> PoMiinetii* Itn. K lfO Ob nedeljah S «♦— * J .TABOH* tnu dan, nmm J nedeljo in prašnikov, ob 18. mri % N d *-aio o m naulednjegu dne tei stene | mesečno po poiti & 20*—, n ine* j Kemstfo K 40*—, dentarljea na doa { K 22* -, pr^jeman v upravi h 20*—, la«orati po dogovoru. O O D POBTOTNA PAV T JEAN A.O T2T /tl . «mo6» w m apn>r. .TABORA*, J j KARIBOB, jaroiž.Tn ul les »Wr. 4. 4, BOR *»«li *••»*• «»»•****%*<* «»••»•« m m Posamezna tte*. S t*80 ; Ob nedeljah E 2*- 2 M URSl>NibT»0 se nahaja v Mari- ■ aorti. Jurčičeva uL. &U 4, i. nad Z aeropje. 1’eleioii interurb. ŠL 27ft. jj UPRAVA se aeli.ja v Jurčičevi • aliei iu 4, pritličje, deano. Tele- * on st. 24. 8HS poslnocekoriu iv « ona fcUrv. 11.787. J naročila brn denarja se na * dnira. — Rokopisi so ne ročijo. Z Leto: iil. Maribor, torek 7. februarja 1922. Številka: 30. Propadanje našega Primorja. Tik pred evropsko konferenco v Genovi je odstopila Bonomijeva vlada. Italijanska politika preživlja novo kri-zo.- Italija je starejša, že približno konsolidirana država. Pogoste vladne krizo tedaj nimajo tistega značaja kot našo. Jugoslavija jo v podobnem položaju, kakor je bila Italija v času Cavour-t'X, ?.1^.?-as 80 vladne krizo naravni preti esljajji, posledica velikega izenačeva-,u.ia raznovrstnih političnih in socijal-Uih sil, v Italiji pa so pojav kronične 'lciTOcIne krize. Italija ima življensko važna gospo-ciarskg in socijalna vprašanja. Te nerojeno kipeče sile neprestano rujejo Pod današnjo politično skorjo. Rimski izavniki večkrat le z velikanskim na-n m™ zauie^e nevarne luknje in raz-•?k °, da vsa ta kričeča nasprotja ne '*.’lliline,jo na dan. Mašila, ki se jih tem poslužujejo, so različna. Med ,'T’,8P«'dn. tudi umetnost navduševati «*ivalstv0. Italijan je po svojem tem-t^tneutu šangvinik. Ima živahno do-Mlijo, omamlja ga zunanjost, blesk, ‘j’ •*. ml. raza. Italijanski vladajoči krogi Poznajo vse 'meso .te umetnosti, če se vJo Pojavi resen, premišljen nemir, so p z na. delu ljudje, ki ga parirajo z Je n i mi paradami, proslavami in če -,!Ci' n. 8 pretepi. j.n požigi, a, navse-“■J-ouje se jim vendarle posreči presle-iti lahkoverno in nestalno italijansko i«rav° tor jo navdušiti za kakšno lepo tezo. , ■ h ndnrkolj v P-jmorju volitve, P','.. a>aio italijanski nncijonalističM lii-i' Pav, eiw Izročila o zmagi uta-•' te ue kulture« v »osvobojeni« deželi. S'?*} sl i listi čnimi finesami, na ka-ria , 3° itatihnski jezik +ako bogat, ' v'vn,io naslikati pomen teh »zmag« in Ja 'hr. Tudi v Radenskem je včeraj ponoči izbruhnila železničarska stavka V gornjem in Velika nesreča na Japonskem. laž v i._l r**“ a-va«...ra. uruzanna Mrsko snteiL f Jtal!jan dosegel moj-Na.>,.?agia velik, da, Internaeijonalna socljalistična konferenca. DKU Pariz, 5. februarja. Inter- ___________________ pacijonalna sooijalistična. konferenca za 50 odst. se oglaša iz vrst ifalijanskih neod-rešemcev v Trstu in Gorici, kadarkoli govorečo gospodarskih vprašanjih. Ve-t-vt-tt -v f * flno VPRje in mučnejše postaja to razo- DKU N 6 \v - Y or k, 4. februarja, čaranje. Ne bo dolgo, pa bo dobivalo »Associated Press« poroča iz Tokia: velik političen pomen. Lavina je zasula kolorlvor v ltoigrani Zakaj vsa jadranska obala, k? jo je pr osebni vlak, In je stal ravno na anektirala »mati Italija«, hiti k neiz-kolodvoru, 110 oseb je ubitih ter mnogo ogibni ekonomski propasti. Zaledje, od-Kinumn . -rezano od svojega prirodnega ozemlja, lodrazenje tobaka na Madžarskem. visi žalostno kot amputirana roka, ki . fr i - i1., T?.pe,s!ta’ 5’ fehruar- jc »mati Italija« ne oživi nikdar več. ja. L rad m list objavlja naredbo fi- Tu je potrebna regeneraci ia, treba je, rumenega ministrstva, s katero se 7,vi- da mrtva roka zrase z novim, narav-sajo cenei tobaka m tobačnih izdelkov. nejšim političnim in gospodarskim or- je sprejela predlog dr. Friedricha A-v« - • ••*«<•«. «,» m na cm velik da j dl«rjtt, da se bodo splcpne konference ni '.':® dcl Trave italijanske javnosti iTseh treh fhsekutivnih odliorov v Londonu, na Dunaju in v Moskvi bavilar razmerah in sle- To »firm*« ; . ‘“ '««umru.n m sle. ki v guba h cestam, Ten o bodrilo. '"° skr^rajo stru- Toda ta umetnost ima vedno T-w— Ko je Italija ^ 5 so Italijani in itnUjnnJP S Sz VGSOljad gvet se jiIn je treh le-ii^ni Tč™1' Dan°S’ P° ‘lobr*h ,0^nabh nadei navdnšoci» ne Senčilo obraze 6^? TaZ0^rRv^ ^ vdušuje y. , T!N 0 -S6 danc3 na- v,Italijo? Kvečjemu peščica Kalija ‘ViiU'°Gmi na 8Vj’ Toleda! a »osvobojeni doci« saimo s praktičnimi vprašanji, ki se ti- 6€ .'