Poštno tekoči račun $t. 24. St. 46." lal'sja v Gorici vsak če- trtek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne boino ozirali. Posamezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Vetturini 9, uprava ul. Vettmini 9. V Gortot, <1n<* 18. novembra «920. Posamezna štev. — 20 stotink. Letulk III. Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankin.na pisina se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se mčunajo po dogovoru. Izdaia konsorcii »Oorlške Straže«. Odgovorni ured- nik: Franc Novak. Trska: »Narodna Tiskar- nac v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. „Sporazum". Povabiii so jih v Italijö, posedh jih za mizo, jiiii predložili papir, privohk vcliko- dušno v korekturo meje, pa je bil spo- lazum ciosežen in pogodha pour-^ma Ma- lenkost, Šlci je samo za sedems;or;soč Ju- goslovenov! In da kdo ne bo dvcmil o iskrenosti ogodbe, prisegli t*o si v rusebni točki vcčno pnjaidjstvo. ! c listi so bill tako neiskreni, da so označili kljub po- ravnavi med prijatelji to- dejstvo kot zma- go oziroma kot poraz. Dve leti se je reše- valo jadransko vprašanjc. Iskala se je for- ma, ki naj bi zadovoljila obe stranki, ki naj bi zbližaia cba sosedna si naroda, da se v bodočnosti onemogočijo krvavi kon- flikti, kakor smo ga ravnokar prestali. Pa kc jt našla! Vcsoljni svet lahko brez skrbi spravi orožje med stara šaro... Vrgla sc je bila v svet beseda o samoodločni narc- dov, ki je zdrobila v prah nemške in av- strijskc možnarje-crjake. In ko sc je bilo to zgodilo, se je pričel izvajati Wilsonov evangelij z jekleno doslednostjo ... na Ko- roškem, na Rcki, v Zadru, v Albaniji, po- vsod, kjer je bilo treba, toda tudi samo kjer je bilo treba ... Italiji in Jugcslaviji ni bilo treba zatekati se k temu srcdstvu, meje so bile že določene pravično leta 1915 v Lcndonu. Tako slavi danes verno prijateljstvo svoj veliki praznik. V slavo- spevu je le majhna disonanca, pravcata malenkost: gre samo za sedemstotisoč Jugoslovenov! In kako se je to prijateljstvo tekom dveh let lepo pripravljalo. Da ne govorimo o vseh velikanskih ugodnostih, ki smo jih bili Jugosloveni zasedenega czemlja na- enkrat delcžni v gospodarskem in kultur- nein polju — odprle- so se nam sole, po- pravile hiše itd. itd. — poglejmo, kaj se je drugače vse storilo, da je prišlo danes do tako periektnega prijateljstva. Sprva jc bilo vprašanje zasedcne Primorske in zase dene Dalrnacije. Zatem je prišla na vrsto Rcka, Skadcr, Crnagora — vse saino za- to, da se oinogoči čimprejšnje zbližanje in čini. tesneisc prijateljstvo. Sem spada tudi Koroška. Danes ni vcč nobene ovire do- brim odnošajem, k večjemu če bi imel D'Annunzio še kaj povedati. Prijateljstvo je tako prisrčno, da o kaki zaščiti jugoslo- 'vanskih manjšin v Italiji sploh ni potreba govoriti. Dovolj je, da so italijanski poda- niki Jugosiavije preskrbljeni. Toda govorimo drugače! Da ne bo kdo mislil, da smo le mi izsledili krivič- nost tcga sporazuma, bo menda dovolj, ako se sklicujcmo pri tem na cno stranko, ki ima v svojeni programu najmanj oprav- ka z narodnostjo in narodnostnimi meja- mi med poedinimi državami. Dovolj je, da se klicujemo na socijaliste ne morda samo jugoslovcnske, ki so ob razglašenju po- godbe poslali apel italijanski socijalni de~ mckraciji in j-o pozvali, naj pomaga od- straniti krivico, sklicujemo se na glavno glasilo italijanske socijalistične stranke »Avanti«, ki s svojo pisavo obsoja nasilje, ki se je pripetilo. Jugosloveni tostian demarkacijskc črte smo bili sicer pripravljeni na svojo usodo, vsaj oni, ki bivanno- v mejah prejš- nje Ooriške in v delu Istre; računali smo s tem, da si bomo pač morali urediti ho- češ ali riočeš razmerje s svojimi sodeže- lani italijanske narodnosti na način, da nam bo skupno življenje omogočeno in da bo za cbe narodnösti znosno. Obstali pa sino. ko smo izvedeli za osebino pogodbe, ker je take nismo --pričakovali. Računali smo pač, da si sežeta cbe državi prijateljr- ski v roko, da vsaka nckaj popusti. Danes pa vidimo, da se opravičeno govori na cni strani o zmagi in na drugi o porazu. Sporazum je bil sklenjen brez našega so- delovanja. Ne eden ne drugi nas ni vpra- šal za naše mnenje. Nihee pa nima pravi- ee sklcpatl glede nas pogodbe, ne da bi bili poprej mi v to privolili. To je načelo sair.ocdločbe, ki se je toliko razglašala po svetu, nazadnje pa se je sramotno pozabi- lo. Toda narc-di ga niso pozabili in ga ne pozabijo vee. Toda, dasi smo bili presenečcni, ven- dar ne obnpavamo.. Nasprotno! Z zaiipa- njem zremo v bodočnost, zaupamo v svo- jo pravico, zaupamo v samega sebe. Iiuj- še nevihtc fc so šle preko naših glav, pa nas nisc uničile. Stoletja nas je tlačila nemSka pest k tlom, pa nas ni vklonila. Bili so časi, ko smo se morali bojevati.na dve fronti. V italijanskih listih se kaj rado trdi, kako je avstrijsko nemštvo pospeše- valo »slavizacijo« Ooriee in Trsta in ka- ko se jc zapostavljal italijanski živelj na korist jugoslovenskemu. Mi in tudi naši scdeželani vemo, da so to bajke. Spomi- njamo so še dobro, kako je 3000 v vse druge svrhe kot z namenom »slavizacije« v Gorico importiranili nernškili uradnikov dobilo tri mandate v goriškem občinskem svetu. dočim je ostalo 12000 Slovencev praznih rok. Ce smo torej prej vzdržali naval z dveh strani, bomo vzdržali tudi danes kljub temu, da se naše manjšine v pegodbi nlti nc omenjajo. Na svoji^ strani ( imamo pravico in to je naše najboljše oro-' žje. Zatorej ljudstvo pogumno naprej! — Svcje vrste strremo in se bomo borili, če tudi treba začeti popolnomai znova. Danes ni čas brezplodnih sentimentalnosti, danes je čas. da se resno lotimo dela: na gospo- darskem in kulturncm pclju. Pred vsem nam je treba složnosti in naš obstanck je zagotovljcn. Narod, ki je prestal toliko iz- kušenj, bo prestal tudi to zadnjo. Za Ireüo gero. Pet aktov iz trgovskega življenja. Spisal Fr. Starovašk i. Zaloga Kat. tisk. društva v Gorici. Tiskala »Narodna Tiskarna« v Gorici 1920. — Cena: 3 Lire. (Ocenil Venceslav