PoMnina plačana v gotovini
leto xxill.
Naročnina za Jugoslavijo:
celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za'/»leta 90 din, za ‘/« leta 45 din, Mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za
fino, industrilo, obrt in denarništvo
Številka 24.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27, Tel. 47-M. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
I-L-C. vsak ponedeljek,
•znalo sredo in petek
uuoiiana, ponedeljek 26. februarja 1940
posamezni vcsncf številk) dta
vso
Decentralizacija SUZOR-ia /e nuina
Dejstvo je, da z delovanjem SUZORja niso zadovoljni niti delo jemalci niti delodajalci. Prvi pravijo, da prejemajo premalo, drugi pa se pritožujejo, da plačujejo preveč. Dejstvo je nadalje, da SUZOR tudi ne doseza onega finančnega efekta, ki bi ga moral. Tako bi se morali fondi obrestovati po 6 %, obrestujejo pa se znatno niže, po 4'64%. Najslabše pa se obrestuje ravno oni denar, ki ga je uprava naložila po svojem prostem preudarku, ker so se lani državni papirji, v katere mora sedaj SUZOR naložiti 60% svoje razpoložljive gotovine kapitalnega kritja, pre mijskih rezerv in pokojninskega fonda, obrestovali po 6'74°/o. Brez te obveznosti bi najbrže bilo obrestovan j e SUZORovih fondov še neugodnejše.
SUZOR ima velikanske letne dohodke. Tako je 'imel lani 635'7 mi lijona din dohodkov in 497'D milijona din izdatkov, torej 137'8 mi lijona din presežkov. Razumljivo je zato, če se nekateri tako krčevito branijo, da bi se ta velika socialna ustanova decentralizirala in ustanovili samostojni pokrajinski socialni zavodi. Sicer tudi ti z,agO' vorniki centralizacije SUZORja ne morejotajiti, dajjeile maloprevelika krivica, če morajo aktivni okrožni uradi plačevati deficite za pasivne in oe se ve, da so ti negativni rezultati v prvi vrsti posledica sla bega gospodarstva. O tem slabem gospodarstvu se je na sejah uprave SUZORja govorilo tudi že večkrat, ugotovila se tudi zelo žalostna dejstva, toda dejanskega zbolj šanja ni bilo mogoče doseči. Kljub vsem tem očitnim nedostatkom SUZORja pa nekateri vendarle trde, da se mora sedanje stanje ohraniti, ker da bi se z decentra lizaeijo podražila režija, poleg te k* *U(ii likvidacija SUZORja zahtevala rešitev cele vrste drugih in silno težkih vpra
mostojne banovine, potem pač ne more ostati socialno zavarovanje centralizirano v Zagrebu, kajti v tem primeru druge banovine sploh ne bi imele nobenega vpliva na socialno zavarovanje.
Končno moramo pa omeniti še en razlog, ki kategorično zahteva decentralizacijo socialnega zavaro-anja. Nobenega jamstva danes ni, da se bo denar SUZORja nalagal tudi v onih krajih, kjer je bil
Usposobljeni	in
izvozniki
Strokovni nasveti itaiiianskega iista
Tem ugovorom na noben način ni mogoče pritrditi. V Sloveniji smo že imeli bolniško zavarovanje mnogo pred SUZORjem in njegovi režijski stroški so bili neprimerno manjši. Pri nas v Jugoslaviji pa je izkušnja dokazala veljavnost še drugega pravila. Cim večje je pod jetje, tem manjša je javna kontrola nad njim, tem bolj se njegovo poslovanje birokratizira in s tem tudi podražuje. To je resnica, ki se kaže pri vseh naših velikih in stitucijah.
To pa je tudi glavni vzrok, zaradi katerega zahtevamo decentra lizaeijo socialnega zavarovanja Hočemo, da se javna kontrola teh zavodih krepko uveljavi, da teh zavodih odločajo samo tisti, ki P ačujejo prispevke in katerim so na.menjeni. Ta kontrola pa ciio«^ ,izvesti le z decentraliza-
bomo imehegpOkarVaar0vania-nm,i„ •	,	P°krapnske socialne
na letnih sku^na^13^6™6 kontrola tudi mogl^v^H tem primeru pa se bo tudi uprava lalnih zavodov poenostavila in nj. P0cenila. Vzrok več, da še jc le zahtevamo decentralizaci ^°cialnega zavarovanja.
radi* , *eva^' Pa j° moramo tudi za ditvp °Iike nove državne preurc traliz- • Se državni uradi decen Irajo, če se ustanavljajo sa
zbran. To pa mora zlasti agrarno pasivna Slovenija zahtevati z vso odločnostjo, zlasti še, če ne vidi, da bi se ta denar nalagal dobro.
Ugovori, da ti pokrajinski socialni zavodi ne bi bili finančno zadosti močni, niso resni. Če ima Slovenija nad 100.000 zavarovancev, je to pač zadostno število, da more imeti lasten zavarovalni zavod in da bo ta mogel nuditi svojim zavarovancem vsaj to, kar jim
nudi SUZOR. Delovanje Trg. bolniške blagajne v Ljubljani to tudi v polni meri dokazuje. Poleg tega pa bi se potem moglo izvesti v Sloveniji tudi socialno zavarovanje za trgovce in obrtnike, ker so v Sloveniji tudi za to zavarovanje dani vsi potrebni pogoji.
Zato pa z vso odločnostjo poudarjamo, da je decentralizacija SUZORja neobhodno potrebna, ki se mora v najkrajšem času izvesti!
vi
»Corriere della Sera« od 20. t. m. je objavil na uvodnem mestu naslednji članek uglednega italijanskega publicista A. Gianninija.
Vsem je znano, da je pridobitev domačega, notranjega trga lažja ko pridobitev zunanjega. Toda kljub temu se navadno na to pravilo rado pozablja. Proizvajalec računa z vsemi ovirami za pridobitev notranjega trga, ne samo glede konkurenčnih izdelkov in glede spretnosti ter organizacije drugih proizvajalcev, marveč tudi organizira prodajo izdelka in reklame. Vse te težkoče torej pozna, jih presodi in skuša premagati. Kadar pa gre za izvoz, se prav pogosto pojavi presenetljivo avanturističen duh. Brez pravega poznanja tujih trgov, brez znanja o tem, kako se ti pridobivajo in ne da bi vedeli, ali je oseba, kateri je poverjeno vodstvo poslov, res primerna, se dela povprek samo na srečo. Zvablja nas videz debelih kupčij in tako se poskuša pogumno vsak eksperiment.
Slabo pripravljen eksperiment navadno propade, začnejo se razočaranja in zguba blaga in denarja. Za dokaz naj navedemo samo to, da se še zdaj poverjajo lavantinskim producentom posredovalni posli za prodajo tkanin v Latinsko Ameriko. Ti proizvajalci imajo po več imen, po več potnih listov, se selijo iz dežele v deželo, izginjajo z blagom vred in z denarjem, tako da nam ne preostane nobena možnost za identifikacijo oziroma za izsleditev. Zmožni pa so za kupčije in tako spretni, da bi prodali še dim, znajo skleniti prve sprožilne kupčije in tudi sle pariti.
Čeprav ne računamo z najhujšim primerom, je vendarle res, da v sedanjih časih ni prostora za nevedne izvoznike. Za kupčijo z inozemstvom mora biti izvoznik na-obrazen, zmožen in organiziran.
Priprave in zveze
Poznati je treba trg, ki naj si ga osvojimo. Že tehnično je zelo važno da vemo, za katere predmete je' povpraševanje, ali je sploh prostora za naš izdelek, ali pa bo treba za njegovo oddajo najprej še spodriniti tujo konkurenco. Z gospodarnega vidika je važno vedeti, kakšne so gospodarske razmere na takem tržišču in kakšni so gospodarski običaji, koliko kapitala je treba pripraviti in koliko bi veljala organizacija takšne prodaje. Poznati je treba nadalje okoliščine kraja, to je šege in navade, okus, potrebe prebivalstva, kako se najbolje dasta voditi poslovanje in kupčija, ali je treba izdelek prikrojiti z domačimi elementi ali pa gre lastni izdelek le tako, da ga prevzamejo domači proizvajalci v
kraju. V tem primeru, če bo treba najeti domače obrtnike, takrat je treba poiskati res tehnično zmožne ljudi. Ti pa morajo tudi znati krajevni jezik in se znati prilagoditi okolici, v kateri bodo morali delati.
Posebno važno je tudi, da se znamo posluževati sodelovanja bank, in to ne le za bančne operacije, marveč tudi zato, da imamo v kraju kupčije vsaj neko oporišče in učinkovitega sodelavca. Prav tako si je treba pametno izbrati tista prevozna pota in sredstva, ki so najbolj prikladna oziroma najhitrejša in najbolj vama. Za vse to in za poslovanje si je treba poiskati najzanesljivejše informacije in vire informacij, ki naj tudi naglo delujejo, ter ostati z zadevnim tržiščem v stalnem stiku. Končno si moramo pripraviti vse, kar je potrebno za dosego večje priljubljenosti, za ugled tvrdke in naših predmetov in kar je skoraj v vsaki deželi drugače. Ni torej pravilno držati se tistega, kar se navadno ukrene v domači deželi in državi, ampak se je nasprotno ravnati povsem v duhu trga, katerega želim osvojiti. Tudi okus za reklamo je namreč v vsakem kraju drugačen, navadno celo izredno različen.