^šile danes ob 11 30 uri dop. in ob 17. čejo neposredno proletarijata.’ Sklenilo !lTi Topoldne v konklavu, so ostale so je, da se sestanejo v pondeljek okse- brezuspešne. kutivni odbori v Londonu in na Dima- Zlta odnesla Kronske dragulje ju, da se posvetujejo glede skupne fron- TIP P r a g a, 5. februarja »Prager Presee« izve iz zanesljivega švicarske- Stavka v Nemčiji. ?a vlTa.’ da 3® bivša cesarica Žita, ki DKU Berlin, 4. febr. Pruski, pre- pehalo na mogovni urad je zapleni! v berlinskem gji del kronsHh ^ f ŠV v "n?™’ področju vso zalotre in Vnni. JL* Sdraguljev, ki Jih je ganizmom. Ta organizem je samo in Volitve novega papeža doslej brez. jjedino le — Jugoslavija- uspešne* | Italijan&tvo našega Piimrvrja, or.ta- DKU Rim, 5. febr. Volitve, ki so Ilek stare latinske kolonizacije, uspeti politične in gospodarske borbe med slovanskimi, germanskimi in italijanskimi osvojevalci Jadrana, umira na čudni bolezni, ki se ji pravi: italijanski nacijonalizem. Hkratu z ekonomskim področju vso zaloge premoga in kuri- grof BerchtoldZ« ? ’ va, da ž njim preskrbi vsaj najvažnei- še mod P ®^Rievem naročilu Še obrate, ki so vsled^železu čaSke co Mo»Pravi1 na varno v Svi- stavke ostali brez premoga. tudi proshH dTa«oc®Tostmi se nahaja j D-KU lin’ 5-f6br- de- >FJ°- lavci so stopili v stavko, vsled česar po vlada We V?edn J' civa vse delo v mestni vrednost vse>h teh dragoce- vodovodu. Dobava plina je omejena na franko^^ ^ 25 švicarskih propadanjem primorskih mest Dropad? tudi italijanski duh... V ozadju pa vstr to naš kmečki narod, zdrav, jeklen, odporen. On bo vztrajal na svoji grudi, pa četudi s* vsa mesta izpremene r razvaline. In ko lx> tudi italijanska javnost izgubila svojo iluzije, ko ne bo nobenega netiva za navduševanje, nobetneiga poleta, nobenega ^interesa — mora nujno priti dan poštenega obračuna med ital i jan* slvirn in jugoslovanskim narodom, obračuna, ki bo poplačal vso usodepohie v&rehe današnje Italile....-» Stran % Iz seje občinskega sveta. Maribor, 4. februarja 1921. V soboto ob 19- uri se je nadaljevala v pondeljck prekinjena soja občinskega sveta. Na dnevnem redu jo bilo poročilo gospodarskega in finančnega odseka. Neka češka tvrdka namerava prenesti svojo tovarno za tekstilne izdelke v Maribor ter v ta namen nakupiti prostor pri Križevem dvora. Ker pa je po gradbenem načrtu mesta ta prostor določen za stanovanjsko hi-se, jG prosilci tvr*dka: »Rudarji cele republike se pravzaprav bore za interese eevernočeškili ra* da rje v, zakaj na Ostravi je skoraj 7A prišlo do sporazuma. Mnogo severno* čeških premogovnikov jo danes pasivnih, njihov premog je slab in manjvre; den, zato se slabo prodaja- Lastniki tamošnjih premogovnikov bi radi i1' boljšali rentabiliteto s povišanjem cen* Temu se pa upira gospodarska logika in tudi vsa javnost- Vlada, je libtela po* sredovati im je ponujala, da bi doplačevala na pasivne premogovnike. Tudi*1* ne gre. Prenehali smo doplačevati ua moko in sedaj naj začnemo doplačevat' na premog! Rudarji pa zahtevajo, da se 6edamje mezde no smejo izpremenitl oziroma, da se bodo ravnalo po cenah’ življenskih potrebščin. To stališče je ^ dobi, ko se vračamo k normalnim gospodarskim razmeram, nevzdržno, D' gleda, da rudarji še vedno mislijo Ito-kor v vojnem času. V današnji dobi mora odločevati o cenah in o mezdah situacija na trgu in šele v drugi vrsti cone živlieolskih potrebščin. Podjetja lahko plačuje visoke mezde le tedaj, Č0' to dopušča položaj produkcije. Če s® zmanjšajo pridelovalni in prodajaln'1 stroški, bo to vplivalo tudi na cene o-stalih izdelkov, tako da bi ravno tu* diarji lahko mnogo doprinesli k splošnemu in trajnemu znižanju cen, ki b'j bilo v korist njim samim in v korist vsemu ostalemu prebivalstvu. Rudarji1 morajo postati pionirji nižjih' cen, kaj znižanje draginje so mora začeti pri veliki produkciji, ne smejo pa to* stopati gospodarske ideologije, ki veljala v vojnem času im ki je s stali* šča produkcije in njene pocenitve to* akcijonamo in monopolistično. V da* nošnjam konfliktu ne gre za boj radarjev s premogovnimi posestniki, mar* več za to, ali bomo lahko pocenili produkcijo, omogočili konzumentu zn ozri* življenje, za, to, ali bomo ohranili izvo® in zaposlenost ostalega industrijske#^ delavstva, za to, ali hočemo konsolidacijo in mirovno delo ali ga nočemo!