MOJI NOVI ČREVLJI. A-A. Pred mano stoje moji novi črevlji. Trdi so in močni — pošteno domače delo. Tako se tudi spodobi ; kajti moja pot je strma, kamenita in dostikrat blatna ... Za svitli parket in mehke preproge niso moji novi črevlji — moja pot namreč ne pelje tja ... Moji novi črevlji so trdi a zato močni. In čudne misli se mi vsiljujejo ob po- gledu na te moje črevlje . .. Ali, prav za prav, muči me velika radovednost. Namreč: radovedna sem, kam neki vse pridem v teh svojih novih črevljih ? To je zame zelo zanimo vprašanje, da ne rečem : pereče. Kajti moja pot ni le strma, kamenita in dostikrat blatna, marveč tudi zelo nedoločena in zavita v n'.eglo... To se pravi : neizhojena je — namreč neuglajena . . . Komaj je kdo pred mano hodil po njej. Ni mi torej znano, kodi v;;e me po- pelje ta rt.oja pot, ali — kakor sem rekla preje — kam vse pridem v svojih novih črevljih po tem potu .. . Hočem namreč reči, da na vsak način hočem po svojem neizhojenem potu dalje . .. In tu se zelo lahko zgodi, da pridem -¦ kakor že večkrat — do križpota . .. Hočeš- nočeš, pomešati se moram z ljudmi, ki hodijo po širokem, uglajenem potu, in tu se pred vsem lahko pripeti, da stopim s svojimi trdimi črevlji komu na kurje oko — kajti skoro vsi ljudje imajo kurja očesa . . . Resnično se torej čisto lahko zgodi, da pridejo moji trdi črevlji v dotiko s kurjim očesom tega ali onega človeka. T^otem gorje mi ! Dotičnik bo bolestno in srdito zakričal : — Au, au ! Ti teletina, kam pa divjaš, da ne gledaš, kam stopaš !... Ako hočeš 26,3 preko na.4 e poti, potem počakaj, da odi- dcmo mimo, ali pa se ponižno in previdno prestopaj, da ne stopiš na naša kurja očesa . . . Okrog mene se vstavijo tega človeka prijatelji in tudi neprijatelji. Prvi — tudi nje so namreč naenkrat zapekla kurja očesa potegujejo z mojim nasprotnikom! ter me sujejo v rebra in kriče nad mano, drugi pa me gledajo pomilovalno ali pa mi osrčujoče prikimavajo z glavami . .. Cesto pa se tudi zgodi, da si prejšni so- vražniki o tej priliki naenkrat sramežljivo sežejo v roke ter ])3tem vsi skupaj ne- usmiljeno udrihajo po meni. .. Resnično, tudi to se zgodi. A časih ni tacega kravala vsled za- detega kurjega očesa. Ako so namreč moji črevlji naleteli morda na kurje oko kakega moža, ki se imenuje »Naš dični« in ki se, bogvé zakaj, stra.šno boji javnega hrupa in se izogiba vsakega razburjenja vpričo ljudi, ker bi to menda motilo njih vzdušno vzgledovanje — tedaj ta mož ne zakriči nad mano. Pač pa ne uide mojim očem, kako nervozno, a tajno potegne za rokav nekega častitega moža, ki se mi je dobrohotno umaknil, ter mu z gnjevom in gnjusom pokaže na moje trde, neotesane črevlje, rekoč: — Kako se umikate takemu človeku! Ne vidite njegovih trdih, neotesanih črev- Ijev? . . Pa se drzne stopiti na moje kurje oko . . . Nesramnost. A propos ! Saj poznate moje zaslug'e ? .. . In oni častiti mož, ki se mi je dobro- liotno umaknil, se jezno obrne od mene. Pa še drugo se mi lahko zgodi v mojih novih črevljih na križpotu. Kako lahko namreč, hodeč .skozi množico, zgre- šim prvotno smer svojega pota... Kako lahko se tudi zbojim njegove kamenite str- mine ter krenem za drugimi po uglajeni široki cesti.. . To bi bilo zelo usodno, kajti moji črevlji so napravljeni samo za strmo, kamenito pot,, za ravno in gladko cesto niso ustvarjeni... Tn lahko bi se zgodilo, da se spodtaknem v njih in padem, in množica bi šla posmehuje se preko mene. .. To bi bilo grozno. A tudi, če srečno pridem preko križ- pota ter v svoji smeri — bogvé, ali kdaj pridem do cilja, ali pa končno spoznam sama, da sem se motila v prvotnem iz- biranju pota ter šla v smeri, ki sploh ne vodi h kakemu cilju, da sem torej lovila fato morgano ? Eh, to bi bilo hudo! Ali pa morda v svojih novih črevljili pridem do cilja? Kdo ve? Kajti moji novi črevlji so trdi in močni ... 264