Izbira ljudi
Težave so torej res številne in znatne. Največja težava pa je morda v tem, kako pridobiti za sodelovanje primernih ljudi. Primernih ljudi nam je treba ne samo v vodilnih pisarnah, temveč tudi na vsakem mestu. V vodilnih pisarnah in poslih ne moremo uporabljati ljudi, ki sploh ne poznajo našega trga. V vsakem kraju je treba imeti za sodelavce dostojno plačane osebe, dobro izvežbane in ki znajo jezike ter poznajo krajevne razmere, da se lahko brez vsake ovire gibljejo. Imeti moramo torej resnične poslovne ljudi in ne brodolomce ali izkoriščevalce. Ker se pa pravi težko dobe, jih je treba poiskati in pripraviti.
V nekaterih državah obstoje še posebne šole z večletnim strogim študijem. Spretnost brez dobre priprave danes nič več ne pomeni. Tu je največja ovira za razvoj gospodarstva in tukaj je dolžnost države, da ona pomaga. Ce se to ne zgodi, bomo imeli tovarnarje srečolovce, ki bodo sicer znali izrabiti vsako priliko, ki jo bodo sploh mogli opaziti. Jasno pa je, da samo računanje s srečo že navadno kot tako ne more dati sistema, na katerega bi se mogli tudi zanesti, če hočemo izvesti resnično učinkovito organiziran izvoz.
Pomen izvoza
Nobenega smisla nima delati načrte za izvoz in se truditi, da ga
organiziramo, če ga že zaradi pomanjkanja pravih izvoznih strokovnjakov ne bomo znali izvajati. Ni pa to razumeti tako, kakor da (v Italiji) ne bi imeli sposobnih in organiziranih izvoznikov. Na sprotno, vprav primerjava med sposobnimi in organiziranimi izvozniki in tistimi, ki izvažajo brez posebne priprave, z neznalicami in neorganiziranci, nam pokaže ta kontrast še tembolj ostro. Dokazuje nam, kako je že nujno potrebno, da jih odpravimo in onemogočimo, da izključimo iz obrta to drugo kategorijo. In tu nas čaka še hud opravek. Včasih zasebna iniciativa ne zadostuje, da bi se premagale vse težave. Treba je organizirati izvoznike, in sicer po načrtu za organizacijo vsega izvoza.
Možnosti izvozniške organizacije
Organizacija izvoza se ne da izvesti pravilno drugače ko po velikih tvrdkah. Male in srednje tvrdke, ki so najbolj izpostavljene nevarnostim divjega izvoza, nimajo dovolj sredstev, da bi se organizirale. Združiti je treba torej vse sile, bodisi za izvedbo velike organizacije bodisi za razdelitev zgub, na najširši podstavi, da ne postane neznosna. Včasih je to priporočljivo tudi za velika podjetja, ker ne gre le za znižbo izgub, temveč tudi za uspehe izvoza, da se izključi konkurenca proizvajalcev na istem trgu, kar tudi škoduje drža-
pa tudi moralno, ker se sicer drug drugega izdajajo.
V tem smislu je torej priporočljivo ustanavljanje izvoznih konzorcijev. V nekih primerih se morajo izvozniki predstaviti zunaj kot ena fronta, kolikor so tudi so-ustvaritelji trgovinskih pogodb z inozemstvom. Organizirajo se po vrstah proizvodnje. V Nemčiji so zajete v en konzorcij vse avtomobilske tvrdke, ki prodajajo v tujini vozila vseh tvrdk skupno in tudi njih sestavne dele ter izvajajo popravila itd. En korak dalje gredo lahko mešani konzorciji, za sorodne obrte.
Ti poskusi se morajo izvesti zavestno in svobodno. Izvozniki se morajo uveriti, da imajo od tega koristi država in oni. Združena pisarna s skupnim katalogom izdelkov, živil, vin, keramike itd. lahko koristi vsem hkrati. Država pa lahko še podpre take naprave, posebno z osrednjim informacijskim uradom idr. O tem je treba še nadrobno razpravljati.
Izven vsakega dvoma pa je dejstvo, da je treba ves izvoz izboljšati in izpopolniti. Pri tem hi treba takoj zagnati krik in vik, če se čuti kdo prizadetega, pa čeprav po krivici. Marsikateri izseljenec v tujini se javlja in hoče biti takoj vreden vsega ugleda in kredita. Če ne dobi takoj odgovora, brzo-javlja na vse strani in mahne po organizacijah države in bebastih italijanskih tvrdkah, ki ne znajo ceniti dobrot iz njegovega ponu-denega posredovanja. Mnoge teh tožba so neutemeljene. Treba je razumeti tudi to, da se mnogi odgovori zakasnijo, recimo zato, ker manjkajo podatki ali pa je to naj-vljudnejša oblika, da se kupčija z nezanesljivci odkloni. Prav najbolj kričave zveze se obravnavajo povsod z največjo previdnostjo.
Končno želimo pripomniti, da je tudi izvoz tradicija, ki se mora ustvariti. Usmeritev izvoza zahteva trajnih sredstev in nepretrganega truda. Samo tako se ustvari v državi izvoznika kakor tudi v državi uvoznika tisto ozračje medsebojnega poznanja in nepretrž-nost poslov, ki daje proizvodnji stalnost in ji omogoča utrditev in razvoj.
Za revizijo davčne reforme
Zastopniki Zveze trg. združenj v Beogradu so pod vodstvom predsednika Saviča obiskali ministrskega predsednika Cvetkoviča in trg. ministra Andresa ter jima predložili svoje zahteve o spremembi davčne reforme. Naglasili so, da so glede teh zahtev solidarni vsi trgovci Jugoslavije. Trgovci predvsem zahtevajo, da se odmeri davčna osnova na stari način, pripravljeni pa so pristati na to, da se pridobnina odstotno in progresivno poveča, ker uvi-devajo, da v današnjih časih potrebuje država večje dohodke. Nikakor pa ne morejo pristati na to, da se zavezanci pridobnine izenačijo z zavezanci družbenega davka. Zastopniki trgovstva so nadalje opozorili, da so zaradi nove davčne reforme mnogi trgovci že odjavili svoje obrale, kar je pač najbolj jasen dokaz, da gre davčna reforma predaleč.
V krogih trgovcev se trdi, da bodo trgovci tudi z bolj učinkovitimi sredstvi nastopili proti davč-
ni reformi, če njih spomenice in ustne predstavke ne bi imele uspeha. Mnogi trgovci propagirajo, da se v protest proti davčni reformi zaprejo trgovine in da ostanejo zaprte tudi 15 dni, če se ne bi davčna reforma spremenila.
Cene vinu zaradi trošarine niso padle
Zastopniki vinogradnikov trde, da so zaradi uvedbe državne trošarine na vino in žganje cene vinom silno padle in da proizvajalec sploh ne more vina prodati. Da te vesti niso resnične, dokazuje gibanje cen vina v Dalmaciji. Te so znašale:
		pred
	sedaj'	uvedbo
za vrsto vina:	din	trošarine
neretvansko	16‘—	14'—
pelješac	18—20	1 00
druga bela	21 —	20 —
boljša bela	22'—	22 —
Brač, črno	20—21	20—21
viško	4—4'5	375—4
šolta — črno	28—30	22-—24
Sporazum glede uvoza bombaževega prediva iz Italije še ni dosežen
»Jugoslov. Kurir« poroča, da je bil na sestanku 19. t. m. med zastopniki naše tekstilne industrije 'in zastopnikov Istituto Cotoniere Italiano v Milanu dosežen sporazum glede dobave prej sklenjenih, a ne izvršenih zaključkov za bombažno predivo. Sporazum je v naslednjem: Italijani predlagajo dobavo polovice neizvršenih zaključkov proti zvišanju cene za 5 lir pri kg, kar bi pomenilo povprečno povišanje cen za 50°/o v primeri z onimi, ki so veljale ob sklenitvi zaključkov,
Glede izvršitve druge polovice starih zaključkov so ostali Italijani nepopustljivi in zahtevajo 18 lir za kg oz. današnjo ceno. Italijani pa bi se zavezali, da dobavijo to predivo do 31. marca in le v primeru nepredvidenih tež-koč se podaljša ta rok do konca aprila.
Naša delegacija je vzela te predloge na znanje in izjavila, da bo definitivno odgovorila nanje v 8 dneh.
Ce bi industrijska podjetja na italijanske zahteve pristala, bo naša delegacija italijanske zahteve sprejela.
Boji za romunski petrolej vedno ostrejši
Zaradi petroleja so nastale med Nemčijo in Romunijo nove težave, ker je Romunija uvedla posebno izvozno carino za nafto in njene derivate. Romunska vlada pa hoče sedaj to carino zvišati še za 25%. V Bukarešto je zato prišel nemški gospodarski delegat dr. Clodius, da doseže ugodnejšo carino za Nemčijo.
