšen spaček. Supermix — glasbena oddaja ŠPORTNA SOBOTA in Vremenska napoved Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO TOČNO PRED TRIDESETIMI LETI V neposrednem prenosu bo italijanska televizija prenašala iz milanskega «Piccolo Teatro* prireditev, s katero bo režiser Giorgio Strehler s skupino svojih igralcev proslavil 30-letnico prve predstave v tej gledališki ustanovi, ki je prav gotovo najpomembnejša v Italiji. 14. maja 1947 je milansko gledališče dajalo Gorkega. VSI GA NIMAJO . . . Film je režiral Richard Lester. V glavnih vlogah igrajo Rita Tushingham, Ray Brooks, Michael Cawford, Donald Donnelj-Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI IR. 30 19.15 19.45 20.40 22.00 8.00 8.15 8.50 9.20 9.45 10.15 10.45 15.40 17.40 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Colgjrgol — lutke Deklica Delfina in lisica Zvitorepka A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH Narava Japonske Izbira poklica in študija Dokumentarna oddaja — Tito G. Prosperi: Michelangelovo življenje Nogomet: PARTIZAN — ČELIK Obzornik 17.55 Nevidni bataljon — film 19.15 Risanka DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar Upornik brez razloga DNEVNIK Pogovor z gledalci Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske 19.30 19.50 20.00 21.40 21.55 22.35 15.35 17.30 19.30 20.15 20.35 21.30 22.50 Koper — barvna Nogomet: PARTIZAN ČELIK Telovadba — evropsko žensko prvenstvo Otroški kotiček DNEVNIK Poslednji Mohikanec — nadaljevanje Čas zločina: ČLOVEK; KI JE BOMBARDIRAL BEOGRAD NA LUŠKI OBALI I ilm je režiral Elia Kazan. V glavnih vlogah igrajo Marie1' Brando, Rod Staiger in Eve Marie Saint. 15.00 17.20 18.10 18.55 20.00 20.10 22.40 Švicarska barvna TV Telovadba J unior club Pop hot Sedem dni Glasbeni moment Riisani filmi Športna sobota TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8,05 Glasba in kramljanje; 9.30 Pojdimo z glasbo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.'05 Koncert folk; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslyšajmo jih spet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Recital Staneta Starešiniča; 18.45 Vera in čas. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 14.30,' 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Popevke; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Pesem na dan; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 LP tedna; 16.45 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.35 Glasbeni vveek-end; "22.00, 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, .16.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja gla- sba in pogovori; 9.00 Vi in j3*’, 12.10 Drugi zvok; 13.30 Sikh* dovvn; 14.30 Jazz; 15.05 K on«? tedna; 16.35 Bela stran; Zlata doba; 18.30 Dvanajst n ki je lani izpadla iz če- obr vanske h*e- Hvrit p* sta v tem prvenstvu i, .ei1 p0 (jva poraza: Jadran Rubil z italo iz Gradišča in k jJ i? Pe*^rko CGI; Servolana HiJ, „ klonila t>red Jadranom in » POM iz Tržiča. '«D f že vse kazalo, da je Ja->tb že izločen iz borbe za sam ^ .ie že v prvem delu ne-b g lzgubil v dven tekmah, pa »ju rUnuiovi varovanci začeli z visokih in prepričljivih zmag, tako da so dohiteli Škedenjce na samem vrhu razpredelnice. Naši fantje so se za drevišnji spopad vestno pripravili. Trenirali so, kot običajno, «s polno paro*, tako da bodo lahko drevi zaigrali na vso moč. 