uto IX ftartlto/i Qi • 4 V UoDlinni, v sredo 12. loniurjo lezi Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrsi 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Navod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini« Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. Vlada ne bo sklicala parlamenta Izjave ministra Vujičića našemu poročevalcu« — Delo finančnega odbora« — Ministrski predsednik v avdijenci. — Klerikalci in vlada. — Beograd, 12. januarja. Finančni odbor je na včerajšnji popoldanski seji v načelu sprejel državni proračun za leto 1927/28 in bo danes popoldne začel s specijalno debato. Načelna debata ni prinesla nobenih novih momentov ter je bila zaključena z edino pozitivno koncesijo finančnega ministra, ki je izjavil, da umika odredbo čl. 183. fnančnega zakona, po kateri bi se privatnopravne zahteve napram državi v bodoče ne smele več iztirjavati sodnim potom in seveda še manj eksekvirati, kar bi bil hud udarec za vse državne jdobavitelje. Danes dopoldne je bila v predsed-nisfcvu vlade daljša konferenca med predsednikom vlade Nikolo Uzunovi-ćem in ministrom za vere Miloradom Vujičičem. Po konferenci je predsednik vlade odšel na dvor, minister Vuji-Čić pa je izjavil vašemu poročevalcu, da je bila konferenca le informativnega značaja. Minister je dalje izjavil, da se čudi opoziciji, ki zahteva, da se skliče Narodna skupščina še pred 23. januarjem. Večina poslancev je zaposlena z agitacijo in pripravami za volitve. Vlada je že izročila Narodni skupščini zakon o izenačenju davkov in za- kon o vrhovni državni upravi, ki tvorita poleg državnega proračuna glavno točko vladnega programa. Minister Vu-jičić je nato opozoril na delo finančnega odbora, ki bo popoldne že otvorii specijalno debato o vrhovni tiržavni upravi. Delo finančnega odbora je dokaz, da narodna skupščina ne lenari. — Kdaj se bodo, g. minister, izpopolnila izpraznjena mesta v vladi? Ali je kombinacija s slovenskimi klerikalci še aktualna. ■— Izpraznjena mesta se bodo morda zasedla s klerikalci. Zdi se, da se slovenski klerikalci upirajo vstopu v vlado pod vtisom ostalih Članov opozicije. Bolj verjetno je, da se bodo izpraznjena mesta fizpopolnila iz naših vrst. Ob 12. se je predsednik vlade Uzu-nović vrnil z dvora. Na vprašanje vašega poročevalca, kaj lahko izjavi o svoji avdijenci, je odgovoril predsednik vlade: — Redni referat! V Narodni skupščini se je dopoldne vršila seja glavnega odbora Davidovi-ćeve stranke. Na seji so razpravljali o raznih internih strankarskih vprašanjih. Kako nas hoče Italija izolirati Vznemirjenje v Beogradu. Zanimanje tujih diplomatov. — Italija snubi Madžarsko z vsemi sredstvi in ji obeta izpolnitev vseh njenih želja. — Madžarska se sme zopet oboroževati. '— Beograd, 12. jan. p. Politična javnost se tudi danes predvsem zanima za dogodke, ki se odigravajo med Madžarsko in Italijo, časopisje prinaša obširne komentarje o nameravanem potovanju madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Rim, kjer naj bi se sklenila prijateljska pogodba z Italijo. Skoraj vsi listi vidijo v tem veliko nevarnost aa Jugoslavijo in ugotavljajo, da je naša zunanja politika doživela tudi tu popoln neuspeh, z druge strani pa naglašajo, da je Italija imela uspeli s svojo politiko, ki gre za tem, da nas izolira in obkoli. Tudi v diplomatskih krogih se opaža precejšnje vznemirjenje. V zunanjem ministrstvu se je danes zglasil zopet skoraj ves diplomatski zbor, da se informira o stališču vlade do približevanja Madžarske k Italiji. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da je bil pri dr. Periću najdelj rumunskj poslanik Emandi. — Budimpešta, 12. januarja. «Pesti NapIo» trdi, da bo predsednik vlade grof Bethlen odpotoval v Rim koncem januarja. Bethlen bo v Rimii dokončal pogajanja o važnih gospodarskih vprašanjih med Italijo in Madžarsko, zlasti vprašanje o izhodu madžarske trgovine na morje. Listi poročajo, da je italijanski tisk radostno pozdravil Bethlenovo akcijo za zbiižanje z Italijo in da se pričakuje čimprejšnji prihod grofa Bethlena ^v Rim. Italijanski tisk polaga izredno važ- nost na prihod madžarskega ministra prosvete grofa Klebeisberga. ki ga je italijanska vlada pozvala, da priredi v Rimu dve predavanji o Madžarski in njeni kulturi. Grof Klebelsberg je odkrit pristaš italijanske orijentacije in spada med zaupne osebe grofa Bethlena. — Dunaj, 12. januarja. V tukajšnjih diplomatičnih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem poročila o potovanju grofa Bethlena v Rim. Splošno se veruje, da bo pri tej priliki grof Bethlen definitivno rešil vprašanja, ki jih je v glavnih obrisih že obdelal madžarski poslanik v Rimu Ivan baron Rubido-Zichy. Najprvo bo sklenjena prijateljska pogodba z Italijo, toda na širši podlagi nego je prijateljska pogodba z Ru-munijo. Drugo vprašanje se nanaša na svobodno madžarsko cono na Reki, tretje na vprašanje obnovitve kraljestva na Madžarskem in četrto na zaroko nadvojvode Albrehta z rumunsko pri-cezinjo Ileano. Zanimivo je, da je veleposlaniška konferenca v Parizu zadnje dni dovolila Madžarski, da proizvaja v tvornicah orožja v Gvoru in Csepelu v polnem obsegu orožje in municijo na račun Runi unije in Italije. Govori se tudi, da je poslaniška konferenca v Parizu ugodila Madžarski tudi v vprašanju rekrutacije tako, da bo Madžarska v enem letu razpolagala z močnimi vojaškimi silami. Proces Barmat Največji proces vseh časov. V torek se je pričel pred berlinskim porotnim sodiščem proces proti brato* ma Juliju in Henriku Barmatu, ki sta obtožena, da sta z nereelnirni manipu* lacijami in zlasti tudi potom podkupo* vanj a za ogromne zneske oškodovala pruski erar in prusko državno banko. Podkupila sta med drugim tudi poštnega ministra dr. Hoefleja. ki se je po* zneje, ko je prišla zadeva na dan, sam usmrtil. Z obema Barmatoma je obto* ženih tudi več drugih sokrivcev. Obtožnica je bila natiskana in ob* sega 648 kvartnih strani. Zaslišanih bo več sto strank in cela vrsta izveden* cev. Proces je preračunan na devet mesecev in bo bržčas največji, kar jih beležijo sodne kronike civiliziranega sveta. ČEHI IN MADŽARSKI MONARHISTI Pr.aga, 12. januarja. Listi objavljajo podrobna poročila o potu grofa Bethlena v Rim. «Ceškoslovenska republika* ugotavlja, da so te vesti povzročile po celi Evropi veliko nezadovoljstvo. Zaenkrat se samo italijanska diplomacija smeje. List pa pristavlja, da bomo videli, kdo se bo poslednji smejal. V praških političnih krogih je izzvala senzacijo vest, o bivanju bivše kraljice Zite v Parizu in o pogajanjih med legitimisti in zaupniki Mussolinija glede ponudbe bivši kraljici Žiti. Listi menijo, da bi se bodoči kralj Madžarske ne zadovoljil z madžarsko krono in da bi težil zopet za avstrijsko cesarsko krono. Nova revolucija v Mehiki — Newyork, 12. januarja, s. V Mehiki je izbruhnila nova revolucija, ki je precej resnega značaja. 281etni katolik Carza, ki jo bil pobegnil v Zedinjene države, je tam s pomočjo takozvanih ^Kolumbovih vitezove nabral sedstva, da izvede revolucijo. Proglasil te je za predsednika Mehike ter je že prekoračil mejo. Njegov vojaški pomagač je general Aiieaga. Preiskava proti škofu Diazu, ki je bil glavni vodja v cerkvenem sporu, je baje dognala, da podpira Diaz gibanje Carze. Mehikanski policijski organi so škola aretirali. Vlada je poslala proti vsiašem močne čete. AMNESTIJA V RUMUNIJI — Bukarešta, Ji. januarja. Rumunski kralj Ferdinand bo podpisal obsežen ukaz o pomilostitvi na smrt obsojenih. AmnestU ja bo izdana v zahvalo srečnega ozdravi je* nja kralja. ENOLETNA VOJAŠKA SLUŽBA V FRANCIJI — Pariz, 1l januarja. Vojni minister je izjavil, da bo Francija uvedla enoletno vojaško službovanje v najugodnejšem slucVu bele leta 1930, I Prijet šolski tat« — Kdo so njegovi tovariši. — Šolske in druge tatvine se še vedno množe. — Okradena žena šoferja Mandlja. Ne ve, zakaj se je obesil. Že včeraj smo poročali, da so se v zad* njem času sumljivo množile tatvine obleke v ljubljanskih šolskih zavodih. Tekom ene* ga tedna je izginilo kar 9 suknjičev. Poli* cija si je zaman prizadevala, da izsledi dtz* nega tatu, včeraj pa se je možakar slučajno sam vjel. Šolski vodja na Viču. g. Štrukelj, je včeraj popoldne okrog 2. zapazil pred Šolskim poslopjem nekega sumljivega ne* znanca. Vprašal ga je, kaj išče. nakar mu je neznanec mirno odvrnil, da čaka nekega učitelja ter je tudi navedel njegovo ime. Ko se je g. Štrukelj čez par minut vrnil iz svo« je sobe, je zapazil neznanca baš pri izhodu. Pod pazduho je nosil večji zavitek, ki ga prej ni imel. G. Štrukelj je stopil za njim ter ga vprašal, kaj nosi. Neznanec sprva ni botel povedati, končno pa je na energično zahtevo odprl zavoj. Pokazali so se kar tri* je plašči, ki jih je bil izmaknil v šolskem poslopju. G. Štrukelj je neznanca pozval, naj mu sledi na policijo. Nekaj časa je tat mirno stopal ob njegovi strani, nenadoma pa je zavrgel zavitek ter začel bežati. G. Štrukelj ga je zasledoval skupno z nekate« rimi pasanti, ki so opazovali ves prizor. Po« srečilo se jim je, da so ga ujeli v Rožni dolini ter izročili stražniku, ki ga je odve« del na policijo. Tam je priznal, da se piše Janez Strgar. doma iz Rudnika pri Ljublja* r.i. Vse