Nemci nameravajo nadalje postaviti v Romuniji veliko rafinerijo, dali bi nadalje vsa tehnična in finančna sredstva, da bi se proizvodnja romunske nafte povečala. V Romunijo je prišlo mnogo nemških geologov, ki iščejo nova ležišča nafte. Baje so imeli pri tem tudi uspeh. Nemci so tudi že nakupili mnogo zemljišč, na katerih bodo začeli z vrtanjem.
Končno nameravajo Nemci zgraditi v Ploestiju poseben petrolejski vod, da bi se transport nafte v Nemčijo olajšal.
V Konstanco je prišel prvi sovjetski parnik s petrolejem za Nemčijo.
A tudi Angleži in Francozi niso pasivni v Romuniji in skušajo z vsemi sredstvi preprečiti, da bi Romunija pošiljala Nemčiji večje količine nafte in njenih derivatov.
Boj za romunski petrolej se tako vedno bolj poostruje.
Tuji pajki predel
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 24. februarja objavlja: Uredbo o nagradah in prejemkih zdravniških pripravnikov v naravi — Uredbo o spremembi uredbe o državnem jamstvu za kredite zvezam agrarnih zajednic-zadrug v Novem Sadu, Petrovgra-du, Osijeku, Zagrebu in Skoplju — Uredbo o spremembi in dopol nitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, druž be za življenjsko zavarovanje na Dunaju — Odločbo o činu raznih šol in tečajev —- Dopolnitev pravil o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo Navodilo o izplačevanju nagrade gozdarskim honorarnim uslužbencem in dnevničarjem, poklicanim na vojaške vaje — Odločbo uradnem priznanju razstave Velesejma v Ljubljani — Odločbo o oprostitvi žvepla in žveplovega cveta od uvozne carine — Pojasnilo za železne sode, v katerih se uvažajo nafta in njeni derivati
V Zagrebu so hoteli in kavarne polne. Na vsakem koraku se naleti na neznane in čudne osebe, in sicer v nenavadno velikem številu, ki govore v raznih jezikih ter pripadajo raznim narodom in veram.
Vsiljuje se vprašanje: kaj naj to pomeni? Kdo so ti ljudje, ki jih prej ni bilo v Zagrebu in ki so se nakrat tam pojavili?
Kaj je vse te razne elemente privedlo v Zagreb? Kakšne so njih težnje in cilji?
Na vsa ta vprašanja je težko odgovoriti, ker vsak tak tujec čuva svoje tajnosti.
Dober opazovalec pa vendar opaža neke činjenice, ki morejo do neke mere rešiti ta rebus.
Večina teh oseb »IŠČE — ZVEZE«. Nekateri, ki so komaj prišli, se vidijo v tropi ljudi, ki so le redovi ali podoficirji v javnem življenju. Nekateri, ki so dalj časa v Zagrebu, se vidijo v družbi oseb, ki igrajo v javnem življenju vlogo oficirjev. Nekateri, ki so še bolj spretni, se vidijo že v družbi »vplivnih« ljudi. Nekateri, ki so si »pridobili zveze«, se vidijo v predsobah raznih glavnih uradov v družbi »svojih prijateljev«.
Po Zagrebu krožijo vesti, da so vsi ti prišli v središče banske oblasti kot »prijatelji hrvatskega naroda«, da mu žele vse dobro in da bi ga tudi drugače »osrečili«.
Da bi se dosegli ti plemeniti cilji, vsak razlaga svojo zamisel. Za sebe nič ne zahteva, temveč samo neko »koncesijo«, ki ne predstavlja nobene posebne vrednosti, zato pa nudi silne koristi banovini Hrvatski. V tem oziru krožijo po Zagrebu razne in številne kombinacije, ki imajo včasih že fantastičen značaj.
Vse kaže, da ti »prijatelji« Hrvatov mislijo, da je sedaj prišel čas, da se »nekaj doseže« in to na način, kakor se dela v kolonijah. Dobi se neka koncesija, izkoristi se brezobzirno vse, kar se more, na prevzete dolžnosti pa se z lahkoto pozablja, oziroma se najdejo »znanstva«, ki bi te obveznosti zmanjšala na nič.
Ze se govori o ustanovitvi »hr-vatskih« društev, celo s »seljač-kim« ali »zadružnim« plaščem. V te družbe se pritegne tudi po kateri domačin, ki je dostikrat v popolnoma dobri veri, ker si ne more niti predstavljati, da bi tako velik »prijatelj« Hrvatov mogel le misliti na to, da izkoristi banovino Hrvatsko.
Globoko smo prepričani, da ta dejstva niso ostala neznana odločujočim banovinskim činiteljem, a tudi ne narodnim voditeljem in da bodo vsi načrti teh »prijateljev« Hrvatov ostali pia desideria, da se bodo nasprotno prepričali, da Hr-vatska ni Kongo, Senegal ali Kitaj.
Prepričani smo, da bodo vse te čarobne ponudbe odbili, ker hočemo, da ostanemo gospodarji v svoji hiši. Tuji kapital je že osvojil veliko večino podjetij. Čas je, da začnemo misliti na to, da ne borno na vse zadnje mi tujci v lastni zemlji.
To se bo doseglo, če se takoj v začetku raztrgajo vse mreže, ki jih pletejo okoli nas tuji pajki.
Sedaj se vidijo v Zagrebu tudi razne osebe, ki so se videle prej v Beogradu in ki niso nikdar niti mislile na to, da bi mogli Hrvati kdaj realizirati vsaj del svojih pravic in zahtev. Takrat so smatrali Hrvate
pleme, ki ne bo nikdar imelo vpliva na: njih delovanje »osrečeva-
nja« v naši državi. Sedaj so tudi ti prihiteli v Zagreb, da dobe »zveze« in največje »prijatelje«.
Tudi te zveze tujih pajkov je treba takoj v začetku raztrgati ter gledati le na interese naroda, banovine in države.
Posebna pozornost pa je potrebna na mreže, ki jih pletejo za tuj račun domači pajki in ki se pokrivajo s hrvatskim ali čudodelnim zadružnim plaščem, ker so ti večinoma samo slamnati možje, ki služijo — tujim interesom.
Neomajno verujemo, da bodo pošteno srce, bistro oko in zdrav razum hrvatskega bana in njegovih pomočnikov raztrgali vse mreže, ki jih tko tuji pajki in oni domačini, ki jim vedoma ali nevedoma pomagajo.
Ta članek je objavil splitski »Jadranski Lloyd«. Čeprav je namenjen predvsem hrvatski javnosti, pa je prav, če se z njim opozori tudi slovenska in vsa jugoslovanska javnost na pogubno delovanje tujih pajkov, ki špekulirajo na našo lahkovernost, pa tudi neumnost in nezavednost.
Demagogiia se kaznuie
Kmetje ne plačujejo dolgov
Garaža na Tyrševi cesti je naprodaj. Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Niso še pozabljeni oni časi, ko so govorili kmetskemu ljudstvu politiki, ki so od takrat že popolnoma propadli, da se morajo vsi kmetski dolgovi črtati. Zaradi vo-livnih kroglic so ustvarili ti demagogi med kmetskim ljudstvom prepričanje, da kmetom dolgov sploh ne bo treba plačati in da je vsak kmet neumen, ki plačuje dolgove. Da bi se Vsi kmetski dolgovi kratkomalo črtali, to se vendarle ni moglo izvesti, toda država, denarni zavodi, zasebniki in drugi kmetski upniki so morali skoraj polovico svojih posojil kmetom odpustiti. Posebna krivica se je takrat napravila trgovcem, ki so morali črtati celo svoje blagovne kredite kmetom. Dosti primerov je bilo takrat, da so bili premožni trgovci naenkrat brez denarja, in to ravno oni, ki so bili najbolj socialno čuteči, ki so pomagali kmetovalcem v času stiske in mu dajali blago na kredit. Vsa opozorila trgovcev, da se mora ta krivica odpraviti, so bila zaman. V tem oziru se uredba o likvidaciji kmetskih dolgov ni mogla spremeniti.
Tri leta je že sedaj poteklo, odkar se ta uredba izvaja in ko je prevzela Priv. agrarna banka za 3.141 milijonov din kmetskih dolgov. S tem prevzemom naj bi se omogočila tudi sanacija naših denarnih zavodov in kreditnega zadružništva. Ta namen pa se ni mogel doseči iz enostavnega razloga, ker kmetje svojih dolgov ne odplačujejo, kakor kažejo naslednje številke:
PAB je prevzela (v milijonih din) dolgov na ozemlju: centrale Beogradu 1.438, podružnice v Zagrebu 520,7, v Ljubljani 463,3, Sarajevu 344,9.