'V vrstah Jadrana bo zopet zaigral tudi Peter Starc, ki se, zaradi bolezni, ni udeležil srečanja proti peterki CUS. Torej, naša ekipa bo igrala z najboljšo postavo. Favorit v tej tekmi? Ker bo srečanje praktično odločalo o zmagovalcu lige. je težko poiskati favorita med tema ekipama. Servolana je bolj izkušeno moštvo, ki uvršča nekaj «košarkarskih veteranov*, ki bi lahko bili odločilni v tako važni tekmi. Jadran razpolaga i z mlajšo, hitrejšo in telesno bolje pripravljeno ekipo. Na svoji strani pa bodo imeli Brumnovi varovanci tudi občinstvo in to bi lahko bil odločil- l,l»t"mii,i„il,l,l„lllinltlilllinillllllfllilliIMIm,i„„li,Mlnliflliiiili......................................................................................militi n milnim miti mm DANES IN JUTRI Kent o velu zanimiv Turnir prijateljstva domačinov bodo igrali šc Maribor, Bor in Polet ttvJ^k iz Maribora, Bor, Polet in ik?? .Kontovel se bodo udeležili H,rla prijateljstva*, ki ga bo 't| * lr> jutri priredilo ŠD Konto-lW °kv'ru praznovanj 10-letnice j Ustanovitve. lti0Je ze tretji turnir, ki ga prire-jfij^uutovelovi požrtvovalni športni liri 3 ča bi tako na najboljši nato ustavili svoj jubilej, kjgjfuji »Turnir prijateljstva*, ki 14 jeednia točka vrste turnirjev, ki Vh, ln jih bo organiziralo naše tika int 'grali košarkarji let-in mlajši. Hi, es bosta kvalifikacijski tek- y ^laPrVem srečanju, ob 15. uri, se H b sP°prijela domači Kontovel LVehih ^or>tovelci so že v prven-Hvi? tekmah dvakrat premagali H 5' ,tako da so tudi v današ-v,a)?uanJu favoriti. «Plavi» pa niem času napravili lep na-za kar gre zasluga^ zlasti ‘srCl, finemu V trenerju Franku Itison tekmi pa bosta stopila na si p0, “ranik iz Maribora in open-Mariborčani so se že na Hi turnirjih izkazali, tako da uui danes favoriti. SPORED sobota, 14.5. lij,;)«; Kontovel - Bor Hh' "ranik - Polet 9.30’ nfe,lcl'a- 15'5- U,oj: tlnale za 3. mesto ,V. . finale za 1. mesto Vj uteru slabega vremena bodo 'P° istem sporedu) v telo- na Proseku. Carstvo X 13- — Španec Luis Or- NtJVmaeal v etapi med~ ,ji. k kolesarske dirke po Špa-%'r.ugi je bil Klaus Thaler jj je ’tl“'etji pa Freddy Maertens, Ho hUc*i Po tej etapi ohranil 1. °a skupni lestvici. te, tajniki Cape in Sirene okoli Antarktike. Onezhskiy Zaliv je namreč ena izmed desetih sovjetskih ladij z imenom zaliv, kj prevažajo zmrznjene ribe naravnost z oceanov v Sovjetsko zvezo. Ladja ima 8.500 ton nosilnosti in je najsodobnejše opremljena. KOLESARSTVO BULLE, 13. — Belgijec Renč Dil-len je zmagal v 3. etapi kolesarske dirke po švicarski Romandiji. V zaključnem sprintu je prehitel Italijana Martinellija, Irca Kellyja in Baronchellija, it; je tudi po tej e-tapi ohranil 1. mesto na' skupni lestvici. ni činitelj v korist naših fantov. Torej, po velikem uspehu Konto-velovih kafletov, bo drevi zamejska košarka pred novo težko preizkušnjo. 