Belč.) (Konec.) Važen pojav iz ttgovskega sveta nam prcdstavlja Brajnik m 1. Njegova ne- vošljivost in scbičnost je upropastila li- netovega očeta in z njegovim padeem si je krepko opomogcl. On jc sicer trgovec, a ni postal to iz svoje lastne moči; oče mu je pripomogcl dci tega, on mil je ustvarii podlago, potem se je okoristil s Skalarje- vim padeem. Njemu manjka pravega tr- govskega talenta, pravega trgovskega dulia, resnosti, izkusenosti, solidnosti in odločnosti. Lahkcimiseln je in lahkoveren in kratkoviden; sleparju Kosu zaupa, po- štenernu Tinetu pokaže vrata neposrednoi potem, ko mu je napravil dvojno veliko uslugo. Izumetničcnim bilancam Kcsovim verjaine, ker so ugodne, neugodni, a res- nični bilanci svoje lastne hčere ne verja- me. Tla se mu neprestano majejo pod not- gami in on se lovi za kreditom. Kosa po- zna kct sleparja in vc za njegovo razmerje pri »Lepi Rožici«, a vendar lioče temu podlemu brezvestnežu žrtvovati svojo hčer, samo da rcši svoj trgovski ugled in kredit. — On je žalostna, nesolidna prika- zen, kakor jili vidimo veliko v trgovskem svetu današnjih dni. Nasprotje trgovca Brajnika nil. sta njegov oče in Tine kot trgovec. BV a j n i k s t. je zastopnik starega prin- cipa solidne in poštene trgovine. Tine ravnc tak zastopnik novega principa; o- ba sta dva vzorna tipa, a vsak za svoj Cas. Brajnik star, je bil priprost mizar, ko je žačel trgovino na svojo roko. a slo irai je tako dobro, da je s to svcijo roko sezi- dal tovarno. Bil je delaven, varčen, pre- viden, sam vase je zaupal, ne v druge. Ni strcmel po časti in razkcšju, ampak po poštenem trgovskem ugledu; kapitala iz pod jet ja ni razsipal, ampak podpiral in širil z njim podjetje samo. Ljudi, ki delali zanj v njegovcm podjetju, ljubi; zaslužek da rajsi domačinu kot tujcu. V računih je skrajno previden; bilanci sami n,e zaupa preveč, ker se mu zdi tako nezanesljiva in nestalna kot ženska. Instiktivno Cuti, kjc je poštcnost in kjc jc manjka. Tine je trgovski značaj, ki se jc raz- vil na podlagi Brajnika st. tipa. Poleg svojega prirojenega trgovskega . talenta ima vse nnjno potrebne lastnosti starega Brajnika. Ce pravi Brajnik St.: »Delal scm hoc in dan, stiskal in varčeval, pošte- no kupoval, pošteno prodajal.« (62), pravl Tine da si je denar pristradal bojj kot prihranil (83.) Njegovo načelo glede tr- govskega poslovanja je to: »V trgovlni govore edino-le števHke. Gospodar ne sme popolnoma zaupati nikomur kakor sebl in številkam: Vse vezi mora imeti I Uradno btsedilo pogodbe | sklenjene dnc 10. t. ni. v Sv. Margariti Ligurski med Jugoslavijo in Italijo se glasi tako-le: I Ker želita kraljevina Italija in kralje- j vina Jugoslavia ustancviti med seboj i razmerje odkritosrčnega prijateljstva in ' prisrčnih odnošajev v skupni blagür obeli j narodov: ker Italija priznava s svoje ; strani, da pomeni ustanovitev sosedne | države enega izmed najvišjih ciljev vojne, j 1 i jo je vzdržala, je imenoval Njegovo Ve- i ličanstvo italijanski kralj za svoje po- | oblaščencc: Vit. Ivana Giolittija, mini- ; strskega predsednika in ministra za no- j tranje zadeve, grofa Karla Sforzo, mini- ; stra za vnanje zadeve in prof. Ivana Bo- nomija, vojnega ministra: Njegovo Ve- ! ličanstvo kralj Srbov. Mrvatov in Sloven- ! cev je imenoval za svoje pooblaščence: ! Gospoda Milenka Vesniča, ministrskega I predsednika, dr. Anta Trunibica, ministra I za vnanje stvari, gospoda Kcsta Stojano- J viča, finančnega ministra, kateri so si medsebojno pokazali svoja poc'blastila, ki so-bila spoznana kot veljavna, in se spa- razumcli, kakor sledi: Č1. 1. Med kraljcvino Italijo in kraljc- , vino Srbov, Hrvatov in Slovencev se do- loča sledeča mcja: Od hriba Peči (1511 m). na tromeji med Italijo, Avstrijo in kra- ljevino Srbov, Mrvatov in Slovencev, do hriba Jalovca (2643) črta, ki se ima dolo- čiti na ozemlju in ki bo šla' na splošno od sevcra proti jugu črez točko 2277 (Pon- ca). Od Jalovca črta, ki naj sledi razvedju rned kotlinama reke Soče in reke Save od Podkorena do Triglava (2864), dalje raz- vodju med kotlinama Soče in Save od Bohinja do severovzhodiiega obronka hri- b-i Možiča (1602), dotikajoč se toček 23^8 na VcglU', 2003 na Lanševici in 2086 na Kuku. Od severovzhodnega obronka Mo- žiča ob vzhüdncm obronku Porezna (1631) črta, ki se ima določiti na ozemlju in ki bo šla na splošno od severa preti jugu. Od vzhodnega obronka Porezna do zapadnega obronka Blegaša (K562) črta, ki se ima dolociti na ozemlju in ki naj gre na splošno od zapnda proti vzhodu.. pu- ščajoč vas Davčo kraljcvini Srbov, Hrva- tov in Slovencev, vas Novake pa Italiji. Od zahodnega obronka hriba Blega- 5a (1562) ob vzhodnem obronku hriba Bevk (1050) črta ki se ima določiti in itl na splošno od severa proti vzhodu in jü- gozapadu, puščajcč vasi Leskovico Ko- paenico in Sovodcnj kraljevini Srbov, Hr- vatov in Slovencev, a oba prelaza ped Loniščem Italiji; od vzhodnega obronka hriba Bevk (1060) do tik zapadnet od vasi ! Hotedešice črta, ki sc ima dpločiti in ki piišča kraje Javorjev Dol, Žire, Opale, Hleviščc, Rovtc in Hotedcršico kraljevini Srbov. rirvatov in Slovencev, a, Prapr-et- no Brdo (1006) in kraje Vresnik, Vrednik, Zavratec in Medvedje ßrdo Italiji. Odtod do vasi Zelše črta, ki se drži najprej vz- hodno ob vozni cesti Motedcršica-Planina, puščajoč za tem vasi Planina, Unec, Zel- še in Rakek kraljevini Srbcnv, Mrvatov in Slovencev. Od Zelš do Cabranske črta, ki se ima določiti in ki pojde na splošno od severa proti zahodu in jugovzhodu in se vije najprej cb vzhodnih ebronkih Ja- vornika (1268) puščajoč kraje Holen ja Vas, Dolcnje Jczero in Otok, kraljevini Sr- bov, Hrvatov in Slovencev, a višine to- ček 875, 985 in 973 Italiji. Dalje ob vzhod- nih obronkih ßickc gore (1236) in Piece gore (1064) puščajoč Italiji Leskovo doli- no in razpotja na točki 912 zapadno odf Žkodnika in na točki 1146vzhodno od Ci- fre-v (1399) in doscgajoč Čabransko, ki o- siane na ital. ozcrnlju z vozno cestc vred, katera se vije na vzhodnih obronkih Snež- nika od Leskove doline do Cabranske. Od Cabranske do Grižc (502) črta, ki se ima dolociti na ozemlju in pojde na sploš- n-c od severa proti vzhodu in jugozahodu vzhodno od hriba Trstenika (t. 1243) in se bo dotikala točke 817 jugovzhodno od Suhove, dalje juzno od Židovja (660), nato vzhodna od Griže (502) puščajoč Klano. in Brczo Italiji, a Studeno kraljevini Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. Od Griže (502) do meje reške države čfta, ki se ima dolcičiti na ozemlju in ki naj pojde na splo- sno od severa proti jugu do vozne ceste Rupa-Kastav približno na pol poti nied Ju- šici in Spinčiči in naj preseče rečeno cesto, izogibajoč se na zapadni strani vasem Mazerji in Trinajstici, ki ostanete kraljev- iii Srbov, Hrvatciv in Slovencev, ter do- scgajoč vozno cesto Matulje-Kastav na prelazu vzhodno od Matulj in slednjič na cesti Reka-Kastav severno mejo neodvis- ne reške države, in sicer ob severnem; rc- bu vasi Rubeši na razpotju pri Tomtičih okoli 500 m od kastavskega trojnega raz- potja. Hokler pa ne bodo urejene na ita- Iijatiskem ozemlju redne vozne razmere na omenjenih cestah vzhodno od kastav- skega trojnega razpotja, bodo na prosto razpolago Italiji kakor tudi reški državi. Čl. 2. Zader in njegovo v naslednjem opisano ozemlje bosta priznana kot del kraljevine Italije: Zadrsko ozemlje pod italijansko suvereniteto obsega mesto in davciiö občino Zader ter davčne občine Arbanasi, Cerno^ Bocagnazzo in del davčne občine Diclo in ga določa črta, idoča od morja 700 m jugovzhodno od va- si Diclo ravno proti severovzhodu do teč- ke 66 (Gruž). Potom posebnega sporazu- ma se bo določilo vse, kar sc tiče tega člena o Zadru in kar se tiče njegovih 'Cd- noSajev s političnim okrajem in z deželo Dalmacijo. Ravno tako se bodo uredili medsebojni odnošaji med Italiji prisojenim -¦am v svoji rcki in dajati navodila — u- službencem. Ako nima preglcda o svojcin poslovanju, je izgiibljen ...« (35.) Ker Brajnik ml. ni poznal tega načcla, mu jc pretila prepast; Tinetu, ki ga je združil z vstrajnostjo in poštenostjo, je poinagalo to načela zelo naglo navzgor. Pisatelj nam je podal v Tinetu vzor modernega trgovca, industrijalca. kapita- lista, poleg tega, da ga je ustvarii kot vzor člctveka nasploh. Ni mogoče, da bi se spuščali §e podrob- nejši v posameznosti tcli prizorov; le še en simpatičen moment naj omenimo; to je tretje dejanje z bosansko-srbskim nare- čjem. Tu je zadel pisatelj zelo blagoglas- no struno, ki tako krepko doni v krep- ko1 polnozvočnost in strnjeno ubranost njegove slovenske beseele, katero taKo mojstrsko obvladuje. Prizor sam pa nas s svojim gozdarskim življcnjem živahno spominja. Podlimbarskega »Gospodina rranic'la«, a je kljub vs- i donia boste sklenüi cbe vladi čimprcj do- j govor, ki mu bo namen ojačiti prisrčen | vzajemni razvoj kulturnih stikov med o- j betna deželama. ; Cl. 9. Pričujoča pogodba je sestavlje- j na v dveh izvodili, eden o italijanščiiii. i drugi v srbohrvaščini. V slučaju nescighi- ; sja se bo verovalo besedilu v italijanščini, j ker je ta jezik znan vsem pooblašcencem. ! V potrdilo tega so goriomenjeni poobla- j ščenci podpisali pričujoco pegodbo. j Sestavljeno v Rapaliu, dne 12. novem- ! bra 1920. i Poidpisali:\Giovanni Oiolitti; Carlo ' Sforza, lvanoe Bonoini; Mileiiko Vesnič; , Ante 'srumbič; Kosta Stojanovič. I —^ , __ . Bodimo nsrodno zsyedni I in odločrii. | Osnpnil sem, ko sem čital v zadnji i »Ooriški Straži«, da se je v Scivodrijem ; priglasilo 26 otrok za poučevanje italijan- ščine. Obenem se mi je vzbudil spomin na slcdcči dogodek. L. 1895 sem se peljal z vlakom iz Oorice v Trst. V zeležniskeni , vozu sem sedel med . dvema agentorna, j med elegantnim Nemcem in debclim nc- j rodnim Italijanom. Ko je vlak pridrdral dc- j Sovodcnj, in se je v siilnčncm svitu na ! pročelju postaje iesketal napis: Rubbia-Sa- ! vogna (bcri: Savonja), je vskliknil debeli j Italijan ves navdušen: »Glejte. kako tu- \ kajsnje Ijudstvo hrepeni po Italiji, celo last- j ni vasi je dalo im.c Say-oja« (Nerodni Itali- \ jan jc namreč bral Savoja mesto Savogna. j Savoja pa je italijanska vladarska hiša — j dinastija). Taikoj sem ga zavrnil rekoč: ¦ »Berite bolje, napis se glasi Savogna in \ ne Savoja. Savcigna je le pokvarjeno inte j mesto lepega našega slovenskega imena j I Sovodnje.« Nato sem zacel razltigati od | I kod ime Sovodnje. In Nemec, ki je še pre- ! | cej dobro govoril hrvaščino, je priznal, da ! | se moji razlagi ne da oporekati, ko je še ] na lastne oči videl, kakö se izliva Vipava | ; v Sočo, Italijan pa je grdo v tla gledal in \ ' zamrmral: »Non si puo dire« to se pravi: ; . Se nc more reči. »Kaj se ne more reči« i sem ga zavrnil. »O vsem tern, kar sem razložil o imenu Sovodnje, ni nobenega dvoma.« Vlak je hropel dalje, temno'in za- mišljeno' je giedal debeli Italijan skozi ok- no čcz Gradišče proti Italiji. Torej v Sovodnjem se je priglasilo 26 otrok za poučevanje italijanščine. Res, vcč jezik'dv ko kdo zna, več vclja. Vendar I skrbimo vsi vedno in povsod, koder biva j naš rod, da se bodo naši otrofci vzgojevali j in izobražcvali pred vsem v naseni slo- j venskem jeziku in da bodo slovenščino, r tudi pravilno govorili. To naj bo naša naj- ¦ važncjša in prva skrb in nalogai. Pcmni- * mo dobro, da je naš slovenski jezik svet [ jezik. Naše prednike sta vže v 9.stoletju I v našem jeziku učila Boga spoznavati in i moliti slovenska apostola brata sv. Ciril ; in Metod, katera so rimski papeži in rim- [ sko Ijudstvo visoko cenili in spostovalt. ! Koj sta prisla v Rim, jima je papež Hadri- jan II. šel naproti s svojo duhovščino in silno množico ljudstva iz vseh stanov. Po» smrti Cirilovi, ki je bil na dr'zavne stroske z veličastno svečanostjo pokopan. prav kakor je v navadi pri rimski papežih, se je Metod vrnil s svojini učenci kot škof nazaj ined Slovane in nesel seboj od pape- ža pisiTiO, v katereni se odobrava slovanski jezik pri shižbi božji ter žuga one iz cerk- vc izolxiii, katcri bi npali temu odloku klu- bovati. Zavcdajmo se, da jc naš jezik litur- gični jezik. Kajti odlok Hadrijana II. in od- lok papeža Janeza VIII., ki je Metoda po- vzdignil v nadškofa, Sl'Civanom dovoljuje, da se snie tudi v slovcnskem1 t. j. staro- slovcnskem jeziku darovati najsvetejša daritev. sv. maša. Te prednosti nimajo ne Angleži, ne Francozi, ne Nemci in ne dru- gi naredi. Zato smemo imenovati naš jezik svet jezik. Bomo li se tega svojega jezika sramnvali, se mü odtujili ali ga celo za- vrgli? Tega nikar!^ Nahajamo se res v tcz- kih resnih easih. Če kdaj je ravno scdaj trcba naru Slcvenccm v zasedeuem ozenv lju edinosti. V slogi je moe. Zato proč z vsakim strankastvom, proč z medseboj- nim sovraštvcim. Hrbct obrnite na maraz- moi bolehajočim vodiieljem in agitatorjem komunizma in njihovemu raznarodovalne- ¦ mu glasilu »Deki«. Eden je naš sovražnik | in nasprotnik, ki nas po tolikem našem | trudu, trpljenju in žrtvah, po tako lepemi ; kulturnem napredku, hoče narodno uni- I čiti in zatreti. Zato vsi na strazo zoper tega našega narodnega sovražnika. Naše arozje bodi naša zavcdnGst in neizprosna odločnost v boju za nase narodne pravi- ce. Mi ne sovrazimo Italijanov, ampak že- Iinto in hočemo ž njiini v ljubezni in miru živeti, zato pa zahtevamo, da nanii pusiijo in priznajo vse naše narodne pravice, ki j nam pritičejo po božjem in naravnem pra- j vu. Mi hočemci živefi življenje kulturncga j naroda. Da se pa to zgodi, je tudi na nas ! ležeče. Zato pa vedno in povsod»zavedni, i delavni in odločni! Proč z nialosrčnostjo! | Kvišku srea, pogum velja! Na šempaskem tabcru je vzkliknil pok. dr. Lavrič: »S po- i stavo v eni roki, v drugi pa z večno pravi- ' co, ki jo je Stvarnik podelil vsakern. naro- ; du, koga se bcrno bali?« i Sovodenjci! Med tern, ko nam naši odrešitelji odrekajo najpriinitivncjše živ- : ijenske pogoje, se ie 26 Vaših otrok prigla- silo za poučevanje italijanščine. Razmiš- ljajte, je-li sedaj po 25 Ietih vsklik onega nerodnega Italijana neopravičen? Crnihovski. Dopisi.. — Števerjati. Dasi je Števerjan zo vcčkrat sprcjemal svojega dušnega. pasti- rja," vendar ni bil sprcjem nikoli tako slo- vesen kakor prctcklo sredo, ko je prišcl k nam novonameščeni kurat č. g. Ciril Se- dej. Priznali je treba^ da so občinarji kar tekmovali med seboj, da slcivcsnost spre- jema kolikor mogoče povzdignejo. Naše- ga dušnega pastirja pcznanio Števerjauci že iz dobe, ko je samo upravljal našo du- hovnijo, zato pa je ogrcmna udeležba in sla-vnostno lice o prilikl sprcjema tembdlj značilno, ker kaže, da se je č. g. kurat v kratkein casu priljubil vsem duhcivljanom,1 ter da je na dan prihoda med nas slavil pravi triumf. ki mu ga ne more nikdo od- rekati. Ob 2. pop. sc je iz Steverjana od- peljala v Kojsko kočija, spremljana od 20 kclesarjev z okrašcnimi kolesi, po naše- ga urata. Sprevod si je vrnil po picli uricl in ?.e ustavil pri slav-oloku. Pri slavoloku ob vliodu v vas se je zbralo tudi občin- stvo. S primernim. nagovorom jc sprejela dusiiega pastirja šol. deklica ter mu poda- la šopek cvetic. V inicnu županstva je go- voril komisar v. g. Formentini bar. Oton, za Ijudstvo pa g. "Stefan Bajt. Poslednji je bil kratek, pa jedernat. Štcverjan je raz- rusen, a mi ga ljubimo še bolj kakor prej. I Prejeli smo to zernljo od pradedov in ču- ; vali jo bomo, da je kot svetinjo izročimc: I naši deci. Ljudstvo se veseli Vasega pn- i lioda. Prosili smo za Vas in ^o debroti | premilostncga našega kneza in nadškoia | Vas imamo danes v naši nrcdi. Vsi smo | prepričani, da bomo iineli v Vas v vcr- ; skem oziru unetega duhovnika, v socijai- j nem oziru dobrega svetovalca, v narod- | nem cziru pa" zvestega brata, ki bo ne- j'vstraseno stal z nami na braniku za nasc | narodno pravo. Bodite prisreno pozdrav- j Ijeni in sprejmite v znak starcslovanske ! gostoljubnosti, ki živi še vedno med na- j mi in v znak udanosti, . kruha in soli. — ! Stefan Hlede jc nozdravil na to v imenu j starčkcv. C. g. kur^t se je na vsak posa- ! inezni pozdrav takoj zahvali!. Iz njcgovih I besed je zvenela verska gorečnost in lju- j bezen do naroda. V ccrkvi se je nato vršil I blagoslov. Šolski voditeij je po končaui i slavncsti postregel s sprcjemnim vermu- ' torn. V napitnici je naglašal žeijo, naj bi j današnjc navdušenje značilo začetek res- i nega dela na verskem, socijalnem in na- j rodnem polju. — Za hormonij, ki jc nuino j potreben za gojitev cerkvenega in narod- j nega pctja, so gostje v šoli nabrali 250 lir, ! za slcvenske šole v Gorici pa 160 iir | — Pozdravi iz dainje iujine. Iz Saide i smo'prejcli clopis sledeče vscbine: »Slo~ I venski fantje pošiljainio iz dalnje tujine ¦ srčne pozdrave vsem slovcnskim fantom | in dekletom iz Primorja. Podpisi: Vodja j Vincenc Batič, Osek; Jožef Peršič, Šem- ! pas; Paia Franc iz Pule; Jožef Vodopivec ! z Opčin: Ivan Kerševan iz Gorice; Le- | opoid Birsa iz Riherrfberka; Anton Rija- ! vec iz Črnič in Anton Oblak iz Idrijc. j — ii Prvačme. Dramatični krcžek v | Prvačini vprizori due 21. t. m. ob 3. pc- j poldne Jurčič-Cesnikovo narodno igro v ' petih dejanjih s petjem: »Dornen«. Med dejanji bodo peli razni pevski zbcri. Po končani igri zabava za n;lace in stare, . tako da bodo gostje zadovdljni. Krožek vabi na obilo udcležbo s strani zavednega ljudstva, ki ve, da je diletant n-i cdru tu- di dclavec - orač, ki mora večkrat orati trde ledine na kultunieni polju in ki je vreden podpore in potreben pomc'ci. Zato v ncdeljo k »Domnu« v Prvačino. — Čebeiarsko drnštvo naznanja svo- jim udem zgornje vjpavske doline, da do- be si auk or za pitanje ccbcl pri g. Janku Vodopivcu v Kamnjah po 1 kg na vsak uzimljen panj. Cena sladkorju je 10 L 30 st. kg. — Po sladkor naj se pride 19., 21. ali 23. t. m. > Glede krmljenja bodi opozorjeno, da sedaj ni čas za to, ker s tern bi se čebele nepotrebno in prezgodaj razburjale. Ker je sladkorja le malenkost na raz- polago, je treba, da pusti vsak čebelar čez zimo le one panje, ki so zadostno pre- skrbljeni s hrano. Vsak panj mora im.eti, kakor se jc že večkrat poudarjalo, 6 do 10 kg medu. Kjer tega ni, je treba panje združiti; v najskrajnejšem slučaju uničiti slabiče. Bolje je, da sami unieimo nekaj ijudstev, ki nimajo dovolj hrane in z cd- vzeto množino rncdu pomagamc drugim, kakor pa da bi nam polagoma drugC' za drugim pocepalo vsled lakote. Ta sladkor ni drugc kakor rieko o- krepilo čcbcl, meseca marca — apsila, ko prične prvo cvetje. Toraj čebelarji! ne glcjmo, da uzimimo mncgo Ijudstev, am;- , pak da bo stevilo, ki je prezimljamo, močno in krepko v maju, kar exJJno nam ! more povrniti stroske. ! — Iz Kobariškega. Oospod urednik, prosim, dovolite mi košček prostora v i naši ljnbi »Straži«. Za to uslugo Vam ne : bode hvaležno le Ijudstvo s Kobariškega^ ; temveč^tudi pravi in najbclj potrebni re- ! veži z 2age. Dan za diiem priliajajci k nam trumoma beraci, kateri se izdajajo za Žagarje. .laz pa nikakor ne morem verjeti, da bi bilo • na /!agi na stotine beračev, ker kolikor j mi je znano, ne šteje niti tisoč prebival- i cev; izven tega pa na Za-gi ni take-revšči- ne; to dokazuje najbolj jasno pogosti plesi in moderne fine obleke žagarskih gospo- , dičen. Upam, da na Zagi niso se toliko | napredovali, da bi bili ustanovili Stanov- j sko društvo beračev, katcrega člonice bi j bile matere žagarskih deklet. ! Kakor domnevam, se tudi berači iz j drugih vasi zavijajo v žagarsko kožo. To j pa je ZTiamenje, da ne beračijo iz potrebe, \ temveč ker je ta kupčija najbolj plodo- i nosna in nikdo ne riskira, da se otvori ke- | daj nad njegovim podjetjem konkurz. Sliši ! se celo, da mnogi prcdajajo nabcračeno j blago za slepo ceno in poženejo izkupiček j mesto v mošnjiček z ŽRanjcm po grlu. i !")a sc prepreči zloraba beračenja, I prosinio žunanstvo na Zagi, naj označi na I legitimaciji ali demovnici, ki jo izda res I revnim in potrebnim ljudem, njihov po- | klic z »revež« in temu pristavi občinski I pečat. Ljudstvo pa je naprošeno, da odreče j vsakemii dar in ga odpodi od hiše, kdor se no izkaže z legitimacijo (domovnico) j in re bode na njej rečene opombe. — Ti | tnoji nasveti so v interesu pravih revcžev • in žagarskih prcbivalcev. Akc ne bode to j pomagalo, potem se najdejo vže sredstva, | da se neopravičenemii bcrv':"5.1 odpo- I mere. — Nadlegovanec. - — Slcvenska Benečija. O b 1 e t n i c a z m age. Z vcliko slovesnostjo se je pro- ! slavljala zmaga pri Vittorio Venetc1 po i vsej Italiji in še posebno v Furlaniji, ki je j največ trpela v času avstrijskega jarma. | V Beneški Sloveniji sc ni nihče zmenil za I to; naš kmet je postal skeptičen in skrbi ; v.delu utopiti vsak spomin na grozno vcij- | no, katero je on najbolj občutil. Postav- Ija spomenike padlim junakom; pa ne obo- ziijc spoininov na vojno. Pri nas se je sa- mo v eni vasi slovesno oibhajala obletnica zmage in sicer z mašo, Te Deum in pri- ! digO'. Govoril je dotieni duhovnik tako i navdušeno, da je zaključil svoj govor z | nrc-gočnim »Evviva 1' Italia«. Ljudstvo ga je začudeno gledalo. — Narodni d' pisnik. Politlčnf pregled. JugoslavJja. Po o d 1 oč i t vi. Se en- : krat je jadransko vprasanje vzburkalo valove, razburiloi duliove ljudski'n mas, da j so povzdignili glas v ostrem protestu pro- ] ti razkosanju Slovenijc. V protestu jc edin I ves narcd brez razlike strank. Samoobsc- j bi je innevno, da so bile naivecje nuinife- i stacije v Ljubljani. Takoj, ko so dospele | prve vesti v Ljubljano, se je improviziral | obhod po mestu. Vse trgovine in uradi set ; bili v znak žalovanja zaprti. Na enern sho- | du je bila sprejeta resolucija, v kateri se i protestira proti aneksiji nad pol milijona | Jugcslovenov po Italiji in izjavlja, da slo- i vensko ljudstvo nikoii ne prizna nasiljaf I ki krši princip samoodločbe narodov, tako : stovesno zatrjevane tekom svetovne voj- ne. V resoluciji se zahteva, naj sc ratifl- kacija pogodbe odkloni. Italijansko ljud- stvo se opozarja,; da je prijateljstvoi med Jugoslavijo in Italijo do tedaj nemogoče, dokler traja tako nasilje. Kcnčno se po- zdravljajo zasužnjeni bratje in bodrijo k vstrajnosti. Jugoslovenskai socijalna de- mokracija apelira od sveje strani na itali- janski proletariat, naj oncmogoči sklcnje- no nasilje. Tudi belgrajski listi ne izvzem- ši uradnih prinašajozelo ostre članke o po- godbi. Iz njih zvni očitanje Hrvatski, da je s svojini separatističnim gibanjem osla- bila državo, tako da svoji zunanji politiki ni nucgla dati onega povdarka, kakor bi bilo potreba. Listi zalrjujcjo, da je vstvar- jeno riovo Kosovo, ki ga bo treba mašče- vati. Koj po povratku delegacije v Belgrad jc bil sklican ministrski svet na posveto- vimje. Pri tern je prišlo med Trumbičem in ministrom dr. Kukovcem do konflikta, ker jc poslednji očital Trumbiču, da je po- litika delegacijc razburila narcd in dala Drotinarodni agitaciji novega netiva. Do- čim jc ministcrski predsedwik Vesnič ^a- htcval, da naj ministerski svct nemudoma ratificira pogodbo, je zagovarjal dr. Ku- kovec stališče, naj se pogcdba predloži narodnemu predstavništvu. Sklepanje je ¦bilo odloženo. Na Kukovčeve zahteve je bil minister Korošec, ki se mudi na agita- cijskem potovanju na Štajerskem, brzcw javno pozvan v I3clgrad. Takoj, ko se je zaznalo za vsebino v Sv. Margeriti Ligurski sklenjene pogod- be, se je zdelo D' Annunciju umestno, da1 se pclasti otokov Krk in Rab, ki jih po- godba priznava Jugoslaviji. Odposlal je ¦svoje cote, da zasedejo oba otoka. Poro- Čalo se je tudi, da so D1 Annuncijeve čete zasedle Kastav, ki je istotako priznan Ju- goslaviji. Italijansko armadno poročilo pa to vest dementira. Tudi se že porcCa, da je D'Annunzio odpoklical z otokov svoje čete. Zdi se, da bi bilo to poročilo resni- čno, ker ninia D'Annunzio za te svoje naj- novejše »podjetje« zaslombe v Italiji in tudi nc pri svojem zavezniku admiralu Millc, ki mu je odsvetoval zasedbo, češ da danes čas za to ni ugoden. Bclgarska je poslala jugoslovanski vladi vprašanje, ali bi bil Belgrad priprav- ljen sprejeti bolgarskega ministrskega Predscdnika Stambulinskega. ki bi dospel v Belgrad v drugi poicvici t. m. Bolgarska je vložila proti zasedbi de- suega timeškega brcga od strani jugoslo- Venskih čet protest. V tern protestu pravi, da je zasedba preuranjena, da pa je vlada kljub temu ukazala izprazniti ozemlje, da Pokažc svojo lojalnost. Jugosloveni so vko rakali 6. t. in. v Caribrod, našli so pa me- sto v žalnih zastavah. Na Grškem se vršijc> volitve v poslan- sko zbornico. Nasproti si stojita Venize- losova in opozicijska stranka. Od izida vclitev je odvisno v veliki meri tudi vpra- Sanje grškega prestola, ki do danes L¦¦ ni rešeno. Opozicija se poteguje za povrrtek bivšega kralja Konstantina. 0 iziciu \oli- tev priliajajo nasprctujoče si vesti. Dočim zatrjuje opozicija, da ji je zniaga zagotov- Ijena, trdijo listi Vcnizelosove strankc, da bo imcla descdanja vladna stranka še ve- diio majhne vcčine v državnem zboru. — Najnovcjše vesti pa že zatrjujejo, da je sklenil vsled neprieakovanega izida voli- tev podati kabinet svojö ostavko v rokc regenta Konduriotisa. Wraglcvo podjetje je koneno likvidi- rano. Sc vjetske čete so vdrle na Krim in Wrangel je bil prisiljen zapustiti Sebasto- Dol in vkreati se na vojno ladijo »Korni- lov«, Scbastopci so zasedli Rusi. Bombni atsntat pri vče- rajšBJem koncertu. Ogromno našega občinsiva se ie ude- tezHo kenceria »Pevskega in glasbenega drustva« v dvorani Central. Dvorana je bila nabito polna. Ljudstvo je stale tedi v Bi'etfdvorani. Predno ie mesani zbor na- stopii z ruskimi narcdnimi pesmim?, se je blizu stranskih vrat zaslišala silna detona- *% in vsa dvorana je bila naenkrat v di- *nu. Vrata so se strcsla in siloma odprla. Qcividno je nekdo vrgel petardo. Od pe- tsrde ie nekaj ljudi lahko ranjenili. Silna Paiiska se je pclastila ljudstva, med kate- r»ni je bilo innogo našega narodnega žen- stva. Vse je drlo proti vhodu, mnogi so Padali na tla. V gnječi je bilo več ranjenili. Velika razburjenost je zavladala med na- sj'ni ljudmi, a nekateri so Ijudstvo mirili. Koncert se vendar ni mogel nadaijevati. .Pcvzrc-čitelji atentata so fašisti, katerih se Jc videlo pred dogodkoni nekaj v dvorani. Toliko v prvem hipu. Ne najdemo prinier- flßga izraza; da bi po zaslugi kvalificirali *a zahrbtni napad. + Koncert pevskega in glasbenega ^ruštva v Gorici. Žalibog moreni poroča- ti le o prvem delu koncerta, ker drugi del Je moral vslcd splošne panike izostati. Pr- va na vsporedu je bila Adamičeva »Fra- jjjca« za moski zbor. Izvajala se je brez- hibno; posebno živahni drugi del je prišel ^ polne veljave. Dobro so zapcli tudi J^oji dve skladbi »Le plakaj« in »Ves dan ^e pri oknu stala«, posebno druga je bila Izvajana z zanoscm in veliko fineso. Žen- ^a zbora, Adamičev »Po slovesii« in perbičev »Rožmarin« sta zelo lepo uspe- [^•vPosebno inoram pohvaliti jasno in raz- ločnoi izgovarjanje bescdila, ki jc bilo tako Pfecizno, da je bilo vkljub vclikeinu šte- vilu pevk, mogoče razumeti vsako bese- 'flp. Vsa cast g. pevovodju E. Komelu in jjjegevim pevcern. Nastopil je nato gosp. * ervunja z Hrahlinsovo balado v D-molu JjP. 10 No. 1. G. Pervanja je zrel umetnik. .**o je dokazal s tern, da si je izbral z& Concert klasično delo, ki pa virtuczu ne n.l;di r.obene prilik.e. da bi se izkiizovai *o samczatajevanje jc znak'pravcga u- ^etnika. lsto velja tudi glede Rubinsteino- vega Andante iz E-mol Senate op. 12. — Sredi Bccthovenove vijolinske sonete v F- dur Op. 24., ki sta jo virtuozno izvajala g. Pervanja (klavir) in g. Gubič (gosli) pa se je zgodil vse cbsodbe vreden zločin, da je hudobna roka pred vrata koncertne dvorane vrgla bombo, ki se je razpočila z groznim treskom. Nastala je splošna pa- nika, pri kteri pa, hvala Bogu, ni bilo ra- zun par lahko ranjenih nobene nesreče. V i n k o V o d o p i v e c. -f Ob paniki, ki je nastala včeraj, je innogo oseb izgiibilo svejo garderobo ali drugc stvari. V naglici se jc tudi mnogo zamenjalo. Pri nas se je zglasila gčna. Berna Perkon, ki je izgubila listnico s pri- bližno 100 L. G. Vladimir Križnič je izgu- bil črno zimsko: suknjo, g. Franc Kocjančič pa zclen površnik. V našcm upravništvu jc- damska torbica in dva dam^ka ovratni- ka — kožuha. — Kdor je kaj dobil ali po- )fmotoma zannenjal, naj odda v našem upravništvu. -j- Nečuveno postopanje. Od strani slo- venskih starišev nam prihajajo še vedno pritožbe o postoanju gotovih ljudi, ki hö- dijo po Gorici v slovenske družine in jih silijo, da pošljejo svojo deco v italijanske razrede. Že zadnjič simo tako postopanje primerno označili v posebnem članku, da- nes morenio le ponoviti, da imajo sloven- ski otroci pravico do slovenskih razredov in da naj se stariši ne dajo premotiti in naj z nami vstrajajo v naši pravični zah- tevi. + Srnrina kesa. Iz Jugoslavije priha- ja vest, dai je umrl v sredo dne 10. t. m. v Mariboru bivši deželni tajnik,, g. Ernest Klavžar. Šel je na sprehod s svojo hčerko, soprogo poslanca Fona, medpetoma mu je prišlo slabo in se je zgrudil mrtev. Po- kojnik je bil na Goriškem v narodnogo- spodarskem in kulturncm življenju mar- katna osebnost. Kaj več spregovorimo o njegovcm delcvanju v prihodnji številki. Naj mu bo lalika jugoslovenska zemljica. Preostalim naše sožalje. H- Sponiinjajte se »Slovenskega sjro- tišča« v Gorici. — Pred vojno se je ta zavod krasno razvijal. Imeli smo že v za- vodu lepo število otrok in smo bili tudi v gospodarskem oziru na trdni podlagi. Vsled vojne pa je zavod cpesal in ga do sedaj še nismo mogli obnoviti. Obračamo se torej do naših županstev.. društev, po- scjilnic itd. s prošnjo, naj se spomnijo te- ga zavoda, ki je pravzaprav last vsega goriškega ljudstva, ki je pred vojno zanj prispevalo. Podpirajmo slovenske sircte, ki so vsled vojne najbolj trpele. S tern pokažemo hkrati na najlepši način smisel za skupnost slovenskega ljudstva, kar nam je v sedan]ih prežalostnih razmerah najbolj potrebno. -|- Iz zupnije sv. Vida v Gorici. — Farani od sv. Vida v Gorici izražajo željo, naj bi se njih duhovščina vrnila v faro, kjer so že pet let brez svojih duhov- nikov. Slovenski farani, ki jih je tu prav mnogo, želijo, naj bi se jim spet začcla o- zn.anjevMi beseda Božja v slovenskem jeziku, kakor pred vojsko. Splošiui /clja je tudi, naj bi se zvonik zaprl. da ne bodo liodili vscij taki, ki hočejo zvonovc rabiti le v posvetne namene. Kar počenjajo v tern zvoniku nepoklicani ljudje, presega vse meje in je v sramoto cerkvi. Prepričani smo, da bo č. duhovščina tern skromnim željam rada ustregla, ko jej bo mogoče, kajti Ireba je pač pomisliti, da ni mcgoče dobiti prostorov, kjer bi stanovala g. zupnik in g. kaplan. ! Razpis katehetskih služb. Mestni šci- ski svet razpisujc tri mesta verskih učite- ljev na mestnih ljudskih šolah v Gorici. — Mesta se oddajo provizorno in se plačajo M smislu določil glede učiteljskili plač za Ijudske Sole. — Prosnje naj se vložijo do 5. decembra pri mestnem šolskem svctii in naj se jim priložijo sledečc listinc: krst- ni list, spričevalo o dobrem vedenju, do- movnica, zdravniško spričcvalo in spriče- valo o usposobljcnosti za verski pouk. V prošnjih je navesti, ali pozna prosilec slo- venščino in ali je pripravljen poučcvati v tern jeziku. I Civilni komisarijat v Gorici jc do- volil gosp. živinczdravniku .losipu Gcrbi- cu, stanujočemu v Solkanu, izvrševati privatno prakso. + Za duhovnike-begunce. Knezonad- škofijski ordinarijat v Gorici je prcjel sle- deči dcpis: wülasom odloka gcucralncga civilncga komisarjata v Trstu je za be- gunsko blago prosta vožnja šc do konca t. 1. Nekateri duhovniki imnjo shranjeno sveje in cerkveno blago v Sloveniji. Ce želijo, da se jim stvari dostavijo, naj čiin- prej naznanijo podpisanemu: 1.) ime in priinick, 2.) kraj, kjer se nahaja blago in pri kom, 3.) scznam blaga in 4.) zadnjo žclezniško postajo, do katcre naj se pošlje blago. Da ne bodo tamošnje železni.škc in ca- rinske oblasti zahtcvalc kakih pristojbin, naj si duhovniki priskrbijo cd civilnih ko- misarijatov nakaznice za prosto vožnjo (v Gorci oddekk za beguncc) iz Logatca do namembne postaje, in pa potrdilo, da je bilo blago odpeljano za časa vojne. — Vse drugo uredi podpisani. Zadnji tran- sport odide iz Ljubljane dne 17. decembra t. 1. — Posredovalni urad za begunce S. II. S. Voditclj i^udin. + Izprememb© v občinski upravni službi. V smislu odloka gcneralnega ci- vilnega komisarijata je prideljen občin- skeni gcrentu g. Maksu Bavcomu v Goja- čah občinski odbor, ki ga tvorijo nasled- nji gg.: Ivan Krkoč r. Josipa, Anton Cigo] r. Andreja, Josip Cermcli Antonov in An- ton Cigoj Francetcv. V slučaju, da je ge- rent zadržan, nadomestuje gercnta g. Ivan Krkoč. — Občinskemu gerentu v Vrtovl- nu, g. Josipu Cigas je prideljen občinski odbor, obstoječ iz slcdečih gg.: Ušaj Fran- ce pok. Matije, Cermelj Anton pok. An- dreja, Čermelj Henrik pok. Ivana in Ger- želj France pok. Josipa. V slučaju geren- tovega zadržka, ga nadoimestuje g. Fran- ce Ušaj. — Občinskemu gerentu Andreju Logarju na Srpenici je prideljen občinski odbor slcdcčih gg.: Josip Trebše, Josip Žagar, Josip Fco in Josip Melihen. Gercn- ta nadomestuje v slučaju potrebe g. Josip Trebše. V dclokrog občinskih gerentcv spa- dajo opravila, ki pristojajo po občinskem pravilniku županu in deputaciji, občinski odbori pa bodo vršili posle, ki pripadajo občinskcmu svctu. Za izrednega kemisarja v Brestovici je iinenovan g. Anton Peric. Koledar za J. 1921 in zabavna knjiži- ca (priloga Koledarju) sta v natisu. Naj- brže da sc bo izdaja za par dni zakasnela, ker cinkogrcifi niso izvršili vseh klišejev v določenem terminu. Sicer pa kljub temu upaino. da bomö do 30, novembra že za- čeli razpošiljati. Do danes se je priglasilo 18.000 naročnikov. Natisnjenih pa bo 20.000 iztisov, tako, da sc naročila še sprcjemajo, dokler bomö imeli še kaj iz- tisov. Opozarjamio pri tej priliki poverje- nike, naj — če le mogoče — odvzamejo osebno knjige v tiskarni, kajti pošta spre- jema le 5 kg. tezkc zavoje in je poštnina l)oleg tega silno visoka. Se razume, da oddaljenim po'verjenikom dostavimo knji- ge po pošti ali po železnici v zabojih, ako se niso z nami poscbe dcgovorili. — Vse- bina letošnjih knjig bo taka, da se jih bo vsakdo razvesclil. »Narodna Tiskarna« v Gorici. + Bilje. Prihodujo nedeljo 21. t. m. pri- redi »Pevski zbor iz Bilj« veselico ob 3 po poldne pri Solerju s pevskimi točkami moškega in mešanega pevskega zbora ter dramatičniini prizo'ri. Med posameznimi točkami in po končanem vsporcdn bo iz- vrstno delovula šaljiva pošta. Vabi se k obilni vdeležbi. -{- Prednaznanilo. Naznanjamo občin- stvu, da izide v kratkem občepriljubljeni in edini slovenski žepni koledar: »Vedež«. S prodajo začnemo na dan seinnja sv. An- dreja t. j. dne 4. decembra. Koledarjeva vsebina jc velczanimiva in razdeljcna ta- kole: 1. Koledar, II. Za vsaki dan: razne tabele — preračunjenje anuitet, gospodar- ske zanimivesti, obrestne tabele itd. — III. Skrbno in praktično sestavljcna Stati- stik a najbolj znanih držav na svetu in mnogo podučnih podatkov, kar mora za- nimati vsakogar. IV. »Pauk in zabava« vsebuje sledcče: »Pavlihovo potovanje po Evropi«, »Napolconove litanije«, »O kre- ditu in kreditnili zavcdih«, »O tujskem prometu«, »Po Trstu«, »Kako čitamo in pišemo cirilico« tcr mnogo drugega za- bavnega in poučnega berila. — »Vedež« za leto 1921 prekasa vse svoije prednike glede vsebine, solidne vezave, barvanc obveze in elegantne oblike. Z ozirom na neznatno draginjo papir- ja, tiska in vezave stane ta,; vsein tako pri- Ijubljeni »Vedež« samo 3 lire. »Katcliško tisk. društvo« v Gorici (Montova hiša §t. 2.) f Cerkno. Telvadno društvo »Sokol« v Ccrknem prircdi v nedeljo due 21. nov. ob 7 uri zvečer v prostorih gostilne Fran- ceta Rojc zabavni vcčer s pctjem in god- bo. Vabljeni so vsi člani in prijatclji dru- štva. -I Izgubil se je neznano kam (najbrže prcj'ti Razdrtemu) deček iz Dola nad Aj- dovščino §t. 1,35, Anton Žonta, star 13 let, majhne postave, črn jopič (zadaj zakr- pan), bele hlače (ecltna). — Pogreša se že 14 dni. — Kdor bi vedel kaj o rijuiwiaj naznani starišem na naslov Franceta 2on- ta, proti dobri nagradi. Sinrtna kosa. V tuk. bolnici usmilje- nih bratoiv je včeraj ob 3h zjutraj preminul 34 letui Vincenc Vuk iz Dol. Vrtojbe Po- kojnik je že nekaj let hiral na sušici. Za- pušča 3 nedorasle strote. — Lahka mu zemljica. Razno. -I- Rnzpis ravnateljskih inest na sred. njih šolah. Qcneralni civilni komjisarijat v Trstu razpisuje naslednja ravnateljska mesta na srednjili sol ah in učiteljiščih Ju- lijskc Benečije: 1. na gimn. liccju »Carlo Combi.« v Kopru; 2. na učiteljišču v Ko- pru; 3. tehn. zavodu v Gorici (realka); 4. na ženskem učitcljišču v Gorici; 5. na uči- teljišču v Gradišču; 6. na gimn. liceju v Puli; 7. na scli in tehn. zavodu v Puli. — Ti zavodi so seveda vsi z italijanskim uč- nim jezikom. — Natančnejši pogoji so y uraihiem razglasu in uradnem listu. * Izgubljeno. Dne 11. novembra zve- čer je izgubila neka oseba na postaji dr- žavne železnice v Giorici ali pa medi voznjo iz Gorice do Avč preccjšnjo svoto denarja. Posten najditelj je naprošen, da odda denar v našem upravništvu, kjer do- bi primerno nagrado. -d Za »Sklad Goriške Straže« so daro- vali nekateri Ozeljanci 20 L: preč. gosp. Mihacl Arko, de+can v Idriji 16 L. Ob po- grebu matere Marijane Pirec na Vojščici se je darovalo 26 L. Vsem darovalcem hvala. Darovi za sv. Goro: P. n. Terezija Bitežnik 20 L 50 st., Magdalena Brumat 50 L. -d Dar Vrtcjbenski Čitalnici. O priliki svatbe g. Josipa Gorkiča so nabrali svat- je za Slovensko Čitalnico v Vrtojbi 31 L. Odbor se darovalcem iskreno zahvaljuje. Odbor. -d Za slov. sole v Gorici sc je nabralo v §teverjanu o priliki sprejema novega kurata, preč. g. Cirila Sedeja 160 L. Za harmonij v Steverjanu pa 250 L. Vprusanje vodovodov — o A. D. Miščeki. Glede Vašega so- rodnika, ki naj bi bil v Sibiriji ujet, Vam ne vemo kaj prida svetovati. Uvrstili smo notico med dcimače vesti, mogoče se o- glasi kdo, ki bi Vam znal dati kake podat- ke. Glede prvega vprašanja Vam odgovo- rimo prihodnjič, ako nam bo dotlej to mo- goče. — ö C. v P. Izvozno dovoljenje iz Ju- goslavije dobite pri Trg. in obrtni zborni- ci v Ljubljani. Za nvoz v zasedeno ozemlje Vam od italijanskih oblasti ni poitrebno dovoljenje, plačati bostc morali samo ca- rino. Kje in kako placate vaznino, izveste na zeleznici v Lj. oz. na Vaši postaji. Za 100 dinarjev ~ 400 jugosl. krön placate danes okoli 75 lir. Listnica tiredništva. V. B.-P. Hvala! Seveda objavimo. Se priporočamo tudi nadalje. rredstojwiStvo ursulinskcga saiiiostanij, nazuanja, da otvori 19. novembra f920 gospodinski tecaj za gospodiöne. Xataiicnejsa obvestila se zvedö pri :: predstojiiištvu linonovanega :: samoHtaitst. IVAN VUGA :s krojač iu trgovec v Solkanu štev. 55 naznanja slav. odjemalcem iz dežele in mesta, da je otvoril svojo krojač- nico in prodajfilno z manufakturnini blagom. Cene zmerne! Cene zmspnef 4 *v Podriižnica LjubL Kred. Bänke v GORICI, Corso Verdi „Trgovski Dom; drobno in na dt'bolo. Onbra moka bcla in korua,* fižol, ječiucn itd. Blhgo svf'ze. Priporoča se za ob>l<-i obifik. — 1'oatrežba dobra. — Ceni» zmprn* ^w- ^¦^¦wi ¦ ">•»»••- ^*^mmr ^+tzM-jr- ^pq^ ^KHHP^ Ciril Dutkovlč in Leopold BoštjančSč mizarska mojstra v TOIhNU pri Gorici. Mizarska delavnica z olektričnim obralom. Izdelujeta vsji v 1o stroko spadajoča dela, kakor : poiiištvo in vsa stavbinska dela. - Sprcjernata vsako- vrstna naročila ter se pripurocata slav. obcinstvu za mnogobrojen cbisk. Novost. Novost I. Silllff jß — TohlllH. Trgovina s papirjem, galanteriiskim, mod- nhn in manifakturnim blagom. Velika iz- bcra umetniSkih in pokrajinskih razgled- nic-šolskih in pisarniških potrcbščin. Priporočam se za obilen obisk. Cene nizke. Cene nizke. Dr. Gwgortc, zdravnik v Ilir. Ristrici (Bisterza) 5prc!me tekoj vešč^gs, t-eznega poštenega kočijaža; mesečna placa 200 lir in vse prosto ! Siarost «30 50 lei s#pricevali prednost. Čedno gospodično z znanjem Italf. sloven, in nemškega jezika v starosti od 25—30 let išče zobozdravniški atelje, za pomaga- nje in sprejemanje. Ponndbe s sliko in zahtcvo place pod naslov »H. S. J.« na upravo našega lista. Trgovski sot'-udnffe-, manuf.-'kturist srednje starosti kateri je bi! i -ižben sau?o v boljših trgovinah želi mesta - Cenjene ponudbe z naredbo r lace je posi«".ii ik: D. Dekleva, V pava. Nekaj va gonov cementnega zareznega strešnika ima na razpolago tovarna cementnih izdclkov B06ilSN 0BL9K, 3 L ^itü. KjfliStPTn srecJnie slarostl se priporoča XlüHCiita za službo pri kakem duhov. niku na deželi, najraje v gorah. Ponudbe na upravo. Trgovina dvokoles in sivalnih strojev 1L1J JL Ö YT S sodni izvedenec Stofrv trg 9. (ievo) - GORIGA. piipcroca svejo bogalö zalogo, šivnlnih strcjev, dvokoleSf kmetijskega orodja, grEmofcmov i. t. d, ter si dovoljuje opo- zoriti si. občinstvo na velik dohod dvokoles „PUCH" sivalnih strojev na izbero. Priporoča svojo mchanično delav- nico za najrazličnejša popravila. Zagotovlja točno in soljdno potrežbo Najhiji nielli! D°Šla ie l velib bbera D°Šla «ß ! •POHISTVA iBP0" po najnižjih cenah "^g^ Antonu Breščak, eorict,It^ouccl Xh Cens \m tatace! TRGOVINA TEOD- HRiBAR - i^^i : INT Gorso Verdi St. 32. 3| Se prlporočdjo siavnemu občii\styu v mestu on na dLŽQ!i za obUen oblsk. BL.A6O SOLID^A. GENE ZMERNE. == ZGJ3OZDRAV#IŠK! ATELJE == Dr. A. SERJUN in M KOVACiC, dentist -- V TOLMINU —— izvifuje z(-bozdruvniška -dela veake vrste po najnovejši tehniki v zlatu in kavčuku, solidno in v najkrajšem času. Plombiranje zob ter izdiranje brez bolečin. — Cene zmerne. ------ Tvrdka ===== Ku5tun Sc Marmolja - Gorica ulica Carducci št 25 (prej Gosposka ulica) priporoc'-i sv» l>ar- ' vanih tia"tiZ'ih prtov vs.-ik« vcbkosti, žfpnih ! robccv. '<.|i«i'ii*«g<). tio[nbažiisi>«;i in sukaii<*pa ! ' blagH 7.H blazim- v >l>.i*m> in b nibaž.ttito od«'je, j b» le in barvanc tos flr (> frtvlakf, z volno na- pnlnjpi»' in s Moto >-am\ li b'irv, öliionim por- I hatorr.. zrcjeTnajo se ludi umcrjena naro- čila oblek in perila ta tnoške, dame == in otroke. ======