* ~ se že pečajo s tem problemom. Posledica tega bo, da bo jutrišnjo mesto mafli podobno današnjemu kot je dane« zuh1* kafrah »naselbina v Newyorku, Pari®® ali Londonu. Bodoče mesto b*o stekleno —- pred" stavljnlo bo velikanski steklom hrib* podoben polkrogli, ki se bo dvigal ravnine, kakor da poziva naravo, če to upa tudi ona napraviti kaj takega, to vendar, ta velikanska steklena kupol* ki bo pokrivala mesto, bo priproste strakcije. Zgrajena bo potom take n10/ tode kot'jo na pr. uporabljajo Eskitob ko gradijo svoj »iglu«. En kos leda I117" ležijo oni vrhu drugega, zgrade posloi7* je, špranje so polije z vodo, ifi starto0 in hiša je za zimski čas tak«., da ni treba boljšo. Bodoč zidar mesta ne 1,0 i rabil ledu temveč izbrušene kose stek* ! la, kateri bodo s posebnim prozonito* cementom prilepljeni skupaj- Visok* močni in krasno izdelani stebri hod0 nosili velikansko stekleno kupolo seboj. In deli kupolo l>odo urejeni tak0' da se jih bo dalo z lahkoto zamen iM1' ali priložiti zraven še drugo, če bi 09 mesto širilo. Pravilno izdelano steklo !9 silno močno, tako da se v bodočo ne b0 rabilo kakega posebnega jeklenega °* grodja, ki bi branilo svetlobi dostol1* Mesto bo predstavljalo očarljivo k to* sen cvetličnjak Marib&r, T. fgfirsarja VSTS. 'Sfrsn fr Zanimivosti. 'Čudne navade velikih mož. — Katere violine so boljše — stare ali moderne? Nova navada v Berlinu. Julij Cezar, vladar velikega cesarstva in eden najmogoonejših mož svojega dneva, je bil plešast in jako občutljiv radi tega dejstva. Revež je tako tugoval, ker se mu je glava spreminjala v polno luno, da je zbolel od žalosti. Ko je zvedel, da je ni več pomoči — »Elsafluida« namreč še niso poznali tedaj! — je ukazal, da se inu napravi zlajto krono, ki bo dovolj velika, da pokrije vso plešo. To krono je potem nosil ob vsaki slavnostni priliki, čepi av mu jo prizadela obilo bolečin. — Danijel Webster je imel čudno-navado, da je barval glave svojih krav. Uboge živali so kak dan imele rdeče glave, drugi dan modre, tretji dan jih jo h‘ p;epi<'.-kal z zeleno. Novost tega ga je tako zabavala, da je,ob vsakem Prostem času vzel posodo z barvo in čopič in je podaji da prenovi »obrazs« svojim rogoglavkam. Neštetokrat se je do so!« nasmejal začudenim obrazom svojih prijateljev, ko so zrli čudno 2i-'■ali. — Napoleon se je v prostem času mučil s sestavljanjem »ključavnic« in podobnih »ugank« yz žico in drugih potrebščin. Po cele ure je včasih presedel in se mučil, da izgotovi kako stvar tako spretno, da je ne bodo mogli njegovi prijatelji rešiti. Umevno je, da je pogostorlia našel kdo, ki je uganko takoj razumel, pa se je le navidezno mvu-.il, da tako razveseli Napoleona. Slednji je pa trdil, da^so take igračo najboljša stvar za odpočKek trudnim niožganom. — Ruski car Peter Veliki je bil najbolj srečen, kadar ga je kdo T^opeljaval okoli v samokolnici. Trdil je, da je taka vožnja najprijetnejša Kadar se je po kampanji povrnil domov v številnem spremstvu, je takoj naročji, da pripravijo samokolnice. Pa fco posedli v nje visoki gospodje ti cilindri na glavah in lakaji so jih prepel j avali som m tje. Večkrat je obiskal v_ laki »kočiji« tudi velika mesta. — Viljem Osvojevalec je kazal divjaško nrav. Nobena, stvar mu ni dala toliko njžitka« kot pogled na pasji boj. Da s c mu ljudje prikupijo, so mu cd vseh Rij'ani dežele'posijali naj divje j še pse. Od teh je potem izbral najsilnejše in itajdivjejšo in jih spustil potem v obzidna prostor ter opazoval njihov boj po cele ure. V njem se je poznalo pristno nemško svojstvo — divjaštvo in naslado nad krvjo. — Jurij Washington, a-meriški general in pozneje prvi ameriški predsednik, je imel veliko veselje vzgajanjem in dresiranjem mladih’ ]j*ic. Lov na lisice je zelo ljubil. Mlade živali je vzel domov in jih naučil .rasnih spretnosti, da je ž njimi potem razveselil svoje prijatelje- — Francis Ba-f’on je bil tak ljubitelj lepih oblek, da je ves svoj prosti čas porabil samo s s tudi ranjeni novih krojev. Tekom svojega Zunaj na deželi ho razsajala zima in kraljevala nad naravo in glej tu sredi snežene puščave bajni trapi čem. vrt, vrt 'ujnega zelenja, ki obdaja lična stnno-®f.ia prebivalce^. Ulice tega mesta so široke, nokVite s Prožnim asfaltom. Ob vsaki strani n.icc je dolga