1. DIVIZIJA Povratnj del tega prvenstva se bo pričel že jutri. Košarkarji druge Ja dra no ve peterke bodo gostovali v Miljah, kjer se bodo spoprijeli z ekipo Edera, ki so ,jo v prvem delu'prvenstva že premagali. Upati je, da bodo naši zastopniki le zaigrali, kot znajo, in da bodo tako v Miljah pospravili drugi prvenstveni par točk. ODBOJKA CASTELFRANCO VENETO, 3 J. --V prijateljski moški odbojkarski tek mi je italijanska državna reprezentanca premagala ekipo AH Starš s 3:2 (15:8, 9:15, 10:15, 15:11, 15:7). Ekipi sta nastopili v teh postavah: ITALIJA: Mattioli, Salemme, Di Coste, Coletti, Montorsi, Sibani, Gio-venzana, DalTOglio, Lanfranco, Ci-rota, Greco, Martino. ALL STARS: Nannini, Barbieri, Pilotti, Mrankov, Svoboda, Koudel-ka, Skorek, Zarzycky, Bosek. Bologna - Sampdoria 1 X Fiorentina - Inter 1 X 2 Eoggia - Torino 2 X Gcnoa - Verona X 2 Lazio - Cesena 1 Milan - Catanzaro 1 Perugia - Napuli 1 X* 2 Cagliari - Pescara 1 Catania - Ascoli X Taranto - Temana 1 Varese - Monza 2 X P .Vercelli - Alessandria 1 Parma - Siena 1 ^vjctski ladji !kijiJ.d'ki čupe in Sirene, ki o-1 ______________ __ S hi°3čaj o praktičneih pomor-: 1. — prvi drugi 2. — prvi • drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 1 2. X 1 2 2 2 1 2 1 MOŠKI FINALE ČEZ 14 DNI Prvotno je bilo najavljeno, da bodo jutri odigrali v Dolini finalni del moškega odbojkarskega »Turnirja prijateljstva*, na katerem sodelujeta poleg naših ekip Bora in Olvmpie tudi po dve najboljši šesterici iz Slovenije in Hrvaške. Vendar je moralo ZSŠDI kot organizator zaradi tehničnih razlogov to tekmovanje prenesti za T4 dni, in sicer na 29. maja, istotako v dolinski občinski telovadnici. —bs— MINIBASKET Danes bo v predtekmi prvenstvenega srečanja Jadran — Servolana tekma v miribasketu med mešanima ekipama Bora, Kontovela in Poleta. Srečanje bo v Dolini/ s pričetkom ob 16.30. edko nosti za še boljši uspeh, ker se je moštvo precej ojačilo. Igralci, ki bodo predvsem prišli v poštev za sestavo ekipe so naslednji: Boris Košuta, Radovan Fučka, Igor Lasič in Koprčan Franc Hiršman. Prvo srečanje bo prav danes v Gorici ob 14.00 uri proti Gorici B. Naslednja srečanja bodo prav tako ob sobotah ob isti uri m sicer po vrsti: v Skednju z Italsidrom B (21. maja), na domačem igrišču na Padričah z Obeliscom (28. maja), v Tržiču z Monfalconom B 4. junija) in končno spet na Padričah s Centro Giovanile Italiano (11. junija). Takoj po zaključku tega prvenstva bo TK Gaja organiziral 2. mednarodni teniški turnir. Medtem se pa uspešno nadaljuje tečaj za mladino, ki se ga letos udeležuje zadovoljivo število mladincev. REKREACIJSKI ŠPORT GRADNJA NOVE STEZE Jutri v Saležu udarniška trim - akcija ŠK Kras že dalj časa gradi na »Vrh Vrhka* nad Saležem stezo za trim, ki poteka po kraški gmajni in skozi borov gozdiček. Vse dosedanje prostovoljne delovne akcije niso gle de na udeležbo ravno najbolje uspele, zato se je tudi zaključek del precej zavlekel. Zato odbor Krasa organizira jutri, 15. t.m. (zbirališče ob 8. uri pri napajališču v Saležu), celodnevno množično trim akcijo, na katero vabi vse člane, odbornike in sploh občane, da pripomorejo k dovršitvi še preostale faze del in tako omogočijo, da bi poleti otvorili to prvo stezo za trim na Tržaškem. Tako bi vsi občani, in predvsem osnovnošolska mladina, lahko telovadili na zraku in gojili telesno kulturo v idiličnem kraškem okolju. Ker bo jutrišnja prostovoljna delovna akcija trajala ves dan, bo o-ganizator nudil udeležencem na mestu samem tudi kosilo in seveda — pijačo. —bs— KOLESARSTVO 11. POKAL LONJERJA Letošnja dirka veteranov bo mednarodnega značaja Poleg tekmovalcev iz Italije bodo startali tudi