r
I Velja za T*e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
9 Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
Najvefcji slovenski dnevnik V Združenih državah
Velja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta - • •
GLAS NARODA
listislovenskih .delavcev y Ameriki*
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 168. —" ŠTEV. 168.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON : "CHelsea 3—8871
NEW YORK, TUESDAY, JULY 19, 1932. — TOREK, 19. JULIJA 1932
VOLUME
— LETNIK
GREEN ZAHTEVA POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA
V taborišču veteranov vlada mir
kongres ni ničesar ukrenil,
Četudi jih bo prihodnjo zimo
nad 13 miljonov brez dela
Voditelji Ameriške Delavske Federacije so ostro kritizirali platformi obeh vodilnih političnih strank ter prerokovali izgrede. — Federacija je za omiljenje Vo!steadove postave. — Govemer Roosevelt se je vrnil v Albany. — Speaker Garner je ostro napadel Hoover ja.
majnerji
vztrajajo
poslanik jusserand je umrl
Illirioiski majnerji nočejo sprejeti znižanje plač.—
Premogovniki počivajo' Bil je let P<»lanik v
odmevi nemških
izgredov
po celi državi.
ATLANTIC CITY, Pa., 18. julija. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je prepričan da bo prihodnja zima zima splošnega nezadovoljstva. Pozimi se bodo vršili veliki izgredi. Lačni nezaposleni bodo zahtevali kruha ter bodo vdirali v skladišča in trgovine.
Temu bo dalo povod dejstvo, da kongres ni uveljavil zadostnih odredb za odpravo nezaposlenosti.
William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije je rekel: — Sedaj je v deželi enajst milijonov delavcev brez dela, do zime bo pa naraslo to število na trinajst milijonov. Kongres se je odgo dil, ne da bi kaj ukrenil za pomoč farmerjem in ni ničesar storil za omiljenje Volsteadove postave. Ce drugega ne, bi že vsaj moral dovoliti izdelovanje piva, ki bi vsebovalo dva in tri četrtine odstotka alkohola.
Mi smo za modifikacijo Volsteadove postave — je vzkliknil Green, — kajti to je edina pot za dosego resnične zmernosti. Edinole na 1način bi bilo mogoče odpraviti raketirstvo, na drugi strani bi pa omiljenje prohibicije prineslo tudi velike gospodarske koristi.
Green je izjavil, da zahteva izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije posebno zasedanje kongresa.
Tekom posebnega zasedanja bi se kongresniki ne pečali samo z vprašanjem prohibicije, pač pa tudi z drugimi važnimi odredbami. Volsteadova po stava bi bila najprej modificirana, pozneje pa popolnoma preklicana. Ako ne bodo posebnega zasedanja, bo treba pač čakati do meseca decembra. Pri ( prihodnjih volitvah bo Delavska Federacija podpira la le tiste kandidate, ki so za modifikacijo.
Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije se' ne strinja niti z republikansko niti z demokratsko platformo. Obe je odločno kritiziral. Platformi nikakor ne odgovarjata potrebam ameriškega delavstva.
Republikanci so v svojem programu popolnoma zamolčali javna dela, kojih posledica bi bilo zmanjšanje nezaposlenosti, dočim je demokratski program v tem pogledu precej meglen. Niti demokratom niti republikancem se ni zdelo potrebno, da bi znanstveno preiskali vzroke nezaposlenosti. Voditelji obeh velikih političnih strank se niso niti zmenili za zahtevo Federacije, naj se preišče vpliv modernih strojev na industrijo.
ALBANY, N. Y., 18. julija. — Danes se je vrnil v državno glavno mesto govemer Roosevelt. Bil je v Rye Beach, N. H., ter se je pripeljal sem z avtomobilom. Medpotoma je hotel obiskati E.ly-a, ki je governer države Mass., pa je slednji že odpotoval
DALLAS, Texas, 1 8. julija.—Na povratku proti domu je govoril tukaj speaker John Garner, demokratski kandidat za podpredsedniško mesto. V svojem govoru je ostro napadal predsednika Hoov-erja, ki baje zato noče podpisati predloge za odpo-moc, ker čaka navodil z Wall Streeta.
— Dolžnost demokratov je, iztrgati vlado iz rok onih, kateri ne skrbe za splosnosti, pač pa le za po-
Springfield, 111., 18. julija. Nezaposlenost in post agva nje se nadaljuje v premogla rsk i h okra'--j jih drža-ve Illinois, kjer majnerji ne marajo sprejeti pogodbo, kate-
Washingtonu. — Bil Je Rooseveltov prijatelj. Najdaljše službovanje.
Pariz, Francija, 18 julija. —
-Tea 11 .1 utes Jusserand, prejšnji
.......aneaski poslanik v "Washing-
•o je sklenil predsednik 1 nited	. 1 , ___
,	,	ti.-	ti tonu je umrl. Bil je it
Komunisti so obkol£i šest tisoč Nazijev. — Polici-ja je poslala vojaške tanke, nakar so se komunisti udali.
i
Mine Workers, za Illinois, John II. Walker.
Premogarji so odlo no zavrnili $5 dnevne plače, katero jim je vsilil Walker, ki je velik sovražnik predsednika premogarske linije Johna L. Lewisa. Zdaj se vrši referendum in po dosedanjih poročilih. ki še niso popolna, je ra'zvideti. da ho glasovanje izpadlo 4 proti J.
Walker, je bil glavni zastopnik majnerjev, ki se je pogajal glede plače z lastniki premogovnikov in pred desetimi dnevi se je pogodil za dnevno plačo $5, mesto $<i.l() kot je bilo po prejšnji pogodbi, ki je potekla z 31. marcem.
PENNSYLVANIA JE PRVA DRŽAVA. KI ZAHTEVA POMOČ
Harrisburg-, Pa., 18. julija. — Pennsylvania je prva država, ki
je umri. i»n je il let star. Nekaj čatsa je bil bolan na ledicah in četudi ni bil posebno zdrav, vendar ni nikdo pričakoval njegove smrti.
Smrt je prišla mirno, ko je ležal v svoji hiši. Zadnjih osem dni je bil pod stalno zdravniško oskrbo.
Ko je umrl, jf bila ob njegovi postelji njegova žena.
— Prav do zadnjega trenutka, —- je rekla njegova soproga, — je govoril o Ameriki, katero je tako ljubil, .lietel mi je, da naj povem Amerikaneeni, da ga je zelo bolelo, ker je bilo zadnje ease nekoliko nesporazuma med* Ameriko in Francijo.
Jusserand je bil poslanik v Washingtonu nepretrgoma skozi dvajset let, kar je najdaljša doba ! za kakega poslanika.
1 >i 1 je mirnega značaja in njego-! va zasluga je, da je med Združenimi državami in Francijo nasla-lo veliko prijateljstvo.
bo zahtevala na podlagi Wagner- I A	- , , ., . , n
1 „ ® • ♦	Ameriški predsedniki od Roos-e-
jeve predloge pomor. Iz pisarile	„ ,• i	x ;
J	■ 7,- ,	... velta pa <to Coolidgea .so bili nje-
governerja Pinehota so sporoči i, • , • •• * i:-. '	„ . „1	' go vi osebni prijatelj!.
da je tozadevna prošnja že sestavljena in bo poslana rekonstruk-eijski korporaeiji.
ŠE VEČ SITNOSTI
ZA CAPONEJA
Zelo veliko je pomagal pri pogajanjih med Združenimi državi'-j mi iu Panamo, predno so pričeli
graditi Panamski kanal. I Jusserand je bil rojen leta 1855 v L.vonu in je pricVI svojo diplomati«" no službo že zelo zgodaj.
Chicago, 111., 18. julija. — Al Capone, ki sedaj v kaznilnici šiva hlače, bo imel. kot kaže, še več sitnosti.
Prohibieijski uradniki bodo pričeli proti Coponeju in 200 članom njegovega sindikata tožbo, da so tekom desetih let napravili na račun prohibicije 100 milijonov dolarjev dobička.
Petinajst prohibieijskih uradni- kih jezer, je bila podpisana v po kov je tekom enega leta poizve- ne,teljek ob 10 dopoldne, dovanja dobilo dovolj dokazov Pogodba je bila podpisana v proti Capone ju in njegovemu sin- konferenčni sobi državnega d?-
POGODBA ZA KANAL PODPISANA
Washington, D. C., 18. jutija. Pogodba za izpeljavo kanala po reki sv. iLovrenca, kjer bodo par-niki vozili iz Atlantika do Veli-
dikatu.
Med poglavitnimi njegovimi u-radniki proti katerim bo dvignjena obtožniea, so John Torr'o, Jack Guzik, .Ralph Capone, Joe Pusco in Mihael Alegretti.
Poroča se tudi, da bo obdolžen nek bančni uradnik, ki je na skrivnosten način pomagal sindikatu z denarjem.
Preiskava seže od leta 1921 do današnjega dne. V najboljših letih je Capone zaslužil od pet do še.st milijonov dolarjev na leto.
BREZPOSELN PRETEPLI ŽUPANA
Weimar, Nemčija, IG. julija — Več brezposednih je mestnegri župana preteplo, ko so prišli v njegov urad in jim je prišel nasproti v uradnem značaju. Rekli si, da jih je že županstvo večkrat poslalo v delavske posredovalnice, kjer niso mogli dobiti dela. V neki taki- posredovalnici so razbili vse mize in stole.
Iz več drugih mest je bilo po-ročano o velikih delavskih izgredih.
partmenta, .ki je poleg uradne .sobe državnega tajnika Stimsona.
Stimson je podpisal za Združene države, kanadski poslanik William D. Ilerridge pa za Kanado.
Predsednik Hoover je rekel o tej važni vodni poti:
— Da bo ta vodna pot izvršena, bo vzelo deset let. Skupni stroški bodo znašali približno 543 milijonov dolarjev, za kar bodo Združene države prispevale okoli 272 milijonov dolarjev.
i Berlin, Nemčija, 18. julija. — ^V nedeljo popoldne je prišlo do največjih političnih bojev med I komunisti in fašisti, odkar je pred j enim mesecem prevzel vlado von Pa pen in je dovolil političnim dru-|štvom nasiti uniforme.
V	Altoni, v predmestju Hamburga se je zapletlo v boj nad tisoč komunistov in fašistov; dva-
| najst oseb je bilo ubitih, 50 pa ra-. njenih.
j V mali va.si Ketsehendorf bli-I zu Berlina je škadron vojakov obkolil in vjel 50 komunistov, j V političnih krogih prevladuje . mnenje, da bo vsled teh političnih j bojev, ki so v zvezi z državno-I zborskimi ■volitvami, vlada razgla-. sila po eel i državi vojno stanje, I ali pa bo za Prusijo imenovan zvezni komisar. Kancler von Pa-, pen je že od predsednika Hinden-burga prejel dovoljenje, da imenuje komisarja.
Izgredi v Altoni, ki ima 170.000 , prebivalcev, so ,se pričeli, ko je i fiOOO Nazijev v uniformah kora-J kalo po okraju, kjer stanujejo delavci. Delavci so s streh in skozi J okna pr'čeli nanje streljati, nakar so Naziji vdrli v hiše, kjer se je pričel splošni pretep.
Policija je poslala oklopni avtomobil. Policija je streljala v hiše, iz katerih so prišli streli in je zagradila ulice. Pri tej priliki je bilo aretiranih 200 Xazijev.
Pri Ketschendorfu je 150 komunistov ra-zlilo po cesti katran in ko so se fašisti pripeljali v avtomobilih. so se morali vstaviti, nakar so za grmovjem skriti komunisti pričeli streljati na nje. Fašisti so poskakali z avtomobilov, toda so se morali umaknili komunistični premoči. Temu boju je napravila konec policija, toda komunisti so se utrdili v neki gostilni ter se pripravili na nov za-pad.
Okrajni načelnik dr. Wiscott je poklical vojaštvo in pol ure nato je prišla kavalerija s strojnimi puškami. Vojaki so obkolili gostilno. nakar so se komunisti brez odpora podali in vojaki so jih odpeljali v Berlin v ječo.