grodica bujnih dreves ali P ostrega ovet,ja; ki razširja na vse strani .svoj opojen duh. Čebele in veliki me Julji, unportirani iz tropiČnih dežel ' jajo od cveta do cveta in -povečav lepoto kraja in lepoto cvetlic. Lahel Prjjeicn veter pihlja, katerega ustv .la.io neslišne veternice, ki brnijo up r/p vršno voljo elektrike naprej napicj. A ontilacija je v mestu mej kur najmodernejše. Tu vidimo , cevalr.e napi a ve. kakoršnih se ni vn v onih letin, ki so sledila nepos.v. veliki sv&tovm vojni. Posebne elek> ene naprave imamo, ki napolnujejo s statistično elektriko In bran Prahu, tla bi kvaril zrak. Steklo " ostaja radi tega čisto, toda za eventualen prah. ki bi so nabral njej ;ie preskrbljeno. Steklo se automatično s posebno pripravo, ™rohrana i* glavne električne trale. Strah jo vladal v začetku, bojaaoŠSalo kisika v zaprtem 1-^računalo se je. koliko kisika W rasm*e * mesh* m Jvoliko se ca bo dobilo c vidc le-čavajo k ir-porl in ejcna prezra-slo dno Tl-.. .. O- branijo kupole vsak na umije ki jo cenile da mestu, t bodo samem ventilacijo, časa Je napravil več kot 1200 načrtov za razne obleke in nekateri od teh so bili zelo smešni. Ako ni mogel dobiti nobenega prijatelja, da bi oblekel njegovo obleko, je našel število ljudi, katerim je plačal, da so se oblekli v tiste groteskne kostume in paradirali po cestah v občen smeh ljudi in v njegovo veliko zabavo. — Predsednik Cleveland je imel navado barvati otroške igrače in razne dele svojega pohištva, katero je včasih povsem pokvaril. Včasih je v krogu malčkov iz Bele hiše presedel po cele ure ter jim barval igrače z naj-živahnejšimi barvami. — Znamenit a-meiiški pisatelj Fenimore Cooper, ki je & pisal krasno delo »Vohun« (The Spy), prevedeno v slovenščino poleg mnogih drugih spisov, m nikdar rcoo-sl pisati, če ni žvečil pti *.-tu gumija Kakor so tobakarji sužnji tobaka, tako je bil on suženj p.iKoira. Kupil ga je naravno po deset J/untov skupaj. — Chateaubriand je svoja dela vedno diktiral bosonog. Elegantno opravljen je korakal gori k> doli po preprogi v svoji sobi 6i»1o bos in narekoval. — Skladatelj Gluck je komponiral samo zunaj na svežem araku. Kad,ar ga jo obšel duh glasbe, je zavlekel svoj klavir na trato pred hišo in tam zlagal lepe harmonične skladbe. — Bossuet je vedno delail z vročo brisačo tesno ovito okoli glave. Balzac je bil vselej oblečen v meniški halji, kadar je pisal svoja znamenita dela. Gautier je nosil škrlatni plašč, Milton pa rjavega. — Kadar je Lord Derby prijel v roke pero, da piše, je vedno zobal v žganju, namočene črešnje. Brez njih ni mogel pisati. Kadar jo pa pisal Byron, je moral jesti znane podzemske gobe gomolj-ke. * Cesar bi človek' ne verjel, je lesnica-Vedno slišimo o krasnem glasu violin, katere so izgotovili pred par sto leti italijanski mojstri. Pripoveduje se nam, da so v vseli’ ozirih boljše, kot najboljše moderne. Da se dožene, če je to res, so naipraviii nedavno v Parizu zanimivo poskušnjo. Izbrali so šest najboljših starih violin in šest najboljših modernih. Med starimi inštrumenti so bili izdelki Stradivarija, Guadagni-nija in Amalija. — Vseh dvanajst violin je bilo numeriranih in glasovalo se je, po kaikem redu bodo igrano. Nihče drugi ni vedel po kakem redu bodo igrane kot v to izvoljeni odbor. Izbralo se je skupino priznanih violinistov, ki so morali zaporedoma igrati na vsaki violini v temi, tako, da niso nič vedeli, katere vrste violino ima.jo v roki. Občinstvo se je istotako nahajalo v temi, godbo je slišalo, violine pa ni videlo. Omeniti je treba, da je bilo občinstvo sestavljeno iz samih' glasbenikov in glasbenih kritikov. Ti poslednji so potem volili za vsak’ posamezni inštrument. Ko jo bilo preiskave konec, se je pogledalo rezultat. Moderne violine so zmagale popolnoma in tako dokazale, da so v vseh ozirih’ boljše kot mnogo hvaljeni italijanski umotvori. Množina je zadoščala povsem. V slučaju da bi pa zdravniški preisliusi dognali, da človek no dobiva zadostno množine kisika, se istega takoj pošlje iz velikih tenkov pod zemljo skozi dovaja lne zračne cevi. Tovarne, ki so prej kazilo mesto, se nahajajo sedaj oddaljene. Tudi v teh je opaziti radikalno izpromembo. Vse je preskrbljeno za človeško varnost, povsod največja čistoča. Delo opravljajo večinoma stroji, katere človek le nadzira. Krasno je. To ni več delo, to je počitek! Nemogoče je popisati,, kako veliko se razlikujejo današnjo tovarne od nekdanjih mučilnic in znojiinic, katere so se nahajale na svetu za časa velike svetovne vojne in mnogo let pozneje-. Tedaj so se nahajale vprežen i k stiojem človeški sužnji, danes so prosti ljudi«, ki poznajo svojo dolžnost. Seveda tedaj je bila človeška dražba vse dni*aJtea nego je danes. Tedaj je bil slavljen sužnjedržec, en žen.i pa ymam9rv»n. Kako čudno so nam to 7AJ Steracs — oni, ki je delal, je bil zanič*irrr.&. tisti, Bledela! in lje živel m Jkmtke 'deSujo-čih, je bil slavljen }n «poštovaTT-. — Kdo si more predstava ti večjo WU-fltočo! Kaj bi so neki agoff^o dne* Wo* voku, ki bf so dranll živeti ed trrln dragih! Sicer je pa sploh’ »hotno mistHS nn tako možnost' v takem popolnem družabnem redu kot. u* . Od začetka sedanje zime Je življenje v Berlinu postalo neusmiljeno drago. Vseobča beda je prisilila Berlinčane, da so se oprijeli jako nove mode: v slučaju pogreba, krsta ali celo poroke se pošlje klobuk okoli poznanih in nabira darove, da se pomaga poplačati velikanske stroške, ki ob takih slučajih nastanejo. Ako se pripeti smrt kakega uslužbenca v kaikem uradnem poslopju, se takoj zabeleži imena vseh drugih uradnikov in uslužbencev tam, nakar so kolekta pri vseh in vsak prispeva. Kadar umre kdo v veliki najem, hiši, se nabira prispevke pri vseh družinah, ki stanujejo v tisti hiši. Če se smrt primeri v okolici mesta, se gre pobirati prispevke v vse bližnje hiše. Isto se godi v slučaju bolezni in kakor rečeno v slučaju krstov in tudi porok. Roparski umor pri Ptuju. V soboto popoldan so našli, v njegovi trgovini v Budini pri Ptuju u-morjeuega in oropana 361etnega trgovca z žitom Riharda Rosenberga. Roparski. umor se je izvršil, kakor se je doslej ugotovilo, takole: V soboto zgodaj zjutraj so prišli štirje neznanci k Ro-senbergu, ko se je še nahajal v postelji, v njegovo stanovanje ter ga naprosili, naj pride v trgovino ter prinese s seboj denar, ker bi mu radi prodali voz jajc. RoLsen.berg je res vstal ter se čez kake pol ure podal v trgovino. Ko pa je vstopil v trgovino sta ga nenadoma napadla dva izmed četvoriee, mu zadrgnila vrat z vrvjo ter ga z nekim topim predmetom ubila. Morslca sta nato preiskala Rosenbergu vse žepe, mu vzela denarnico, uro, prstane in listnico s približno 10.000 K. Med tem, ko sta ta dva vrš ji a svoj strašen posel, sta druga dva stala pred trgovino na straži- Po izvršenem, zločinu so se vsi štirje odstranili ter brez sledu izginili. Orožništvo je uvedlo takoj najstrožjo preiskavo, vendar pa doslej še brez uspeha. Najtragičnejše pri celi zadevi pa je, da se nahaja Rosenber-gova soproga že nekaj časa bolna v nekem sanatoriju v Celju, njun edini otrok pa v bolnici v Ptuju, Mariborske vesti. Maribor '6. februarja 1922. m Mariborske obrtnike še enkrat o-pozarjamo na velik obrtniški sestanek', ki sc vrši danes, v pondeljek dne (J. febr. ob 20. uri zvečer v dvorani restavracije »Maribor«. Govoril bo minister n. r. g. dr. Vekoslav Kukovec o socijalnih zakonih s posebnim ozirom na obrtništvo ter o načrtu zakona o od-goji in zaščiti obrtniškega naraščaja. Pozivamo mariborske obrtnike, da s častno udeležbo tega za nje važnega predavanja dokažejo, kako visoko znajo ceniti svojega prijatelja, ki je že tudi dejansko pokazal svojo veliko naklonjenost za obrtniški stan. rf' Hiše so tudi zgrajene iz stekla, zalo je v njih tako lepo svetlo. Mraka se ne pozna in zato tudi ne bledice* ki prihaja radi pomanjkanja solnčnili žarkov. Seveda visoke zavese se nahajajo ob prozornih stenah, da zakrijejo na željo stanovalcev njihovo privatno življenje pred morebitnimi radovedneži zunaj- V vsaki hiši se nahaja brezžična priprava, ki prinaša vse poslednje vesti iz prostranega sveta. Ista priprava nam prinese v hišo melodije mestnega orkestra in petje o(pere. Na sprehod gremo malo. Kako prijetno je hoditi med palmami in tropi&nim zelenjem! — Toda čo ee ne maramo sprehajati več, so nam na razpolago tihovozeči električni au-tomobili. Lahko se tudi vsedomo v prijeten čoln in so popeljemo nekoliko po bajnih tolmunih, ki se nahajajo v raznih krajili mosta. Ne smemo se ba/fci vročino sredi poletja. Ventilacija deluje dobro, poleg tega imamo tudi nevidne hladilne priprave, ki vrže svoV nalogo automatič-n#- Temperatura in vlaga v zralcu je enaka, le za spoznanje je prva nižja tokom A»e ffot v poletju. Tudi