Jugoslovani Jutri i ob 14. uri bo startala v Lonjerju že enajsta zaporedna kolesarska dirka veteranov za »Pokal Lonjerja*, ki jo že dolgo vrsto let prireja Kolesarski klub Adria. Poleg tega pa bo letošnje tekmovanje tudi mednarodnega značaja, tako kot že lanska deseta jubilejna izvedba, saj se bodo na startu v tej' majhni slovenski vasici, v predmestju Trsta, predstavili tudi jugoslovanski kolesarji veterani, ki so se organizirali v tej kategoriji pred nekaj leti. Njihova prisotnost na lo-njerski dirki bo masovna, saj velja tekmovanje «belo-modrih* kolesarskih delavcev za točkovanje za slovensko prvenstvo veteranov. Nastopili bodo člani kolesarskih klubov Rog, Kokrica, Grosuplje, Rog -Franek. Seveda pa bodo na startni črti v Lonjerju prisotni tudi skoraj vsi tr- OBVESTIU) TPK SIRENA prireja v sodelovanju s SPK ČUPA JADRALNI TEČAJ za starejše začetnike. Pričetek tečaja v ponedeljek, 16. maja, ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje. Ul. Cerreto 12. Vpisovanje po telefonu (412087) od 19. do 20. ure. Število tečajnikov je omejeno. TENIS ITALIJANSKI POKAL Danes starta tudi Gaja Danes bodo igrale; Teniškega kluba Gaja prvič stopili na igrišča v letošnji športni sezoni. Začelo se bo namreč ekipno prvenstvo za italijanski pokal (Coppa I-talia). Letos bo na tem prvenstvu sodelovalo rekordno število 42 teniških moštev iz naše dežele, ki so bila razdeljena v sedem skupin. Pa-ariška Gaja je bila uvrščena v skupino B, skupaj s TC Obelisco, ki velja za favorita skupine, ST Mon-falcone B, ST Italsider B, Centro giovanile italiano iz Milj in Gori-zia B. Tega prvenstva se je slovensko društvo udeležilo že lani in doseglo zadovoljive rezultate. Letos so mož- tiiiiHHiiiiniiiiiiiiiiMimiiillMlilliiiiiiiiiMimiinniiiiMtiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuii ^ katerem predava kap. Bru- j C Sobni' Kisjak, so imeli prejš-Akj, J® Praktičen pouk na so-Onezhskiy Zaliv. Ladja Im Hali, 0 na Popravilu v tržaškem ,/W|la.tako so imeli tečajniki kjosuu s* °d blizu ogledati, po-lAijsko a’ tudi najsodobnejše na-Lr naPrave, kot so radar, L'aff iz Prate pri Pordenonu, to je šole, ki si je našo tiskarsko tehniko ogledala že v lanskem letu. Dijaki so ( za ta ogled zelo dobro pripravljeni. Na številna vprašanja, ki so si jih pred odhodom celo napisali, ji«1 J vlogi slovenskega dnevnika ter o delovanju tiskarne odgovarjal ravnatelj tiskarne Perko niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiimnitimiimmmiiiiiitMiiimiimmiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiimi Ulili'1"' PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA Giannettini: En sam lutkar usmerjal levičarske in desničarske skrajneže Tako je bivši agent Z poudaril v daljšem dokumentu, ki ga je izročil sodstvu ob povratku iz Buenos Airesa v Italijo - Nezaslišano tratenje časa CATANZARO, 13. — Po včerajšnjem orerekanju, ki je bilo posledica. Facchinijevega prihoda v Catan-zavo (poudariti pa gre, da s sodnega vidika včerajšnja obravnava ni imeld velike teže, če izvzamemo žalostno dejstvo, da je zopet dokazala nerazumljivo in nedopustno popuščanje sodnega zbora fašističnim obtožencem), se je danes proces spet trudno vlekel. V skoraj prazni sodni dvorani se je iz zvočnikov širil hreščeč glas Giovannija Bionda (magnetofonski posnetki njegovih zasliševanj), velikega Fredovega prijatelja in sina sodnika iz Vicenze, ki je osumljen sodelovanja pri bombnih atentatih ter prevratniškega rovarjenja. Bionao je obtožen tudi, da je nepo sredno sodeloval pri dveh atentatih na vlake v avgustu 1969. leta. pe- Izrael pred skorajšnjimi volitvami je pospeševati strategijo terorja in protiljudskin provokacij, ki pomeni- skih pogovorih. Ti bodo jetnikom dovoljenj samo z družinskimi člani in še to v izrednih primerih. Ostali ukrepi zadevajo poenostavitev ^postopka za prevažanje jetnikov na procese, nove kriterije pri sprejemanju v službo kaznilniških izvedencev in posebno denarno nagrado oddelku paznikov, ki ga bodo z odlokom začasno zadolžili za nadzor- Prispvvajlp sa DIJAŠKO MATICO jo dejansko uvod k protidemokratičnemu preokretu v državi. Zasliševanje aretiranih se bo pri čelo prihodnji teden. Odv. Spazzali je zaprt v Leccu, odv. Cappelli v Pavii, drugi pa v raznih kaznilnicah po državi. Karabinjerji medtem iščejo še tri osebo .ki naj bi bile fjo zagotovilih milanskega namestni ka državnega pravdnika De Liguo-rija prav tako kot omenjeni vpletene v prevratniške načrte. Gre za milanskega zdravnika dr. Gianfrarica Pancina, za Cesareja Bonaglio in Marcella Capuana. (dg) Dokončna razsodba procesa Lavorini RIM, 13. — Sodni postopek proti morilcem malega E-manna Lavorini ja se je končno zaključil. Kasacij-sko sodišče je namreč po triurnem (»svetovanju zavrnilo tako priziv brarvlcev kot tožilstva in potrdilo teze in obsodbo porotnega prizivnega sodišča iz Firenc. Obtožence je tako dokončno priznala za krive nenamernega umora in dosodilo Rodolfu del-la Latta 11 let in deset mesecev, Pietru Vangioniju devet let In Marcu Baldisseriju osem let in pol zapora. Z razsodbo seveda niso soglašali ne namestnik glavnega pravdnika pri kasatijskem sodišču, ki je zahteval Kot se približuje dan volitev (17. maj) je volilna kampanja v Izraelu vse ostrejša, pa čeprav doslej ni prišlo do hujših incidentov. Izjema je le Cis jo vdani ja, kjer so ultranacionalisti priredili protestni »sit-in* kljub vladni prepovedi. Kot kaže slika je vojska dokaj odločno posegla in dobesedno odnesla demonstrante klenske stroje pa naj bi mu priskrbel Freda. Zaenkrat še ni znano, če mu jih je samo izročil, ali pa je odvetniški pripravnik tudi sam* neposredno sodeloval pri atentatih. Razprava se je trudno vlekla vse do nekaj minut pred koncem, ko je odv. Claudio Gargiulo, ki zastopa Kmečko banko, nepričakovano vprašal Giannettinija, če je on sestavil daljši dokument, ki je bil priložen sodnim aktom. Gre za poročilo, ki jo je bivši «agent Z* napisal ob povratku v Italijo med poletom iz Buenos Airesa v Rim in ki jo je izroči spremljevalcu. Dokument se je dobesedno utopil v morju zbranega dokaznega gradiva in potrebna je bila vztrajnost odv. Gargiula, da je znova priplaval na površje. V poročilu, ki sestoji iz 25 strani, je bivši časnikar na kratko obnovil vse manevre v domačih in tujih krogih med 1987. in 1974. letom, katerih končni cilj je bil zrušiti italijansko demokracijo. Avtor je razdelil poročilo na tri obdobja in sicer 1987-70, 1970-72 in 1973-74. Po Giannettinijevem pisanju so »skrivne* sile sprva izkoristile levičarska izvenparlamentarna gibanja, saj desnica praktično ni bila še organizirana. Pisec poudarja v tej dobi zlasti nekatere dogodke- ošibitev komunistične partije ob okrepitvi iz-venparlamentarnih skupin. Le-te — tako trdi bivši vohun — sta pred volitvami finansirala notranje ministrstvo in Fiat. Giannettini omenja nato še razcepitev enotne socialistih ne stranke PSU, k čemur naj bi prispevali predvsem Tanassi, Sara-gat in Rumor, ter industrijsko koncentracijo tako zasebnih kot javnih podjetij, kar naj bi bilo zlasti posledica bankrota manjših tovarn v «vroči jeseni*. Bivši časnikar poudarja nadalje, da je bila desnica tedaj še razdvojena in šibka: MSI je po Michelinijevi smrti še iskal lastno politično identiteto, gibanje «ordine nuovo* pa se je razklalo na dvoje. Kar zadeva stike s tujino časnikar dodaja, da je bil Rauti tedaj v stiku z grškimi in z italijanskimi vojaškimi krogi, «avEinguardia nazionale* je bila tudi povezana z Atenami in z notranjim ministrstvom ter je začela vrinjati svoje ljudi v izvenparlamentarne levičarske skupine, kar je počenjal tudi Freda, pa čeprav tedaj še osamljen. Ključni dogodek drugega obdobja je po Giannettinijevem mnenju Bbr-ghesejev spodletel poskus državnega udara, zaradi katerega se bo začel proces konec maja v Rimu. Pri poskusu udara so poleg številnih iz-venparlamentarnih desničarskih skupin po trditvah bivšega časnikarja sodelovali tudi tuji agentje, zlasti Britanci, ki so lahko računali na podporo bank Barclay's in Hambro's ter izraelska obveščevalna služba. Kar zadeva tretje obdobje »agent Z* poudarja, da so pri zaroti sodelovale tako skrajnodesničarske kot skrajnoleVičarske skupine. Pri analizi raznih vezi in stikov Giannettini pripominja, da ne gre izključiti dejstva, da so bile te skupinice v rokah enega samega lutkarja, ki b| po njegovem mnenju lahko bil aji politična oblastniška skupina, kak gospodarski koncern ali pa vojaška oblastniška skupina. Proces se nadaljuje jutri, (vt) .............................lllllllllllllllilllllllMIIIIIIIHIIIi.il.........II lil II lili Hilli lil III.HHIHHIII....................................■IIIHHIHIIHHIIH..........lili.....HI.....................................HMIHIHMI.............................. ZEMLJA SE ZE ZOPET TRESE - UJMA PRIZADELA KITAJSKO, TURČIJO, BANGLADEŠ IN FILIPINE i PEKING, 13. - Spričo lanskih grozovitih potresov, ki so med drugim zajeli Gvatemalo (februa rja). Furlanijo (maja), Indonezijo in Kitajsko (julija) ter Filipine (avgusta) in pozneje še Iran (novembra), smo 1. 1976 označili kot izrazito »potresno leto*; tembolj še. ker je ujma zahtevala več ti-sočev človeških žrtev, da ne govorimo o velikanski gmotni škodi. Ko se je zdelo, da je nesi-eče vendar že dovolj, se je zemlja v prvih mesecih tekočega leta- znova tresla; na vrsti sta bili tokrat Turčija in Romunija ter ponovno Filipinsko otočje in Iran. Od tedaj so se sunki tu in tam na svetu vrstili skoraj teden’ za tednom, čeprav brez večje škode, kar je pravzaprav pomenilo, da se »potresno obdobje* se ni zaključilo. V resnici so včeraj zaznamovali: v samem središču Pekinga zopet občuten-potres, o katerem'vedo danes povedati, da je bil jakosti 6,6 •stopnje po Richterjevi lestvici. Vse kaže, da žrtev ni bilo in da prav tako ni bilo posebne gmotne škode. Kolikor zadeva ljudi, velja pripomniti, da je v samem Pekingu, kakor tudi marsikje dr(ugod na Kitajskem še vedno v veljavi predpo-tresno alarmno stanje, in sicer od 28. julija lanskega leta, ko je strahoviti potres povzročil okoli 700 tisoč mrtvih in približno ravno toliko ranjenih (poleg seveda ogromne gmotne škode, ki jo cenijo v milijarde dolarjev). O včerajšnjem potresnem sunku naglašajo uradni kitajski viri, da je,šlo za tako imenovane umirjeval-ne sunke po omenjeni katastrofi iz lanskega leta ter pripomfnjajd, da so tudi bdi predvideni. Epicenter je bil nekje na območju Ningeja, k j loži kakih 180 km jugovzhodno od Pekinga oziroma 30 km jugozahodno od industrijskega središča Tangšan, ki je bilo julija lani najbolj prizadeto. Nekateri menijo, da sunki tudi tokrat utegnili po- gmotno škodo v vzročiti določeno Tangšanu. Pred približno dvema tednoma je tiskovna agencija »Nova Kitajska* sporočila, da je prišlo na ondot-nem območju, kakor tudi v indu-strijsko-rudarskem centru Hopei do ponovnega zagona tovrstnih dejavnosti, in sicer naj bi danes 96 od sto tedaj prizadetih tovarn ponovno redno obratovalo. Poleg na Kitajskem se je zemlja ponovno zatresla tudi drugod. Iz Istanbula poročajo o potresu na območju Palu. k j leži okoli 800 km vzhodno od- Ankare.--Žrtev naj 1)1 ne bilo; pač naj bi, sunki podrli nekaj stavb. Lažji potres so zaznamovali tudi v najpomembnejšem bangladeškem pristaniškem mestu Chittagong; trajal je 20 sekund, jakost ni znana, kot tudi ni mogoče še vedeti, če je prišlo do gmotne škode ali človeških žrtev. Ujma je sovpadla nekako s ciklonom, kj je zajel Bengalski zaliv ter se naglo bliža obali Bangladeša, in sicer ravno Chitta-gongu. Nazadnje je prišla vest tudi o potresu na Filipinih. Gre za tretji sunek v samih 24 urah. Jakost so izvedenci izračunali kot drugostopenjsko na lestvici Rossi-Forel, ki ima 9 stopenj. Najbolj se je zemlja tresla v Manili, epicenter pa so lokalizirali 219 km severnozahodilo od tega mesta. Vesti o žrtvah ali škodi ni. .(dg), Ustaški terorist obsojen v New Yo# NEW YORK, 13. — Ustašk^ f) rorista Marka Vlašiča so ol3Sodlufl(' šest let zapora zaradi poskusa bitve potniškega letala družbe * ( ki jo je lansko jesen izvedlo^Pf^ staških nasilnikov. Pred ameriške države New York j® ~ ko Vlasič priznal, da je kriv iAa skus ugrabitve, in je s tern “jj. priložnost za manjšo kazen m janje, ki se sicer kaznuje z 1 rom od šest do osemnajst let. •p Agencija AP poroča, da F ^ nik James Lef ob izreku sodb® šiča imenoval za »nevarnega ca, ki je nedolžne ljudi prN® jjv" položaj, ki bi jih lahko velja* 4 ljenje*. Tej kazni bodo Pr’.,žye1' kazen, na katero ga bo obsodi'0‘j, no sodišče zaradi zračnega P*r4 ^ Preostale štiri ustaške teror's^ odgovarjajo zaradi ugrabitve P jj letala, zarote, zračnega piratst ^ smrti newyorškeg.. policista ' nje je izgubil pri demontirani11 pl be, ki so jo podtaknili ustaši)' Jj spjenju pred zveznim sodiščem f j liji teden razglasili za krive ^ nega piratstva in zdaj čakaJ^J sodbo. Za tem jim bo posebej s,. -sodišče države New York .' menjenega uboja policista. VČERAJ V BEOGRADU Tito sprejel delegacijo vse ki tajske skupščin6 Odnosi med Kitajsko in SFRJ sc ugodno razvij^ (Od našegk dopisnika) BEOGRAD, 13. - Predsednik Tito je dopoldne v Belem dvoru na Dedinju sprejel delegacijo vsekitaj-ske skupščine ljudskih predstavnikov LR Kitajske, ki jo na obisku v Jugoslaviji vodi podpredsednik stalnega skupščinskega odbora in kandidat za člana partijskega politbiroja Saifudin. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik skupščine Jugoslavije Kiro Gligorov in Peko Dapčevič. Kakor pi-avi uradno sporočilo, se je Tito zadi-žal s kitajskimi zastopniki v daljšem prijateljskem pogovoru. Ob tej priložnosti so poudari-li, da se odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko razvijajo zelo ugodno v duhu popolnega vzajemnega razumevanja in spoštovanja stališč in interesov obeh držav. Ugotovili so, ,da obstajajo velike možnosti za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja, in izrazili pripravljenost obeh strani, da bi to sodelovanje dvignili na kolikor je mogoče visoko, raven. Prav tako so vsestransko izmenjali mnenja o aktualnih vprašanjih mednaiudnega položaja in ugotovili, da na mnoga gledajo e-nako ali podobno. Člani kitajske delegacije so Tita seznanili z graditvijo družbenega inl gospodarskega sistema na Kitajskem in podčrtali, da je namen njihovega obiska, da bi čim bolje spoznali Jugoslavijo, njene narode in sploh njen razvoj. Predsednik Tito je sobesednikom spregovoril med drugim tudi o dejavnosti neuvrščenih držav in o njihovih prizadevanjih za ohranitev enotnosti in krepitev njihove mednarodne vloge. Kitajski predstavniki so, kot navaja sporočilo, povedali, da LR Kitajska podpira politiko neuvrščenosti Jugoslavije in njeno dejavnost, opozorili pa so tudi na pomen nepretrgane dejavnosti in enotnosti neuvrščenih držav pri vseh mednarodnih vprašanjih. Z obeh strani so posebej poudarili, da so potrebni čimbolj pogosti stiki predstavnikov obeh držav na vseh ravneh, ta potreba ra ,/lr j: iz tega, da sta obe državi' zrini? resirani za razširitev dvostranskega sodelovanja in za skupni P1 k razvijanju mednarodnega ^ct11, vanja in utrjevanju d*i' Dve novejši iz stre’1'1 (Nadaljevanje s 4. A se poroči njem sestra ‘n ^ir v Ameriko. Camilla se P° letih sreča z materin 1,1 v Berlinu domačo hibo. 11 si je priddbila premoč1 ugled. To je zgodba romana. fclW remo, beremo in pričakutfrjp V neki se bo zgodilo. fi usodni kotiflikt, potem r, poved zvodeni v razvlečrt1" m poved, neke vrsto kroniko žini in njeni predstavnici L„seW Ta pripoved pa niti ni Fj f zanimiva, niti ni napeta. dramatični)11 povedi manjka neke notranje napetosti? nete mjiranje napetost; , prTj bolj ali manj enakomerna ^ >. ved konča tako preprosto . je začela, če le pričafcuif7^^ zanimivo zgodbo, smo Pr’ni.f, DREVO 'ZELJA razočofO’ m pa vsaj nakemu današnjen p/r su in leljam tovrstna oCl malo' povedo. ,da bi it, čala ali celo zadovoljif, ostaja, roman DREVO 0% prečen tekst, ki ga berem% njem celo rahlo mučimo$fc nam od njega, ko knjiff(ift mo, ostane prav malo. Jjf1 niti ni niti človeških niti o# problemov, povprečne ' vana zgodba pa je premo1 rfp ber roman, ln tako ostajamo Prl unl, Sandre Paretti nezaaov°J ^0“. veda. tistemu, ki mu ne ...... _________ ... ofe ji knjigo pač odlofi in je ne.ugi61 do konca Tisti, ki io P1: “ zadnje strani pa je zaU. V ll ■eW°J. liko bolj razočaran ker niti zgodba nit1 snJic0d6‘ [i nista posebno privlačni * p ,j, torej tiskamo take teks^.'^, se tudi iz povprečne svf terature lahko našlo ...ffn1* dobrih del, če ne ie u' ,,0 t iv.io.rspj pa vsaj vladnih in z zanimivo v