V 14 letih bi se morala likvidacija teh dolgov izvesti. Na račun svojih za polovico znižanih dolgov bi morali kmetovalci plačati na leto okoli 250 milijonov din. Dejnsko pa je bilo (plačano na območju centrale v Beogradu oz. podružnic:
1937	1938	1989
v milijonih din 76,1	75,4	33,6
27,4	19,1	9,0
30,7	26,3	19,5
9,T	9,5	4,4
za neko inferiorno
Ze v 24 urah
barva. plesira in kemično sna ti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolifea srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ul- 3 Telefon št. 22-72.
čali le še 64,7 milijona din. Plačali so le polovico tega, kar bi morali plačati.
Iz padajočih plačil se mora žal sklepati, da bodo prihodnja leta plačevali kmetje dolgove še slabše. A tudi že pri sedanjih plačilih ne bodo likvidirani kmetski dolgovi v 14 letih, temveč šele v 30. To pa pomeni, da bo tudi sanacija naših denarnih zavodov izvedena za toliko kasneje. Končno pa bo imelo to še drugo neugodno posledico za kmetovalce same, ker bo tudi kmetski kredit tem kasneje obnovljen.
Posledice tega neplačevanja kmetskih dolgov so torej prav resne in vse naše gospodarstvo trpi zaradi njih. Zato je tudi naravno, da je finančni minister pozval kmetovalce, da vestneje plačujejo svoje dolgove, a njegov apel ni rodil večjega učinka. A kako tudi, če pa so kmetovalci ob izdaji davčne reforme videli, da so še nadalje privilegirani stan.
Priznavamo, da je kmetsko delo izredno težko in da se ne honorira tako, kakor bi zaslužilo. Priznavamo tudi, da je položaj kmetovalca težaven in da dostikrat zasluži, da se mu pomaga. Toda tudi vsi drugi stanovi imajo težave in morajo kljub temu izvršiti svoje obveznosti. Posebno pa ne gre v današnjih časih, da bi se kdo odtegoval svojim dolžnostim, ker sicer težav sedanjega časa ne bomo zmagali.
Zato pa je tudi tem bolj napačna vsaka demagogija, temveč je treba danes ljudi na njih dolžnosti opominjati in tudi zahtevati, da te dolžnosti izvršujejo. Samo na ta način bomo kos sedanjim težavam, dočim z demagogijo podiramo temelje vsega našega gospodarskega in tudi nacionalnega življenja.
Trgovinski register
Beograda Zagreba Ljubljane Sarajeva
skupno 143,4 130,4	64,7
V treh letih je bilo plačano od dolga (vse v milijonih din) z območja:
od dolga plačano Beograda	1.438,4	183,3
Zagreba	520,7	56,7
Ljubljane	466,3	76,6
Sarajeva	344,9	23,1
Iz teh številk se vidi, da plačujejo kmetje vedno manj, pa čeprav je gotovo, da se je njih materialni položaj zaradi visokih cen agrarnih proizvodov zboljšal. Ker pa so videli kmetje, ki so še primeroma dobro plačevali dolgove (kakor n. pr. v Sloveniji), da jih drugod ne plačujejo, so še oni prenehali plačevati dolgove. To zlasti kažejo številke o plačanih dolgovih za 3. leto. Namesto 143,4, kakor v prvem letu, so v 3. pla
Vpisala se je naslednja tvrdka Iniprex družba z o. z., Ribnica. Obratni predmet: nakup drogov, impregniranje teh in prodaja impregniranih drogov vseh vrst. Predmet podjetja so tudi vsi zgo raj navedenemu poslu sorodni posli kakor tudi udeležba pri istovrstnih ali podobnih1 podjetjih Osnovna glavnica v višini 200.000 je vplačana v gotovini v celoti. Poslovodja: dr. inž. Herman Ge-werke, inženir v Berlinu irL®.e.' Markoi, industrialec v Ribnici Družbo zastopata po dva poslovodji skupno.
Romunija kot sadni izvoznik
Romunija je ena najbogatejših sadnih dežel v Evropi. Njeno sadjarstvo v Besarabiji uživa posebno velik sloves. Število sadnih dreves v Romuniji se ceni na 116 milijonov, površina sadovnjakov pa na
435.000	ha. Letna proizvodnja sadja se ceni na 130.000 ton, vsa njena vrednost pa na približno 5 mi lijard lejev. Romunija posveča za nanji trgovini zelo veliko pažnjo.
Politične vesti
Razgovori rom. finančnega ministra Constantinelsca v Sofiji z bolgarskimi državniki so zelo zboljšali odnošaje med Bolgarsko in Romunijo. Sofijski lista smatrajo obisk za uspeh beograjske konference, ki je priporočila Romuniji da se sporazume s svojimi sosedami, predvsem z Bolgarsko.
Madžarska je menda spoznala, da ni dala beograjska konferenca zanjo nobenih ugodnih rezultatov. w^gil,stranl P3- tudi Italija od-da 86 mir ^ Balkanu rL,ffda; Postavi Madžarska svoje revizionistične zahteve šele po vojni. Madžarska se je tako našla v neprijetnem položaju in
5?^ je ®dPotoTal zun. minister aky v Berlin, da najde oporo pri nemški vladi. Razumljivo je zato tudi, da se iz Budapešte demantira odhod 10.000 madžarskih prostovoljcev na Finsko.
Novi rezervisti so v Romuniji vpoklicani pod orožje in bo imela Romunija v marcu 2 milijona vo-akov.
Turčija odločno zanika sovjetske vesti, da bi mobilizirala nad en milijon vojakov, od katerih da je poslala 350.000 mož na sovjetsko mejo. Ravno tako demantira Turčija sovjetske vesti, da bi bila ob sovjetski meji tajna letališča, v katerih da je skritih 500 britanskih, francoskih in ameriških bombnikov.
„ ^?°SeVeltoT odposlanec Sumner
VVellcs je prišel v nedeljo v Neapelj ter je zvečer odpotoval v Rim. Danes v ponedeljek se sestane z Mussolinijem in grofom Cianom, v sredo pa odpotuje v Berlin.
Min. predsednik Chamberlain je govoril v Birminghamu. V uvodu je omenjal, kako je nemški nastop proti Poljski izzval Vel. Britanijo v vojno. Cilj Nemčije ni le to, da premaga one, ki se ji skušajo upreti, temveč da jih uniči. Govoril je nato o tesnem sodelovanju Francije in Anglije ter dejal, da je to sodelovanje podlaga za trajen mir, ki bo dosežen po vojni. Angleški narod ni bil nikdar tako enoten kakor je sedaj. Cilj Nemčije je, da uniči Vel. Britanijo, kar sledi iz iz-. av Ribbentropa in Gobbelsa. Anglija ne želi uničenje nobenega naroda, uprla pa se bo gospodstvu Nemčije. S Francozi se bori Anglija za individualno svobodo, ki mora veljati za slehernega. Zahtevamo dejanj, ki bodo dokazala, da se bodo dane obljube tudi držale. Zavezniki se morejo pogajati le z vlado, ki nudi takšne dokaze. Ko bo storjen prvi korak, bodo zavezniki radi pomagali Nemčiji, da se reši iz gospodarskih težkoč.
Hitler je imel v soboto v Miinche-nu govor, v katerem je najprej govoril o prvih začetkih nar. socializma, nato pa govoril tudi o nemških ciljih. Foudaril je, da hoče Nemčija imeti svoj življenjski prostor. To je vsa ona zemlja, ki je bila nekoč nemška. Srednja Evropa je bila zgrajena pod nemškim vodstvom. Tu se Nemčija ne pusti izriniti, ker je Nemčija tudi vojaško kos vsakomur. Nadalje zahteva Nemčija nazaj svoje kolonije. Položaj Nemčije je danes vojaško in gospodarsko bolj ugoden ko 1. 1914. Ostro je govoril Hitler tudi proti plutokraciji in zaključil svoj govor z zatrdilom, da je zmaga Nemčije zagotovljena.
Berlinski nuncij Orsenigo odpotuje v kratkem na Poljsko, da prouči versko življenje na Poljskem.
Med finskimi socialnimi demokrati in desničarskim obrambnim korom je bil dosežen sporazum in so tudi soc. demokrati vstopili v ta kor. S tem je likvidirano naj finsko notranje vprašanje.
Finci poročajo, da se spušča na finsko ozemlje vedno več sovjetskih paTašitistov, ki pa ne pomenilo nobene posebne nevarnosti, ker jih Finci običajno ubijejo še preden pridejo na zemljo.
Aktivisti pridobivajo na Norveškem vedno več tal. Ne govore pa direktno o vstopu Norveške v vojno, temveč razpravljajo o tem, kaka se naj zadrži Norveška, če poseže v vojno švedska ali če zahtevajo zavezniki prehod za svoje čete. Ali naj tej zahtevi ustrežejo ali se jej uprejo. V enem ko drugem primeru postane Norveška bojišče. Nekateri aktivisti menijo, da bi se to moglo preprečiti na ta načni, če se pošlje zadostna vojska iz švedske in Norveške na pomoč Finski. Na ta način bi se morda mogla preprečiti tudi nemška intervencija. Sicer pa je po mnenju aktivistov bolje, da poseže Norveška v vojno, ker itak ne bo mogoče ohraniti norveške nevtralnosti, kakor to dokazuje primetr »Allt-marke«.