v ■rtanovanja Abivajo ljudje toploto i* velike centrJto. Premoga ne poznajo Ijtfdje v hišah’- Cemn jim bot Kuhajo lahko 7, elektriko, toploto za gretje sob dobijo <*J idnuBod* ..Pj&oooga ao raJbido.. m Klerikalni kameleon. Kakor nas uči prirodopisje, kameleon ni preveč lepa žival ter ima to svojstvo, da iz-preminja svoje barve. To je vsekakor praktična lastnost, akoravno nas uče prirodoslovci, da kameleon radi tega mod živalstvom ne uživa posebnega u-gleda. Ako kdo na kmetih naše dobro vemo krščansko ljudstvo še hujska na to, da svoja jajca mleko itd- mešča nom drago prodaja, ako kdo kandidira na programu Slovenske kmečke zveze s geslom: Kmet naj kmeta voli! kakor dr. Vrstovšek in Zebot. in ako ta kot občinski svetovalec v Mariboru rohni proti draginji živil na trgu — je, to morda tudi praktična lastnost, posebnega ugleda seveda tak človek in taka stranka ne more uživati razven pr» popolnoma zabitih' ljudeh. m Klerikalci proti delavstvu. Vi kratkem namerava prenesti neka češka tvrdka v Maribor svojo tovarno za tekstilne izdelke. Ne le, da je tako podjetje za razvoj mesta in v narodnogospodarskem oziru velevažno, bo zaposlila ta tovarna krog 600 domačih delavcev. Klerikalci se sicer ob vsaki priliki bijejo na prša, češ, mi smo za delavstvo, pri nas je rešitev zate, uboga para, toda tam, kjer bi to morali! tudi dejansko pokazati, imajo svoje »pomisleke«. V zadnji občinski eeji so hudo napadli, demokratske odbornike, ki so priporočali to tovarno ter zmerjali tudi socialiste, ker so glasovali zato. d? je treba temu podjetju iti na. roko. Pri tem se je posebno odlikoval bodoči Mesija, klerikalni poslanec Zebot. Živel krščanski socijalizem. m O mariborski mesarjih se je raz vila. v zadnji občinski seji živahna debata. Aprovizacijski odsek je poročal, da pokupijo mesarji v klavnici vso srevesno mast, ter jo ali izvažajo, ali pa ^stopljeno proda jajo za pravo mast. Občina je izvoznica.rje že večkrat po-»vala na razgovor, da bi ji prepustili to mast, toda izvozničarji — domači me--sarji! — se temu vabilu niti odzvali ni« so. Obč. svet. dr. Verstovšek je napadal vlado, ker je ukinila občinska sodišča. Menda je že pozabil, da so ravno on ir njegova stranka glasovali v občinskem svetu za to, tla se občinska sodišča ukinejo! Občinsko sodišče je imelo vsaj to dobro stran, da so se ga bali, sedaj pa mesarji' ljudi mečejo kar na cesto. —* Njemu je celo njegov pristaš, nek mesar v Vetrinjski ulici — ki ni vreden, da bi ga imenoval — kakor se je izrazil dr. Verstovšek', ko je poslal za časa svoje bolezni k’ njemu po meso, zabrusil;, ^ Soli er a.uch iv as anderes fressen!« (Naj tudi kaj drugega žre, ne samo meso!) Predlagal je, naj se mesarjem za-brani v klavnici klanje za meso- Mali mesairji so v isti stiski, kakor občinstvo, ker domači velemesarji, ki so se združili, sami podražujejo cene. Najeli so skupno hladilnico tvrdke Himmler, za katero plača jo mesečno '280.000 K najemnine. Hladilnica mesfa e klavnice vsled previsoke temperature (—So) n? niti ne rabijo drugačnih peči za Kurivo. V mestu vlada sreča, radost in zdravje. Ne pozna se muli, ne komarjev niti drugačnega mrčesa. Sanitarne razmere so strogo vzorne*. Za čistost je povsod preskrbljeno v najvišji men. Vse je lepo in čarobno, toda človek mora videti na svoje oči, če hoče popolnoma zapopasti to sliko- Človeštvo je prišlo do vrhunca svojega razvoja in to pomenja n.jogo ver najvišjo srečo. Tako sanja človek’ o bodočnosti mo* dernih mest. Se bo li zgodilo takol —< Mogoče je, nobena stvar na svetu ni voč nemogoča, pe le ni nasprotna nespremenljivim zakonom prirode. Dej« stvo je, da bo nekoč način človeškega življenja vse drugačen nego jo danes. Svet je še vedno »solzna dolina« in človek ho sam s svojim trudom spremenil to dolino solz v dolino veselja. Radikalnih izpremomb bo šo treba, nešteto solz bo še teklo, toda ta namen se bo dosegle in srečen bo človek, ki bo tedaj živel na svetu. In človek bo to izvršil ne a pomočjo zlafa, ne s pomočjo bogov in duhov, temveč s svojim delom in s --v^jirn n-mmom urarroor. v reortiarra tvsi- tUUNKtKZss>c-\, r. 