tatvine, izvršene v prejšnjih dneh, odločno zanika, prizcava le zadnjo, pri ka* teri so ga zalotili. Zanimivo je, da so bile samo tekom včerajšnjega dne izvršene še štiri tatvine, in sicer na gimnaziji, na realki in v ljudski šoli v Mostah. Na realki je bila tatvina izvršena med 11. in 12. uro in ukraden iz garderobe , plašč -dijakinje Nade Lampert. Na gimnaziji je izginil plašč dU jaka Antona Čeha, v šoli v Mostah pa trije suknjiči. Policija strmi, da ima Strgar še več pomagačev. Danes dopoldne so ga ves dan zasliševali, vendar pa vztrajno zanika vse ostale tatvine. Ukradene obleke doslej niso mogli nikjer najti. Želeti je, da se po* liciji posreči, da izsledi celo bando in tudi vso ukradeno obleko. Nesreča nikoli ne pride sama. To je izkusila tudi Amalija Mandelj, žena šoferja Mandlja, ki je bil radi postne tatvine aretiran in oddan v sodne zapore. Dne 9. t. m. je bila namreč Mandljeva ✓povabljena« na policijo k zasliševanju. Med tem Časom pa ji je doslej Še neznan tat izmaknil iz pre- dala 219 Din gotovine, zadnji denar, ki ga je še imela. Tat si je pač mislil: Ti drugim, jaz pa tebi! Tatvine se v zadnjem času v mestu sploh sumljivo množe. Tatovi še pred vsem iute-resirajo za zimske suknjo in perilo Včeraj je bil izvršen v Linhartovi ulici vlom v spalnico trgovca Ivana Sedlarja. Tat je odprl sobo s ponarejenim ključem in nato skušal vlomili majhen kovček, ki se nahaja v sobi. Ključavnica pa se ni vdala. Pozneje se je spravil nad pisalno mizo, v kateri ie bilo shranjenih 7000 Din. Skušal je dvigniti gornjo ploščo. Svojega posla pa ni opravil, ker je bil oči vi dno prej pregnan. Moral je oditi praznih rok. Jožefi Vizinger je bil včeraj ukraden 400 Din vreden muf, Jakobu Klemenčiču pa v neki gostilni 600 Din vredna suknja. — Na Domobranski cesti jo neznan zlikovec dne 11. t. m. dopoldne odnesel iz veže škaf namočenega perila, last mesarice Frančiške Javornik. Perila je bilo okoli 30 komadov v vrednosti 3000 Din. O storilcu ni nobenega sledu. Tudi cerkveni tatovi ne mirujejo. Pred dnevi je bil ukraden nabiralnik v cerkvi sv. Jakoba, o čemur smo že poročali; včeraj pa je izginil uabiralnik pri zadnjem stranskem oltarju stolnice. Nabiralnik je bil vreden 250 Din, koliko pa je bilo v njem denarja, ni znano. Železničar J. je prišel včeraj precej na-kresan domov. Najprej se je spri s svojo materjo, nato pa je izjavil, da se bo obesil. Res je odšel na podstrešje in svojo namero izvršil. Njegova mati, ki je njegov odhod prva opazila, je odšla za njim in je v zadnjem hipu prerezala vrv ter tako preprečila njegovo nakano. Bil je že nezavesten. Danes dopoldne je bil zaslišan na policiji, kjer je izjavil, da sam ne. vc, zakaj je to storil. Na Rimski cesti je včeraj vzbudilo senzacijo nenavadno odkritje. Ko je stranka Marija Miklič, stanujoča v hiši št. 5, stopila iz stanovanja na hodnik, jc našla tam večji papirnati zavoj. Pobrala je zavoj in ga odprla. Na svoje začudenje pa }e nšla v njem okoli 7 mesecev star embrio. Ni še znano, ali gre za predčasni porod ali pa za odpravo ploda. Državno pravdnistvo je uvedlo strogo preiskavo. Vedno večje žrtve »španske Katastrofalen obseg epidemije v Nemčiji« — Ponekod obolele cele vasi« — V zapadni Švici zaprte vse šole in prepovedane so vse prireditve. — Velika umrljivost v Španiji. — Berlin, 12. januarja. Glasom vesti, ki jih prejema centralni zdravstveni urad iz vseh pokrajin nemške države, je v zadnjih dneh opažati strahovito razširjenje španske bolezni. Berlinske bolnice so prenapolnjene z bolniki, ki so oboleli na tej bolezni. Strokovnjaki so mnenja, da ne gre za epidemijo v pravem pomenu besede, marveč za sezonska obolenja, ki so se pojavila prvič v letih 1918 in 1922. V Berlinu samem doslej smrtni slučaji niso številni, tembolj vznemirljive vesti pa prihajajo iz drugih pokrajin. V Potsdamu so ugotovili dva slučaja prave španske gripe. V Kehlu je bolnica prenapolnjena, tako da so morali bolnike namestiti tudi že po hotelih, ki so jih spremenili v zasilne bolnice. V Kehlu in Strasbourgu so posebno številni smrtni slučaji. Dočim otroci bolezen lahko prestanejo, je umrljivost pri starejših ljudeh zelo velika. * Posebno pa ie razširjena bolezen na Badenskem, kjer so obolele cele vasi, tako da so morale oblasti od drugod poslati ljudi, da opravljajo živino in strežejo bolnikom. Skoraj v vsaki hiši je po več bolnikov v postelji. Tudi v Koblenzu in okolici ie skoraj vse bolno. Celo na planinah, kjer je bila doslej ta bolezen skoraj popolnoma neznana, so obolele cele vasi. Tudi v Kolnu je bolezen zelo razširjena. Bolniške blagajne so prišle vsled te bolezni v nemalo zadrego, ker bodo kmalu izčrpani vsi fondi za izplačevanje predpisane boleznine. Državne oblasti so podvzele vse mere. da preprečijo nadalinje razširjenje epidemije. V narboli prizadete kraie so bili odposlani posebni sanitetni oddelki, ki strežejo bolnikom in skrbe za red. — Madrid, 12. januarja. V Španiji .le izbruhnila epidemija španske gripe. Samo tekom včerajšnjega dne ie umrlo v Madridu samem 125 oseb. V Barceloni ie opažati, da število bolnikov pada. Tudi tam je umrljivost zelo visoka. Skoraj vsak tretji bolnik umre. — Ženeva, 12. januarja. Radi razširjenja španske bolezni so oblasti zaprle vse šole. Nočni lokali in gledališča smejo biti odprta samo do 11. ure ponoči. Ce epidemija ne bo ponehala, bodo oblasti odredile zatvoritev vseh javnih lokalov. Vse plesne in druge slične prireditve so do nadaljnjega zabranjene. — Pariz. 12. januarja. Iz notranjosti države prihajajo alarmantne vesti o širjenju španske bolezni. V Lvonu je včeraj umrlo 60 oseb. v Marseillu pa 61. Bolezen se širi z veliko naglico tudi na podeželske občine. Bolnice v mestih so skorai povsod prenapolnjene. V Parizu samem doslej bolezen še ni nastopila eDidemično. * Žrebanje razredne loterije — Beograd, 12. januarja. Včeraj so bili izžrebani sledeči dobitki I. razreda 13. kola državne razredne loterije: Srečka št. 90.706 2 krat 200.000 > » 95.525 2 » 80.000 » » 65.420 2 > 60.000 » » 118.7S2 2 » 40.000 » * 21.64S 2 * 30.000 » » 88.565 3 » 20.000 > » 99.479 2 * in.000 » > 110563 2 > 10.000 » 43.174, 90.206 in 107.339 po 2 krat 8000. Sreč. 4669, 12.056, 37.051, 70.751, 94.513 po 2 krat 3000. Razun tega je bilo izžrebanih še 2 krat 1234 dobitkov od 200 do 500 Din. Prihodnje žrebanje bo 7. februarja. BOLEZEN DR- RYRAftA — Beograd, 12. januarja. Zdravstveno stanje poslanika dr. Rybafa je tudi danes dopoldne neizpremenjeno. Zdravniki upajo, da je kriza prestana in neposredna nevarnost odstranjena. Požar v vojaškem skladišču v Pragi V ponedeljek zvečer je izbruhnil v neki delivnici na ViŠegradu v Pragi požar, ki se je vsled močnega vetra hitro širil in objel tudi poslopje vojaškega skladišča. Kmalu je bil ves objekt v plamenih. Ogromni oblaki dima so pokrili starodavni Višegrad in stanovalcev sosednih hiš se je polastila panika. Krnalu so se zbrali na ViŠegradu vse praške požarne brambe in oddelki vojaštva. Med množico gledalcev se je razširila vest, da so ogrožene tudi erarične bencinske cisterne. Navzoči poštni minister dr. Nosek je pomiril razburjeno množico z izjavo, da je erar dan pred požarom izpraznil vse posode in da ni nobene nevarnosti, da bi nastala eksplozija. Ob 10. zvečer se ie streha vojaškega skladišča podrla in porušila pod seboj vse strope poslopja. Kmalu je nastalo 5—6 močnih detonacij tako, da so popokale vse šipe na oknih sosednih hiš Eksplodirale so najbrž posode z bencinom v glavni garaži skladišča. Varnostni organi so takoj odstranili radovedneže, ker se je bilo bati nadaljnih eksplozij, do katerih pa k sreči ni prišlo. Pač pa so vnele bližnje lesene barake, ki so do tal pogorele. Ob 12. ponoči jc gasilstvo požar lokaliziralo, vendar pa je gorelo še včeraj dopoldne, ker gasilci niso imeli na razpolago dovolj vode, da bi požar popolnoma udušilL Skoda se še ne da oceniti, znašala pa bo mnogo milijonov, ker je zgorelo tudi okrog 2o poštnih avtomo-bilov. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. Vojna škoda 353—356, Investicijsko posojilo 83—85, Celjska posojilnica 195—19S, Ljubljanska kreditna banka 150 —0, Merkantilna banka 99—100, Prva hrvatska štedionica 890—0, Kreditni zavod 170—ISO, Stroine tovarne in livarne 0—100, Trboveljska prem. družba 370—0, Združene papirnice 120—0, Stavbena družba Ljubljana 55—65, Se.šir 104—0. /AtIRKRsKA RORZA Devize; Dunaj 798.50—801.50, Italija 239.63—238.63, London 275.40—276J0, Ncw« york ček 56.63—d6.B3; Praga 167.80—168.60; Curih. 10.94—10.97. INOZEMSKE BORZE. — Curi/i; Beograd 9.12, Pariz 2037. Ncwyork 518.75, London 25.1675. Milan 21.85 Praga 15o5, Dunaj 73.05. — Trsi: Beograd 41.72. London 115.125, Curih 457.50. DANES! DANES! Oo d Vel d t VVerner Krauss — Agnes Eszterhazv — Eliza la Porta — Ferd. von Alten in se ostala elita filmskih prvakov igra glavne vloge v velezanimivem filmskem delu slovitega Hanns Heinz Ewersa — Praški študent — Človek brez sence Sijajni uspeh pri včerajšnji premijeri! — Izvrstna igra, — Originalna režija. —■ Napotozanimive scene. Predstave točno ob: 4^ pol 6.> pol 8. in 9. Mladini prepovedano! Pri vseh predstavah pomnožen orkester. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124. 