Francoski parlament je sag laso0 s 492 oddanimi glasovi sklenil razveljavljenje komunističnih manoa tov.
Denarstvo
Kreditni pogoji Narodne banke se morajo spremeniti
Po podatkih Narodne banke je ^ dovolila lani 3373 milijonov rednih kreditov, od katerih pa je bilo dovoljenih gospodarskim podjetjem 2587,5 milijona, a od teh P* je bilo izkoriščenih le 1581,5 adlijona din ali le 61'12 °/o.
Po pokrajinah se razdele ti krediti (vse v milijonih din takole):
dovo-	Ukori-
Ijeno Meno v <7o
orbiji in
Črni gori 1.109*9 7618 68 57 Hrvatski	962*6	538*7	55*96
Sloveniji	293*0	114*3	38*90
Vojvodini	140 2	95	6	68 11
Bosni	88*6	69*4	78*21
Najmanj kreditov je torej izkoristila Slovenija, kar pa ne dokazuje, da bi bila Slovenija teh kreditov najmanj potrebna, temveč da so pogoji Narodne banke pretežki in predragi.
Od vseh odobrenih kreditov odpada na Srbijo s Crno goro 42*91 odstotkov, na Hrvatsko 37*18 °/o, na Slovenijo 11*34 °/o, na Vojvodino 5*41 in na Bosno 3*16 °/o.
Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni
Na beograjski borzi se v preteklem tednu tečaji niso skoraj nič spremenili. Ponudbe so bile še nadalje zelo omejene, a tudi povpraševanje ni bilo posebno veliko.
Gibanje tečajev kažejo naslednje številke:	16.	II.	23. II.
2*5 %> vojna škoda 428*— 429*50 7% investicijsko 99'—	99*—
4 »/o agrarne	53 50	53 50
6 % begluške	77*—	76*75
6 »/o dalmatinske agr. 71*—	70*75
6 o/o gozdne	70*50	70*50
7 »/o Blair	90*—	90*—
8 o/o Blair	97*50	98'—
7%Seligman 101*— 101*— 7 %» stabilizacijsko , 97*50	97*50
Promet je znašal 2,1, za 0*38 milijona din manj ko prejšnji teden.
Delnice Nar. banke so se dvignile za 300 na 7800 din.
Odlog plačil
se je podaljšal Hranilnici in posojilnici v Gorenji vasi od treh na šest let, računajoč ta rok od 24. oktobra 1935 dalje.
*
imabsvof nank^* kraJ^ ^S^vije redni letni občni zbor J0 • marca v Zanatskem domu v Beogradu.
Število bank se je na Madžarom v zadnjih letih zelo zmanj-dlo. L. 1931. je pripadalo Osrednjemu denarnemu zavodu še 435 Podeželskih bank, l. 1933. le še 389, fUPa 330. Velebanke so imele leta 1931. 103 podružnice, 1. 1939 pa le se 66.
Nemški kovanci po i marko iz niklja se vzamejo 29. febr iz ve-
nfavalt do ^?ic^?Pfnka zame-po 2 marki, kovani l. 1923 diTlsm se zamenjujejo le še do 31 marca
Vsi angleški državljani morajo oddati angleški vladi svoje delnice ameriških delniških družb, ki jih bo vlada plačala v funtih, delnice Pa porabila za plačilo vojnega materiala.
Poslovanje Narodne banke
v letu 1939.
Poroillo upravnega odbora
Velik kanal bodo napravili v Gornji Italiji
^Mussolini je te dni odobril nakan ?°i katerem se napravi velik m a. * .* namakal provinci Ro-1») km “/J1* K™1 1» d»l(!
ima Jo	“ Kke F*« ki
nrei imono	* vode> skozi obe
in- Ce,a
em zvezana po novem prekopu
WnampSt° Modena, velemesto Bo-zjra !.FaeMa- ForU itd. Stroški za dela 1 eV Pre*t°Pa ter osuševalna milii-»Prciračunani na poldrugo da Se °xlir- Mussolini je odredil, kem	,e novi prekop v krat-
večji if * ^ovt prekop bo naj-
pravij«ih fnŠi “lo d<>sedal
Za občni zbor Narodne banke, ki bo 3. marca, je pripravil upravni odbor banke obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Na poslovanje banke v preteklem letu so zlasti, vplivali napetost v -mednarodnih odnošajih, neurejenost valutnih razmer in pi ipravljanje gospodarstva na vojno, ki so jo vsi slutili. Še pred izbruhom vojne so začeli naglo padati tečaji delnic na borzah in začel se je tudi beg kapitala v USA. V evropskih državah se opaža večja industrijska proizvodnja v zvezi z oboroževanjem. Malo kasneje se isto opaža tudi v USA.
Ta razvoj svetovnega gospodarstva tudi ni ostal brez učinka na naše gospodarstvo. Začetek vojne je našel našo državo v fazi pro-cvita. Že v septembru pa se pojavijo tudi pri nas učinki vojne. Zunanja trgovina pade v tem mesecu za 60-1%, njena vrednost pa za 35*5%. Hranilne vloge so padle za 5-8%, padajo nadalje tečaji vrednostnih papirjev, dočim se obtok bankovcev in obvez na po-kaz povečuje. Po tej splošni sliki v razvoju gospodarstva prehaja poročilo na poslovanje NB same.
V vseh panogah je pokazala banka znatno aktivnost. Skupna hilaj čna vsota je dosegla rekordno številko 204 milijarde din, kar pomeni zvišanje za 08 milijarde din v primeri z 1. 1938.
Skupna kovinska podlaga je znašala 1.988-4 milijona stabilizacijskih din, izračunana po dejanski vrednosti pa 3.181-5 milijona din. Podloga se je zvišala za 78*8 milijona stabilizacijskih din.
V domačih rudnikih se je lani proizvelo 2.317 kg čistega' zlata, od katerih je NB odkupila 1.991 kilogramov (proti 2.417 kg v letu 1938.). V* zadnjih štirih letih je odkupila NB 9.589 kg čistega zlata. Od neproizvajalcev je kupila zlata le za 1,130.000 din.
Vrednost odkupljenega srebra je znašala 14 proti 2-2 milijona din v letu 1938.
Skupni devizni in valutni promet je znašal 3.664*9 milijona din, promet po kliringih in drugih računih je znašal 8.492*5 milijona din. Skupno je narastel ta promet za 1.704 milijone din ali za 16*97%.
NB je v preteklem letu eskon-tirala 79.688 menic v znesku 7.127-9 milijona din, za 1.570 milijonov več ko leta 1938. Denarni zavodi so dolgovali 856*3, industrialci 726*7, izvozniki 292-2, uvozniki 82-4, obrtniki 29-0, zveze kmetijskih zadrug 51-8 in druge firme le 46*5 milijona din.
Zadolžitev države se je zvišala od 1.627 na 1.633 milijona din.
Obtok bankovcev se je začel
lieva^1 V I?tU	in	Se	nada_
Ijeval vse leto 1939, zlasti živo v
drugi polovici 1. 1939. Skupno se
je dvignil obtok bankovcev od
6.920 na 9.698 milijonov din
Vsota kovanega denarja se je zvišala za 205 na 983 milijonov dinarjev.
Dvomljive terjatve so se zvišale za 16*4 milijona din. Odpisalo se je 24-6 milijona din dvomljivih terjatev.
Cisti dobiček je izkazan z 52 milijoni 708.482 din.
Uprava je posvetila lani posebno pažnjo
devizni politiki.
Zaradi skoka cene zlata v Londonu dne 25. avgusta 1939. od 148 na 150 šilingov za unčo in naslednje tri dni na 161 šilingov, je banka odredila, da velja v bodoče kot podlaga za obračunavanje svobodnih deviz dolar in ne več funt.
Nadalje je bilo na predlog deviznega odbora sklenjeno, da morejo izvozniki prodati po dnevnem borznem, tečaju vseh 100% od izvoza prejetih deviz. Uvedenih je bilo več novih kategorij dinarjev v razne namene. Stanje dinarskih terjatev tujcev pri pooblaščenih zavodih je bilo naslednje: »svobodni« 11-0, interni 314-9 in vezani dinarji za 37-1 milijona din.
NB je sklenila tudi več pogodb o ureditvi plačilnega prometa s tujino.
Strogo se je gledalo na tečaj dinarja v Curiliu, ki je ostal vse leto nespremenjen.
Ko je nastal ob izbruhu vojne naval vlagateljev na denarne zavode, se je najprej izdala uredba o praznikih za denarne zavode, nato pa uredba o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. Od avgusta do konca leta 1939. je bilo izplačanih za 1.400 milijonov din vlog ter so se vse hranilne vloge v, državi zmanjšale na 10.145 milijonov din. Dvignjene vloge so se deloma tezavrirale, deloma pa naložile v realna ali konsumna imetja. Značilno je, da so se žiro-računi pri Narodni banki od avgusta do konca leta 1939. povečali za skoraj 300, terjatve po čekovnih ra-
čunih Poštne hranilnice pa za 385 milijonov din.