'ivatvai pripravna aa sfiramjevamije mesa In ta-Jco jim ne more niti občima sama delati u, {kamkarenoe. Vsa slovenska mesta bodo jmola v Ikraitkem skupno zborovanje, na jfcaterem se bo razpravljalo, kako bi se naijtrapešnejee uredile mestne aproviza-cije. m Slovensko obrtno društvo in SLS. Mostni pogrebni zavod je razpisal popravilo pogrebnih votzov ter poaval Slovensko obrtno društvo, naj predloži oferte. Član Slovenskega obrtnega društva, kolar g. Josip Stajnko je skupno z drugimi za popravilo potrebnimi obrtniki, kakor kovači, tapetar-ji itd. predložil proračun, bi '/naša 98.000 K ter se oljenem zavezal, da izvrši delo pod nadzorstvom mestnega' »pogrebnega zavoda. Bilo je še par drugih ofertov, lci pa so-bili man j ugodni. ■Vsi so bili za to, da sc ponudba Slov Kino. in naijcemejše čistilo za čevlje- Dobrot- f univerze vzbuja v Mariboru vedno več j ljivi podjetnik gosp. Rudolf Sabukov-! pozornosti in je samo želeti, da bi vide-1 šek, kaipetan v pokoju, se je zanaprej’li v dvorani več ukaželjnega delavstva! J X. Mariborski bioskop. V torek, \ zavezaJl odidati od čistega dobička po-;Gospod dir- Makso Kovačič je v enotir-jsr0(jo in četrtek se predvaja v I. Mari-novni prispevek v prid organizaciji in-J nem predavanju razvil postanek, raz- ] borskem bioskopu krasna drama v G validoiv. Zato je želja mariborskega u-,voj in pomen jugoslovenske narodne ' dejanjih »Mariom« s'Franccstjo Bcrrini druženja invalidov, da bi se to kremo ;pesmi. Poljudno in lopo je razložil nje- jv glavni ulogi. Nastopajo najboljši ita-z znamko »Ligrki« ki jo izmed vseli no sestavo in značaj. Posebno pozor- • lftameki igralcu Posnetki so jako kras-najboiiiše in najeenojše čistilo za čevlje 'nost je posvetil bogati »junačiti« epo-jni, posebno naravni, oprema je moder-čimbolj uporabljalo. [poji srbskega dela našega naroda tearfna., vsebina, ki kaže življenje igralko, m Popravek oglasa. V sobotno na--prečita! na koncu ono najkrasnejših:5 je jako napeta, tako da uvršča ta film znamilo o prodaji trgovine Preac & znano posem o smrti matere Jugovi- S med najboljše. V petek prične največja Šoštarič se je'urinila napaka. Prodala j cev. Predavanje je bilo zelo zanimi- historična drama filmske umetnosti sta trgovino v Gosposki ulici št. 4 in ne j vo. »Danton«. št- 40. 1 i Izobraževalni tečaji. Ljudska univer- —----------------------------------- p* m Velika kavarna. Ob 17. uri po- za namerava prirediti poleg običajnih Listnica npravnistva. Mariborskim poldne čajanka s koncertom v »Klub-; preda-vanj posebne tečaje, v katerih hi naročnikom Aleksandrove in Prešerno-baru<- • j se podalo onim, ki niso obiskovali sred- ye alice ter Krčevine naznanjamo, da m Cestne nezgode. Včeraj in danes njih šol, sistematično zaokrozeno zna- 30 zbolela laznasalka Jandl, pa bo lo se je vsled novo zapadlega snega, veči- uje, 'ki spada k splošni naohrazbi. Za- dobili pai dni »Tabor« po posti- Prosi* noma vsi od malomarnosti hišnih po- snovana sta dva tečaja. Podrobneje mo potrpljenja.! in urednik Božidar obrtnega društva sprejme. Le SIjS s sestnikov, ki ne očistijo pravočasno bomo o tem še poročali- Prijave za pr-) poslancem Žebotom na čelu je protesti- J pločnikov, kakor je predpisano, zgodilo vi tečaj sprejemata že sedaj tajnika j s-ala, češ, čemu. naj bi ravno. Slov. o-i več lažjih in težjih nezgod in nesreč.: gg- pnx>f. Favali bW.no društvo izvršilo ta dela, ko ima-‘Izmed težjih omenjamo sledeče: Osem-j Borko. mo v Mariboru dovolj drugih obrtni-1 inšestdesetletni v Dravski ulici št. 15,----------------------------- Jcov. Res je dosegel, da se delo še enkrat stanujoči trafikant Ka jetan Pavlič jo razpiše, češ, da ni bilo,pravilno razpi-j-padel Včeraj zjutraj krog 7. ure na) sano. Zapomnite si. slovenski obrtniki, Glavnem trgu v bližini velike kn- j to postopanje klerikalcev, ki liopejo varne tako nesrečno, da si je zlomil d- monda Nemcem preskrbeti zaslužek-; .^no roko nad laktom. Rešilni odd-ga je I prepeljal v bolnico. Danes zjutra j krog j pol 6 ure pa je padel na Tržaški cesti j triintridesetletni dimnikar Viktor Volkci' ter si pri padcu zlomil levi komo Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozira. Hmodno gledališke. Repertoar: Ko lwido zopet, prišli k vam beračiti glasove, se »pomnite na to in jim pokažite vrata. m Prva marionetna predstava, ki . _ ___________________________ <=.._ •30 je v nedeljo popoldne priredil rala- lec. S posledn jo močjo sc je zavlekel še j repriza »Strička Vanje« v petek. V Torek 7.: „Za narodov blagor “ Ab. C. Sreda 8.: »Kjer Ijuheien tam Bog . . .“ i ,Volkašin“. Premijsra. Al), li. Celrlek 9.: „Mam’/elle Nitouche*. Ab. A. —0-■"* G. PosB'ano.* primariju dr. Černiču! <1 inski odsek Sokola s pomočjo »češke ira kluba« sokolskemu naraščaja in de-ci, je izborno uspel. Obširnejše poročilo bomo še priobčili- m Udrfiženje vojnih invalidov, pokrajinski odbor v Mariboru, se zalili val ju je podjetju »Centra« za izdelovati je kemičnih produktov v Mariboru, Glede na poslano z dne 5. februarja 1922 v „Taboru“ izjavljam, da Vam n« j morem slediti na neumestni, do Vas Z3* j črtani poti. Vaš dopis pa pozdravljam v j toliko, ker stopate s pravim obličjem , -l Je pohtajal° 'edno ^ tako jasno^kaj mu jo treba storiti. Sinovska dol« li udal, saj ti pred njim so bili vendar tudi ^ , . g t, ko • j k-,atkoffa atrujcn-e. žrtos* ** & Ul<*la, da se žrtvuje za očeta. 2o v Sikitf nnacil se je ter se vrgel na drusctfa; toda i he-fv® ” ' , .1 J gu stoai: in dvignil je proti njemu svoje prazne očesne vdolbi- j trgovina kakor kup podrtije in razvalin. Častitljivi je na v tako nu«ti a« ^‘položil glavo v dlan m pričel plakati. Toda njegovo ! Pred hišnim pragom je ležal berač, kup cunj iff so razložiti celo zadevo tako, kakor je bila v resnici; leda Ui ’ ,P° ' ’,av ’l,il*r£v 1,1 slopcev, !1 ohi, kratj( nj ganil. Bil je oni, kateremu je bil iztrgal cunje s zaman. Sodnik je bil vajen soditi ljudi z njihove naj* li" 'tV’ ?1 Se ^or inu A1 notel dati svoje■ prsi. Gospod Ni ga je spoznal na prvi pogled. Bil slabše^ strani. Zakaj naj bi mislil zdaj drugače? Za< cere. _ l je mrtev. Med cunjami mu je tičal v prsih' nož, k ate- Pian je ponujal sodniku veliko vsoto za izpustite^ Gospod Ni so je'stresel od grozfs ob tun spoznan ju,1 rega rezilo ;ie bliščalo y zraku jutranjega /olnca. sivega Nija, kateremu bi ječa lahko prinesla smrt< ki je tako nenadoma vstalo v njegovi duši. Trudoma! »Končano je,« je rekel Ni trudno ter so vrnil na- Sodnik se jo smehljal hudomušno ter pripomnil, da se je rešil nazaj v polumrak svoje trgovine, za 'njim' zaj v hišo. Predobro je'bil opazil gručo ljudi, ki je jo jotniški zrak za vso hudodelce enako zdrav, zatri pa je udrla peklenska truma s n1 rti oosv^čenih, napol stala grozeče, kakor stena krog mrtveca, mrmrala za- sc J]0 more napraviti izjeme, naj se imenu jo gospod mrliških beračev. Kakor blazen je božal Ni, kolikor so j molklo ter iztegovala roke proti Niju, pred katerega zločinec Ni, ali kako drugače, mu dopuščalo staro nogo, nazaj v ozadje, zapahnil hišo je umrl revež. j (Dalje prihod-j'č) Cehtralna carinska blagajna v Mariboru i Mala oznanila. potrebuje enega 1 žanne ure' nr*,'iziisto in 5 pripravnika Apne ure, precizijsVo in stenske popravi’.! najsoliilneje tvrdka K. Bizjak, Maribor, Gospo-• ka ulica 16. 64 POGOJI: 1. Jugoslovensko drživljanstvo! 2. Gimnazija (reallta) z maturo ali 3. Štiri razredi gimnazije (realke) in absolvirana trgovska iala ali akademija. — Prožnje s potrebnimi prilogami, naslorljene na Glavno carinarnico v Mariboru rposlati najkasneje do 15. februarja 1922. — — — 180 Sprejme se knjigovodja starejša, resaa moč, za podjetje v Mariboru. Pogoji zelo povoljai. Le r«s*l reflektanti, kateri bi zamogli čim preje vstopiti, naj pošljejo poaudbo, ako mogoče s sliko, na poštni predal št. 18, Celje. 158 3—3 Dobro idoča tvrdka i££e posolilo i 50—100.000 Din. proti S—10% obresti. Ponndbe na upravo pod St. 179. 179 3-1 Lepi figurantni konji se prodajo. Kobila, visoka 16 pesti, L3 let stara, konj visok 16 pesti, 14 let star. Vpraša se v blagajni okrajnega glavarstva. 176 S B i i i i id 1 i § S Zahvala. Vvem onim, ki so v tako velikem Številu prihiteli od bli«u in daleč, da ukažejo blagopokojniku Dr. Stanko Ruprechtu poslednjo čast, nam pa toliko sočustvovanja se naj-i krenejše zahvaljujemo. „ Posebno zahvalo smo dolžni p, primarijn dr, Černiču in sr. dr. Lavriču, ki sta mu nad vse požrtvovalno lajšala trpljenje, g. vodju primariju dr. Robiču, orl čigar mnoprobrojnih dokazov piettto rinm ostane zlasti njeROv izbrani govor v trajnem spominu, častiti duhovščini, peirskemu iboru za ganljivo žalostinke, Gasilnemu društvu lrebnje in Ponikve, telovadnemu društvu Sokol Trebnje, Mirna in St. .lanž, prav iskreno zahvalo tudi odličnim udeležnisom i* Ljubljane in Novega mesta in vsem darovalcem prekrasnih vencev Maribor - Trebnjo, dne 6. febr. 1922. 182 Žalujoči ostali. Podpirajte Jugoslovensko iatico! U»talk i*» izcUiateli; Konzorcli »Tabor«. — Tisk«; Mariborska tiskarna d.