V	Greifswaldu ste bili ubiti dve osebi in 25 ranjenih ; v bojih sredi Berlina je bil en fašist ubit; v Reiydt je bilo ranjenih šest oseb, povečini ženske in otroci.
V	»Lipskem so bile prepovedane vse demonstracije, ker je policija, kot pravi župan, vsled neprestane službe zadnjega tedna že preveč utrujena.
odkar se je 0dg0dil kongres, z veterani ne vedo kaj početi
WASHINGTON, D. C., 18. julija.—Kongres se je odgodil, ne da bi dovolil veteranom bonus. Sklenili so, da bodo piketirali pred Belo hišo, toda so o pustili to namero. Zdaj veterani ne vedo, kaj bodo v bodoče storili.
M0L0T0Y ZAHTEVA OBDE-LOVANJE ZEMLJE
Moskva, Rusija, 17. julija. — Pri konferenci komunistične* u-kmjinske stranke, je predsednik sveta ljudskih komisarjev Molo-tov imel govor, v katerem je zahteval izdatno obdedovanje polja. Rekel je, da poljedelstvo ne sme zaradi industrijskega razvoja biti pozabljeno. Kmetom je tudi o-čital, da spomladi niso obdelali dovolj polja; .pri vsem tem pa je polje obrodilo nad pričakovanje.
TURČIJA
SE SILI V __OSPREDJE
Izigrava Rusijo proti Ligi. — Hoče stopiti v zvezo z Balkanom. — Hoče dobiti mirnim potom, kar je izgubila v vojni.
Ištambul, Turčija, 18. julija. — Turška zunanja politika je pričela s svojo staro navado, ki skuša •zdržati v ravnotežju prijateljstvo z za pa dno Evropo in prijateljske odnošaje s sovjetsko Kusijo.
— Bolni mož Evrope, — ki ni več bolan in s samo malim ozemljem v Evropi, še vedno steza eno roko proti Parizu, Londonu, Rimu in Ženevi, medtem ko z drugo prijemlje roko v Moskvi.
Obe strani te dvojne politik^ ste pred kratkim dobili jasen izraz :
1. Velika kampanja v uradnih listih, ki pišejo o prijateljskih odnosa jih med Turčijo in evropskimi državami in o vstopu Turške v Ligo narodov.
Turki ne mislijo mnogo o Ligi, toda radi bi .se ji pridružili. Turška bi rada imela stalni sedež v Liginrtn svetu, ker pa to ni mogoče, so bo morebiti doseglo v zvezi z Grško in Bolgarsko, kakor ima svoj sedež Mala antanta.
H. Obisk ministrskega predsednika Izmet paše, zunanjega ministra Tevfik Kušdi beja z odličnim spremstvom v Moskvi, kar je imelo namen vrnitev obiska komisarja Lit vino va lanskega leta.
To je bila tudi družba. Turško časopisje ni moglo prehvaliti potovanja svojih zastopnikov. So-1 vjetska vlada, ki ve, kako je tre-j ba postopati z orijentalci, je poslanstvu dala na razpolago par- j nik in v Moskvi je ruska vlada- izkazala gostoljubnist z največjim sijajem.
Ne marajo več paradirati na trgu pred kapitolom, kar bi to do-vedlo do aretacije voditeljev kot v soboto.
Tako malo uspeha so imeli s pi-ketiranjem Bele hiše, da so se pogodili s policijo, da ne bodo tega več poskušali.
Veterani večinoma hodijo po svojem taborišču in po mestu ter čakajo, da jim kdo pride na pomor: s kakim novim nasvetom. Nekateri so se poslužili dovoljenja, da so si na svoje cerftifikate izposodili denar iu so se odpeljali domov.
Vseh veteranov se je oprijela velika utrujenost, ker so več dni in noči neprenehoma korakali pred kapitolom, dokler se kongrts ni odgodil. Isto so hoteli obnoviti pred Belo hišo, pa so se premi' •slili.	>
Policija js tudi aretirala Urbana Ledoux, ki je znan v N**\v Yor-ko pod imenom Mr. Zero in ki že več. let skrbi za hrano in obleko več tisoč brezposelnim.
Na policijski postaji je Ledoux izjavil, da sme hoditi, koder hoče, toda sodnik mu je povedal, da se sme približati do Bele hiše samo za dva bloka od katerekoli strani. Za svojo upornost pa je moral plačati $1*25.
V nedeljo je bilo v taborišču vse mirno, kajti kongresniki so zapustili Washington, predsednik pa je šel v svojo kampo.
STAR DENAR V MOSKVI
/
Moskva, Rusija, 18. jul>£a. — Delavci, ki kopljejo temelj za neko poslopje, so našli zaboj s srebrnim denarjem iz časa carja Ivana Groznega in drugih eesarjev iz 16. in 17. stoletja.
Zgodovinarji, ki so si ogledali denar, pravijo, da so ruski trgovci zakopali denar za časa močne poljske ofenzive proti Moskvi leta 16131
! In Turki se niso vrnili domov; praznih rok. Prinesli so rusko po-j sojilo v znesku osem milijonov dolarjev za tekstilne in druge stroje. Posojilo je brezobrestno za dobo dvajsetih let in bo Turška odplačevala s svojim izvozom • v Rusijo, med temi deset traktorjev in pet tankov.
Rusija je za Turško velikega pomena, ker potrebuje njeno fi-J nančno in vojaško pomoč. I nasprotno je Turčija velikega pomena za Rusijo, ker gospodari Dardanelam. Rusija in Turčija sta zvezani že z brezštevilnimi pogodbami.
S svojim potovanjem v Rusijo so hoteli turški diplomati pokaza ti Rusiji, da se mogoče premisli in se bo približala Ženevi.
Rusija ne vidi rada, da bi Turčija stopila v iLigo, zato ji je posodila oc»em milijonov 1n napravi-la-pogodbo za traktorje in tanke.
Zadnji diplomatični korak Turčije je približanje Grški in Bol-
KAR0L0V0 STALIŠČE
JE UTRJENO
Bukarešta, Romunska, 18. julija. — Iz dosedanjih poročil je raz-vidino, da je pri volitvah v državni zbor z veliko večino zmagala vladna stranka. Volitve so zelo ugodne za Karolovo stališče, ki je bilo zadnje dve leti zelo omajano.
Toda v glavnem mestu je vlada doživela velik poraz. Protiži-dovske stranice so pridobile v Be-s&rabiji in severni Moldaviji. Tudi socijalisti so dosegli uspehe, toda komunisti niso dobili niti enega sedeža.

TURČUA JE STOPILA V LIGO
Ženeva, Švica, 18. julija. — Li-gin svet je soglasno sprejel Turčijo kot -članico v Ligo narodov.
garski. Da pa bi se mogla skleniti trozveza med Turčijo, Grško in Bolgarsko, je najprej treba zbližati Grško ni Bolgarsko. Toda zbližati te dve dr.avi, je isto kot metati olje in jesih.
Turška to dobro ve, toda gre potrježljivo dalje in skuša na Balkanu dobiti več vpliva. Turčija je vsled vojne izgubila Balkan, toda ga skuša pridobiti nazaj mirnim potom,

«•£11 viioor
NEW YORK, TUESDAY, JULY 19, 1932
THE LABQVST SLOVENE DAILY In U. 8. Ju
c
"Glas Naroda"
PAYXKIO PCBLUHINO COMTAJfT (A corporation^
L
of btudne« of tbo corporation and addrewef of above officers: r. lfth IteMi Baroarb al Manhattan, Maw York City. N. Y.
QL1I NARODA (Yaloa of the reopla)
Every Day Except Sunday« and Holiday«
la celo leto velja llat aa Ameilto.Za New York aa celo leto
In Kanado
a pol leta -a četrt leta
$6.00
..iS.00 ..$1.60
$7.00
Za pol leta....................JI.60
Za inosemstvo z*. celo *eto----J7.00
Za pol leta .................................-~f3-g0
Subscription Yearly $0.00.
Advertleement on Ajreememt.
'Olaa Naroda" lahaja vsaki dan IsvaenuU nedelj ln praanlkov.
Dopisi brea podpisa ln oaebnostl se ne prlobčujejo Denar naj se bla-povoll pi^ijr? po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo se nam tndl prejftnje blvalLKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"«UI NAKODA", 11« «. liti Streel. New Yerk, N Y.
Telephone: CBelsea S—Ml«
*----
DVAINSEDEMDESETI KONGRES
Dopisi.
Sacramento, Cal.
Love is its own miror. for it reflects Love".
Izzii J t* ta 184»S, ko so belokožei (f . . ... , razkrili /Into v Calif orni ji. po do
današnjega dne. je bilo v tej državi /a stotine milijonov dolarjev zlatega prahu in nugget o v izpranih iz rečnega peska. In v današnjem ras i l, ko so ljudje brez dela. jih hodi na stotine po sledeh prvih zlatoiskaleev, hoter dobiti iz peska tisto zlato, ki so g.i pionirji pregledali. Povedali so j mi. tla za m ore človek izprati iz peska za $1 aii za $2 zlata v enem dnevu, toda mora trdo delati zajemati. Možak stoji ... ponvijo peska poleg tekoče vode ter izpira in izpira. Voda odnaša i>esek. in slednjič ostane na dnu ponve par drobtinic zlata. To je težko delo v primeri z delom, ki so ga imeli prvi zlatoiskalci.
Težki rasi .so pregnali neko jugoslovansko družino iz Srednjega zapada na breg reke. ki teče petdeset milj .severno od Saeramen-ta. Oče in sin *ta zgradila preprost
Tudi Vi
želite še enkrat videti domovino!
Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj.
Vožnja od New Yorka do Ljubljane stat if $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ................... $159.00
Od New Torka do Trti a ............................ $ 90.00
Za tja i v nazaj .......................................... $150.00
Xa hrzoparnikih nekaj reč.

Dvainwdpnideseti ameriški kongres, ki j« koncem prejšnjega tedna prenehal poslovati, ne ho zavzemal v zgodovini posebno značilnega mesti«.
S prejšnjimi kongresi je bilo vse drnga<"e.
Pri s k or o vseli prejšnjih prilikah so kongresni ki zajemali s polnimi žlicami, dočim je bilo tekom zadnjega zasedanja opaziti vsepovsod veliko pomanjkanje.
Uveljavljenih je bilo precej predlog, ki pa ne bodo v jaželjeni meri omilile splošnega položaja, kajti stavljene in sprejete so bile bolj iz političnih razlogov nego v namen«, da bi služile splošnemu blagru naroda. Zakonodajnim odredbam je manjkalo enotne politike, ki bi bila baš y sedanji stiski zelo na mestu.
J'rvie po dolgih letih je demokratska stranka prevzela "kontrolo v poslanski zbornici.
Pričakovati je bilo, da bo skušala rešiti vsako kočljivo vprašanje na pogumen in konstruktiven način, pa se je ygodilo baš nasprotno. Y vseh važnejših zadevali je sledi--vedel.
Ju. vodstvu republikanske administracije.	Fanta so začeli zadevati in
1	so preiskali breg reke. V ant se
Nadalje se demokratskim voditeljem ni posrečilo ob- zap]etai v nesoglasja. in oblasti m>
ga začele sumičiti. Poslali so ga v ječo. kjer je priznal strašen zločin. Nato je fant pokazal šerifu kraj. kjer je skril usnjato torbo in denar, ki mu ga je vzel i: žepa zatem ko ga je ustrelil. Xa vprašanje, zakaj je to storil. ~e odvrnil, da ga je oče pretepal t?r večkrat grozil njegovi materi, d i jo bo usmrtil. Kolikor se ve spominjati. je bil oče ž njim vedno okrut in nasilen.
Naše lokalno časopisje je o tem zločinu nekaj časa na dolgo in ši-
Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto.
Moderni pamikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez po trebnih navodil.
PIŠI T t: TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Frank Ivfašek si je v zmedeno-! watosi preminul po daljši bolesti vzel življenje. Pokopan je bil ! ni rojak Frank Žugelj, star ler.
na slovensko pokopališče v Zcle-
Doma je bil nekje iz Belokrajine.
odkoder je kot Izletu i deček prišel v Ameriko ter bival skoro ves ta čas v Milwaukee. Pokojnik
lil. I »I III .1111 ."TI «1 6Zldlllia l»I <	„ . .	, .
, . . . 7 i -.i t t 111 oohni. Zapusea zeno. ueer ter izpiralm stroj in dolg žleb. \ /A-- {	.
. 1 . ,	...	, , enega .sina v domovini,
bu ie zlato vsebujoe pesek, nad	.	. .
\ ', . . I stota m ie po dolgotrajni bolez peskom pa teee voda. <>d jutra do .	• . i « " tT -i i	...	-	, ,, -
1 . 1 , , .	, . . I ni 'preminul dolin Kuputk. rodom zapusea zeno in tri nepreskrblj"
ve«-era .sta delala, m ko je vodu i .	. „	, [ ' .	.
.	. . . , »i/, Logatca. Zapusea zeno m dva ne otroke v starosti <» <lo 10 l»*t.
odnesla pesek, je ostalo zlato, lcer,	'	.	. .
.. ' .	... Inedoletna otroka.	ki iso sedai takorekoe sirote brc
ie težje. Zlato .sta spravljala vi	__ ,	.	'
.	.	lil	• * — Frank Plesetz, sin poznan ■*-
usniato torbo ter dobila zanj to-	. . ol
,., ,..-. ,	. , 1 ga slovenskega groeerja iz She-
liko. da je bilo za hrano in drug? ■ f/	. " .	r , .
*	A	,	iii boygan je zadnjo nedeljo otel de-
stroske. Neprestano sta upala. <! i * * * . ,	.	, T,;
,	,	-i i .i- devetletno deklico iz valov Ll-
bosta nekega dne našla kotlino, i	. . .
.	i •• kart jezera, rrediiilee. i<' zašla v.*'
polno zlata, katero so pred njima	.	. _rJ . . ,
1 ... - , • i . • i» • • i 1 se zavela potapljati. Mati je stala prezrli drugi xlatoiskalei. Privi.l.	. ' '
t x	. . [ ob bregu in klicala na pomor,
bogastva, kot ga imajo vsi ni-	T
r rank je kar oblečen skoeil v vodo in rešil deklico gotove smrti. Lan k o leto je na uličen način otel življenje svojemu mlajšemu bratu. in še dvema drugima. Frank je star .sedemnajst let.
— V četrtek 7! julija je v Milwaukee Count v bolnišnici v Wau-
darji, ju je vzpodbujal k delu.
iXekega večera je pridivjal .sili v vas ter kričal, da so mu roparji ustrelili očeta, odnesli torbo Ii vse, kar sta imela. Šerif se je odpravil s sinom zlatoiskalea <sm je bil star osemnajst let) na lice mesta ter našel očeta smrtno ranjenega. I/mrl je. predno se je za-
ki iso sedaj takorekoč sirot« .starišev in s«' nahajajo v okrajni sirotišnici. Mati se namreč nahaja na opazovalnem oddelku v "Wauwatasi in je vprašanje časa kdaj bo toliko okrevala od živčne bolezni, da ji bo dovoljeno vrniti se k družini.
držali svojih ljudi na vajetih.
.Večkrat se je pripetilo, da so se skupine demokratov y.druzile z republikanci v namenu, da izsilijo zakonodajo, bi koristila gotovim posebnim interesom. Tarifne in davčne zakonodaje, ki sta izšli iz dvainsc-demdesetega
— V pondejjek 11. julija ob !>, uri dopoldne je preminul v Mil-waukee na domu svoje sinalie Frances. Komar, stari oče splošno poznane Komarjeve družine. John Komar. p. d. Zverov. v vksokI starosti Sti let.
kon^re.^.a, se nikakor ne sine smatrati Zi» }»oseben blagoslov.
Istotako pomanjkljive so tudi odredbe, ko jih namen je zmanjšati nezaposlenosti iti odpraviti depresijo.
Triinsedemdeseti kongres, ki se bo sestal meseca decembra, bo moral dosti popraviti, kar je njegov prednik zagrešil.
aVlinuli kongres je zavzel ediuole napram veteranskemu bonusu odloeno in trdno stališče.
X prohibieijskili zadevah so se kongresniki omejevali lo na kampanjske govore ter so plašili vsakega odločnega ?iastopa.
Pri vseli posvetovanjih o stiski, ki je zadela narod, ;Je igrala najvažnejšo vlogo volilna kampanja.
Vseprevladujoče je bilo vprašanje: — Kako bi za-mogli najbolje služiti interesom naše stranke in kaj naj Ftoriino, da si za jamčimo pri prihodnjih volitvah največ glasov.
Škoda, da ni mogoče v letu, ko so predsedniške volil ve, kongresnega zasedanja sploh izločiti, ali pa že vsaj tako urediti, da bi mu ne bilo predloženo nobeno vprašanje odločilne važnosti.
Volilci naj pošljejo pri prihodnjih volitvah v kongres može, ki bodo znali misliti tudi izven meja svojega volilnega okrožja.
Iz Slovenije.
DENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
II	V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Din 200______________________________$ 4— |i Ur	100
Din 300 .............................. $ 5.90 Lir	200
Din 400 ................................ $7.80 i Lir	300
Din 500.................................$ 9.50 | Lir	400
Din 1000 _____________________$18.50 ! Lir	500
Din 5000 ............................. $91.50 1 Lir	1000 ..................
Za liplaiUo vitjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodlal Urah dovoljujemo le bolj« pogoj«.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
$ 5.90 $ 11.50 $ 16.80 $ 22.— $ 27.— ... $ 53.25
dinarjih ali
Za Izplačilo $ 5.00	morate poslati
'» »» $10.00	" "
•» »' $15.00	" »»
»» »» $20.00	" »*
»» .»> $40.00	" »»
" " $50 00	M »
$ 5 70 $10^0 $15.90 $214>0 $41.10 $5130
Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih.
TI u J na nakazila Izvriu jemo p« CABLE LETTCR za pristojbina ti.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
tM WUT 1MU STRICT
NEW VOBK. t4. V.
roko pisalo, nakar j«' žarelo pisa-, ti o <lrug:ili umorili in ubojih. Fai't bo procesiran zaradi umora in bo najbrž obsojen v dosmrtno jeeo.
S tem se končna naša re^nirn.i zgodba.
Radovedni smo. kaj je napotilo osemnajstlelnega fanta, da j«1 hladnokrvno ustrelil svojega očeta* Ali j<' bila želja po par drobcih »lata. ali je bilo kuj globjegr.i — nemara strah, sovraštvo ali p.i želja po osveti? V namenu, da bi oblasti verjele njegovi zgodbi. še oropal umirajočega or-eta. predno je javil zadevo policiji. Pa naj ga je napotilo k teum strašnemu dejanju to ali ono. dosti f-asa bo imel za premišljati, da ni *tord prav. Nemara bi bil fant drugačen. če bi stariši ž njim druga«"— postopali, nemara bi bil dober sin, «"e bi ga oče tako ljubil, kot mora oče ljubiti svojega sina.
Walter Predovir-h.
NASI V AMERIKI
V Barbreton. O. je umrla ena najstarejših priseljenk Mrs. Uršula Dormish. rojena Strumbelj, in sicer v visoki starosti 76 let. Pokojnica je bila rojena na Igu pri iLjubljani, ter je prišla v to deželo pred 40 leti. Zapušča dva sina in dve hčere.
—	Ana Govednik, 15-letna Slovenka iz Chisholma, Minn., je bi ia pri jj^wyorskih tekmah, kjei so zbrani najboljši športniki Zdr. držav, da se izmed njih določi tekmovalce za Olimpijado v Los Angelesu. Cal.. izbrana kot predstavnica Združenih držav v 200 meterskem tekmovalnem plavanju.
—	V enem tednu je v Sheboy-' gan pobrala smrt dva Slovenca.
Tragična smrt mladega družinske ga očeta.
A"est o tragičnem dogodku, ki se je odigral 4. julija zjutraj v stanovanju Bin clove rodbine pri <"re.šnjev,ski opekarni, je pretresla vse prebivalstvo v trgu. ki globoko sočustvuje s prizadeto druži-, no. V svojem stanovanju si je s strelom iz samokresa vzel življe-j nje hranilnh'ni uradnik .To*,ip Itincl, mlajši. Vsakdo, ki je pokojnika poznal, je osupnil. Nikdar ni bilo opaziti na pokojniku posebnih znakov duševne potrtosti, vedno je bil vedro razpoložen. Kako tudi ne. saj je živel s svojo rodbino v najlepši .slogi in v d-»-briii gmotnih razmerah. Komaj pred mesecem si je kupil majhno stavbišče ter je pravkar začel graditi primerno stanovanjsko hišico. Pretekle dni zvečer je še pred svojim stanovanjem posedal v družbi svojcev, se z njimi veselil in se tudi mirno odpravil 1: počitku. V pondeljek zjutraj 4. julija pa je kmalu po 4. uri vstal, se oblekel in odpravil v svojo delavno sobo. kjer je običajno vedno opravljal svoja zasebna deiu tudi stalno poprej. Nihče ni slišal strela. Silno je bilo presenečenje, ko je soproga šla klicat možn k zajtrku. Pokojnik je imel pred seboj na pisalni mizi položeni sliki soproge in svojih dveh malčkov, (sinčka in hčerkice) ter poslovilni pismi, naslovljeni na soprogo in ravnatelja Občinske nrani1-niee Požuna. v katerih so prošča zaradi obupnega čina ter navaja, da je tako zahtevala njegova u-soda.
Skrivnost smrti je pokojnik odnesel s seboj.
Novi grobovi.
V Mariboru je po daljšem bole. hanju umria Vera Winterhalter-jeva, rojena Vodopivčeva, soproga« odvetnika v Marenbergu, kateremu zapušča hčerko	(
— V Ptuju je po dolgem bole-hanju umrl stavbni mojster Anton Treo v starosti 59 let. Bil je nad 30 -let ptujski mestni stavbenik, po rodu pa je bil Ljubljančan.	-
—- V €elju je julija- zjutraj umrla v starosti 74 let zasejaniea Jera Koprivnikova, rojema Pere.
Nesrečen konec nesrečnega zakona.
bila mera polna. Sosedje na vavi so slutili, da iz takega razmerja ne bo nič dobrega.
24. aprila so Grušovčani. ko so odhajali od maše. našli na neki njivi Tivadarja mrtvega. Osumili so takoj liegovo ženo Ln orožniki .«n naslednjega dne aretirali njo in vse tri njene soobtožence. Pri zasliševanju na orožniški postaji je obtoženi Kaloh sicer priznal, da je uboj n;iročila Tivadarjeva /.'-na Marija, pri sedanji razpravi pa so vsi trije soobtož^nci to odločno zanikali in tako razbremenili obtoženko vsake krivde. Ko* vzrok, tla so pobili Tivadarja. >o navajali sovraštvo in pa okolno.st. da je Matija postal nevaren element.
Sodba: Anton Kaloh na b t strogega zapora. Ivan Lajh in A'»-ton Vauda pa na 6-letno ječo in trajno izgubo častnih državljanskih pravie. Marija je bila oproščena.
, Razpravo je vodil višji sodni I svetnik dr. Tombak. kot prised-nika sta bila sodnika Pol še k i-i dr. Čemer. Obtožnico je zastopa' namestnik drž. tožilca dr. Dev. obtožence pa je branil odvetnik dr. Štor.
Strela ^a je ubila.
Velika sopariea je pritikala ves dan. popoldne -e je pa začeto po malem oblačiti. Preden se je vlila ploha, je ob 3. popoldne udaril i strela v gospodarsko poslopje fire gorja Krofi i ča. posestnika na •Straži, občina Sv. Lovrenc pod Prožinom. Tamkaj so imeli opravka trije ljudje, in sicer ena ženska in dva moška v neposredni bližini. Žen,ski strela ni napravila razen strahu iiivesar, gospodarja KrofJiča pa- je za nekaj časa f>ma-mila. sicer pa je tudi on odnesel zdravo kožo. A 38-letni Frane«1 Košee. ki se je nedavno oženil, j" obležal na mestu mrtev in so se vsi poizkusi, da bi ga spravili spet k življenju, izjalovili.
Otrok je z jokom rešil družino iz ogrtja.
Te dni je nastal požar pri posestniku Ivanu liartolu na "Vini-cab. 1'pepelil .stanovanjsko hišo z vsem inventarjem, tako da s-» ni dalo razen prašieev nieesar rešiti. (lospodar je bil ta večer odsoten. ostali domači so pa že vsi spali. Dušljivi dim je predramil enega izmed otrok, ki je z jokom prebudil ostale i/, trdnega spanja, da so se še »pravočasno rešili skozi okna. Pesni plameni so na nu ih objeli vse poslopje, ki je Ivi!o krito z lesenimi deščicami.
Požar je ožaril nebo. da je bilo
Ko je prišel Hibničau prvič v Ljubljano, je opazil sredi trga gručo ljudi.
—	Kaj pa je* — vpraša poleg stoječega škriea.
Skrie ga premeri od glave do nog in zasuiehljivo pravi:
—	Kaj bi bilo.' Nie ni. Krava je jajce znesla.
—	Tako. tako — odvrne Rib-ničau. — Iz jajca se bo p.i gvisno tako ti'lo zleglo kakor si i i.
Rojak je rekel svoji ženi: — Ko sem se zjutraj preoblačil, mi je padel dolar iz žepa. f> ga najdeš, mi g.i daj nazaj, če ga ne najdeš, ga pa lahko zase ohdržiš.
Najboljši recept za hišne gospodinje je sledeči: — Vzemi fllllt samostojnosti, fuut potrpežljivosti. funt pravičnosti, pol funta preudarka, pol funta strogosti, pol funta prijaznosti ter zmešaj z enako količino lastne gospodarski« pripravnosti, <»rl te liiešaniee vzemi vsak dan nekoliko. ka<lar jt' sila. vsako uro. ali pa vsaj na tešče.
Ko so starega pečlarja vprašali. zakaj s«* ne oženi, je odvrnil:
-—■ Dekle, ki bi bilo zame, ve še ni rodilo, in mati. ki bi jo imela roditi, je že umrla. Potemtakem mL ne kaže drugega, kakor da do
smrti samec ostanem.
*
Sodnik je vprašal bigamista:
—	Zakaj si se z dvema ženama poročil !
Bigamist je odgovoril:
—	Dokler sem imel samo eno. se je vsak dan z menoj prepirala. Odkar imam dve. pa med seboj prepirata, mene pa v miru pust it a.
Pred malini kazenskim senato u mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala 4-Hetna Marija Tivadarjeva. pocestnica v O rušo-vini. občina Sv. Marjeta ob Pes-) niči. Obtožnica ji očita, da je na-hujskala 24. aprila t. I. svojega 1 že od daleč opaziti nesrečo. Ca-nezakonskega sina. 23-letnega Iv. j silci iz Zamostca. Shitneka. Vinie Lajlia, delavca Antona Kaloha in j in Sodražice so bili hitro na ine-•17-1 etnega delavca Antona Van-	-i'1 sta'a l,ol-i n;l sa"
Sveti zakon je z zan križ. Ivo med mo križ ostane.
medom nama-poliž»*š. li >a-
do. da so s koli pobili njenega moža Matijo Tivadarja.
Iz obtožnice, posnemamo, da sta se Tivadar in obtoženka. ki ga j * bila vdova spoznala knalu po končani vojni in sta .se takoj n i-to poročila, izprva še dobro razumela. Ker pa je imela Marija prejšnjega zakona tri otroke in enega nezakonskega otroka, jo ji začel mož bolj in bolj črtiti. Prizanese! ni uiti njenim nedolžnim otrokom, ki jih je neusmiljeno pretepaj. To je bil povod, da je Marija z otroki zbežala od moža in se naselila pri svojih sorodnikih. Sovraštvo med obema pa je le še naraščalo. Ko je Tivadar prodal svojo polovico posestva, katerega je kupila njegova žena. je
meni ni bilo pričakovati še huj šega ter so gasilci obvarovali •>-stala poslopja v vasi. Prizadeti po sestnik je zavarovan I«' za malenkosten znesek, in je zato potreben podpore ostalih vaščanov in občanov. Požar je gotovo nastal zaradi neprevidnosti v kuhinji.
NAJMANJŠI DAVKI
Aljaska nima niti dolarja dolga in prodaja svoje produkte samo proti gotovini. Davki, ki jih plačuje prebivalstvo, znašajo najve* en odstotek tna glavo pri kmečkem in dva odstotka pri mestnem prebivalstvu.
pBEmsiiEiinnrdi	^K'samn

• •
U
Pivovamarji se ž«- pripravljajo. tla bodo začeli izdelovati pivo. ki bo imelo dva in tri četrtine odstotka alkohola.
Križ božji, kdo bo pa pil tako plehko brozgo.' Dvanajst let pro-hibieije ji' naučilo ameriški narod preeej junaško prenašati trideset do štiridescet procentov.
Tisto, kar nam bodo repnb'i-kanci ali demokrat je postavno dovolili, tisto bo za *'\vash".
Bil je prijeten večer. On in ona sta sedela v parku. Saj ve.ste. kako sedita on in ona v parku, ako je prijet eni večer. Običajno so zaljubi jem-i /veliki prijatelji, včasi pa tudi pridejo malo navzkriž.
V daljavi je bilo veliko poslopje, na poslopju pa razsvetljena ura.
Naenkrat pravi ona: — Se mi zdi. da je že precej pozno.
On napne, oči ter pogleda v daljavo: — Enaivt je. draga moja.
—	Poldvanajstih je — reče ona. sledeč njegovemu pogledu.
On :— Motiš se; ločno enajst
je-
Ona: — Ce jaz pravim, da je poldvanajstih. je poldvanajstih.
On: — Tak nikar ne nori. Natančno poglej. Veliki kazalec je na dvanajstici.
Ono: — Smešno. Kdo te je pa vprašal, kje je veliki kazalec. Jaz sem te vprašala, koliko je ura.
On: — Jaz sem ti pa povedal, koliko je.
Ona: — Saj vendar nisem slepa. — se je razsrdila. — Najbrž si ti. ker že vso uro klepečeš. kje je mali in kje je veliki kazalec.
On zastoka, skloni glavo in umolkne. Ona si prične grizti ustnice ter jezno cepetati po pesku.
—	Pa je vendarle enajst, — si misli on. — Enajst je, magari če ise od jeze razpo^.
Tako sedita pol nre. Nato ona hipoma vstane in reče zmagoslavno : —
—	No. kdo ima prav: ja? ali ti? Še enkrat natančno poglej, pa boš videl — točno poldvanajstih je.
-----IUUI JgffffgTTWg

t
H Lil I A K O D i"
NEW YORK, TUESDAY, JULY 19,1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY fn U. 8. K.
V. VERESAJEV:
Re* je bilo v»e okupaj odurno In od sile neprijetno. Dogodilo se je namreč to-le: Smoljatilnovi, dobri snunci, so danes poslali svoje abo-aementne vstopnice za operno pred stavo s Saljapinom. Hišna je prinesla Listke ob slabem, deievuetu vremena: zunaj je pihal mrzel veter in blata je bUo na pretek.
Žena je vpraiala: — Koliko napitnine naj ji dam?
Odgovoru je: — No, najmanj pet, In dvajset kopejlc, bi dejal.
—	Ah. beži n<* Preveč bo. Tuai deset kopejk zadostuje.
—	Ne, ne, Ana, prosim te! Kako pa bo mislila o	Kdo daje danes po deset kope j k napitnine? Nikar ne bodimo skopuhi.
O, moj Bog, kako si ti gospo-tki! Tudi deset Hopejfc bo popolnoma .adoičalo...
Ounjaša, tu-le imate desetico, dajte jo služkinji'
—	Ana, počakaj vendar ...
Toda fc.pa. je oblastno in razločno ponovila: — Pojdite, Dunj.i-*a In odpravite služkinjo!
Razvnel se je, a je zatajil jezo ki se molče ugriznil v ustnico. E>u-njaaa je nedolžno dvignila obrvi, k:\kcr da ne bi bila niiesar opa* -lk, In je z desetico od&a v kuhinjo. Pestunja je sedela z malim Borisom v isti sobi pri čajni mui in mu na satnovaru kuhala mlečno kaio. Tudi ona je vse slikala. Jo j, kako zoprno je vse to! Kako neki je more prepirati vpričo služinda-di!
Ves bled je hodil z velikimi koraki iz jedilnice preko veže v svojo *obo In zopet nai.ij. Žena ga je prijazno vpraSala:
—	Ali naj ti še nalijem čaja?
—	Ne, — je odgovoril osorno.
Žena je otreku dajala žličico s
k io in pri tem zategnjeno ponavljala: — Joj kako hudega ooko imava! Joj, kako je nervozen pa jezen! A midva se kar ne zmeniva za njegovo jezo. kaj ne? Saj se bo s.m naveličal in unesel!
Se to je govorila vpričo pestunje! In vendar je dobro vedela, kako zoprni so mu prepiri v navzočnosti poslov. Rezko se je zasukal na peti, odiel v svojo sobo In zaklenil vrata. t
Tu je odpn akte za jutrišnjo razpravo. ker je moral nastopiti v neki pravdi kot zagovornik:
" flede zadolinlce, ki jo je obtoženec izročil kijevskemu meščanu A. Serstcbitovu, moram pripomniti ,da..."
O, hudimana reč! Zavrnila ga je kakor paglavca! Sploh se ji je zdelo za malo, da bi ž njim govorila. Pa ie kako surovo, vpričo poslov ...
Ali m vse to smešno? Jutri bo na. z topil v fraku pred sodiščem, dostojanstven in resen, a tukaj, doma:
— midva se kar ne 7tmeniva za to, saj se bo naveličal m unesel! — Mar ga nI sama vprašala, koliko napitnine bi dali? Predvsem Je bila tako od sile malenkostna! Ni se sramovata. pričeti prepira zaradi tokih le neumnosti! Razplhala je vso zadevlco prav ta*, kot dete, ki :c ne hodi v aolo. Zares, taki prepiri ao mogoči samo pri majhni dec i in pri zakoncih. Solaki otroci &e že ne bi mogli ogreti za podobne reči.
ZjučuI je. da Je tiho potrkalo na vrata. Ženin glas — pač pa svesti krivice — je rahlo vprašal:
—	Alojša! Ali je dovoljeno?
Odgovoril je hripavo:
—	Ne. ni dovoljeno!
Zopet se Je lotil svojega posla. Vedno znova ista zgodba! Zda) bo feveda postala pozorna hi nežna, kakor da bi lahko s tem zabrisala neznosno sramoto, ki mu jo j* bila prizadejala. Nenadno je raiai-m«J in se nasmehnil: zakaj neki je zdaj potrkala na njegova vrata? Samo zato, ker je bil odšel, ne da bi po navadi popil drugi kozarec čada.... OJ. te ženske! Res bi člo-veflni i smehljajem poteptale srce in še nalašč trdno zapttile vanj visoke pete! Ob Istem čaau pa ao pripravljene za katerikoli žrtev, da ne bi isti človek oatal brec vsakdanjega kozarca čaja!
Pero se Je »potikalo in hreščalo po paplfju. Odprl Je stranski predal pAšafcne mize, da bi bil poiskal
T"? * T
NAKLUČJE
usnjeni prevleki revolver, ki ga JCj Tisto že.... ampak zavrnila ga je, po navadi vtaknil v žep, če je po- prestregla mu ije besedo kakor na-toval na kmete. Vzel ga je iz pre- J gajivemu paglavcu? Ni marala niti dada in gledal, kako je plosek in poslušati njegoyih ugovorov. In t«j svetel. Kaj. če bi se ustrelil! Po- je bilo vsemu vzrok? Samo ona tem bi bil lahko zapustil poslednje brezpomembna desetica! No, in, pismo: — Prokleta babnica, uniči- mar ni potem rekla: — Najin očka la si ml življenje. Vrag te jaši, po- je hud, a midva se nikar ne zmedla duša!	1 niva za njegovo jezo! — Vpričo
Predstavil si je. kako bi žena po t*slunie ie rekla! Kako maienkos-strelu planila v sobo, ugledala nj 2- ne 111 sebične 50 ženske' kako zo" govo krčevito trepetajoče telo, ; *3jno lahko pokvarijo življenje! -zdrobljeno lobanjo in s krvjo pout1 Ka jpak' 0 tem niti	n€ dV0"
cbraz. To bi bilo brezmejno gro-	ga ne 150 nl|ctMr prOSila
zovito, in za nobeno ceno, za nič nk5 Opuščanja. O, tega pa ne!
svetu ne bi bilo mogoče ničesar pp-
LJUDJE l DVEMA (LAVAMA
praviti, Videl jo je, kako bo v besnem obupu drhtela pred krsto in klicala: — Alojša! Vstani! Alojša! Tedajci pi bo nenadno obmolknila. In ponoči, ko ne bo nikogar bi:-*u krste, bo zopet prišla ne nepie-mično obstala v mrki temi, sredi ene posebne tišine, ki zavlada sobi, kjer leži mrlič. Imela bo ka kor noč črne in globoke oči. Hrepe
No, zares bi jo bilo treba malce preplašiti. Kaj, če bi poskusil, ka- | ko bo učinkovala takale majhna1 komedija.
Vzel je polo pisemskega papirja' in razločno, trdno zapisal:
— Prokleta babnica, uničila' si mi
Nato je vzel iz revolverja tulec z naboji in uprl prazno cev v sence. Občutil je mrzli dotikijaj na
neče bo zrla njegov voščeni obraz koži; Prežital Je vnovič,_ kar je bil
z obvezanim čelom. Klicala bo o-tožno in vztrajno kakor dete, ki izgubi mater: — Alojša! Dragi moj Alojša! Zakaj si to storil? Vstani.
Solze so mu privrele na oči. Samemu sebi se je bil zagnusil. S-j vendar ne gre, da bi — četudi samo v mislih — užival podobne prizore! Draga moja Anka! Brž ko se je samo za trenotek nekje v daljavi prikazala resna smrt — takoj je postalo resno tudi življenje. Na mah je spoznal vso ničevost vsakdanjih ma- . le-nkosti. Saj niso edino odločilne pri ocenjevanju življenja! Max ni-
napisal in sprožil petelina. A pozabil je.....	, Pozabil je bil. da ostane prvi naboj, ki leži v cevi sami, tudi tedaj, če vzameš 'tulec iz revolverja. In nepričakovani strel se je glasno razlegel po vsem stanovanju.... ,
POUK V NEGOVANJU DOJENČKOV
Ravnodušnost, ki jo kažejo angleška dekleta do vprašanj, ki bi sca doživela v teku skupnega živ- jih morala zanimati zaradi booo-ljenja poleg brezpomembnih pre- čega materinstva, je napotila ?n-plrov tudi veliko svetlega, nepozab-( gleške učitelje, da so na svojem neto ljubkega. Se zdau, ko je sedela davnem zborovanju sklenili, da se za mi?o v ohlapni domači obleki z uvede za vse učenke obvezni tečaj malčkom v naročju in ko se je za-1 za pouk v negovanju dojenčkov, bavala z moževo jezo, se zdaj je . predlog je bil soglasno sprejet m izžarevala prelep sijaj materin- i tečaji se bodo začeli v anglešfcih siva	I šolah že s prihodnjim letom.	j
<'e bosi o vaški listi so nedavno tepa poročali o eigranki, ki je rodila dete z dvema zgornjima tele-samo in samo enim spodnjim telesom. Izrodek je živel 1,1 minut. Medicinska veda je vpisala doslej najmanj 200 takšnih nesrečnežev. ki so nekateri med njimi učaka I i celo visoko starost. Vodja Patološkega zavoda v (Jottingrenu prof. dr. <5ruber j«- v zadnjem rasa napisal eelo obsežno knjigo o tem predmetu.
Tale o pripoveduje o d vogla vem otroku, ki je leta 1 v Acliemi živel Ki do 17 dni. Obe glavi namreč nista umrli — istočasno temveč s presledkom enega dne! Ta d vogla vi otrok je povzročil prepir. ki se ni**omejil samo na učenjaka. Prepirali so se o vprašanju. da li je šlo za eno ali dve o-sebi. Zdravnik, ki je bil navzoč pri porodu, je zahteval dvojni honorar od bolniške blagajne, kakor vi\ dvojčke, blagajni! se je pa upirala. Tudi v matičnem uradu niso vedeli, da li naj vpišejo onega ali dva novorojenca. Po o-t roko vi smrti je profe.-or. ki so ga pozvali za ' izvedene«, odločil, <la jrre za dve osebi, ker je otrok imel dvoje možganov in dve srei ter je dvakrat umri.
To naziranje >e strinja s staro navado, da dobe otroci z dvema glavama pri krstu dve imeni. Tako se je imenoval dvoglavee. ki se je kazal v Kirenei in ga je ove-kovečil Petrarea v nekem epigramu. Peter in Pavel. Obe glavi sta se medsebojno dobro razumeli.
Ditigaee je bilo s "škotskima bratoma", dvoglaveem. ki se je razkazoval v l"i. stoletju na angleških knežjih dvorih. Vsaka izmed obeh glav je imela tako rr koč svojo glavo, ki se ni hotela vkloniti drugi, in sta se neprenehoma prepirali. (V je hotela ena kreniti na »lesno, je hotela druga na levo. posledica je bila ta. da-nogo niso vedele kam in jenestvor često telebnil na tla. Samo pri petju škotskih pe.smi sta se glavi izborilo razumeli — peli pa sta — dvoglasno. kar je d^iio h;i ljudi zelo čuden vtis.
Zelo čuden je bil primer otrn-
tka. ki se je leta 1780 rodil v Ben-galiji. Tu nista bili dve bitji zra-HČeni v eno telo, temveč je otroku na feiavi stala še druga glaya kakor klobuk. Možgani obeh so bili Kraščeni .skupaj, in sicer tako. da so se občutki otroka takoj podelili drugi glavi, jia pr. sta se o-braza istočasno skremžila v joku ali v smehu. Le v toliko je brla druga glava samostojna, da je bdela, medtem ko je otrok sam spal. Narava je po nekoliko letih .sama napravila svoj slabi dovtip s tem, da je življenju nesrečnega nestvora napravila konec po ugrizu strupen ice.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Wert 18th Street	New York, N. Y. '
"BETIEHEMSKI HLEV" NAJDEN
Uradna vest iz IJetlehema sporoča. da so tam txlkrili pravi kraj •Jezusovega rojstva.
(V je sporočilo verodostojno, je živelo človeštvo dolga stoletja v zmoto. Kajti se od vladanja prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega so imeli ljudje "sveto votlino" v betleliemski cerkvi Od rešen ikovega rojstva z;i mesto, kjer se je rodil Jezus Kristus.
Cerkev Odrešenikovega rojstva je že dalj časa last 3 samostanov, grškega, latinskega in armenskega. Iz v«eh treh drži k 'svetli votlini" poseben hodnik. V zadnjem času pa je marmor v votlini razpoka I. Poklicali" so delavee. da hi izboljšali razpoke in nadomestili plošče. Pri tem if%lu se j«* pokazalo. du je pod "sveto votlino" še druga. Sporočili so svoje odkritje menihom, ki so o tem takoj obvestili vladne organe. Vtada je pozvala tja starinoslovce. ki .so odredili, naj se dvignejo plošče. Ko so z vso opreznostjo odstranili marmorne kamne, se je pokazala zeniska votlina. Začeli so kopati in kmalu so zadeli na masivno streho prastare zidave.
S tem je bil razpršen poslednji dvom. da gre za docela novo arheološko najdbo. "Sveto votlino" so popolnoma izpraznili, odnesli so iz nje stebre in .stopnice, predrli so streho in izvrtali rov.
Xadaljnje najdbe so potrdil.' domnevo, da je morala biti stavba, na katero so zadeli kopači, nekoč ldev in sicer natančno tam. kjer govore vsi razlogi za mesto .Jezusovega rojstva. Izven dvoma je torej. da so starinoslovci prišli na sled pravemu betlehemskemu hlevu. ki ga zdaj odkopavaj«!.
DRUŠTVA
H NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, 2ABAVE
OGLAŠUJ TE
"GLAS NARODA" ne čita umo val« članstvo, pač pa v«i Slovenci v vui okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
INJEKCIJE PROTI HUDIM SANJAM
POVESTI in ROMANI
fN&daljevac)e.>
Št. :;<;. (Ksavcr Ucško) plitki, 144 straui ------------------------------------jfip
At. 37. I »omare živali ..................JO
St. ns. Tarzan in uvel ..................1.—
Štev. ao. fSotieme ..................;....9Q
Št. 47. Miaterij duše ..................1.—
Šter. 4S. Tarzanove iivali ........... .90
štev. 41). Tarzanov sin. trd v« ....1.20
Št. 50. ftiika De Graye ...............1.20
St. 51. Slov. balade in romance....^)
Št. 54. V nietežu ............................1.—
Št. uTi. Namišljeni bolnik .................$0
Št. M. To in onkraj Solle .................39
Št. 57. Tarzanov* mladost, trd Tez .................................................1-20
.90
Št. 58. Glad (ftfttn*nn>
Št. 50. (Dostojevski) Zapiski i* .mrtvega doma. I- «lel ................—1.—
Št. 00. (Dostojevski) Zapiski iz
.mrtveca doma. II. del —.............1.—
Št. 01. (Golar) Bratje In sestre.....75
Št. 0J. Idijot, I. del (Dostojevkl J)0 Št. 02. Idijot. II del _______________.T..JO
Št 04. Idijct, III. del ....................M
Št. 05. Idijot IV. del ....................JO
Vsi 4 deli ............................... 3.25
St. 00. Kamela, skozi uho šivan-
ke, veseloigra.............................45
Slovenski pisatelji II. n.: Potresna povest Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica. Cr-
tiee	
Tlfrci zobje.....................«...	---------1—
lik za i run to ......................	
Tati*, (Bevk), trd. ve*. _______	_____________75
Tri Indijanske povesti ________	.........JtŠ
Tunel. soc. roman ____________	-----------IM
Trenutki oddiha .............	............JA
Turki pred PunaJoa -------	............
Tri ltggfids o razpelu, trd.	rez.....J3
Tri roie ____________________________	______________99
Tiio^ In ena not:	
I. zrezek ..........._________	__________139
11. zrezek.....................	----------1M
III. zrezek.....................	-----------
3 KNJIGE SKUPAJ ....	.......—3.75
TUoi in ena no* (Repe)	
rez. mal* Isdf —,----	
LsraW^eni milijopar .......	........ lJt
V krempijik inkvizicije___	........—l^t
V rokotru (Mptl«C) -.........	_________Ltt
y conkeM zakotju______	
	
V	okiopnjaku okrog sveta:
1.	del ..........................................39
2.	del _______________________________________99
OBA SKUPAJ ............................100
|
Veliki inkvizitor ____________________________1.— ,
Vera <\Valdova>, hroS. ...»................35 '
Vojska n» Balkanu, s slikami .........25;
«
Vrtnar, (Rabindrsonth Tagore),
trdo vezano .75 broširauo .....................................60,
Volk Hpokornik in druge povesti....1.— ,
trdo vezano .........................1.25 |
t
Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35
V	pustiv je šla. III. zv.....................J5]
Valentin Vodnika izbrani spisi ....^0
Vodnik svojemu narodu ...............„....25
Vodnikova pratilta 1. 1927 ________________.50
Vodnikova pratika i. 1928 .................50
Vodniki in preporokl .........................00
Zmisel smrti .......i........................-«0
Zadnje dnevi nesrečnega kralja ......JO
Zrn kruhom, povest ...........................-35
Zadnja kmečka vojska .........—.........75
Zadnja pravda, vez-------------------------70
Zgodovina o nevidnem človeku ........J5
Zmaj I* ftwpe --------------—..................19
Življenje slov. trfiina, izbrani spisi
▲leiovec, 3. zv. skupaj ------------
SPISI ZA MJ-AD1NO
(GANGL)
zv. tnlo vezano. Vselinje 12
ZANIMIVA DEJSTVA GLEDE IZDELOVANJA CIGARET.
	vesti .....			.........39
4.	t v. tnlo	vezano.	Vsebuje S.	
	voi | .....			________39
5.	zv. Inlo	veza no.	Vluxkl brni	........39
	zv. tnlo	vezano.	Vsebuje 1«»	IK>-
	vest i .....		.................	.........39
I JO
...JO .,..45 —50 ....45
.40
■3.T-
.....
____.70
.....JO
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir aH
2.	sv. Hudo brezdm
3.	zv. Vwle povesti .
4.	sv. Povesti In alike
5.	it. Student ntf b*. - N^
Zlatokopi ..........................
Ženini na&e Koprnele ..........
Zlata vas ............................
Zmote in konee gdč. Pavle _
Zbirka luurodnib pripovedk:
I. del _____.".........:.—
II. del _______
Znamenje iiirjh I Doyle) .......-
Zgodovinske anekdot« ------------
Z ognjem in n»«čem ..———
Zločin in kazen:
I. In II. zvezek ...............
vezana ________________________—
Zgodbe Napoleonovega hnzorJa
vezana ........................
Zgodbe zdravnika Muznika Zlati pantar .................. ...
IGRE
Bene&ki trgovec. Iprokai v 5. dejnnj .60
Cyran de Bergerac. Herlfna komedija v itetih dejanjih. Trdo vezano ...........................—------------------1*70
Edela. dramn v 4. dej........................60
Gospa z morja, 5. dej........................75
Lokalna železnica, dej................-50
Marta, Semenj v ItieUmondu, 4. dejnnja ...............................................-30
Ob vojski. Ijzrokaz v atirih slikah .....30
Tončkove sajne na Miklavšev ve-' čer. Mladinska ijrra s r^tjem v 3. dejanjih ........................................-60
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapekj. vez..................45
Revizor, G. dejanj, trfia vezana .......75
Veronika Deseniska. trda vez ........1J0
Za križ in svobodo. Igrokafc v 5.
dejanjih	...................-..........
Ljudski oder:
4.	zr. Tihotapec. 5. dejanj ............JO
5.	zv. Po 12 letih. 4. dejanja..........JO
Zbirka ljudskih i*er: 3. snopič. Mlin pod zemljo, St. Neža. Sanje ....................................J®
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ------------------JO
14.	snopič. Sv. Boftjari. Jnnafika deklica. Materin blagoslov ............JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neia ...........................J«
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega of roka ------------------
Knjige pošiljamo poštnine profto
"GLAS NARODA9*
Sli W. 11 Street t

Trebil je ver kot tri leta /.a napravo Lucky Strike Cijrarcte. Uh-tero pokadite v par mimitali.
Vev let treba za izbiranje, staranje iu iniljenje finega tobaka. vsletl katerejra so Lucky Strike slavne. V Lucky Strike je ver viM tobaka, toda vsaka vrsta predstavlja najbolj izbrane tobačne liste, ki jili za morejo kupiti izvežbaui uakupovalei. Izdelovale! Lucky Strike imajo po vsem svetu nakupovalee. ki kupujejo edinole najboljši tobak za vaše Luckies. Nakupovanje izbranega domačega, iu turškega tobaka je umetnost sama po sebi.
Tobak, ki dospe «»«1 blizu iu daleč spravijo v ogromna, zračna in sanitarna .skladišča, v katerih se postara. Proces staranja je zelo važen. Treba je dosti izvež-banosti. skušnje in pazljivosti, da je vse prav storjeno.
Ko je tobak postaran, .se začne proces izdelovanja. Vse se vrši .seveda po modernih metodah. Druge cigarete odnehajo, kjer se začne Lucky .Strike, kajti izdelovalci Luckies so ustvarili poseben, znanstveni čistilni proces, potom katerega odpravijo razne nečistoče. ki so že po naravi navzoče v vsakem tobačnem listu. V vaših Lllfkies ni teli nečistoč, kajti izgnane so potom slavnega procesa praženja. ki vam nudi zaščito grla potoni proeesa praženja.
Važnost praženja stopi še bolj v ospredje, ako .se pomisli, da vsak kadilec cigaret vdihava. Sedem izmed desetih dela to vede. ostali trije pa nevede. Toda vsak kadilec vdiha del dima. ki ga potegne iz cigarete.
Za kadilca je važno, da je dim v cigareti snažen in čist. in- bas Vsled tega posega več moških in žensk po Luckies neg^ po drugHi cigaretah. Vedo namreč, da izdelovalci Luckies store vse. kar je v njihovi moči, da jim dajo finejso in čistejšo cigareto.
Najnovejša raziskovanja so n-gotnvtla nekaj ^en/.acijonaliii-g.i glede zaspanosti, ki se loteva či'>-veka po ko.silu: to zaspanost povzroča alkohol, tudi t"e nisi pri jedi pil ničesar drugega nego vodo. Po obedih si' namreč v telesu samem iz jedi tvori vinski cvet — tudi najbolj prepričanih antialko-holikih.
Zanimiva je pot. p<i kateri je zii;!no<it ugotovila to dejstvo. Dva nemška raziskovalca, dr. Katici* in dr. Katzi'iistciu. sta proučevalo posledice prisiljeno glnhokcg.i dihanja na srce. krvni tlak itd. l*ri tem st;i opazila, da poskusil" osebe med temi vajami za-pijo. Nekaj podohtic«ra je opa/iti tudi pri uarkotiziraujii ljudi. Tu sta se učenjaka vprašala, da-li ni morda med obema pojavoma, u-mciniin in naravnim, neka zveza, da-li n«- pr«»izvaja telo samo iiiir-kotika. ki niti poiiniira v spanj«*. Ta narkotikum bi moral nastati i/, liram* in raziskovalca sta takoj mislila na alkohol. Ž<* prejšnja raziskovanja so «jra ugotovila v
v krvi. dr. Kalter in «lr. Kat/.en-stein pa sta premerila njegov«« količino jiri teščih ljudeh, po obedih ill v spanju. I>«ignala sj;i. da la količina po jedi v krvi naraste in doseže vi<*k v spanju. Naravni at-kohol v telesu je tisti, ki omami
človeka. «la postane zaspan. S eve - * «la ni edini povzročitelj spanja. ( kakor dokazujejo najnovejša | Zondekova raziskovanja <» bromn v možganskem poilalj.šku. Ta broni s«> prelije prefl spanjem v živčni sistem.
f)dkritje odnošajev med krvnim alkoholom in spanjem nam pojasnjuje fenomen sanj.
Alkohol je tisti faktor, ki v spečem človeku doživi delovanje
domišljije in mu čara vsakovrstne podobe pred zaprle oči. Seveda jn tu alkohol edini povzročitelj. .: gotovo je eden izmed glavnih. C' 1 pa sodelujejo pri nastajanju sanj med drugimi vzroki kemične snovi. tedaj mora biti mogoče, da s«» s temi snovmi zavrejo hude težk" .sanje. Takšno snov pa ž<* imamo in je znana kot sredstvo zoper zastrupi jen je - spalnimi sredstvi.
Ciitlne so stvari, ki jih odkriva moderna znanost !
NEURJA V NEMČIJI
Berlin, Nemčija. 17. julija. — N' državah I lessen. Thiieringcu iu Saški so bile velike nevihte, ki - , zahtevale v<-č človeških življenj. Tudi škoda je zelo velika.
Na več krajih NVmčije j«' strela ubila pet oseb in več kinetskih poslopij je pogorelo. PovodiMij j* odnesla hiše iu gospodarska poslopja in m u« igo os* *} j j,- utonili. Na več krajih je bil železniški promet ustavljen in ceste so bile prepla vljene.
V bližini Weimerja je skočil vlak s tira. V državi I lessen je toča povzročila veliko škodo.
NIKAR NE TRPITE NA ZAPRTJU
T':i;>rtj>- iiujvf-čkrar povzroča slain, u>J«* ir UaJt-Efiu Nujusjie-viit-j-^e
i i«.ti z:i|,rtju Mt TAL; -CAi-5 TARI-KTK. T- labl-t.- vfchd-j<-.i'. s' U iz eišveneKa voJovskc.'a >.<il ,1. tff urf.Ji. želoUi-c k r«-«liifiiiu d^I-*! vanju.
dišite pc brezplačno poskušnjo.
M lfcher Pharmacal Co., Dept. G. 15702 Waterloo Rd., Cleveland. O.
r;iiftpnilji-: — I'l-iixim, j >« »Pij i t»- mi URISZPI^Ar.Vl vzor,«- TAI'!:-t'.»S rab!.t.
Im<- ................................
V;: •lov ............................
Sli'^1 ... .............. Država ____
Pn.Himo. za piši I«- Itn«-- razločno
I .
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 * 8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
U



"OLAS MABODl"
NEW YORK, TUESDAY, JULY 19, 1932
m LAJtOEST SLOVENE DAILY in O. S. A.
CIN GOSPODA PIJA
t—BOMAJT EE bVLJINJA ■ a	T j
Za Glas Naroda priredil I« H._I
y	■ *
r» i
( Xa<l a 1 jevan je.)
Smeje ust reže njeni želji.
V svoji radovednosti norem zaostajati za teboj, — pravi gospod Barbir — kajti vem, da vsebuje to platno gotovo prav zanimive novosti in zuto tvoje premagovanje dvojno spoštujem. Res*, obe ud lijem "te!
V	sled zadnjih, zelo ] jiiW.njivo izgovorjenih besed gospa Ilzfl varili kot mlado dekle in pogled obeh je izdal, kako draga sta .si
bila.
—	fM Lili ničesar?
—	\e. Dopisnica od včeraj mora zadostovati. Ako pride kako poročilo iz Buffalo, ji moramo sporočiti.
—	Nisem mislil, da se bo Lili tako naglo odločila za svoje bodoče življenje.
—	Ali nisi zadovoljen s tem, za kar se je Lili odločila?
—	Sem, ll/.a in zelo zadovoljen. Ilinkova osebnost in njegovi nazori mi jameijo /a to. da bo moja edina pri njem dobro preskrbljen«. četudi bi mi bilo. kot sem že pogosto rekel, ljubše, ako bi m1 Lili pripeljala v hišo kakega trgovca. Toda sreča mojega otroka mi je več kot pa praktični nagibi. Kes sta me prehiteli in ni mi osta lo drugega kot samo reči "da".
—	Ako bi vsi tako mislili! Gospa Hedvika na primer rajši pusti. da m* M'ft'a njene hčere razbije, kot pa bi premagala svojo trmo.
—	Homo že še videli. Zelo me to zanima, kot malo kaj druge g«. — pravi gospod Barbie, ko odpira pismo. Več tesno pisanih li-Htov pade i t ovitka in jih ponudi svoji ženi.
—	Prosim, Ilza. beri.
Vedel je. kako napeto je pričakovala Ilinkovo sporočilo; poleg tega pa je tudi rad poslušal njen mehki in pri branju zelo razločili glas.
liinko Hrastnik je najprej na kratko popisal svoje potovanj;1, nato pa nadaljeval:
—	Prijatelja ogspoda Ribiča, ki naju je pričakoval v New Yorku. sva takoj o vse-ni poučila. kaj misliva in bil je nad vse presenečen. «"•*• bo za go ne t ka. ki je obdajala njegovega gosta, mogoče vendar enkrat razrešena.
Hvalil ga je kot zelo sposobnega in zanesljivega inžinirja. ki vi c razume k rit pa vsi drugi uradniki v tovarni skupaj in tudi več cn on sani. Najtežje račune reši z največjo lahkoto. iNičesar ni. č«*-Sar ne bi mogel napraviti in tudi na nekaterih strojih je že napravil nek« izboljšanja. Zmožen je. da hi mogel prevzeti najbolj odgovorno mesto.
Ponudili so mu že tudi drugo zelo dobro službo, toda je odklo nil, ker je hotel ostali v hiši gospodarja, ki mu je rešil življenje in kj»*r se počuti domačega. Svojega položaja se popolnoma zaveda in vsak dan pričakuje čudeža, da mu pove. kdo je pravzaprav.
Popolnoma m prepričan, da mu bom prinesel ta čudež.
V	meni .se ,e po vsem tem. kar sem slišali, strnilo prepričanj-, da ta ne.-re<'-ni mož brez imena ne more biti nikdo drugi kot pogrešani prijatelj mojega oeeta in da vam kar takoj povem — to je on!
Takoj pri prvem srečanju ž njim smo se natančno pogovarjali o vsem in ker je v meni opazil veliko podobnost z mojim očetom, je zelo zanimalo zdravnika, ki ga brez njegove vednosti še vedno atalo opazuje.
In prvo srečanje je brio tako zelo ganljivo, da tega ne boni nikdar v svojem življenju pozabil!
V	gospodarjevi pisalni sobi, ki je bila ml obednice ločena samo 7 zastori, tako da so mogli vsi navzoči vse videti, setn čakal, dž a? >nideni s tajinstvenim gostom.
Sedel .»em pri mizi tako, da je snlnčna svetloba jasno razsvetljevala moj obraz.
Nato od pro vrata — priznavam, da mi je srce utripalo in v si cd nestrpnega pričakovanja mi je zastavila sapa.
Mož stopi čez prag — da, Martine je — natančno sem ga spoznali — pogleda me. tnjea — osupne, stopi bližje — se obotavlja — velik strah izda njegovo obnašanje — zopet se mi približa ?.a en korak — kot bi me hotel pred ret i, me pogleda in v njegovih očeh je pogled, ki kaže. da nekaj išče.
Skočim pokonci, stopim k njemu — in ga resno pogledam. Vsaka poteza njegovega obraza kaže veliko presenečenje — tedaj pa zakličem : — Pozdravljam vas, gospod Martine!
Žile po njegovem obrazu i*e tresejo; oči se mu izbulijo; razkrili roke in nato naravnost zakri.'i moje ime, ali boljše ime mojega očeta : Pij Hrastnik!
Nato pa se sesede.
Takoj pridejo drugi iz sosednje sobe.
Omedlel je in ga položimo na divan.
Osupnjeni smo stali pred učinkovanjem neke višje moči; n;-kdo ni izpregovoril besede.
Prinu'm ga za roko, se sklonim čez njega, da bi me mogel s svojim prvim pogledom zopet videti. — Martine! — Martin^!
Vedno in vedno ponavljam njegovo ime.
Počasi se prične zavedati; skuša se dvigniti in v njegovih očeh je bilo, kot bi nekaj iskal, kot bi hotel potipati — jasno je bilo opa-xiti strašno mučno delovanje njegovih misli.
Glasen vzdih, krik — zdelo se mi je. kot bi počil železni obroč, ki je tiščal njegovo glavo Kot bi zopet privrel na dan zasut vrelec.
—	Pij llravtnik — ne. ti nisi Pij Hrastnik, premlad si — ti si njegov sin — Hinko. tako je bilo ime njegovemu sinu — in tudi hčerko je imel Pij. Zakaj Pij ni tukaj?
—	S seboj vas bom vzel, gospod Martine!
—	Kje sem.' Kako sem prišel tu-seni? Saj je vendar bil nekdo, ki me je peljal v avtomobilu — naenkrat je bil avtomobil vstavljen — videl sem nekaj maskiranih ljudi — nato pa je bil okoli mene omami j iv vonj — izmučen je bil — sedaj pa ničesar več ne vem.
Trudno išče dalje v svojem spominu. Nikdo ga pri tem ni motil. Vse bo počasi prišlo. Korak za korakom je bilo treba zbujati njegov spomin. Cilavno je bilo, da smo ga tako presenetili. Zope^ ae je spomnil samega sebe. In v njem .smo v resnici našli davno izgubljenega.
Z naraščajočim zanimanjem bere gospa Ilza pismo, ne da bi jo bil njen mož z najmanjšo pripombo motil.
—	Moj Bog, kako naključje! — pravi gospa Ilza ginjena.
Barbič resno prikima in da bi zakril svoje začudenje, pravi napol šaljivo:
—	Kaj bo rekla Lili k temu pismu! Tsto, kar je že rekla pred Hinkovim odhodom — samo njej se je t.reba zahvaliti za tako srečno rešitev! Kajti, ako ne bi bila prosila Volbenka za sliko Pije, bi Hinko težko kdaj videl sliko izgubljenega Martinea.
^ — Da, vse je odločeno. Moramo vrjeti.
Pismo ae naglo prebere do konca, predno ga izroči možu.
—	Kaj misliš, ako bi o temi sporočili gospej Hrastnikovi? Sin tudi vpraša o tem.
—	Mislim, Ilza. da o tem še nekoliko premislimo, kajti ne ve-po ie, kako ae bo še vae razvilo.
Iji gospa Ilza je bila zadovoljna. Boljše ne govoriti kot pa prezgodaj. Izgovorjena beseda, ki je izletela iz prehitrih ust, se nikdar več ne vrne.
Kot dogovorjeno, je dobila Lili brzojavko, ki jo je klicala Tih
povratek.
Vsled različnih vzrokov so potovanje v iVrkvenico za več mesecev odložili. LHi je vedela, da je prišlo zelo važno pismo od Ilin-Va. Nobenega miru nima več. Kakor naglo je prišla, tako naglo je zopet odpotovala in gospa Hedvika je ostala v zagonetnih vprašanjih in nemiru.
(Jospod Barbič je odločil da z ženo in hčerko pričaka vse gospode pri prihodu v Hamburgu.
(Dalje prihodnjič.)
ŽIV MRTVEC
-
fi
Štiri leta ječe, dve leti ječe. osem	priznssle vsakdanje moreče skrbi,
mesecev ječe. Ali bi bili obtoženci	Pestila ju je revščina. Zato sta si
tako veseli tudi tedaj, če bi slutili,	morala izmisliti nekaj, kar jima
saken bo izid tega procesa? Vse-	je pomagalo kvišku. Najenostav-
kakor je bilo njihovo veselje radost	nejše se jima je videlo, da se za-
nad žaloigro, v kateri jim je bilo	varuje Louis Durand za življenje,
dano igrati glavne vloge. Izbruhni-	Sklenil je torej zavarovalno pogod-
.i so v smeh vselej, kadar je pri-	bo za 150,000 frankov. Ko je oila
šla kakšna opomba iz ust voditelja	zavarovalnina sklenjena, sta se od-obravnave ali kakšnega porotnika.f peljala v Lyon ter se naselila v Smejalo se je občinstvo, smejali so majhnem hotelu ob Rhoni. Že e pr.sedniki sodišča, smejal se je tretji dan po vselitvi v hot^i pa .jrožnik, ki je imel nalog čuvati je javila Gauthierjeva, da je nje.i
glavnega obtoženca in muzal se je	"mož" zbolel in je prosila hotelir-vodja procesa, ki je, kadar je ob-'ja. naj pošlje po zdravnika. Hot3-
tožencu zastavljal vprašanja, drž.d	lir je povedal naslov bližnjega
:oko pred obrarom, da ga je skrival ljudem.
zdravnika in poslal ponj. »Njegovo
ime so v procesu iz sočutja zamoi-
i_i. -	* •	I čali.) Zdravnik je obljubil, da pri-
Mladi obtoženec s pametnim, zi-	^
, .	- .Ide zvečer. Eno uro pred napoveda-
icahnim obličjem je namrerc veljal- .	._ , _ : \Z
pred oblastjo za mrtvega. Sedel je
pač na zatožni klopi — a prav za
I
pesteljo, žena pa se je ob njem zvijala in jokala.
Okoiu 11 zvečer je prišla hote-] lir j a prosit, naj pošlje nemudoma po zdravnika, češ, da gre z njenim možem h koncu. Zdravnika pa ni bilo doma. Poklicali so torej nje govega brata, ki sicer ni doktor, ampak še medicinec in je mel pra- 1 vico podpisati smrtni list. Ko se je prikazal pri vratih, je žena za-! vpila: — Moj Bog, .je že mrtev, je že mrtev I" — Medicinec je postal1 pri vratih, odkoder je videl vdrt rjavkast obraz, ki je čisto sprem e- ^
nil barvo. (Durand se je bil malo pred njegovim prihodom namazal ( po obrazu s tekočino iz orehovih1 iUpin;. Zdravniškemu ogledniku nil prišlo niti na um, da bi stopil bližje. V hotelski pisarni je izstavil mrtvaški list. Uro pozneje je
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' POTOVANJE
6. septembra:
VLLCA.NIA V TRST
SHIPPING NEWS
20. julija:
Pres. iiooaevelt v Cherbourg:
prišel še mrtvaški oglednik. Tudi 21 Julija:
on je samo pogledal pri vratih. Vi- Olympic v Cherbourg
riel ie da so že orižaane sveče in da.' "cmbur* v Cherbourg In Hamburg aei je, aa so ze prižgane sveče m au^ siutg;<rt v Cherbourg In Bremen
kleči žena pri mrliču. Izstavil je to- „„
i 22. julija:
iej listino, da je umrl Durand na- j Roma. v (Tenovo ravne smrti in da se mrlič lahko *\ris T ,!avre„
t iielgenland v Huvre
pokoplje v osem in štiridesetih u- •
~ julija:
7.	septembra:
llaji-slic v Manhattan \
8.	septembra:
1 'h»-rV>ourg Havre
rah.
* Bererigurla v Cherbourg | \ <:len<laiii v Boulogne eur Mer
It« >111 a v Genova
Toda vse to doslej je bila le o-troška igra. Težave se šele začno.'
Od ene ponoči do šestih zjutraj	Ju'Ua:
I	Majt-sii * v Cherbourg
sme napol otrpli Durand zopet gi-	j.m Iranse v 11a vre
l» ut.»< blatili v Cherbourg In Hambvng Hiemen v Cherbourg ln v Bremen
29. julija: WejsiernlanJ
v Havre
bati svoje mišice. V nogavicah hodi po sobi gor in dol, sedi pri odprtem oknu, je in pije, potem pa gre
na delo. Iz vreč in starih cunj ter	,
30. JuiJa:
obleke sešije lutko, ki jo napolni s	n,- de France * Havre
peskom in porine pod posteljo. Ob	EVJ"" v liVer,b"nrB 1n ";,mhur*
^	Rotterdam v Butilogrie »ur M«r
sedmih zjutraj potrkajo na vrata,	conte Gramie v cmovo
Prinesli so krsto. A Durand sedi bas j 3 _Vff
pri skodelici kave in žena prosi, naj nekoliko počakajo. "Mrtvec" smuk-
usta:
VI'I.CANMA v Trst
Mauritania v Cherbourg :*rt s. Ilaj-.ling v Cherbourg In T-»umbur«
nim obiskom pa je Louis Durand
povž.l trideset tablet kinina. Ko se
....	...... ... , je pojavil zdravnik pri "bolniku*',
prav ni bil vec med živimi, kajti po |J , . .	... , . _J .. 1 ne naglo v posteljo, se iztegne, zena: ,
... , __ ..	__.'je slednjega oblival pot. Zdravnik.	.	..	14. avgusta:
registrih od 29. junija 1931 pri . . ,, . . ,	, prižge sveče, nameščenci pogrebne- New York v C her bo ur
t , _ . ga je imel za težko bolnega, poseb- ^ °	'	, ..........inrK v ^ »eruour
zupniscu v Lyonu je tega dne umrl _	.	t-	' ua zavoda Vstopijo, da bi poiozia
... | no se, ker je žila v zapestju burno	« *
za vnetjem možganov in dva dneva
utripala in je mož dihal s teza-
1 »resd-Mi v Oheibourg- in Ilremen Albert Ualiii \ Cherbourg it> Hamburg
9.	septembra:
Evni|«t v Cherbourg ln v Hreinen Petiiilain] v ila\re
10.	septembra:
Conte <;ruiile v Genovo Stafeiidam v Boulogne snr Mer Champlain v Havre St. Lous v Cherbourg in Hamburg
11.	septembra: PeinilaiMi v ji„vre
13.	septembri:
Columbus v Cherbourg in v Ilremen
14.	septembra:
lie ile Ktan -e \\ Havre Mauritania v Cherbourg Pi es, Roos.- v.lt \ I la \ re
15.	septembra:
Rrenien v * "hei Ix.urg in v llreinen Hamburg v Cherbourg; in v Hamburg
16.	septembra: Kram e v i I:i vre
* 'lynipit- v CherlK»urg .Minnew;iska v Havre
17.	septembra: Ai.|uiU«nia v Cherbourg Koi-hambedu :.a\re Volemliim v i:««uti.gne snr Mer AllgUMUS V Genovo
20.	septembra:
l.eviatlum V
21.	septembra:
Paris v lla vre
t "heI t.olirK
22. septembra:
•Siut t ga rt v
fierhi.ttrg in v Bremen
Deuts«-h!ati<l \ « hi rbourg in v Hamburg
23. septembra:
Majestie v .'h-tbourg West« rnhind v lia.te
in Hiinihtirt*
na to so ga pokopali. Na pokopališču v Lyonu stoti i nagrobnik, ki nosi njegovo ime, dan rojstva in srni '*-ti ter napis: "Počivaj v miru!'' Prve mesece po smrti je bil ta grob večkrat okrašen z rožami. Često ga je okrasil s cvetjem sam Louis Durand, ki je prihajal na svojo laslno gomilo.
Pustolovska zgodba tega nepridiprava, ki mu je moral predsednik obravnave med zaslišanjem večkrat zaklicati: — Prosim, prosim — saj pismo v gledališču, — je naslednja:
Louis Durand je živel s svojo že-:n tremi otroki v bližini Istresa. S težavo se je prebijal skozi življenje. Z ženo ni živel v najlepši harmoniji, pač pa se je sijajno razumel z Jeanno Gauthierr. Nekega dne se je naveličal domačega ognjišča — in pobegnil od hiše. Jeanne Gauthier mu je sledila. Odpeljala sta se v Alžir in sta ostala tam nekaj mesecev. Tudi tam jima niso
vo in neenakomerno. Zdravnik je sodil, di ima Durand vnetje možganske mrene. Opozoril je na lo I bolnikovo ženo, ki ji je narahlo o-i značil težavnost slučaja. Za primer, ' da bi nastopile kakšne spremembe, je naročil*" naj ga takoj pokličejo. Hotelirju, ki je čakal spodaj pri vratih, pa je zdravnik izjavil, da je vsaka pomoč izključena. —
truplo v rakev ter jo zaprl. A žena; jim stisne v roke nekaj frankov in jih pošlje na okrepčilo v gostilno Za njih odsotnosti, pravi, bo poiskala neke spomine, ki bi jih da]a možu rada v grob.
Mrtvaški hlapci odidejo. V tem pride Henry Plan, Durandov prijatelj, ki so ga bili obvestili o prijateljevi smrti.Jeanne Gauthierjeva mu pojasni zadevo in ga pro-
. avgusta:
H-u>ieri<- v Cherbourg i..11 land v Havre
6. avgusta:
Ko top; t v Cherbourg ln v Bremen
I-af::yette v Havre
Vtt.idam v Cherbourg ln v Boulogm snr Mer
Cherbourg
_ , ... Sl , . .	.	, naj jima pomaga. Plan se naj-
Smrt. je izjavil, lahko nastopi vsak	J J * .
.	. .	.. prej izvija, slednjič pristane. Vsi
trenutek, morda se v teku noci. |	i
I trije porinejo s peskom napolnjeno
Hotelirja je to ujezilo. Prav tega lutko v krsto in pokrijejo -tru-'
mu je manjkalo! Nekoliko boljše jJo". Durand zleze potem pod po-
volije je postal šele, ko je prišla k njemu Durandova žena in naročila pečenega piščanca in vina. Čudil se je sicer, kako more imeti v tem položaju takšen tek, bil pa je zadovoljen, ker mu je dala zaslužiti z naročilom in ni ničesar vprašal. Okolu polnoči je (Durandova žena skrbno zagrnila zavese v sobi. Dura-nd je vstal s svotfega ležišča, povžil polovico piščanca, naslednje jutro pa je spet legel v
9 avgusta:
Leviathan
11 avgusta:
/•luitania v Cherbourg
Albeit I ta Iliri v Cherbourg In v Ham
h.-g
Dresden v Cherbourg in v Bremen
12. avgusta: i':»ris v Havre oivinpie v Cherbourg Pennland v Havre
13 avgusta:
Augustus v Genovo Mfnnetonka v Cherbourg Statendarn v Cherbourg ln v Bonh.gne sur Mer
In
pozor, rojaki
Iz naslova na Usta, katerega pre. jemale, jc razvidno, kdaj Vam jc naročnina pošla. Ne čakajte tora5, da se Vas opominja, temveč obno. i vite naročnino ali direktno, ali pa | pri enem sledečih naših zastoonikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laiuhtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftlrt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian	i
Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblct, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija B&rtforlch KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kltzmlller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stul&r MINNESOTA
Chisbolm. Frank Gouie, Fradk Pucelj
Ely. Jos. J. Peshel, Fr. 8ekuU Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel Hibblng, John Povie Virginia. Frank Hrvaticb Waukegan. Jože Zelene MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, Ihfc M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA
Omaha. P. Broderlck NEW YORK Go wan da, Karl Btrnlsha Little Falls. Frank Mailt
OHIO
Barbertcn, John Balant, Joe Hi£ Cleveland. Anton Bobek. C has. Karlinger, Jacob Resnik. John S'ap-nik.
Euclid. F. Bajt ' Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kurrš* Nlles. Frank Kogovšek Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown Anton KikeU
OREGON
Oregon City, Ore., J.
Koblw
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. »lo. ranšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Pretrič, Louis Zupan, člč. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest Cit7, Math Kamin Greensburg, Prank Novak Homer City in okolico, Frank renchack Irwin. Mike P&ushek Johnstown, John Polantz, Krayn, Ant. TauielJ / Luzerne. Frank Ballocb Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. \rh. J. Pogačar
. Presto, F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. ln okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovar WlUock, j. feternei UTAH
Helper, Fr. Krete WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo* Koren
Sheboygan, Leo Majcen WEST A I.1.18 Frank Skok WYOMING Rock Springs. Loots Tanchar PlamondTllla. Jo* Rollcte
steljo. Ko se vrnejo pogrebci z! merico pijače v glavi, jim razloži; Plan, da je sam položil prijatelja v is avgusta:
rakev. Njih delo - pritrditev po-j	v Cherbourg In Hamburg
krova je takoj opravljeno. Tako odnesejo lutko v krrsti iz hiše, pred katero stoji mrtvaški voz z duhovnikom in z dvema odposlancema pogrebnega zavoda. Za vozom stopa Jeanne Gauthierjeva, z dolgo gosto kopreno. Njesni edini spremljevalec je Plan. Durand pa stoji tačas v hotelski sobici pri oknu, srka kavo ter gleda svoj lasten pogreb....
TI.ST
I I . \ te
i:ou!ot?ne «
i 'livrin urK »i
ur Mer
I V il.ilnhurvr
24.	septembra
SATl'I'Xl A l.afa\ette v Itottelilam ' « 'level:, ml v
25.	septembra
I-uropa v «'h«-rbours in v Bremen Westernland v lla*. re
28.	septembra:
I'res .Harding v Havre
29.	septembra:
Berengaria ( herl.oii' K
Cen. V. Steuliefi V Ulemen
Xe\v Vurk > «*berb'«urg in v lldintiu g
30.	septembra: Homeric v '"h-rboi rg-Minnetonka Havre
1. oktobra:
lie d.- F*ran«
Kremen v V
Milwaukee v
Roma v Cen Veendani
V 1 t r i \ r e
..........t If
"iierbourK
Itretnen v Hambui'if
ot'.logr e sur Mer
Naslednji dan se Jeanne Gauthierjeva izseli iz hotela. Durand je bil izginil že v mraku. Gauthierjeva najame nekje v predmestju opremljeno stanovanje in tam živita Durand in ljubica kot zakonca Gauthier tri mesece. V tej dobi pridno obiskujeta grob pokojnika na •:yonskem pokopališču in ga krasita s cvetjem. Slednjič pride težko pričakovani dan, ko izplača zavarovalnica gospe Durandovi prvo polovico zavarovalnine, 75,000 frankov. Durand sam jo na tej poti spremi do blagajne in ji pomaga šteti bankovce.
Gospod in gospa Gauthier si ku
17 avgusta:
R«.!iamlitaii v Havre l"res. Kooseevtt v Cherbourg Hamburg
13. avgusta:
Bi*rt ngaria v Cherbourg I'.erhn v Kremen
Iliiuibur^ v Cherbourg ln Hamburg
i9 avgusta:
Majestic v Cherbourg Belgenland v Havre
CO. avgusta:
SATURNIA V TRST Milwaukee v Cherbourg ln Hamburg Vo'endam v Cherbourg ln v Boulogne rui Mer
21. avgusta:
Columbus v Cherbourg In v Bremen
24. avgusta:
t=tungiirt v Cherbourg in v Bremen
1'iutsfliland v Cherbourg ln v Hamburg
26.	avgusta:	o
Conte Bianramano v Genovo
Homeric v Cherbourg Wetrternland v Havre
27.	avgusta:
lie de France v Havre De »Jrasse v Havre Minnewaska v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Roulogn* Pi'r Mer
30 avgusta:
lA-viathan v Cherbourg Lafayette v Havre
l*res. Harding v Cherbourg in v Ham-! burg
pita posetvece v bližini Villefran-, Kit-men v Cheibourg in v Bremen chea in začneta gojiti perutnino. 31 avgusta:
Podoba je, da ^e jima je ukana po- j
Oij rripif v Cherbourg Aquitania v Cherbourg srečila: Tako zelo posrečila, da S" Roma v Genovo
čuti Durand popolnoma varnega | t septembra: in začne razpredati niti za nove. c.eneria v. stueben v Bremen
Ne« Y«>rk v Cl.e«fcourg in llambur.
sleparije.... Tedaj pa ga zapro....
Durandov braaiitelj se je ustrašil, ko je slišal, da je obsodilo sodišče njegovega klienta na štiri leta ječe. Durand se tudi pri čitanju obsodbe ni mogel vzdržati smeha. Še vedno ga je prevzemalo ozračje gledališča. In ko je stopil na dvorišče, so bili nanj naperjeni kinoaparati. Vzravnal se je, pokazal svetle zobe in tudi Jeanne Gauthierjeva se je smejala. Samo Plan je komaj dvignil glavo. Njegova vloga v tej potegavščini je bila preskromna, da bi se mogel obnašati tako kakor glavna igralca.
Vsak zastopnik Izda potrdilo »o svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za «no leto $8.; za pol leta $3., za štiri mesece $2.; za čet-* leta $1.50.
New York city Je 17. celo leto.
Naročnina sa Bvrono u Ml. za palo loto.
2.	septembra:
1'aris v Ha*-*re Minnetfinka v Havre
3.	septembra:
Veendam v Boulogne <sur Mer
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE RE40KR) Si»ne urno
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parnlku
PARIS
22. Julija — 2. Septembra
ILE DE FRANCE
30. Julija — 27. Avgusta '
LAFAYETTE
G. Avgusta — 30. Avgusta
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAV1JE
Za pojasnila in potne nate vpra-tajte naše pooblaščene agent*
ifcerteh JO/te
iq STATE STREET. NEW YORK
VSE PARNIKEi
in
LINIJE
ki so važne za iSlovence zastopa:
LEO ZAKRAJŠEK
fleneral Travel Service i 1339 Second Ave. New York. N.Y.
Naročite ft pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
X1C West 18th Street Hew lark City
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
M