NB je kot emisijski zavod v prvi vrsti nudila potrebno pomoč našim bankam in denarnim zavodom. To je delala, da se ohrani zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov, ker se banka zaveda velike važnosti vloge varčevalcev za vse gospodarstvo zlasti v naši državi, ki je revna na kapitalu.
NB je v večji meri ko prej dovoljevala posojila tudi drugim gospodarskim podjetjem, ki zaradi izrednih razmer niso mogla dobiti kredite pri zasebnih denarnih zavodih. Za izplačevanje vlog je dovolila po 7. septembru okoli 310 milijonov din kredita, vendar pa jc bilo od te vsote izkoriščeno le 81-2 milijona din.
Od kmetskih dolgov, ki so nastali pred 20. avgustom 1932. je bilo sklenjeno, da se odpiše 25% od glavnega dolga za menice, ki so bile eskontirane ali reeskon-tirane pri NB a s podpisom kmetovalca. Od teh terjatev so bile tudi znižane obresti od dneva izplačila na 3%.
Končno pravi poročilo upravnega odbora, da se bo na občnem zboru 3. marca izvolilo 12 članov za upravni in 3 člani za nadzorni odbor.
Več/a zanimanja za naš les
O stanju na našem lesnem trgu podaja zadnji »Drvotržac« naslednjo sliko:
Te dni smo zopet zvedeli, kako veliko zanimanje vlada v Veliki Britaniji za naš les. Naš les postaja zelo iskano blago. Sicer se ne moremo pritoževati, da ne bi bile že prej nekatere vrste našega lesa zelo na glasu in da ne bi slovela naša država kot dežela, ki je bogata na lesu, toda sedaj je prišel čas, ko je zopet povpraševanje po našem lesu večje. Ko se je zvedelo, kako so bile zvišane cene, ki nam jih bo plačala Nemčija, se je iz tega zadosti jasno videlo, kako se je dvignila vrednost našega lesa. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da naši lesni interesenti niti niso bili za to, da se določijo cene za naš les, ker se danes nikakor ne ve, kako bodo cene še narasle. Prav lahko mogoče je, da bo praksa tudi te nove cene ovrgla in da bodo tudi* te postale v kratkem neaktualne. Vsekakor so izgledi za naš les zelo dobri.
Spomnimo se glavnih podatkov o našem lesnem izvozu v 1.1939. Izvoz našega stavbenega lesa se je dvignil v primeri z 1.1938. od 805.829 ton na 1,014.413 ton, oglja od 15.998 na 23.206 ton, izvoz lesenih izdelkov od 5.176 na 7.677 ton, izvoz ekstraktov za strojenje od 13.323 na 15.105 ton. Samo izvoz železniških pragov je padel od 1,025.773 na 984.002 pragov, vendar pa je vrednost izvoženih železniških pragov narasla od 45-4 na 53-3 milijona din. Vrednost izvoženega stavbenega lesa v višini 853 milijonov din je daleč naj1-višja postavka v našem izvozu in
šele v veliki razdalji pride izvoz bakra v višini 441 milijonov din. Proti celotnemu izvozu v višini 5.521) milijonov din znaša vrednost izvoženega lesa eno šestino.
Tako ostaja naš gozd naše veliko bogastvo. Ravno kar se tiče izvoza lesa moremo sklepati, da pomeni sedanja vojna doba tudi dobo še večjega lesnega poslovanja. Po vseh znakih moremo reči, da se povpraševanje nadaljuje tudi v obeh prvih dveh mesecih 1940. Pravimo povpraševanje, ker ni znano, koliko se je moglo temu povpraševanju sploh zadostiti. Vreme in prevozne razmere so bile namreč skrajno neugodne. Sicer pa je itak vse mednarodno poslovanje v znaku izjemnih razmer. Posebno je treba naglasiti, da zaenkrat odpadejo kot dobaviteljice glavne lesne izvozne države, tako Finska, Sovjetska Rusija, Poljska, Švedska in baltiške države. Posledica tega je, da spada naša država poleg Romunije med one izjemne izvozne države, ki še danes prihajajo v poštev za mednarodna lesna tržišča.
V zadnjem času se je tudi mnogo razpravljalo o naših gozdovih. To je dober znak, ker je treba, da se tudi širša javnost zavoda pomena in vrednosti tega našega bogastva. Seveda pa je želeti, da se tudi pravilno presoja vse vprašanje. Dostikrat se slišijo tudi očitki na naslov naše lesne industrije. Pri tem pa se čisto pozablja, kaj je ta vse pozitivnega storila za naš les. Samo želeti bi bilo, da bi se zahteve lesne trgovine in industrije vedno upoštevale in naš lesni trg bi se potem razvijal še ugodneje.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Prebivalstvo
samo
Skoraj 200 novih modernih stanovanj sredi Maribora
Poročali smo že, da bo znani mariborski industrijec še letos začel zidati sredi mesta v enem najlepših delov Maribora več blokov modernih manjših in srednjevelikih stanovanj, ki bodo pomanjkanje
res dobrih in lepih stanovanj v mestu samem precej odpravila. Kakor čujemo, bo stavbišče, ki ga je podjetnik kupil že pred par leti in je veliko ravno en hektar, imelo v več štirinadstropnih blokih 150
do 200 stanovanj. Število je odvisno od tega, kako velika naj bodo stanovanja oziroma na kakšno velikost naj se polaga posebna važnost.
Mariborsko časopisje se obširno bavi s to zadevo, ker gre za res velikopotezno stanovanjsko akcijo, ki je bo posebno veselo naše urad-ništvo. Z zanimanjem pa zasleduje razvijanje misli tudi podjetnik sam, ker na ta način najlaže izve mnenje prebivalstva. Listi objavljajo došle dopise, v katerih eden predlaga velike prostore, drugi zopet pledira za manjše, tretji pravi, naj se sezidajo majhne kuhinje, četrti zopet piše, da se mali človek večinoma zadržuje v kuhinji, ki naj bi zato bila velika in naj zato makar odpade ena soba.
Nas gospodarske kroge zanima finančna plat zadeve. Ni dvoma, da bo graditev tega velikega kompleksa, ki si bo precej vzel za zgled Dukičev blok v Ljubljani, veljala najmanj kakih 15 milijonov dinarjev. Na stotine bo zaposlenih delavcev, naši obrtniki bodo dobili naročila, skratka, zaslužka bo precej. In če delavec in obrtnik zaslužita, bodo v eni ali drugi obliki tega deležni tudi drugi gospodarski krogi, trgovci, gostilničarji itd., pa tudi vozniki in drugi sloji, ki so interesirani na takih rečeh.
Precej je deljeno mnenje čitate-ljev listov, ali je na mestu izvedba načrta podjetnika, ki se bavi z mislijo, da bi v eni ali dveh hišah napravil posebno veliko kuhinjo s priključenimi jedilnicami, v katerih bi imeli hrano oni stanovalci bloka, ki nočejo sami kuhati, ker sta ali mož in žena oba zaposlena v poklicu, ali pa se zaradi malega števila družine ne izplača doma kuhati. V teh obednicah naj bi stanovalci po zgledu nekaterih večjih mest dobivali ceneno hrano, seveda z nepreveliko izbiro jedil. Nekateri pozdravljajo to zamisel, drugi pa so skeptični in mislijo, da se ta novotarija pri nas v Mariboru ne bo izplačala, ker da bo premalo interesentov.
Najsi bo že tako ali tako, dejstvo je, da različne menze, ki jih tudi v Mariboru ne manjka, delajo precejšno škodo našim gostinskim podjetjem, ki se trudijo, da nastavijo cene abonentom kolikor mogoče nizko. Rentira se kuhanje v javnih lokalih le tam, kjer se kapaciteta kuhinje popolnoma izrabi. Menza v bloku bo seveda imela precejšno režijo, ki se ne bo mnogo razločevala, ali se kuha za deset ali pa za sto oseb. Ceneje gotovo v tej hišni menzi ne bo kot v gostilnah, kjer se hrani na stotine ljudi. Vsekakor se mora rešiti tudi vprašanje koncesije, ker se take menze smatrajo kot obrtniška podjetja in mora vodja pokazati strokovno usposobljenost in mora imeti obrtnico.
Dejstvo je, da se je začel sedaj ves Maribor zanimati za ureditev stanovanjskega bloka sredi mesta in da se menda pridno oglašajo z nasveti najbolj oni, ki si mislijo najeti stanovanje v novi naselbini in ki žele, da bi se zidalo po njihovih receptih. Ima pa stvar to dobro stran, da nekako v obliki plebiscita izve podjetnik želje svojih bodočih najemnikov in se po njih ravna pri dokončni izdelavi načrtov.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Cene drvam v Zagrebu
Protidraginjski odbor v Zagrebu je odpravil klaftro kot mero za drva v Zagrebu. Nadalje je odbor sklenil, da se cene maksimirajo. Mestno poglavarstvo je nato odredilo, da smejo trgovci prodajati drva samo na ta način, da se drva zlagajo brez križanja in mora vsak trgovec postaviti v svoji trgovini ali v svojem skladišču napravo, ki bo natančno kazala enoto za kubičen meter drv. Nadalje mora postaviti tudi takšno napravo za 2 in 4 kubične metre.