34 f Italijanska obkroževalna politika Italija vabi in snubi po vrsti vse naše sosede« — Težaven položaj Romunije. — Naval na Madžarsko. — Spretna diplomacija lahko situacijo okrene v nas prid. Sedaj :tudi največjemu optimistu iie more biti več dvoma, da je Italija sistematično na delu, pridobiti na svojo stran države na Balkanskem polotoku in v Podouavju. seveda one, ki so naši sosedje in o katerih je pričakovati, da bi se dali pregovoriti za politiko zoper nas. Nihče ne more več dvomiti o tem, da gradi Italija na principu, da nas je treba ugonobiti ali vsaj oslabiti 5ca vsako ceno; zavezniki za našim hrb-iom naj bi pomagali dovršiti ono, kar snuje fašistična diplomacija v Rimu na naš račun. Prvi vidni uspeh je fašistična diplomacija dosegla v Albaniji, kjer ji tiranski pakt zagotavlja protektorat nad državo in kjer danes Italija odločuje o gospodarski politiki in čuva nad pravno, politično in teritorijalno «nedotak-IJrvostjo* dežele. V Grčiji je bila Italija dosegla nepričakovano naglo uspehe. Posrečilo se ji je pridobiti na svojo stran Panga-losa. ne sicer na naš račun, pač tpa pod perspektivo obetajočih se uspehov na , stroške Turčije. Dasi se ne da kontrolirati, koliko so bili Pangalosovi načrti o neposredni ofenzivi zoper Turčijo fantazija, koliko realni računi, je gotovo, da je Pangalosov režim računal za gotovo z možnostjo, da si pridobi ozemlja v Trski ji in v Mali Aziji s pomočjo Italije, 2aro je postal zaveznik Italije in je tamkaj pričel naročati vojni materijal. Kondilistfv prevrat je sicer prekinil te zveze in povzročil zopet ohladitev med Grčijo in Italijo, ali v iRimu vendarle še smatrajo, da bi se Grčija dala pridobiti, dasi so svoj čas nas ščuvali na aspiracije v smeri na Solun. Bolgarski vn&nji minister ja pred nedavnim v svojem ekspozeju izrecno povedal, da se še nobena velesila ni obrnila na Bolgarijo s predlogi, ki bi ji obetali karkoli izven določb mirov* nih pogodb. S tem je nedvomno hotel povedati, da se še ni niti najmanj ans .cjažiral z Italijo in to je bil morda hkrati poziv, da se prično podajanja z Beogradom, ki bi Bolgarijo postavila na stran Jugoslavije. Toda iz razkritij Koste Todorova vemo, da se je Rim ob času reške krize obrnil na Sofijo s predlogom na zvezo zoper Jugoslavijo. SJe more biti ni kake ga dvoma, da I ta« lija sedaj ne bo opustilo prilike, potega niti tudi Bolgarijo na svojo stran, zo* per nas, Rumunija je član Male antan* I te. Toda odkar je na vladi general Avc* rescu, se je Rumunija pričela približe* vati Italiji in je sklenila z njo prijatelj« sko pogodbo, ki nima sicer nikakih konkretnih momentov, ki bi jih bilo mo^ goče razlagati zopet naše interese. Ven* dar se v Rumuniji čuje jo glasovi zoper nas, kar sicer ni nič novega; Rumuniji je že odnekdaj neprijetno sredi slovan* skih sosedov, kjer se čuti s svojim la-tinstvom osamljeno ter išče vzprieo te« <*a kombinacij z latinskimi sestrami. Bas Rumunija pa je v dilemi po eni strani med Francijo in Italijo, po drugi strani pa bi ji niti ojačenje ter pove* čanje Madžarske niti Bolgarske ne m o* gio biti dobrodošlo, ker bi moralo prej ali slej imeti kvarne posledice tudi za njo samo. Tu je tedaj močna ovira italijanskim oboroževalnim načrtom, ker si interesi med njenimi eventualni? mi zavezniki samimi nasprotujejo. Madžarska tvori baš zadnji čas objekt italijanskih prizadevanj, ki so postala intenzivna osobito odkar je Madžarska z znanim rlorthvjevim govorom pokazala stremljenje, približati se Jugoslaviji. Kak bo rezultat talijanskih prizadevanj v Budimpešti, se danes še ne da dovoli presoditi. Važno pa je, da je baš Madžarska ona država, s katero posegajo italijanske aspiracije najdalje v Srednjo Evropo in kjer mora vsaka težnja na spremembo obstoječega stanja roditi dalekosežne posledice; tu se balkanska politika križa s srednjeevropsko in se seveda s tem temeljito komplicira. Naša diplomacija se nahaja danes pred nalogami, ki zahtevajo celih mož. Situacija ipak ui tako opasna, kakor bi bilo soditi na prvi pogled, zakaj so sile in težnje, ki ne bodo šle v prilog italijanskim načrtom; stvar naše diplomacije in njene sposobnosti pa je, da jih izkoristi in spravi v skladno organizacijo. Italija dela danes v kričečem nasprotju z miroljubnimi stremljenji, katerih predstaviteli je Društvo narodov in na katere se ji ne zdi vredno ozirati se. Tudi to ni brez vrednosti za nas, spretna propaganda more ta dejstva s pridom izkoristiti. Italija je pokazala svoje prave karte. Zdaj morajo uvideti tudi uajoptimi-stičnejši med nami, s kakim partnerjem igramo. Lov za milijoni Iščejo se dediči bogatega ameriškega strica Viljema Ciglerja, ki je zapustil 5 milijonov dolarjev ali 250 milijonov dinarjev* — Dedič* so se pojavili v Jugoslaviji in Rumuniji* — Trije upravičenci« — Kdo je pravi? »btrici iz Amerike« postajajo od dne do dne redkejši. Pravzaprav je stricev še vedno zelo mnogo, toda njihove zapuščine so tako neznatne, da :se o njih skoraj ne splača govoriti, tem manje pa pisati. Praktični Američani so že dolgo nevoljni opazovali, Kako romajo milijončki iz njihove blažene dežele V staro zemljo ter so znali prikrojiti plače in zaslužke tako. da le malokaj ostane za prihranek in da čim manj lepih zlatih dolarjev roma v Evropo. A kljub temu se še najdejo ljudje, ki ne potrošijo več kakor jim je absolutno potrebno ter devajo dolar na dolar in ko pride božji kosec, postanejo, četudi morda proti svoji volji, »strici Iz Amerike«, o katerih srečni potomci in dediči, ki jih sicer niso nikdar videli in nikdar poznali, pripovedujejo divne bafke. uživajoč njihove prihranke. Največ »stricev iz Ameriko« imajo Italijani, kjer ima vsaka rodbina po kakega člana v ^obljubljeni deželi-, za Trio prihajajo Francija. Nemčija in Avstrija. Mi jih imamo najmanj, toda — naši strici so najboljši! O tem priča tu- di akt, ki ga je nedavno poslala ameriška policija ameriškemu konzulu v Beogradu. Akt bogami nI velik, jedva pol pole pisarniškega formata, toda vreden je nad 250 milijonov Din! Gre namreč za dedščino v znesku 5 milijonov dolarjev. V aktu sporočajo ameriške oblasti, da je v Zedin jenih državah živel potomec neke - izseljeniske družine, ki poteka iz krajev, ki pripadajo sedaj Jugoslaviji, po imenu Viljem Cigler. Leta 1005 je umrl Cigler starejši ter zapusti! svojemu sinn 5 milijonov dolarjev. Sin. ki ie lansko leto umrl, je pustil dedščino nedotaknjeno ter jo je še za par tisočakov pomnožil. Umrl pa je brez direktnih naslednikov. Ker pa je bil ameriški državljan, so ameriške oblasti sedaj dolžne, da poiščejo njegovega pravnega naslednika ter mu izroče za naše pojme vsakakor ogromno premoženjem Ameriški konzulat v Beogradu le storil svojo dolžnost ter uvedel poizvedovanje po vsej državi. Uspeh ni izostal. Takoj se je javilo vse polno Cig-lerjev \z vseh koncev in krajev drŽave. Cele vasi so začele dokazovan, da so potomci bogatega ameriškega strica ter zahtevale izplačilo dedščine. Seveda pa so ameriške oblasti dovolj previdne ter ne dado denarja kratkomalo prvemu, ki se oglasi. Največ Ciglerjev se je javilo iz Erdelja, ki spada sedaj k Rumuniji in že je izgledalo, da bo denar Šel v Rumunrjo, toda končno se je izkazalo, da rumunski Ciglerji z ameriškim stricem niso niti v najmanjšem sorodstvu. Zato imaio sedai največ izgledov na bogato dedščino jugoslovenski Ciglerji. A'tudi pri nas je Ciglerjev vse polno. Med banatskimi Švabi ie cela vrsta rodbin s tem imenom. Največ šanc pa imajo trije Cigjerji. Eden je mizar v Su-botici. o katerem smo tudi mi že poročali, drugi postajenaČelnik v Bedekov-čini na progi Zagreb - Varaždin, tretja pa je gospa Štajnic, rojena Cigler. vdova v Čakovcu. Vsi trije vedo, da so imeli v Ameriki bogatega deda, o katerem se je že pred vojno med sorodniki često govorilo. A nikdo se ni nikoli brigal za njega ter ga sKtišal poiskati. Še le sedaj, ko je prišla vest o bogati zapuščini, so se ga spomnili. Vsi trije se sedaj prizadevajo, da bi dokazali svoje sorodstvo do umrlega Cig-lerja. Brez prestanka obletavajo iarov-že in beležnike po Bački in Zagorju, da bi iztaknili v cerkvenih matrikah zanesljive podatke in dokaze. PostajenaČelnik Cigler zatrjuje, da ie pokojni Cigler sin njegovega strica, ki je pred mnogimi leti odšel v Ameriko. Tudi su bo tiski mizar Cigler dokazuje, da je bil eden članov njegove rodhfee obrtnik, ki je za Časa francoske evolucije odšel najprej v Francijo iskat <5eia, pozneje pa se je izselil v Ameriko. Gospa Štajnic pa zatrjuje, in v tem soglašata tudi ostala dva interesenta, da potekajo vsi trije iz isie rodbine, ki se ie za časa Jožefa II. naselila v Bački. V Čakovcu, Subotici in Bedejtov-Čin! se zadnje dni govori saap o bogati dedščini ter kujejo načrti. Ifcko bodo dediči najuspešneje naložili &o\ denar, ki jim je tako nepričakovan* padel v naročje. Zaenkrat pa seveda o denarju ni še nobenega sledu, ker zahteva ameriški konzulat točne in nepobitne dokaze za sorodstvo z ameriškim stricem, ki pa jih žalibog nobeden izmed vseh treh najresnejših rerlektantov doslej še ni mogel doprinesti. Gledališče in finančni delegat K a protestnem shodu, Id ga je minulo nedeljo priredilo Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani v obrambo interesov našega gledališča, me je g. predsednik B e-t o 11 o prosil za javno Izjavo o informacija*, ki jih je prejel (od koga?) plede redukcije giedaliSkih. kreditov in dotacij. Ustrezam drage volje temu pozivu, dasi bi bil iskreno želel, da bi se bil g. Betetto tudi pri meiii informiral, preemo je vrgel btvar med ljudi. Mnogo žal nisem niocel ptoriti za nas o gledališče. V skromnih mejah svojega delokroga pa sem mu dal toliko dokazov simpatij hi naklonjenosti, , zahteva se ostalih 9 obrokov. Ali moram res s>e naglažati, da so to b a j k o, ki se razširjajo ali — zlo voljo kljub vsemu izključujem! — iz interesa, da topot jaz prevzamem vlogo svetopisemskega kozla, ali pa i?, totalnega nepoznavanja naših budžetskih in blagajniških prilik v občo in konkretnih odredb ministrstva se posebej. V detajle se ne spuščam in imam tem manj povoda xa to. ker mi je g. upavuik H u b a d, torej oni organ, ki se ga stvar ▼ prvi vrsti tiče, spontano izjavil, »da ft> po njegovi vednosti delegacija v tej zadevi no samo absolutno korektno postopala, ampak tudi do skrajnosti ščitila interese gledališča, kar je raividno že iz tega, da na lastno odgovornost še do danes ni izterjala *>e vsote, ki se je vsled znane tiskovne po* greške porabila preko dopustne mere.< V Ljubljani, dne 11. januarja 1927. Finančni delegat: dr. K. «avnik L r. Pr os ve ta Ples v maskah Pri včerajšnji reprizi opere «dt'ies v maskatb* jc pel Rikarda, kot prvić U- K.OV3C, Reneja g. Ilolodkov. Amclijo ea. Zal udova, Čarovnico Ulriko j^dc, Sftligojeva iz 2Sagrc=» ba, ga- Ribičeva, ostalo manjše vloge pa so bile razdeljeno kot prvikrat. C». Stri-« tof jc položil nemak truda v to,, poslednje čase zopet reJo priljubljeno in učinkovito Verdijevo opero. Tako orkester, solisti in zbor so vs»ake svoje note sigurni, i!:!ovelc ima prijen vtis, da se mora vso od začetka do konca izvršiti brc?, nesreče. d<>eim se sicer dostikrat bojiš od akta do akta, d* se kaj ne izneveri. Na mi tavajo, da hoče uprava g. Stritofa reducirati. Prepričan sem. da se to 3č zgodi, saj bi s tem i/gubili enega izmed naših najinteiigentnejšik in muzi» kalno najbolj uaobniženih dirigentov. G. Kovač jc pokazal v tvoji vlogi nes običajne pevske in igralsko zmožnosti. K Rikardu mu moram kar iskreno čestitati. Nenadomestljiv in velik zlasti v pevskem oziru je g. Holodkov, pa tudi igralski jc njegov Renee lena kreacija. Ga. Žaludova poje in i£ra Amelijo skoro enako, kot n. pr. Elizabeto aii Židinjo itd. Zlasti v igri ue pozna razlike, poje pa lepo. Ulrika gdčne. Sfiligojeve je širokopotezna. tudi pevski se je okrepila, odkar smo jo poslednjikiat slišali na našem odru. Ga. Ribičeva poje in i£ra paža popolnoma zadovoljivo, istotako so vsi ostali trdni na. svojih mestih. Zbor poje, kakor navit: sigurno, svo* bodno. Ne ug"aja p* mi. da višji režiser jj. Knitti pomakne ves ansambl ob koncu prve slike tako banalno operetno p^d rampo. Četudi Verdijeva muzika mami k takemu postopanju, vendar se mi zdi to skoro nc-odpusten greh. Sicer tudi v splošnem režija ni kdovekako duhoviti!. Sccnerijc in slike so dovolj okusne, maske v zadnji sliki pa mestoma grde. neokusne, ponošene. Gledišče jc bilo polno. Zaokrožena, eksaktna predstava je v publiki izzivala med dejanji in po dejanjih živahno odobra* vsnjc. V prvi vrsti pa gre za lepo uspelo opero zasluga g. Štritofu. —č. Iz gledališke pisarne. Danes, v sredo, se vprizori v drami za abonente reda H VVikleova tera «PahljaČa ladv \Vinderme-re-, ki je žela pri premijeri največji uspeh. V glavnih vlogah nastopijo dame: NaMocka, Avgusta Danilova, Rosozova ter sg. Levar, Rogoz, Peček, Dre?iovec, Kralj ud. V operi se poje danes Massenctova cManon* za abonma A. Merežkovskega dramo a Car Pavi 1» so te dni prvič vpnzcriii na Teatru Pol-skem v VarSavL Rezijo je vodil višji režiser Schiller, vioge pa so bile zasedene po najboljših poljskih igralcih, tako da je predstava dosegla sijajen uspeli. Zanimivo predavanje Izredno bo zanimivo pttdd&vanja, ki ga priredi v nedeljo Zveza kultunuH društev v Kinu Matica. Zveza je pridobila znanega strokovnjaka dr. V. S'ouka, profesorja zagrebške univerze, ki se je mudil v študijske svrhe dalj časa v Severni Ameriki in bo predaval o svojih vtisih iz Amerike, zlasti pa o slovitem naravnem parku Yellowstonu, ki je tako velik kakor cela Slovenija. V parRu ie uad 5000 vročih vrelcev (gejzirov), katerim posveča predavatelj posebno pozornost in ki tvorijo nad vse zanimiv poiav. Predavanje bo pojasnjevalo okffOC 100 skioptienih slik. Vrsi se ob 10.30 v Matici; vstopnice pri blagajni Kina Matice. Dninar član magnatske zbornice Novo madžarsko maguatsko zbor* nico tvorijo poleg aristokratov in drugih, magnatov tudi izvoljeni zastopniki raznih, stanov. Med drugimi imajo v magnatski zbornici svojega zastopnika tudi poljedelski delavci, ki so izvolili na to častno mesto dninarja Štefana Me* szarosa iz Nagvgaiicsa. Meszaros je šc sedaj pravi poljedelski dninar, ki je še par dni pred izvolitvijo delal na D&kem veleposestvu za dnevni zaslužek 30 di» narjev. Sedaj bo prišel v družbo na i 5 višje in do sedaj tako ekskluzivne mad^ žarske aristokracije in plutokracije. Pu zakonu mu pripada naslov «vi*>okoro-den» in pravico ima, da se tika z vsemi drugimi člani magnafeke zbornice in z vsemi člani vlade. Umevno jc, da i«, njegova izvolitev izzvala v madžarski javnosti pikantno senzacijo. £Beležmca KOLEDAR. Dane*; Sreda, IJ. januarja 1927; kdtd&C^-ni; Ernest, Tariau; pravoslavni: 30. decembra, Anisrja. Jutri: Cctnek, 13. januarja 1!>.?7; k:;': -lićani: Hilarii; pravoslavni: 31 dc^ombra 1936, Me linij a. DANAŠNJE PRIREDITVE GtcdaliSra: Urama; ^Pahljača lady \Vin-dermercC — Gpcru: ■ Maaon-» A. Kinematografi: Matica: «*človek bit?. sence->; Dvor: vŽ^ne velikih strasti*; bJeJ: *Kohn in i$n:z>. Predavanje: ob 17. V Oficirskem domt| za rezervne oficir DEŽURNE LEKARNE. [kmes: Trnkoczv. Mestni tis; Kamor, Miklošičeva c. izpred sodišča Ako sta dve vdovi zaljubljeni v enega lan ta. V neki bisi na }>e»riicri.ti Ljtibtiaii e prebivata dve vdovi, ki se z*.Jo sovialil Manra. eovljarjeva vdora, bo namive te dni poročila lepega Tilna, ki je bil prej zaročen 7. lijeno ::;:?protiiicc>; pa !>e je premie-lil, ko jo govoril parkrat 3 ljubeznjivo Manvo i u oitavljona gospa šj>eJa jo spot jela uošiM c-rno obleko za svojim rajnkim moiam i_> trditi, da 110 mara nobflttfiga dcdc:i, ker tako dobreea, kot je bil njen Matija, ni pod sobnem Prav um novoletni veder sta se ot vdovici srečali na mostovŽO. Malo prt k pa prikorakal k svoji MancJ nestanovitni Tilen in £pelca ga jo videla ter je naenkrat postala hudo uataknjena. Sr*>inmla s»x lanskega Silve&trovega večera, ko je pila s svojim Tilnoni eaj in kovala načrto za bodočo zakon>ko življenje. Ko fa srečala goq Maneo, je imela v roki ravno posodo, v Ritere jo odložila njena mala hčerka svojo človeške težavo. Voščila je Manci srečno novo leto, takoj nato pa jo začela zmerjati r. staro, gnilo limono in obonera je kdsgOila vsebino posode, ki jo je imela v roki, ob Mancine duri, za katerimi »i |e niel reko lepi Tileu, saj je vedel, da ei dpekvi s U služi zapor hi da &e je saj par oni ue 1>j treba ogibati špelco je danes Ijubljan^ld kazenč.kj c^>i-nik res obsodil ua S dni zapora; pa »e bila zelo huda in zagovornik Mance jo jo ljubeznivo vprašal, če je morda miilila. da j© bila zato povabljena k bodniji, da b*j dobila medaljo za svoj junaški eiu. Vasovalci. ršknrkavoi, spat!« so je sadri v Btnlo deeecnborsko noc delavec Mih.i, nekir ii ljubljanske okolice, ko je prišel ua gOJP0* (iirjevo dvorišče, Kier je dobil okuom svojo Pepe kar dva lanta iz tn>*odnio v a*;. Fanta sta dejala, da uista smrkavcu, a ^ta ijiirno o«±šla s tovariši, ki *o \ ri^kali t>ko^ Pepca je Mihi pred nosom okno salo- putnila, zanian jo je klical in ji jbvoril >vojo verzo o rozenlcravtu tu zavbein^1.: fantu. Tepa 50 ui oglasila, ker pa je bala, da bi se fantjo radi njo »tepli. Pa so s-o kljub temu. Razžaljena fati a =?ta poi--.kalii svoje fante in z njinu vrnila. Poislcali so Miho in nekdo Je za& 1 po njegovem hrbtu udrihati s cepcem, drugi pa šo gledali v krogu Id reli: iMi pa mlatimo plevel, zrna nikdar ni imel; naj plevel se pokonča, se nadloga potepta!« Miha je klel kot star Tolmino-N malnl okoli sebe in rohnel, pa v^e ui nic r»om i-galo: dohil jih je precej a cepcem po bro-tu, euo posteuo \\a tudi \*o ^ravi. Obsojena sta bila danes dva radi lahc.* poškodbe, Groga, ki je tolkel & cepcem, dobil 5 dni, a G^-rvaz, ki jo podkrepil Grt* gove udarce s par bat mami s palico, '24 Tir. Originalne barve, tnatrlca (koze) vosceni papir aa 12 L — — — za razmooievaoja. CTaloaiU, apact alat eapir aa de al aadao ta aafeaaata prt ----------1---------^- Luda Baraga, Ljubljana, Šelenburgova 6-1 Teiefoa m) B9B9- 7f. 7. Mago$: za — Kaj bi mlatili prazno siamo? De-oko. dolgočasite me! Rekel sem vam že, da se mi hoče pokoja. James se jc prepade n ozrl vanj. — Kaj pa sled? je zagodrajal, sku-šaje potlačiti bes, ki se ga je jel pola-sčati. Menda vendar ne bo.ste trdili, da vidite tudi z zavezanimi očmi? Orx>zil ie namreč na incsoveniu so-rx>triiku uiti malo ni mar. po katerih ulicah vozi avto. — Zakaj ne? je odvrnil Gingle in se zasrrohotaL Metoda je metoda! Zakaj naj M bila slabša od drugih? In zavrni vsi z odločnim mahom roke vsa nadaljna vprašanja, ki so silila Jamesu Oldsilveru na jezik, je dodal: — Pozneje, vam pravim. Kmalu boste zvedeli vse. Jamesu nI ostalo drugo, kakor, da se vda v usodo. V največjem dira Je avto pri vozil do nekega restavranta. Taro je stal neki možak, ki ie divje vihtij krpo rožnate »vile, — Stop! ie vzklikali Gmgfe in vstaL l Šofer ie zavrl fn avto je sunkoma obstal. Gingle je ročno odprl vratca in skočil iz voza liki vrag iz skatlje ter planil k možaku, s katerim je začel živahen pogovor. Vzel mu je*krpo iz rok ter jo jel svečano motriti. Nato je po-mignil in neznanec jc sedel na motorno kolo ter izginil izpred oči. Jamesa ni več vzdržalo. Planil je iz avta in stopil k detektivu. Ta se je obrnil k njemu in mu s tragično gesto pomolil krpo pod oči. — Blago s Perline obleke, Je izjavil s teatraličnim slasom. James se je strese! in hlastno se-cel po dragoceni krpi. Gingle se je diskretno obrnil proč, da ne bi videl, kako je James s pobožnostjo Pritisnil poljub na svilnato tkanino. Izraz sočutja je preletel Ginglovo lice. Položil 5e roko Jamesu na rame. — Pojdiva! je velel mehko. To rekši ga je odvedel nekaj korakov vstran le mizi, ki je stala pred restavrantom. — Prišel je trenutek, je začel brez uvoda, da vam razkrijem resnico. Bodite pogumni in ne ustrašite se! Te besede uiso ostale brez učinka. James je pobledel in zadrgetal po vsem telesu. Hotel je nekaj vprašati, toda 2las rsu je obtičal v grlu. Omgle ga Je prijel za rcfce in jft toplo stisnil. Nalahno je posadil Jamesa na stol in prisedel. — Vem, kdo je odvedel mis Perlo, je povzel nato. In ne da bi počakal na. učme&^te izjave, je dostavil: — Nesrečna dama je v rokah blaz-nika! — Blaznika! je kriknil James in lasje so se mu od nenadne groze naježili. — Da. je počasi nadaljeval Gingle, tehtajte besedo za besedo. Norec se je je polastil... pravi, resnični blaznik in ne morda kak polnor neuravnovešen ekscentrik, ki jih dandanes sreča vate malone na vsakem koraku. Pravim, da je avtentičen norec, v katalogih zaznamovan z značko »opasen* in... in. kar je najhujše, ta norec je usel iz rjlaznice! — Bože, je-H mogoče!, je zaječal James s strthn glasom. To razkritje ga je toli prevzelo, da se niti ni utegnil doirnsliti vprašanja, kako mu ie mogel Gingle. ki ga vendar ves Čas. kar sta se sešla. ni ostavil samega in se navidez nt brisal, kaj se dogaja v njegovi okolici, kako mu je torej mogel ta skrivnostni neznanec dati tako točno pojasnilo. Detektiv tudi ni čakal, da James spregovori, nego ie začel pripovedovati sani od sebe. — Vi sami ste me spravili na pravo pot, ko ste mi opisali moža s krinko. VaS popis, točen kakor portret, je mogel veljati lo eni edini osebi... tisti osebi, ki mi je ualoženo. da jo po-iščem. Ta oseba se imenuje Bi^r, Johnson, po poklicu svinjski prekupčevalec in milijonar, ki mu je neizmerno uživanje alkohola zmešalo možgane, da so se mu vzbudili pervezui živalski instinkti. Big Johnson si namreč domišlja, da je svojo dušo zapisal vragu, ki mu je v zameno ponudil svojo pomoč do konca njegovega življenja. Posledica: mož je uverjen, da ima neomejeno moč, a le za nizkotne namene. Rezultat te strahotne zmote si utegnete predstavljati; če bi vam hotel pripovedovati o starih grehih moža s krinko, bi omedleli od groze. Oblast ga seveda m mogla pustiti na svobodi, ker je bil javnosti opasen; toda posrečilo se mu je, da je ušel iz zatvora. Njegovi milijoni, ki ž njimi razpolaga njegova hudiču zapisana duša — v tem Opgledu Bis Johnson nemara ni storil uapak, da se je prodal vragu — so mu pripomogli do bega. Oblastva sc boje. da kuje nove Črne naklepe, in tako sem dobil ukaz, na! ga ulovim in izročim roki pravice, Na žalost sem dospel prepozno: eden njegovih r-t-klenskih načrtov se je posrečil, in mis Perlo čaka strasna usoda. Če jo pravočasno ue iztrgamo iz ujegoviu krempljev. To pa ne bo tako iahko. Bi /o bilo: ali kaj, ko mu pomaga hudič. Da ni njejra, jc že danes v naših rokah. Mister Ghisle se le zamislil. Podprl si je skrbi polno iclavo in vzdihnii: — E, težki napori uaju še čakajo! James je ves Čas molčal in poslušal z uapeto pozornostjo, — Mar ui upanja, da bi ga dobiii? je vprašal željno. Saj nama kaž-e pot Perlina krpa! Gingle je zmajal z glavo. — Seveda ga bova dobila, je odvrnil monotono. Ali... s tem stvar še ni končana! Slednje besede je izgovoril z ir-kim skrivnostnim naglasom in videlo se mu je. da ne želi več o stvari razpravljati. Vstal je in prijel Jamesa za roko, ki se je dal vdano odvesti. Zdelo se mu je uaravno, da je treba nemudoma nadaljevati z zasledovanjem. Toda rmster Gingle ic stopil le par korakov v smeri proti avtomobilu. Naenkrat ie obstal, se ozrl na nebo, ki sc je že začelo temniti, in s spremenjenim glasom it dejal; Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 12. januarja 1927» — Uplaiilo uradniških razlik zopet g^tavljeno! Beogradski listi poročajo, da je fjiiančili minister obvestil te dni vsa uierc-cjajaa me^a, da je izplačilo uraduiških razlik iz prejšnjih let cio tiadaijaega u-stavl^e-do, ker je izčrpa a tozadevni kredit, odobren v ladujeai proračunu. Z izplačilom se to nadaljevalo žele po (Sprejemu novega proračuna, ako finančni odbor ue bo črtal to »i«levnib postavk. Izgleda, du bodo državni uradniki preje pomrli, predno bodo prižli Ju svojega denarja. — spremembe \ sodni tlazbi. V niiui-strsUu pravde se pripravlja večje število ukazov o vpokojitvi sodnikov, ki so dovršili cjužbeuo dobo, ter o imenovanju večjega števila novih sodnikov v celi državi. — Tudi dalmatinski vinogradniki pro-tedtuaje. Kakor smo |e poručali, je KR-vla-li priznala Franciji za uvo^ francoskih vin v Jugoslavijo take ngpdaosti, da je resico ogrožena eksistenca naših vinogradnikov, ki ae morajo radi vladale krize iu pomaaj-kanja inozemskega liga boriti z največjimi : žkočami Te dni je dospela v Beograd pO Be6aa deputacija iz Dalmacije, da tudi v imenu dalrnatin&kih vinogradnikov vloži aa merodajnih mcstib aajenergičuejši protest in opozori vse kroge na veliko uavarnos:. ki preti našemu celokupnemu vinogradništvu. To je tem bolj gnaŽaftiejše, ker >SIo-veaeci bas te dni piše, da je vse to le demokratski humbug in skuša oa la način Sakriti nedelavnost svojih pafilaiice*, k j niso ničesar pod vzeli, da zaščitijo slovenskega ; laegradnika. — Sabskripcija delnic državne obrtne bank*?, ki traja samo še do 15. januarja, pasem poročil iz Beograda zelo zadovoljivo rapreduje. Po dosedanjih poročilih central, uoruvo je že sedaj podpisanih mnogo voČ lietoic, kakor je bilo potrebno. Posetnio živahna je subskripcija v Zagrebu, doMm je v Slovemji udeležba razmeroma mala. Upa-rjo pa, da bodo slovenski obrtniki Se zadnje dni storili svojo dolžnost ter ei tako zasiguralj primerno ingerenco na poslovanje ni podeljevanje kreditov — Prodaji starih znamk krfske izdafe. V pisarni ekonomskega odcelka poštnega mini.-trsiva v Beogrradu, Dcligradslca ul 44. bo doe 2S. jan. 1927. pismena dražba starih bankovnih ia porto viuh znamk krfske izdaje (okoli 355.000 znamk). Poeoji t=o na vpogled tudi pri ekonomskem odseku pošt. 78TTLaieljr.lv.. v Ljubljani. — Letna skupščina srbske akademijo 7Banosti se bo vršila dne 18. februarja t. 1. Ako predsednik prof Cviiie dotlej se ue bo ocdzavil, bo skupščini predsedoval tajnik prof. Belic Na dnevnem redu je med drugim razdelitev lansko leto razpisanih nasrne ter razpis novega konkurza za znanstveno razprave — Za povzdigo Sušaka. V Sušaku so je te dni ustanovi! poseben odbor, ki hoče pokrenKi primerno akcijo, da se povzdigne Sušak v prosto luko. V to s vrbo bo odpotovala prihodnje dni v Beograd posebna «1 ^putacija, da pridobi za ta načrt tudi vladne kroge. V zvezi s tem naj bi se zgradil na Sušaku velik kolodvor in povečalo pristanišče. H gradbenim stroškom bi prispe-^dli tudi zainteresirani gospodarski krogi, ki bi se s primernim kapitalom udeležili Tri konzorciju, kj naj bi prevzel iz\edbo relekapBeSB gradbeaega projekta. — Otvoritev tretjega, letnika višje pedagoške šole v Zagrebu. Ministrstvo pro-6«eto je odobrilo \>;e potrebne kredita z& "tvoritev tretjega letnika višje pedagoške šole v Zagrebu, predavanja pričnejo pri-]Mxinji teden. Tretji letnik bo razdeljen na več oddelkov, v katerih se bodo obravnave le posamezne skupine pedagogije, — Ustanove vdovam in sirotam držav, iameštencev. Hranilni in posojilni konsor-**ij javnih ntmešeencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1027. iz skla Ia Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbednejse vdove in sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pOH$ejo na upravni odbor konsorcija do L marca 19t?7 Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potj-jeno dokazilo, ca so ros ubožne. ali pa radi bolezni in onemoglosti nespodobne za pridobivanje. — Smrtna kosa. Včeraj ie preminul v L:ublja:;i tovarnar in posestnik s- Martin D o 1 u i ć a r. Pokojni Je bil znan daleč ua-J2 kot soliden podjetnik iu simpatičen mož. Med znanci in prijatelji, ki jih je imel obilo, je užival ve?ik ugled. Pogreb bo v četrtek ob pol štirih popoldne iz Usnjarske □lice št. 2 — V ponedeljek ponoči je umrl v Ljubljani lastnik damskega krojaškega a:eijcia g Anrr>n Mihaliček. Bil je po-: .L-n in znacajen mož, ki ga bodo svojci Težko pogrešali. Pogreb bo v četrtek iz mrtvašnic« državne bolnice. Bodi jima hran'en časten spomin! Žalujočim naie iskreno sožaljc! — 10.000 Din je vreden glavni dobitek III. knjizev. tombole Jugosiovenske Matice, i ga tvori kompletna zbirka vseh 46 letnikov Ljubljanskega Zvonar. Drugi dobitki •■->aibcle so sledeči: X50 amb po G knjig, 120 leta po 10 knjig, 80 kvatern po 14 knjig, 50 ^akvia po 17 knjig in poleg glavnega do-I itka še 4 tombole po 17 knpg ter fcnug tj prosti izberi od 600 do 1200 Din. Žre-Nanje so prične 4. februarja in traja do 25, marca. Izžrebane številke bodo objav-ene veako soboto, odnosno nedeljo v vseh lovenskih dnevnikih. Vsem, ki zadeney», se v Sloveniji: v Ljubljani v Tiskovni zadrugi, Novi založbi, trafiki Sever in ▼ pisarni Jugosiovenčke Matice, Selenburgova Tii i ca 7/1L — »Gospodinjski koledare Jugoalor. Matice sa leto 1927 vsebuje mnogo novih kiihinjskih receptov. Cena 20 Dio, sa člaz*e 15 Din. m» Na pot« ▼ ša4a padal ■ vada. ftrJ Petru nad LasTiim se je pred par dnevi pripetila tragična neoeča. ivletni Binček Tomaža Videča j^ na potu v sojo padel v vodo. Na neki brvi mu je spodrsnilo Potegnili so ga sicer Se živega iz vode, toda mrzla kopel mu je tako škodovala, da je že naslednjega dne umrl. _ Krvava konjska kupčija. V Velikem Bookereku se je vršil pred par dnevi konjski sejen:. Dva suana konjska barantača, Ilija Rob*rić iu Zivan Glavaiška, eta se pri kupčiji sprla, ker se nista mogla sporazumeti glede cene. Končno je Boberič potegnil nož ter ga zasadil svojemu nasprotniku v srce, tako da se je ta na mostu zgrudi) mrtev. — Samomor 70-letne starke. V Som boru je izvršila te dni samomor 70>letna Draga Drakulič. Bila je dalje časa bolehna in je v zadnjem easu skoraj popolnoma one mog]a. Večkrat se je že izrazila, da bi bil že fckrajui ča*, da bi umrla. Pred par dnevi jo v neopaženem trenutku skočila v globok siudenec, kjer so jo našli sele po Muevnem iskanju. — Poneverba aa sodišču v Velike m Beekereku. Pisar na sodišču v Vel. Bečke-reku Ljubomir liojić je poueveril IIjOOO Din uradnega denarja. Ko so mu prišli oa sled, je takoj zapustil urad ter začel popivati Pri aretaciji so uasli pri njem le se par dinarjev, docim je ves ostali zueeek že zapravil. Pri zaslišanju je izjavil, da je to storil iz bede, ker s svojo nizko plačo ni mogel iz hajatL Z denarjem si je privoščil vsaj par dobrih dni, ko se je lahko pošteno najedel in napil. — Tri želodčnih in črevesnih tešavah- pomanjkanju slasti do jedi, slabem odvajanja, napenjanju, gorecici, izpehavanju, krat ki sapi, bolečinah v čelu, vzdigovauju žc-ichica,* povzročata 1—Z kozarca prirodne greirico 2 Franz-Josei-: temeljito očiščenje ^ r«-baviliiih organov. Izvidi bolnic dokazujmo, da vodo Franz-Josef radi uživa .o celo belniki v posteljah in da jim dobro stori Dobiva se po lekarnah, drogerijah iu Špe-cerijokih trgovinah. 14/n ITO sobna pasta najboljša Iz Ljubljane —U Nered ca mestnem drsališču pod T'voPjem. Iz krofov drsalcev nam pišejo: Mestna občina bi se pač lahko zganila in poskrbela, da dobi drsališče pod Tivolijem primerno garderobo. Drsalci so v stalni ue-varcosii da jim kdo ukrade suknje, ki jih morajo obešat« v splošni garderobi*, kjer nihče ue more za nje jamčiti Tudi za prodajo okrepčP bi se lahko občina malo bolj zanimala ter poskrbela, da bi odgovarjal že iiak nadvse skromni bde vsaj najprlinitiv-ueišiia higijenskim zahtevam Sploh za Ljubljano nf baš častno, da ima v tem pogledu tako zanemarjeno drsališče Ker smo že pri drsališču, bi opozorili se ravnateljstvo realke, naj pouči dijake, da drsa-tišče ni njihova domena. Včeraj so se vedh reaičani na ledu tako, da bi človek rnisiil, da so prišli naravnost iz Rovt. Apeliramo na ravnateljsrvo iu upamo, da bo nadebudna mladina dobila zasluženo lekcijo. —Ij Carinske anomalije Neka ljubljanska tvrdka je prejela te dni iz Nemčije oa- vaden •reklamni plakat v obsegu 60X40 cm. Plakat je vreden morda 1 diuar, na carini pa ie tvrdka zanj plačala reci in beri 19.75 Din! —Ij (joljuiiv potnik tu trgovce. Pred par dnevi je izmaknil uekj K., pri ljubljanski policij. Io ljubljanskih trgovcih dobro znana osebnost, bivši trgovski pomoćnik sedaj izsubdena eksistenca, nekemu obrtniku na dežeh štampiljko. S pomočjo te štampiljke falzli»clra sedaj naročila Tako ie uekemu ljt nljanskemu trgovcu izvab;i'za 40*^ DLn sukanca, nekemu drugemu pu razno blago v večji vrednosti. Te stvari potem prodaja raznim zakotnim krojačem. Trgovci naj bodo previdni in naj ga ako se kje pojavi, takoj izroče policiji, drugj pa naj v lastnem interesu ne kupujejo goljufivim potom dobljenega blaga. —U Higijena na železnici. Čitatelj lista nam piše: Včeraj sem se vozil Lz Vizmarij v Ljubljano Snot^ma sem opazoval tako imenovane gospode, k! prav po hribovsko pljuvajo po vagonu, dasiravao ;-e v vsakem kotu postavljen pljuvalnik. Kaj koristijo vsi napisi, če pa uikdo ne pazi, da bi se Uvajali?! 2ato bi bilo umestno, da bi Se-luzraiski organi posvečali temu pojavu nekoliko več pozornosti ter res zahtevali od vsakega, k; se pregreši, predpisano globo. Prepričan sem, da bi v železniških vagonih kmalu nastal vzoren red. —.j Malo več takta bi že lahko zahtevali tud. od državnih cbiasti. Davčni urad je te dni razglasil, da se dobe tiskovine za davčne napovedi pri davčnem uradu Ko ?e neki ljubljanski trgovec poslal včeraj svojega nameščenca po nje, so mu izjavili, da jih ua davčnem uradu sploh nimajo, marveč da mora iti po nje v Zadruz.no tiskamo ali pa na« napise napoved kar na navaden papri. Ce že davkarija noče prodajan" teh tiskovin, i;aj vsaj ne razglaša, da prihrani davkoplačevalcem nepotrebna po:a, ai; pa naj v razglasu točno pove, kje se tiskovine v res-nici dobe. —lj Poziv rezervnim oficirjem. Rezervni oticirii se poživljajo, da se udeleže današnjega predavanja, ki ga ima ob 17. divizijski komandant general Kalaiatovič v oticirskem domu o temi: «0 prvom periodu rata 1924 godine*. —Ij »Kriza v našem gledališča«. Z ozirom na javno anketo Udruženja gledai. igralcev v Ljubljani bo predaval v torek. 18. t m. ob 30. v veliki dvorani Mestnega doma g. Ciril Debevec o i Krizi v uašetn gledalieeu«. Po predavanju debata. Vabljeni no vsi prijatelji gledališča Vstop prost —lj Mesta« drsališče pod Tivolijem ie odprto in razpolaga na celi ploskvi a iz-vratstm ledom. -Ji gtajk—pa ja»BAB poti* p Tr*o liju, ftSajo on»; V letošnji Umi se oladas kaj pridno fc*iir ^Belem volu? volilni shod dr. Korošca. Zbralo so je okrog 100 ljudi, ker jih več v dotičuo dvorano uiti ne gre. Dr. Korošec je pripovedoval, kako ga je Uzunović o Božicu »prevario: iu se več drugih stvari, ki so poslušalce prav imenitno zabavale. Shod je mirno končal, po njegovem obisku sodeč pa klerikalci nimajo v našem mestu mnogo-kaj pričakovati. —c Naši radikali med eeboj. V pon-deljek zvečer »o imeli celjski radikali v gostilni Zumer na G ia vrnem trgu svoj sestanek. Na sestanku so so mod seboj sprli radi ootudnega pisanja mariborskega volihiega lističa >Straie<, katere ton oči vidno tudi večini radikalov nikakor ne ngaja, ker presega vse meje dostojnosti in okusa. Navzočemu priložnostnemu dopisniku tega lističa, ki zavzema v celjski radikalni organizaciji vidnejše mesto, so dajali njegovi somišljeniki prav neprijetne lekcije. —e Mariborska Glasbena Matica namerava v kratkem prirediti v Celju velik koneerL Na tem koncertu se bo proizvajala tudi skladba ^Carmen saecularec od hrvatskega skladatelja Dugaiia. Poleg tega se bo proizvajalo še Sest drugih pesnii. —c Mlad srnjak v mestu. V torek ekrog 9. zjutraj se je zatekel v mesto skozi Siro^majerjevo ulico na Kralja Petra cesto mlad srnjak in se po daljšem tavanju kouč-no zatekel v vežo poleg prodajalne čevljev g Berne na Kralja Petx*a cesli. Tam ga je policija prestregla in ga začasno spravila v policijski zapor. Tega redkega gosta so nato odpeljali v gozd nad mestnim parkom in ga tam izpustili. —c Umrla je v šmarjeti pri Celju ga. Marija Peer v 82. letu starosti. N. v m p.t —c Aj-etaeiji. Te dni je^^Johcija aretirala 56 letnega A. K-, ker je svoji ženi grozil s sekiro. — Dalje je bila aretirana 21-letna deklaJ. M.. Id je pokradla več perila neki ženski na Dolgem polju, pri kateri je prenočila. Iz Maribora —m Podaljšanje oroinib listov, posestnike orožja opozarjamo, da poteča dna 15. jan. rok za podaljšanje orožnih listov. Kdor do tega dne ne bo predložil starega orožnega lista pri policijskem komisarijatu v svrho podaljšanja, aa mu bo orožja od-vseJo, razen tega pa bo ie VtramuL —m Občni zbor gospodarskega ia političnega društva sa magdalenski okraj se je vršil minulo soboto ob lepi udeležbi članstva. Po običajnem dnevnem redu je poročal poslanec dr. Pivko o pohtičnem položaju, nato pa se jo predstavil kandida! Narodnega bloka za obkistne volitve v Mariboru g. Mohorko, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravili. —m Kaj pa je to? V Mariboru se >i trjuje, da Nemci nič preveč ne zaupajo klerikalcem, s katerimi so sklenili pakt za oblastne in občinske volitve. Zato pošilja*o na klerikalne shode v okolici svoje ljudi, da kontrolirajo klerikalne govornike. Tako sta minulo nedeljo romala ob severni meji mariborski župan dr. Leskovar in zastopnik Nemcev Julius G laser, ki so ga klerikalci povsod oficijelno pozdravljali kot zastopnika nemške stranke. Nas končno klerikalno-nemški konkubinat nič no briga, vendar pa je dovolj značilno, da nastopajo klerikalci ob naši severni meji — pod nemško kontrolo! —m Nesreča z orožjem Dijak 4. razr gimnazije Aleksander Galebov, sin ruskega polkovnika, se je tako neprevidno igral s flobertko, da si je prestrelil desno stegno. Morali so ga prepeljati v bohiico, kjer so je moral podvreči operaciji. Sejem za kožubovino v Ljubljani Krzna rje in trgovce 8 kožami divjili živali opozarjamo na sledeče: Kotni 6«jeci se prične dne 24. t m. ob 8. uri zjutraj in se vrši na prostoru Ljubljanskega velese«-ma. Tega dne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, slasti pa bo Lovska zadruga, oziroma i Divja koža< prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vs**b vrfet v ftvrho kasnejše organizirane prodajo na dražbi. Dne 25. januarja L 1. se bodo ua vele-sejmu sortirale v komisijo izročena koz. . Sprejemanje kož pa se brezpogojno zaključi tega dne ob 12. uri. 26. t. m. se vrši od S.—10. ura dcp. ogled posameznih partij kož. Interegauti si za morejo ogledati bla^o v tem ča&n v paviljonu -^J: aa veiescjmu- Ob 10. uri pa »o prične aukcija kož ▼ -«nuaaih partijah >n traja do 12. ure. Dražba »o ob 15. uri pop. nadaljuje do 17. ure. ko &e zaključi Prihodnji dan, 27- L m. bo obračun s kupci m oddajale sa bodo kupljeno oziroma izdražene kože divjih živali. Letošnji kožni e^jem bo bogato ^±l>~ žen s kožami vsoh vrst divja&nc in tako bo nudil uajboljso priliko, da iirtereiee'i tu krijejo svojo potrebo. Prvo polov ca 1.1927 bo doba katastrof Soglasna prerokovanja pariških vedeževalk. — Elementarne katastrofe, politične in gospodarske krize- — Polom boljševizma v Ruiifi. — Konec leta ponese preokret na bolje. Kakor vsa mesta po svetu, ima tudi Pariz celo armado prorokinj in vede-ževalk. h katerim se zateka pariški ženski svet po tolažbo, nado in nasvete. Med mnoidnr abskurnimi je tudi par takih, ki uživajo večji sloves iu h katerim se zatekajo tudi nioski. Samoumevno so med temi tudi vedno radovedni novinarji, ki so zlasti za Novo leto oblegali *e moderne Pitije, da povedo, kai pričakujejo od letoSnjesa leta. Zanimivo je. da se napovedi najbolj popularnih prorokinj v glavnih potezah vse ujemajo. Soglasno napovedujejo, da bo prva polovica letošnjega leta doba velikih vremenskih in drugih katastrof, doćim prinese druga polovica preokret na bolje. Najpopularnejša moderna proroki-nja pariškega Babilona ie Madame Elisa, ki šteje med svoje klijente tudi mnoge odlične politike iu finančnike, stanuje v lastni veliki uaUči na Montmartru in prorokuje ob luči črne sveče. Njena napoved se sdasi: »Začetek novega leta bo v Parizu pohi senzačnih škandalov. Pred seboj vidim razvaline, bedo in brezposelnost. Elementarne katastrofe bodo besnele nad zapadno Evropo. Evropa bo izfirubila vodstvo sve lovne politike, v kolikor je doslej še v njenih rokah. Sredi leta prinese s trmoglav-ljenje komunizma, ki se bo moral v Rusiji umakniti demokratičnemu režimu.« Elizina najhujša konkurentnija je Madam Brissaut, ki napoveduie: ^Groze nam poplave, potresi, kozmicne katastrofe. Japonsko bo zadel nov potres, Oivji prešič med sankarji V petek ie razburil prebivalce Ky-suckega Novega mesta na Ceskem nenavaden dogodek. Na bližnjem hribu so se mestni otroci popoldne sankali. Naenkrat sc se začuli prestrašeni klici: e Bežite, bežite, divji presič vas bo požrl!» In res se je pojavil takoj nato velik divji prešič, ki se je zakadil naravnost med mlade sankarje. Nekemu dečku je odgiiznil nepovabljeni gost del stegna Nastal ie splošen krik in strah,- iz mesta so prihiteli ljudje in zagnali ranjenega divjega prešiča v neko ograjo, kjer ga ie mestni zdravnik ustreli!. Takoj so pa uastale iuridične komplikacije. Divji prešič je bil v lovskem revirju nekega veleposestnika, potem je pa zašel v drugi revir. Priglasil se je takoj lastnik vrta, na katerem je bil divji prešič ustreljen, in zahteval, naj ga izroce njemu. Končno je prišel še oče dečka, ki tri tedne ne bo mogel sedeti in zahteval odškodnino za težko telesno poškodbo svojega sina. Kako bodo oblasti rešile ta pravni spor, še ni znano. Iz ljubosumnosti umoril očeta O pretresljivi rodbinski tragediji poročajo budimpeštanski listi. Ko je žandarmerija v ponedeljek zvečer pa-truljirala v okolici Solnoka. je vzbudil njeno pozornost mlad moški, ki je bil ves zmeden, je imei krvave roke in razpraskan obraz. Ko so ga vprašali, kje in kako ie bil ranjen, je prišel v zadrego in ni vedel odgovora, Žandarmerija ga je prijela in ga hotela odpeljati na njegov dom. Tedaj pa je padel mladenič na kolena in prosil naj ga nikar ne silijo, da gre domov, ker ie ravnokar umoril svojega očeta. Žandarmerija je ugotovila, da je siti govoril resnico. V kuhinji so našli ▼ praznični obleki umorjenega očeta z veliko rano na prsih in s nreklano glavo Ko je sin videl svoio žrtev, je skoro znorel in je prosil jokaje, naj ga pe-•JJejo stran. Ko se je pomiril, ie pripovedoval, da ie nedavno odšel od doma v Budimpešto, da bi si poiskal zaslužka. Tam je dobil anonimno pismo, da Ca njegova žena vara z njegovim oče« tora. Vrni! se je nato domov m prijel očeta. Ta ie sicer tajil da bi imel kako razmerje s svojo sinaho. naposled pa je v jezi zabrusil sinu, da ga bo žena za- hujši od vseh dosedanjih; a tudi Ameriki ne bo prizauešeno. Francoska politika bo stal3 še naprej v znamenju krize, valutne, politične in gospodarske; brezposelnost bo rapidno naraščala. £o le julij bo prinesel zažeUeno zboljsartic. Takrat se bo pojavila v francoski politiki nova oseba, ki bo v kratkem času potisnila v ozadje vse sedanje veličine. Anglijo bodo vznemirjali nemiri v do-minijonih. znnanjepolittčui konflikti in novi štrajkL Benjamin med slovitim! pariškimi vedeževalkami je lepa Madernoisdle Laplace, ki napoveduje kmalu v začetku leta v Parizu dva velika političua atentata, za vso Evropo pa elementarne katastrofe. Tudi ona prorokuje za poletje padec ruskega komunizma in s tem v zvezi velike mednarodne pretresli aje. Jesen pa bo prinesla zopet splošno pomiri en je. Madame Enot prorokuje iz zvezd; •Prvih šest mesecev pomenja dobo velikih političnih konfliktov in gospodarskih kriz. Najbolj bo po njih prizauaTeta Anglija. V Parizu iu po drugih v*feme-stih zapadne Evrope se bo razširila samomorilna epidemija, ki bo Zahtevala številne žrtve zlasti med trgovskimi in finančnimi krogi. Druga polovica leta prinese splošen oddih. Med Ameriko iu evropskimi državami bo dosežen zadovoljiv sporazum o ureditvi vojnih dolgov, Erancija in Nemcu a se bosta zbližali.^ Kaj prida nam pariške prorc^cinje torej ne obetajo. Koliko imajo prav. pa bomo še le videli. pustila iu da jo bo potem poročil on, oče. To je sina tako razburilo, da je z odprtim nožem napadel svojega očeta, Ivi se je poskušal braniti s sekiro. Sin pa mu ic sekiro izvU iz rok in sa ž njo ubil. Plačujte alimeote! Neko dunajsko sodišče ie izreklo* tc dni sodbo, ki bo gotovo razburila, mo* ški svet in bržčas dovedla do usta-no-. vitve posebnih obrambnih lis. Tik pred vojno je prišel iz Galicije tuv Dunaj Bernard B, se tam seznanil 2 mlado hčerko premožnega dunajskega trgovca in se ž njo poročil. Z njenim in njenega očeta denarjem si ie ustvaril dobro pozicijo, ki mu je med vojno pomagala do velikega premoženja. Bogastvo pa je postalo za rodbino usodno. Bernhard je dobil skomine pn i> velikem življenju^ in no velemestnih avanturah. Kmalu se je nasla mlada in lepa filmska igralka, ki je bila pripravljena ga spremljati na njeger vem potu. Žena s tem ni bila zadovoljna m se ie dolgo časa upirala, a ko je videla, da je vse zaman, si te hotela sama parkrat končati življenje. Vedno so jo rešili in zakonca sta se naposled razšla. Mož je bil obsojen, da mora ženi plačevati za vzdrževanje njenih otrok precejšnje afimente. Ker pa se za to ni brigal, ga ie žena tožila in dunajsko okrajno sodišče Funfhaus ga je radi njegove malomarnosti obsodilo na 3 mesece zapora. NCCAVICE z zn amko in ziaom najbolS^.najirpežMGjSe^ zato najcenejše Darujte za dijaške kuhinje Hmiston Stewart Ghamberiain umri lz Bayreutha poročajo, da je umrl tam v nedeljo popoldne anglonemški pisatelj Jfiouston Stewart Chamberlain. Pokojni Jo bil vnet zagovornik nemške pravice do nadvlade, dasi v njegovih žilah ni bito niti kapljice nemške krvi. Tudi njegova frankoiilska vzgoja je bila vse prej kot priprava za propagando nemške svetovne nadvlade. ^Stcvvart Chamberlain je bil rojen 9. avgusta 1855 v Plymouthu kot sin kapitana Williama Chamberlaina, ki je postal pozneje admiral. Svoja otroška leta jc preživel pri babici v Versaiflesu, srednjo štflo je študiraj na liceju v Parizu in na Cheltenham Colege v Angliji. Na potovanju po južni Evropi ie prispel tudi v Ženevo, kjer se je vpisal na univerzo. Ker je bil boleh en, ni mogel misliti na vojaško karijero, na tudi na znanstvenem polju se ni mogel z uspehom udeJLStvovati. Študiral je prirodo-znanstvo, pozneje pa filologijo in umetnostno zgodovino. Svojo karijero je končal v Ženevi kot bakalar (učenjak nižje akadernične stopnje). Tri leta poprej se je poročil s hčerko pruskega sodnega svetnika in od tistega časa je bil navdušen za vse nemško. - Bolelmega esteta je navdušila najprej nemška glasba. Da bi mogel študirati glasbo, se je preselil na Du-nai. In tako je nastalo njegovo prvo deto, posvečeno Wagnerje\rim glasbenim dramam. Cliamberlainov veliki življenjepis komponista Wagnerja je izšel v angleščini in francoščini. Nemški duh ga je vedno bolj osvajal. Pečal se je navdušeno z velikimi problemi nemške filozofije, izdal je obširno študijo o Kantu, o aziiskern svetovnem nazoru Ud. Jedro njegovega uaziranja je bilo izraženo v »Temeljih XIX. stoletja«, kjer pravi, da so ustvarili Germani vso sedanjo civilizacijo in kulturo. V kulturni zgodovini Evrope je priznaval Chamberlain samo dva činitelja: Židovstvo in Germanstvo. Slovanske rase sploh ni priznaval. Omenja jo mimogrede kot mlajšo germansko vejo. Iz te psihologije je moralo nastati prepričanje, da so »Hohenzollerji kot tvorci armad najvplivnejši demokrati v Evropi«. Židovski nevarnosti za evropske narode je posvečal sploh mnogo pozornosti in nemški hakenkreutzlerji so imeli v njegovih delih trdno oporo. Ni čuda, da so Nemci med vojno slavili tega angleškega renegata kot političnega in filozofskega genija. Njegovo angleško ime jim je služilo kot sredstvo za propagando v nevtralnih državah. Svetovna vojna je izpodbila Chamberlainovo naziranje. Pokojni je bil v drugem zakonu noročen s hčerko Richarda VVagnerja. Po vojni je živel v Bavreuthu kot živ mrlič. Gospodarstvo Sladkorni trg Sladkorni trsi so med božičnimi prazniki počivali. V tem presledku se je pa nakopičilo mnogo kupčij tako, da se je pričel prvi januarski teden z najvišjimi tečaji. V Newyorku so poskočile tudi cene termin-skega blaga za 10 do 16 točk. Porast tečajev je izkoristila domača in evropska špekulacija za večje prodaje in tečaji so kmalu padli na prvotno višino. Prehodno so se celo znižali za 10—15 iočk. Na cene je vplivala tudi vest, da se je sladkorna kampanja na Kubi že pričela. Do konca prvega januarskega tedna je obratovalo na Kubi že 100 tovarn proti 139 lani. Pričelo se je torej s polno paro. Prezident Machado je izjavil, da bo Kuba ohranila zaloge sladkorne trstike v dobrem stanju in da jih lahko vsak čas spremeni v sladkor. Ako bi hotele druge države izkoristiti omejeno kubansko produkcijo za povečanje svoje produkcije ali navijanje cen, bi Kuba lakoj vrgla na trg večje množine sladkorja in potisnila cene navzdol. Stanje sladkorne trstike Tia Kubi je tako, da lahko kubanska industrija izdela 5.5—6 mil. ton sladkorja. Zato so tudi arbitražni tečaji za december 1926 in januar 1927 nižji kot bližnji termini. Sredi preteklega tedna je promet na newyorški borzi nekoliko oslabel. Dnevni promet je padel pod 50.000 ton, dočim je znašal v ponedeljek 87.000 ton. Kubansko ocarinjeno pronrpt blago je notiralo v Newyo~ku 7. jan. 5.13, S. jan. pa 5.12, terminsko za januar 3.21 in 3.25, za april 3.28 in 3.32, za maj 3.37 in 3.40, za julij 3.45 in 3.49, za avgust 3.51 in 3.54. Enako sliko nud'jo tudi evropski trgi. V Londonu so padle cene do konca tedna za 3—i točke. V Pragi so poskočile cene za Usti na 245 Kč, koncem tedna so pa padle na 237.50 Kč denar. a —s Pragi za madžarske železnice. Madžarske državne železnice so razpisale nedavno licitacijo za dobavo večje m^ži-ne železniških prigov. 60% dobave so prevzeli domači dobavitelji, za 12 milijonov Din pragov je pa naročila Madžarska v Jugoslaviji Dobave so dobile samo one naše tvrdke, ki so že doslej dobavljale materijal za madžarske železnice. —g Stalna razstava industrijskih izdelkov v VinkovcUt. Na predlog predsednika Zveze industrijcev v Vinkovcih se otatije na vinkovskem kolodvoru stalna razstava industrijskih izdelkov. Namen razstave je opozoriti potnike na izdelke domače Industrije. J Delikatesna trgovina in zajtrkovalnica T. ŠTRUKELJ LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 5 NAZNANJA OTVORITEV TOČILNICE Točijo se: pristna štajerska in dalmatinska vina, pivo. vermut, malaga, konjak, čaj, rum, žganje in likerji. fYSf!kaAZal09a tinih ,ikerJev znanih tvrdk: Arko, Patria, Alko, Kelico, D/gay, Gessler- Jagerndorf, Levert (Holandska) itd., itd., itd. Vino v buteljkah tvrdke Baebler, letnik 1921 Velika izbira bombonov, keksov in čokolade tvrdk: Šonda-Beograd, Heller-Wien,TaImone, Ruff in Union. Razne tu- in inozemske ribje konzerve, marinirane ribe. Vse vrste paštet in konzervirano sadje. Pravi emendolski in bohinjski sir, Gorgonzola, shalet i. t. d., i. t. d., i. t. d. Vsak dan sveža šunka in drugo mesno blago, gorke hrenovke, žolča ogrska salama Gavrilović (Petrinje).' Garnirajo se fini narezki po solidnih cenah. Za mnogobrojni obisk se priporočam slavnemu občinstvu ter zagotavljam da bom vedno postregla s svežim blaaom in pristnim vinom. TONI ŠTRUKELJ nz postreiba* h Tvrdka Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov v Ljubljani javlja tužno vest, da je dne 1L januarja 1.1. preminul gospod Martin Dolničar družabnik in soustanovitelj tvrdke Pogreb se vrši dne 13. januarja ob pol 4. popoldne iz Usnjarske steze št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnega soustanovitelja ohrani tvrdka v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 11. januarja 1927, 1336 Edino najboljša darila so: - šivalni stroji GRITZNER tn pletllni stroji - DublCd - - - - Najnižje cene. — Tudi na obroke- — Večletna garancija. — Najnovejše opreme. 1U>L LJUBLJANA. Sv. Petra nasip 7. (Poleg Prešernovega soomenika za vodo.) Telefon 913. Pozor! 5 Patentni ALUMITT! Važno za trgovce z železni no, delavnice, auiogataže in kleparje. Aiurni« ijasta lo alna Šibica (Ldt-stange), brez varjenja, lahka v pera ba Poskusne pošiljke brez vrednosti. Cena 1 kg D n 105. Samo Sroizvaialec in prodajalec tvrdka irečko Goldstein, autome-han čka radiona, OSUEK L, Županijska 5/. BSŠOBŠBBBS RHEUMO 1/4 1 akutno in kronično, bolečine v kosteh, zbadanje, otrplost tilnika, krči v želodcu, glavobol, protin, ishias in vsake vrste nevralgijo zdravi uspešno RUSKI MELEM. Dovoljen od ministrstva zdravja v Beogradu Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdravilnost Obenem je pa tudi najcenejša vseh specialitet te vrste. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah naše dežele. Po pošti s povzetjem Dvorska apoteka Bogojevl6, Skoplje d&Mtm pogrebu satoo. Josipina Dolničar javlja tužnim srcem v svojem in v imenu svojih otrok Darinke in Milene in vseh ostalih sorodnikov, da je njen preijubljeni, srčno dobri, skrbni soprog, oče, brat, svak, zet in stric, gospod ITIartin Dolničar tovarnar in posestnih dne 11. januarja t. l.po dolgi in mukepolni bolezni, previden ssve-totajštvi za umirajoče blago v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 13. januarja 1927 ob polu štirih popoldne iz hiše žalosti, Usnjarska ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Rekvijem za pokojnikom se bo vršil v petek, dne 14. t. m. ob sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. ,7 V Ljubljani, 12. januarja 1927. Žalujoči ostali. VAŽNO! VAŽNO! Dame, pozor! Pouk krojenja in lastne? ga izdelovanja oblek za šivilje in dame, katere nimajo časa čez dan, bo v popoldanskih in večer* nih urah in se prične dne 17. januarja 1927. — Sta« ri trg št. 19, «KROJNO UČILIŠĆE*. Ljubljana. 66 99,999 999.99 Seštevanje! Računanje Burroughs Portable Dolarjev 180-— Brezplačno in neobvezno predočenje GlOSO wski i Co. ZAGREB, Bačkoga ulica 7 b Doberman (psica) osem in pol me* secev stara, rjave barve — ugodno naprodaj. — Poizve se: Janševa ul. 18, Ljubljana VII. 82 K otrokom se išče gospodična (Slo* venka). — Ponudbe pod Gospodična Slovenka/79 na upravo «Slov. Nar.». Sanke, primerne za vsakega športnika — prodam. —-Glince, Cesta II/2. 75 Lepa soba v sredini mesta se odda takoj. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 73 Pekarna U ZAGJIEBU u središtu grada sa 2 peći. veoma dobro uvedena sa dobrim mušterijama, sa lijepim lokalom, inventarom, te* lefonom itd. te sa lijepim i ugodnim stanom od 2 sobe i svih nuz p ros tori j a prodaje se veoma po« voljno, a daje se eventu* alno i pod zakup uz kau* čiju. — Upite pismeno i usmeno slati na adresu: Pekarna Ormuš. Zagreb, Petrinjska ul. 61. 67 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo išče mlad zakonski par. Plača za pol lota vnaprej. — Ponudbe pod «Stanova* nje/68» na upravo «SIov. Naroda». Prodajalka mešano stroke, dobro iz» urjena — išče službo bi a j gajničarke. — Pismene ponudbe pod «Blagajni* čarka/70» na upravo «S1« Naroda». t Fotiti globoke žalosti naznanjamo pretresujočo vest, da nam je dne 10. januarja ti ob 24 po kratki in težki bolezni, previdenega s tolažili sv. vera, ugrabila kruta smrt našega ljubega, nepozabnega soproga ln očeta, gospoda . Antona Mihaliček lastnika damskega krojaškega ateljeja Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 13. t m iz mrtvašnice drž, bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani. 12. januarja 192. Marija, soproga Tonček, sii< in ostali sorodniki ser Urejuje; Josip Zupančič* «-* Za »Narodno tiskarno*; Fran Jczetšek. -t Za inseratni del lista: Oton Christof. mm Vsi ▼ Ljubljani. 32