Nadalje je mestno poglavarstvo odredilo maksimiranje cen. Kdor bi te predpise prekršil, se kaznuje z denarno globo 10 do 500 din, ki se v primeru neplačila spremeni v zapor od 1 do 10 dni.
Cene v trgovinah s kurivom so bile maksimirane takole:
bukove cepanice prima din 130 za kubičen meter, bukove cepanice Ila po 120 in hrastove cepanice din 112-50 za kubični meter. Nadalje bukova drva la 320 din za 1000 kg, bukova mešana drva po 260 din za 1000 kg.
V trgovinah na drobno so bukova drva la po 38 din za 100 kg, bukova drobna drva Ila po 36 din, drobna hrastova drva po 32 din za 100 kg. Pri vseh teh cenah je vračunana dostava pred hišo.
Ustanovna
Bolgarsko-iugoslovanske
trg. zbor
Kmetijski stroji na Dunajskem velesejmu Izvozni izgledi nemške industrije kmetijskih strojev.
Nemške pristojne oblasti so razveljavile prepoved razstavljanja kmetijskih strojev ter dovolile Dunajskemu velesejmu, da jih more razstaviti. S tem je dobila ena najmočnejših nemških produktivnih panog priliko, da po Dunajskem velesejmu pripravi močan start za večje izvozno poslovanje. Letos so pogoji za to izredno ugodni. Navedeni sklep nemških oblasti bo pozdravilo tu-in inozemstvo, ker se s tem utrjuje pomen Dunaja za trgovsko poslovanje z jugovzhodom. Povečanje intenzivnosti kmetijske proizvodnje je važno že iz populacijsko političnih razlogov in bi se moglo celo reči, da pomeni danes življenjsko vprašanje prve vrste, ker živi v južnovzhodnih državah sorazmerno od kmetijstva mnogo več ljudi kakor v državah srednje in zapadne Evrope, dočim je kmetijski donos še vedno v znatnem zaostanku v primeri z onim v zapadnih državah. Zato je naloga kmetijskih strojev v južnovzhodnih državah, da povečajo kakovost kmetijskega dela in njegovih donosov in da s tem ustvarijo pogoje za zboljšanje življenjskega standarda v teh državah.
Ze desetletja, zlasti pa zadnja leta, zalaga v prvi vrsti Nemčija južnovzhodne države s kmetijskimi stroji in pripomočki. Z zvišanjem produkcijske kapacitete ter s priključitvijo Ostmarke in protektorata je omogočena nadmočna pozicija nemške industrije kmetijskih strojev. V Jugoslaviji je znašal 1. 1938. delež velikoneim škega uvoza traktorjev 58%, po vrednosti pa celo 62 %. Tudi za razvoj trga za mlatilnice na jugovzhodu se vidi znaten dvig gospodarstva jugovzhodnih držav kot posledica neposrednih gospodar1-skih dogovorov z Nemčijo.
Ce se uvažujejo še razne okoliščine se more z gotovostjo pričakovati, da bo zanimanje kupcev iz južnovzhodnih držav za razstavo kmetijskih strojev na spomla danskem dunajskem velesejmu od 10. do 16. marca zelo veliko. Poleg že preizkušenih modelov stro 'jev in orodja bodo razstavljene tudi številne novosti, zlasti pri strojih, določenih za simultano delo, s tem pa bo hkrati dokazano, da niti vojna ne ovira nem ške industrije, da zboljša svoje proizvode ter ustreže željam svojih odjemalcev.
V nedeljo dopoldne je bila v Sofiji ustanovna skupščina Bolgar-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Kot zastopnik kralja Borisa se je udeležil general Tancv, nadalje pa se je udeležila ustanovne skupščine čela vrsta najodličnejših bolgarskih osebnosti. Tako dvorni minister Hadžijev, zun. minister dr. Popov, bivši ministri Cankov, Obov, Zaharijev, Gunov, župan Sofije Ivanov in drugi.
Svečanostne skupščine se je udeležila tudi močna delegacija jugoslovanskih gospodarskih ljudi pod vodstvom trgovinskega ministra dr. Andresa. Ljubljansko zbornico sta zastopala predsednik Ivan Jelačin in tajnik dr. Plcss.
Ustanovna skupščina je bila v veliki koncertni dvorani hotela »Bolgarija« in se je začela z jugoslovansko in bolgarsko himno. Zborovanje je otvoril bivši minister Vclev, ki je izrekel željo, da bi bilo delo nove zbornice čim bolj uspešno in da bi bolgarsko-jugo-slovansko zbližanje /rodilo čim večje uspehe. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Vsa dvorana je z navdušenjem pritrdila temu vzkliku.
V imenu jugoslovansko-bolgar-ske trgovin, zbornice v Beogradu je nato pozdravil skupščino Voja Petkovič, ki je v svojem govoru zlasti poudaril važnost gospodarskega sodelovanja obeh narodov. Njegov govor so zborovalci navdušeno pozdravili. Sledil je govor bolgarskega
trg. ministra dr. Zagorova
Omenjal je ustanovitev Jugoslo-vansko-bolgarske trgovinske zbornice v Beogradu pred 14 dnevi ter nato toplo pozdravil jugoslovansko delegacijo in zlasti ministra dr. Andresa. Delo sofijske in beograjske zbornice ima isti namen. Skupno delamo za ustvaritev materialnih dobrin, da se s tem omogoči tudi duhovni napredek obeh narodov. Delamo skupno tudi zato, da laže preživimo sedanje vojne čase. Zlasti pa bomo delali na to, da se poveča izmenjava gospodarskih dobrin med obema narodoma.
Jugoslavija in Bolgarska imata sicer isti gospodarski ustroj, vendar pa to ne ovira okrepitve gospodarskih zvez med obema državama. Kmetijstvo in industrija se ne razvijata v obeh državah enako in s tem je dana možnost za intenzivnejše gospodarsko sodelovanje obeh držav. Gospodarstvi obeh držav bi se mogli dopolnjevati. Tako bo Bolgarska mogla dajati Jugoslaviji bombaž, Jugoslavija pa Bolgarski baker.
Obe deželi je zajela krepka volja po sodelovanju in najširše plasti v Jugoslaviji ko tudi v Bolgariji pozdravljajo in žele to sodelovanje.
Pozdravlja ustanovitev nove zbornice ter ji želi mnogo uspeha pri delu za blagor obeh narodov.
Za njim je govoril
trg. minister dr. Andres.
Srečen je, da se more kakor v Beogradu pred 14 dnevi tudi sedaj v Sofiji udeležiti lepe svečanosti, ki naj služi zbližanju dveh brat-
skih narodov. Ze več desetletij se je delalo na to, da pride do pozitivnega sodelovanja obeh narodov. Ta volja sodelovanja se je manifestirala takoj po osvoboditvi obeh narodov. Tuje sovražne sile pa so preprečevale skupno delo obeh narodov. Dolgoletna ločitev nas je vrgla na razna območja, toda v dušah je ostala skupna misel, ki izvira iz skupnih čustev. Dolgoletna 'ločitev je ustvarila tudi posebne interesne sfere obeh držav, ki so se mnogokrat smatrale za divergentne. Da bi se vse te težave premagale, je potrebno intenzivno sodelovanje obeh držav. Pri tem bo zlasti koristno vplivalo gospodarsko sodelovanje in vesel sem, da se je to delo tudi začelo.
Z okrepitvijo gospodarskega nacionalizma v svetu se zožujejo temelji za mednarodno razdelitev dela in zlasti za manjše države nastaja s tem nujnost intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja. Izkušnje, ki sta si jih obe državi pridobile z raznimi trgovinskimi
pogodbami z drugimi državami, omogočajo, da zgradita svojo gospodarsko politiko tako, da bo dalo bolgarsko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje čim večje uspehe. Pogoji za takšno sodelovanje so tudi dani in naša trgovinska pogodba iz 1. 1937. določa v ta namen tudi ustanovitev skupnega mešanega gospodarskega odbora, ki naj pomaga pri pripravah gospodarskega sodelovanja obeh narodov. Pozdravlja ustanovitev nove zbornice, kateri želi Čim plodnejše delo.
Nato se je minister dr. Andres iskreno zahvalil za lepi sprejem, ki je znova dokazal resničnost pregovora, da kri ni voda! Zaključil Je svoj govor z besedami: Zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen! Živela Bolgarija!
Med velikimi ovacijami občinstva sta se nato oba trgovinska ministra objela.
Za častnega predsednika zbornice je bil nato izvoljen jugoslov. poslanik Milanovič.
Dobave - licitacije
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo: 1000 spajakov, 350X16 mm z 2 podi. plošč.; 1000 spajakov 300X16mm z 2 podi. plošč, in 5000 glavičarjev, 80X10 mm, z direktno pogodbo na dan 5. marca t. 1.
Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za prodajo ca. 30.000 kg starih poštnih listin na dan 18. marca t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti v gotovini 5% kavcija ponudene vrednosti v pisarni poštne direkcije. Ponudbe morajo biti kolkova-ne z din 100-—.
LICITACIJA:
Dne 4. marca bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo dvigal, verig, vrvi in žice; 6. marca raznih mehaniških merskih naprav; 8. marca hidravlične sesalke ter ventilov.
Dne 5. marca bo pri Komandi baze rečne flotilje v Novem Sadu licitacija za dobavo 1800 m drv.
Dne 6. marca in dne 2. aprila bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skopi ju licitacija za dobavo raznega lesa.	.	....
Dne 6. marca bo pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru licitacija za dobavo uniform za državno policijsko stražo v Mariboru.
Štab II. armijske oblasti v Sarajevu razpisuje ofertno licitacijo za dobavo raznega lesa.
Štab II. armijske oblasti v Sarajevu razpisuje ofertno licitacijo za dobavo drv dne 6., 7. in 8. marca ter za dobavo premoga dne 7., 8. in 9. marca za potrebe vojaštva.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zunanja trievina
Trgovinska pogodba s Francijo je začela funkcionirati. Prva večja kupčija je bila sklenjena za dobavo gove jega mesa v količini 100 vagonov ter je bila ta količina že razdeljena med naše Izvoznike. Cene so ugodne in znašajo 12-50 pa tudi več za kg franko jugoslovanska meja. Kupujejo se v glavnem goveda srednje kakovosti.
Romunski kontingent^ lesa za izvoz v Nemčijo je določen na 900 milijonov lejev ali 20 milijonov RM.
Od 2,044.963 ton romunskega žitnega izvoza je prevzela Nemčija 650.212 t, protektorat 72.652, Anglija pa 431.558 ton.
Madžarska je uvozila v januarju blaga za 46,3 (lani 39,4) milijonov pengov, izvozila pa za 46 (lani 50,1) milijona pengov. Letos v januarju je torej bila Madžarska trgovinsko pasivna za 0,3, dočim je bila lani aktivna za 10,7 milijona pengov.
Nemčija je imela ob koncu 1. 1.
416.000	raznih podjetij, od katerih je bilo 250.468 samostojnih firm, 59.348 trg. družb, 58.000 zadrug, 27.425 družb z o. z., 13.690 koman-ditnih in 6460 delniških družb.
Britanska vlada ponuja nevtralnim ladjam za prevoz blaga iz Donave do Marseilla po 31 šilingov za tono.
Anglija se je zavezala, da bo kupovala za ves čas trajanja vojne v Grčiji tobaka za pol milijarde
drahem na leto.
Washingtonska vlada je dobila od parlamenta pooblastilo za sklepanje trgovinskih pogodb proste roke.
Standard Oil & Co v New Jer-seyu je zgradila tovarno za izdelovanje sintetičnega kavčuka, že letos bo tovarna, ki je veljala 1 milijon dolarjev, izdelala 2000 ton k 3,včuk&
Bolgarska vlada je dovolila zvišanje cen za celo vrsto svil®nr} tkanin. Nadalje je dovolila 10 do 20% zvišanje cen za toaletno milo-Istočasno je bila TaOTeljavijena prepoved izvoza bomba žn ih m vol -nenih izdelkov. Izvoz paradižnikovih konzerv pa je bil prepovedan.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2»/JI Vsi drugi pa sc mučijo in delalo brez ozira na zdravlel Zato vsai doma pijte
RADENSKI ZDRAVIL*! VRELEC
V
llslega z rdečimi srci,
našo naibolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravfe In užitek
Pred letom dni uvoženo blago
Fin. minister je izdal naslednji odlok:
1. Izjemno od čl. 3. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931. se ne smejo vršiti nobena plačila v svobodnih devizah za blago, ki se je uvozilo leto dni pred dnem ko se blago plača, pri čemer velja datum carinjenja blaga kot datum izvršenega uvoza.
2. S tem se razveljavlja odlok št. 59.230/VIII z dne 18. X. 1938
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostav Ijeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti po ravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovan cev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Doma in po svetu
Novi jugoslovanski poslanik t Sofiji Milanovič je izročil v petek kralju Borisu svoje poverilnice in je imel v srbohrvaščini govor v katerem je poudaril naslednje misli: Srečen je, da more sodelovati pri nadaljnjem delu za zbližanje Jugoslavije in Bolgarske. Tej politiki sta dala odločujoč razmah blagopokojni kralj Aleksander in Vaše Veličanstvo. S paktom večnega prijateljstva je dobila ta politika svoje potrdilo. Neštete manifestacije pa so potrdile željo obeh narodov, da se ta politika še utrdi.
V tej politiki je tudi poroštvo mir-neSa razvoja na Balkanu. Svetovni dogodki so znova pokazali solidarnost obeh držav s proglasitvijo politike nevtralnosti. Kulturno in _ gospodarsko sodelovanje obeh. držav se razvija ugodno. Jugoslovanska vlada bo delala na to da. se to sodelovanje čim bolj poglobi.
Kralj Boris je odgovoril v bolgarščini in naglasil naslednje misli: ; Z zadovoljstvom sprejema poverilnice ter je zlasti vesel zagotovila, da boste sodelovali pri delu za bolgarsko-jugoslovansko zbližanje. Ta politika se je začela s pobudo, pri kateri je bil udeležen nepozabni kralj Aleksander ter je bila potrjena s paktom 1. 1937. in s številnimi drugimi manifestacijami. Ta politika pa služi tudi miru in Bolgarska bo še nadalje z vso vne-Hfj^Bevala to politko zbližala. Nato je zadržal kralj Boris poslanika Milanoviča nad eno uro v razgovoru.
Ivan Vrančič, bivši predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, je nenadoma umrl, zadet od kapi. Pokojnik je bil eden naših najodličnejših pravnikov, ki si je pridobil trajnih zaslug pri organizaciji našega pravništva. Ivan Vrančič pa je bil tudi kot človek vzor značajnega in plemenitega moža. Slava njegovemu spominu! Za direktorja klasične gimnazije Ljubljani je imenovan Marko Bajuk, inšpektor prosvetnega oddelka v Ljubljani.
Za glavnega ravnatelja Prisada e imenovan dr. Dragutin To* iz Zagreba, za njegovega pomočnika dr. Ciril Nemec in za ravnatelja dr. Aleksander Jevremovič, dosedaj ravnatelj Zanatske banke.
Upravnik Zavoda za pospeševanje zun. trgovine dr. Miljutin Popovič je bil nedavno suspendiran-Združenje brivcev frizerjev in kozmetikov je na letni skupščini protestiralo proti razpustu obrtniških združenj. Društvo je sklenilo, da bo šlo do zadnje instance ter se borilo z vsemi sredstvi, da bo njih 52 let staro združenje, ki ima tudi lepo premoženje, obstalo še naprej.
Gomjeradgonska združenja lesnih, kovinarskih in oblačilnih strok
so na zborovanju soglasno sklenila, nastopiti proti razpustu njihovih združenj, od katerih delujejo nekatera že 55 let.
Za novo banovinsko kmetijsko šolo na Poljčah je dovolil ministrski svet podporo 100.000 din.
Nemško kmetijsko ministrstvo je dovolilo vsem jugoslovanskim delavcem, kmetijskim in industrijskim, da smejo od svojih prihrankov pošiljati mesečno po 50 RM domov.
Dovoljene so posebne priložnostne znamke v korist poštnih nameščencev zagrebške direkcije za zgraditev ambulantnega doma v Zagrebu. Znamke so po 0 50, 1, 150, 2, 4 din s poviškom po 0-50, 1, 1-50 in 2 din. Na znamkah so samo slike iz hrvatske zgodovine, tako tudi na eni znamki sliki obeh Radičev.
Cena bencinske mešanice se *
1. marcem zviša za 20 par za t™0 • Neka belgijska skupina je ponudila naši gen. direkciji zelezme večjo količino železniškega materiala-Ker pa zahteva plačilo v dolarjih, je malo verjetno, da bi bila ta ponudba sprejeta.
Zaradi oderuštva je bil obsojen zagrebški milijonar Dragotin Va-šič na 3 leta in dva meseca ječ« ter globo 598.000 din.
Angleške in francoske vojne ladje so po norveških vesteh že začel« blokirati obalo pri Pečengi, da preprečijo sovjetske dobave Nemčiji Angleška letala so izvršila ve« poletov nad nemškimi mesti in tudi nad Prago, Plznjem in DunajeU1 ter metala — letake.
Predsednik slovaške vlade dr-Tuka je v nekem govoru naglasit da nikakor ni res, da bi Nemci p£ stopah s Slovaško, kakor da bi br ta njih kolonija. Nemci nasproti smatrajo Slovaško kot svojo zave* nico in v item smislu tudi posl" pajo.
V prejšnjem tednu je bilo P«*"V ljenih 5 britanskih in 15 nevw»*
nih ladij. Britanske ladje so tonažo 39.276, nevtralne pa 40.o" tono.	^
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Me rkur«.- d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubijo