r^NfcjTTčjT^ dnevnik ^ ▼ Ziifutcnih držsTtk V«U« za m leto . T . $6.00 Za pol iett - - • . . Za new York celo leto -Za inozemstvo celo leto LAS TELEFON: CHELSEA »78 NO. 238. — STEV. 238. Matter, September 21, 1983, »t tte M Ofdee at New Ink, K. Y, List - slovenskih; delavggv v Amgrflrf, Act «f ef March S, 1871 TELEFON: CHELSEA 8879 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 18, -1938__PETEK, 19. OKTOBRA 1939 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVOL BRAZILSKE ZVEZNE ČETE PRIPRAVLJENE NA BOJ VSTAŠKA ARMADA DOSPELA V DRŽAVO RIO DE JANEIRO IN ZAVZELA MESTO LORENO Brazilski revolucijonarji dobivajo z vsakim dnem nove pristaše. — Pridružili so se jim tudi letalci, katere je poslala vlada proti Jugu. — Brezposelni so bili najprej vpoklicani. — Vstaška armada šteje baje stotisoč mož. RIO GRANDE DO SUL, 9. oktobra. — Voditelji vstašev, ki imajo svoj glavni stan v Rio Grande do Sul, v provinci istega imena, so danes izjavili, da se vstaško gibanje neprestano širi ter dobivo v vseh delih dežele nove pristaše. Vstaška armada je že dospela v državo Rio de Janeiro ter zavzela mesto Loreno, ki se nahaja I 25 milj južno od Rio de Janeiro. V tukajšnjem pristanišču so danes zopet potopili dvaindvajset ladij, položili mine ter razpostavili topove, da odbijejo možni napod zveznih bojnih ladij. Sest letalcev, katere je poslala vlada iz Rio de Janeiro z naročilom, naj bombardirajo to mesto, se je pridružilo vstašem. Istotako so se pridružili vsta-šem vsi gojenci vladne letalne šole. Vsako uro prihajajo poročila o novih uspehih revolucij onar je v. ŠTEVILO LINČANJ PODVOJENO Letos je bilo linčanih enaindvajset oseb, in med njimi je bil samo en belec. — Linčanja posledica brezposelnosti. ATLANTA, Ga., 9. oktobra. — V Združenih državah je bilo do 1. oktobra v -tekočem letu linčanih še enkrat toliko oseb kot jih je bilo lani vse leto. To je ugotovil ravnatelj komisije za medplemensko sodelovanje. Robert B. Eleazer. — Za to je v prvi vrsti odgovoren sedanji gospodarski položaj. Tega je kriva nezaposlenost. Od 1. decembra do 1. oktobra se je za vršilo v tej deželi, predvsem v južnih državah seveda, enoindvaj-set linčanj, dočim jih je bilo lani vseh skupaj samo deset. Linčanih je bilo enoindvajset zamorcev in samo eri belec, namreč John Hodaz. ki ga je ljudska drhal usmrtila v Hillsboro okraju v Floridi. ZOPETNA NESREČA V RUDNIKU Poskusi, da rešijo tri dc-lavce v Dalton prtmo-gorovniku, so se povsem izjalovili. DANTON, O., 9. oktobra. — Požar, ki je izbruhnil včeraj zjutraj v enem rovu Dalton Coal Mine, nedaleč od tukaj, je popolnoma odrezal tri premogarje od izhoda. Splošno se boje, da so vsi triie posvečeni smrti. KINGSFORD SMITH BO SKUŠAL PORAZIJI REKORD Pri poskusu, da prinese ponesrečenim pomoč, se je zadušil Rush Hiller, ki je po nesreči snel svojo plinsko masko. Ko so ga hoteli potegniti kviško, se je odtrgala vrv. Ko ga je bilo končno mogoče spraviti na površje, je bil mož že mrtev. Pozneje so privedli iz Pittsburhga aparat, da ž njim preženejo strupene pline, <±a se lahko spravi na površje trupla ponesrečenih delavcev. HESTON( Anglija, 9. oktobra. — Znani letalec, kapitan Charles E. Kingsford Smith, namerava poleteti v Avstralijo, ter doseči nov rekord. Sedanji rekord ima Bert Hinkler, ki je poletel iz Anglije v Avstralijo v petnajstih dneh in dvanajstih urah. Kingsford-Smith se bo najprej ustavil v Rimu. RIO DE JANEIRO, 9. oktobra. — Mobilizacija zvezne armade se mirno in redno vrši. O kakem navdušenju pa ni nikjer nobenega znamenja. Uradniki in uslužbenci državnih naprav in železnic še niso bili vpoklicani pač so pa prišli najprej na vrsto nezaposleni ljudje v starosti od 2 I. do 31. leta. Včeraj se je bila razširila vest, da je predsednik Washington Louis odstopil, kar je pa vlada odločno zanikala. Vlada je danes določila ceno živilom. Kdor bo živila dražje prodajal, bo kaznovan. General Costa je danes brzojavil, da je otvoril glavni strn v Florianopoliscter da bo v najkrajšem VI j i r . J J stavlja človek za domovino. Do- uveaei oren živo. j so. da je vreden 30-let,ni rao- r :_ i i . . v ški $11,850, ženska istih let pa sa- Uenerai Costa ima baje na razpolago stotisoč mo $9470 vojakov. KOUKO JE VREDEN ČLOVEK? LONDON, Anglija, 9. oktobra. — Tukajšnji učenjaki so se pečali z ' vprašanjem, kakšno vrednost pred- BIVŠI POSLANEC - MUNSAJNAR BALTIMORE, Md., 8. oktobra. — Danes je bil spoznan krivim bivši poslanec Mauel Her tek. ker so dobili v i jgovem stanovanju kotel in so mu dokazali, da je kuhal žganje. Pred sodiščem se je izgovarjal, da je v službi prohibicijskih oblasti, kar pa baje ni res. FARMER OBTOŽEN TOPERNIJE" Pustil je segniti vsa jabolka. — Krave ne dajejo! več nikakega mleka in kokoši ne vale več jajc. | JONESVILLE. Wis., 9. oktobra, — V najbolj prosvitljenem veku, namreč dvajsetem, se danes razpravlja o čarovniški umetnosti nemškega farme rja, Henry Dorna. starega 64 let. ki mora igrati vlogo hudičevega zaveznika. Njegova sestra, Mrs. Herman Prey, njena družina in znanci so tožniki. Pred majhnim sodiščem se bo odločalo o slučaju. Pcma&ni okrajni pravdni k in zdravnik se morata pečati z zadevo. dpi ritualist, Herman EngJehandt iz Roekforda, HL, je bil povabljen naj nastopi kot priča. Njegove tejave pričakujeta obe stranki z veliko napetostjo. ' Naenkrat niso dajale krave Mrs. Prey več mleka in zastavkale so tudi kokoti Jabolka na drevesih je obiskal Segnila so namreč. Tukaj mora biti na delu hudoben duh, in čarovnik mora biti gotovo Dorn sam. Včerajšnji dan je bil prav posebno ustvarjen za proces radi čarovništva. Težka nevihta je divjala in bliski so švigali nad glavami zbranih. Farmer Dorn pa je sedel na svojem stolu tako, kot da hoče naenkrat zle teti k svojemu prijatelju — peklenščku. HAWKS PRILETEL IZ PHILA-LEPHIJE V NEW YORK V 20 MINUTAH Kapitan Frank Haw*ks je dosegel nov rekord, ko je prinesel v New York nove filme. V Philadelphiji se je dvignil v sredo popoldne in dvajset minut pozneje je pristal v New Yorku s filmi o basebaHski igri. Njegova povprečna naglica je znašala za štiri milje več kot rekord, katerega je dosegel poročnik Alford Williams pred več leti, a ta rekord ni bil zaznamovan, ker je manjkalo o-cijelnega cenilca Narodne Aeronavtične Zveze. BERLINSKI ŽUPAN PENZLIONIRAN BERLIN, Nemčija, 8. oktobra. — Po dolgotrajni preiskavi poslovanja berlinskega župana Gustava Uoeessa je bilo objavljeno, da slednji odstopa iz "zdravstvenih ©zi-rov". Boess bo dobival na leto 30 tisez mark penzjona. ALI MU BO USPELO? ■ajveijl Slika nam kaše kovinasto kroglo, v kateri se namerava dvigniti belgijski profesor Picard petdeset tisoč eevljgv visoko v zrak. Tam na-merava Kodirati vremenske razmere. Načrt Je lep, toda vprašanje J«, oe se b ____ POTRES V EVROPI V renskem palatinatu in Angliji je divjal močan potres. — Poročila iz raznih delov Evrope PARIZ, Francija, 8. oktobra. — Močne potresne sunke so občutili po vsej Alzaciji včeraj zvečer in najbrž tudi jo vsej Evropi, prav do Perzije, kjer so čutili tretji sunek v petnajstih dneh. V Strasaburgu so čutih ljudje močan sunek in premikale .so se mize in pohištvo. Na centralni telefonski postaji so prišli popolnoma iz reda vsi inštrumenti. V Wissembergu so se pojavile na hišah razpoke in tudi drugače je bilo opaziti precej škode. Potresni sunek je bil tako močan, da je podla igla z inštrumenta v seizmičnem zavodu v Strassburgu. To je bil prvi tako močen potres, katerega so zaznamovali tukaj. O sličnih sunkih poročajo tudi iz Sarajeva. ŽENEVA, Švica, 8. oktobra. — Danes zjutraj se je pojavil potres po vseh krajih severne Švice. V Schaff-hausenu so se prebudili ljudje, ko se je pojavil potres, spremljan od bliskov po vsem nebu. Občutili so potres tudi ob Bodemskem jezeru, a ni povzročil nikake škode. DUNAJ, Avstrija, 8. oktobra. — Številna poslopja so bila razpok ana, ko se je pojavilo več močnih potresnih sunkov na Tirolskem in Gornji Avstriji. Sunke so opisali kot najbolj močne v zadnjih letih. NOVI BOJI NA _ ŠPANSKEM Iz Malage prihaja poročilo, da so izbruhnili tam novi boji z delavci. — Položaj skrajno resen. MADRID. Španska, 9. oktobra.— Gospodarski in politični položaj na Španskem postaja vedno bolj resen, in vlada Berenguerja stoji, po mnenju izvedencev, na zelo slabih nogah. Do težkih delavskih bojev, tekom katerih je bil en ubit, je prišlo v Malagi, andaluzijskem pristanišču. Žrtev je, 25 let stari Juan Calde-ron, član Syndicato Libre. Vozil se je na tovornem vozu ko so stavkarji o.vorili ogenj. V Vitoria, v provinci Alava. so pričeli stavkati delavci, organizirani v Syndicato Unico. Člani katoliške delavske organizacije pa so sklenili ostati na delu. Dosti krvavih spopadov se je tudi za vršilo med stavkarji in civilno stražo. Dva stavkarja sta bila ranjena. LONDON, Anglija, 8. oktobra. — Težki nalivi in močan veter je obiskal angleške otoke. V PIJANOSTI USTRELILA MLADENIČA CAMDEN, N. J., 9. oktobra. — Ko so vprašali 19-letno Mary Mac-Clyment, zakaj je ustrelila 25-let-nega Edwarda Nicholsona. je odvrnila: Pijana sem bila in sem namerila revolver nanj. Revolver se je sprožil. To je vse, kar vem povedati. Mary Nicholson in se par drugih mlad'h ljudi je vprizorilo izlet z avtomobilom. Ustavili so se na neki farmi in se napili. V pijanosti so se začeli prepirati in posledica tega je bilo streljanje. AMERIKANEC BO DOBIL N0BL0V0 NAGRADO KODANJ, Dansko. 8. oktobra. — Kot kandidat za Nobiovo nagrado pride vpoštev ameriški pisatelj Theodore Dreiser. Njegovi najslavnejši deli sta "Ameriška tragedija" in "Galerija žensk". KONEC PROTESTNEGA ŠTRAJKA PARIZ. Francija, 8. oktobra. — Minister za javna dela je danes objavil, da je bil končan protestni štrajk premogarje v. Vsi premoga r-ji so se vrnili na delo. Zahtevali so beljše mezdne in delovne pogoje. DRŽAVLJANSKE VOJNE BO BAJE KMALU KONEC Vstaški general Feng se baje umika proti severu. —Komunisti se vedno divjajo po provinci Kiangsi. ŠANGHAJ, Kitajska, 9 oktobru. Nacionalistični krogi so izjavili včeraj zvečer, da bo vsled zavzetja Čegšova od strani čet predsednika. Kaj Šeka ter umikanja vstaškegu. poveljnika Fenga proti severu državljanska vojna kmalu končana Nato pa bo nastopila doba miru in zo petnega zgrajen j a. Neglede na poročila, da zbira Fer-g nadaljne vojake, trdijo vendar pristaši nacijanalistčine vlade, da bodo vse važne vojaške in politične skupine pristopile k nacionalistični vladi. Važne dogodke je treba pričakovati tekom zime, ki bodo pokazali nadaljni razvoj položaja. Vsled ponovnih napadov nacionalističnih čet, je bila ljudska armada Fenga razbita. 40,000 mož j j bilo ujetih in nasprotniki so zajeli velika zaloge municije. PEKING. Kitajska, 9. oktobra. — Voditeji Kuoming stranke so izjavili, da je bil maršal Feng prisiljen umakniti se s severnega brega Rmene reke. Poročila iz neodvisne strani javljajo. da je Feng izpraznil Kajfeng in da se je jei pomikati proti severu. ADVERTISE in "GLAS NARODA* BIVŠEMU PREDSEDNIKU OČITAJO SLEPARSTVO LIMA, Peru, 9. oktobra. — Vlada ošita bivšemu predsedniku A. B. Legui in njegovima dvema sinovoma sleparstvo pri prodaji La Molina hacijedtf. Hacrjenda je bila prodana vlaidi, da jo uporabi za kmetijsko šolo. BORIS SE BO MESECA NOVEMBRA POROCiL1 SOFIJA, Bolgarska, 9. oktobra, j Danes je bilo objavljeno, da se bo bolgarski kralj poročil z italijansko princesinja Giovanno meseca no-' vembra. F%tačen dan še ni določen. MARCONI CLAN LAŠKEGA DRŽAVNEGA SVET A RIM, Italija, 8. oktobra. — Danes je pozdravil ministrski predsednik Mussolini slavnega itaUjansk-e ga iznajditelja Ouglielma Marco-nija kot člana velikega laSkega državnega sveta. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljen cev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, brez zamud* časa, brci na daljnih potov in stroškov. Posebme vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem t dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini, Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ............................ s 9.40 1000 ............................ $ 18.60 Lir V Italijo 100 ............ ............ ... 0 5.75 2000..............................S 37.00 « 2500 ................ S 46.25 M zee ........ 300 ...... . SI 1.30 $16.80 5000 ............................ S 91.50 m - 560 - ................... 327.4« - 10,000........................... $181.80 1000 354.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakfr. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, » $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakazila. Nujna uskazlla izvršujemo po Cable Letter za prfetojfctne 78 SAKSER STATE BANK n COBTUUVDT STREET KlW ¥0U, & g, , Telephone Barclay 6380 — 0381 _!______ NSW YORK, FKIDAY, OCTOBER It, 193« _ "Glas Naroda" ] and Published by BLOVEJOC fUBLlSHlNG COMPANY , da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje moderno naslovnika. "GLAS NARODA". 21« » iSlh Street,*New York. N. T. Telephone: Chelsea 3111 DOLGA MUSSOUKUEVA ROKA V Italiji ji' nešteto ljutli, ki se s fašističnim režimuiii iiiti malo ne .strinjajo. Taki Ijwlj«* morajo inotčuti,, f-e so j>a toliko drzni, erio, ki je imel pred kratkim govor proti Mussoliniju in metodam njegove vlade. Že tedaj so se pojavile govorice, da bo Serio najbrž deportiran v Italijo. Optimisti so smatrali to za nekaj nemogočnega. Domnevali so, da mu bo v skrajnem slučaju dovoljeno zapustiti Združene države ter se podati v kako drugo deželo, kjer bo varen pred nadaljnim zasledovanjem, posebno pa pred smrtno kaznijo. Mt^dtem je pa delavski department, kateremu na<"-e-lujo gospod Davis, ki se poteza aa senatorstvo države Pennsylvanije ter se izdaja za velikega prijateljstva delavcev, izrecno določil, da je treba (iuida Seria deponirati v Italijo. To je v očividnem uasprostvu z dosedanjimi odločitvami, ko je na deportaeijo obsojeni lahko sam izbiral, v katero državo naj ga pošljejo. V zveznem glavnem mestu morajo vedeti, da je v Italiji uveljavljen zakon, po katerem je obsojen na smrt sleherni Italijan, ki agitira v inozemstvu proti fašizmu. Dosti takih obsodb je bilo izročenih 44in contumaciam", to se pravi, da je bil obtoženec obsojen v odsotnosti. Vse drugače je pa seveda, če pade tak obtoženec v roke fašističnim oblastim. Nad Giiidom Seriom je bila že pred osmimi meseci izrečena v Rimu smrtna obsodbo, in fašistične oblasti so mu zaplenile tainoš&je borno premoženje. Ako ameriška vlada pošlje Seria v Italijo, je s tem rečeno, da ga bo izročHa naravnost v roke fašističnim morilcem. Kaj nameravajo ameriške oblasti* Ni dolgo tega, ko je predsednik Hoover v nekem svojem govoru v South Carofini j»ovefrčcval ameriško demokracijo ter napovedal vojno vsem "drugim sistemom*\ 'Ali smatra za sovražnika ameriške demokracije samo sooijalizem in boljševizem, fašiste pa za prijatelje? t , i -t r •. i NARODA" - Ltae riovendcega naroda Iz Slovenije. Dve smrtni nesreči v TrbovI* Pri gostilničarju in mesar>u Božiču sta živela dva najemnika in ■ cer upokojeni rudar 6* letni Ivan Smodič in 25-lotni delavec Franc Krope j. Ker ni.va Jjila nikijer zaposlena, sta pacnagala gespodarju. 23. septembra sta bila cba z? p o-slrna v hlevu pri Sivini s kidanjem gnc,a. Ko je priola ckkla okrog poldne v hlev, je našla oba delavca o-nesveščenar na tleh. Smcdich jp ležal sredi hleva in tiščal v rokah c :l-trgpno žico električne napeljave. K:op: j pa je ležal pod živino. Dekla je takoj poklicala ljuli. ki sc-Smodiča oprostili električne žicr Na pc .ncj je pritekel tudi ruda ;::i zdravnik dr. CTzelj. ki je prl;el pr. f 'c :-h posrečen f i h 7. e-netnim diha- Kropaj, ki je še mlad ki rao ča:i miž, je p.-i šel knia'u k sebi. al dobil je tak živčni napad, da so ga :rcrali privezati na nosile, ko so " dnerli v rudniško bolnico, krjer 3: ja. mcrall obleti v pr:silni jopič. Starega Sm.cdiča, ki je bil prece, slaboten starček, pa so odnesli \i hleva in so bili vsi poskusi, da b ^a spravili zopet k življr.nju. brezuspešni. Nesreče se je morala zgedit: tabele: Ko st» delavca snažila hlev js eden izmed njiju po nak*jujja udaril po žici na stropu, ki se u-rgain. in padla na tla. Sniodič j a je najbrž prijel in električna struja je vrgla na tla. Kropej mu je hotel pomagati. pri tem pa je udaril tok tudi njega in ga vrgel pod cle. Sincdič je bil rudniški u'ac ketones. Zapušča ženo in prt otrok, ki pa so po večini že prcskrb\jeni. Ker e imel lc 'borno penz jo si je pri] 3c>iču odEluževal star.? r no. Kro-paj je je vrnil šele pred kratkim iT > Francije in ni mogel dcb.ti dela. Tudi cn se je prizadeval pri M. Bo-2±fcu, da je lahko preživljal sebe in renc, s katero še ni dolgo poro-ien. 24. septembra je trboveljsko prebivalstvo presenetila novica o novi smrtni nesreči. Zjutraj okrog 3. ure so po rudniški železnici, tako zvani ' bremziki pelje iz tretje -taže proti lesnemu skladišču, voziti delavci na vozičkih deske. Na drugi železniški progi, ki vozi vzdolž pcteka, pa je prišel nasproti dru-p vlak. Ravno na mostu, ki je napravljen čez potok, sta trčila oba vlaka skupaj in deske so se zrušile na delavca Nadraha Leopolda, ki je stal ravno na mostu. Deske so ga pritisnile k mostni ograji in mu polomile rebra; poleg tega je dobil tudi še težke notranje poškodbe, ki >0 povzročile smrt. Čuvaj ubil mladega dijaka. Rojak je pripovedoval prijatelju: Sanjalo »e ni jc. da 1:110 sedeli v cirkuiu. Kar je tvoja žena p:~:agala z dežnikom tigru, ki je ra riil. p':: i 1 iz kletke in e Ta-cl boriti ž njo Seveda je ta beli-a vma?ala „ Katera? — vp:aš.i prijatelj. Kar ac mene tiče. maram pri- i. da verujem v va^o ncciolž-. — je rekel mlad c*.dv»;ki'.i 03- JL2 !1JU. — Hm. da gospod odvetnik !a-.-c vani pc.aa. dvi ste ^aC-ctaik. — Kaj pa dela '.vaj 1 mamica, fantek? — Kar hjče. — N . tc je •.vej papa ? — Tudi — kar mamica hoče. Tu imam sestanek z mladen-. r.cj za spoznanje je ko^ek pripovedoval , . •oko!? dne torte, lalju-bljenec. — No. pa še ni ;.ri la? — O. pač. ondil« I..1 — Seda; se ctep^jc s šestini ko-jom. čakam rta bo s ta. — potem ji nc bo treba večerje plačevati. Pcglej mama. t ami? na steni jc stenica, pravi sinček. McIM, ctrok! Pri nas sploh ni stcnic. To je žebeij. — Poglej, maaia. žebclj leze. V neposredni mariborski okolici t državnemu jc je pripetil 23. septembra silno ' boru. ..ragičen dejedek, ki je vzbudil vi mestu in okoiici veliko razburjenje in splošno sočustvovanje z nesrečno žntvijc. Žrtev surovosti in Jeicma nesrečnega naključja je postal 15-letni gimnazijec Stanko Bezjak, dijak tretjega razreda gimnazije v Mariboru. 24. septembra dopoldne so našli v grzdu nad Racerdvorom mrtvega Uboj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so zvečer pri posestniku Čepu v Kopriv-n;ku mleli sadje. Okrog 22. je prišel k delavcem Martin Ploj. vini-čarski sin od Sv. Marjete. Pričel =e je z delavci prepirati, ker ga nL>o hcteli pustiti na delo. Ker se ni hotel odstraniti, ije šel posestnik Julij Zavrnik proti Ploju. da bi ga odpravil domov. Ploj se mu je pa zo-perstavil in hipoma potegnil žepni nožič, s katerim je Zavrnika dvakrat sunil v hrbet. Poškodba je bila tako težka, da je neserčni posestnik kmalu izdihnil. Ploj a so orožniki zajrli in izro-tcžiistvu v Mar.- lcvo roko in ga ugriznil v zapestje. Kandusar je takoj odšel v bolnico in se dal obvezati, zdaj pa zahteva ' mani zasebnik iz Št. 1 cd Fazarinca odškodnino. Lastnik psa pa pravi, da Kandušar pri psu. ki je zvest čuvaj, ni imel ničesar o-oraviti. mnezme čevljev. Za to prodajo se — Torej, draga ženica, nič ne po- Huda nesreča Hud pretep med delavci. 22. septembra zvečer je nastal med brezposelnimi delavci, ki -o 31 poiskali stanovanje v neki šupi v Zg. Šiški, s.lovit prepir, ki s? je kmalu razv.li v pretep. Delavca Ivan Povhe in Anten Mavrin £ta napadla bivšega mesarskega pomočnika 29-letnega Lecpp'da Še- kakih 16 let starega fanta s težko ter ga obdeiala. da je obrano nad desnim očesom, kakor da ležal nezavesten. Nato sta ga pustila ležati, sama pa sta pobegnila se je pripetila na progi, ki vodi z Jesenic proti Trbižu. Prcgovn: delavec ae-'ietni Valentin Polka iz Hru5ice, sin hišnega posestnika in t ova__aiskega delavca je druž'01 drugih progevnih delavcev delal na progi v bližini železniškega prel?.-za. po katerem vozijo vlaki proti Avstriji. Polka se je, kakor tudi njegovi tovariši, hotel ogniti osebnemu vlaku, ki vozi pepel dne v smeri • iz Kranjske gore proti Jesenicam, pri tem pa je iz neznanih vzrokov ; prišel ped kolesa lokomotive, ki so mu povroeile zelo hude pošk ou tikuvalac po tako nepr - jarnrn sprejemu užaljen in da b„» Lel Toda Fta*katov te bil popolnoma drugačen človrk Zlekn.l se pa »mas? je mrko šal Kirilov Pc Limonova? Ki)ln čudno vprašanje Saj .•n-»! dragee. je težka umetnost. Spi o "-na f aovi?_» se gia i: Vzemi, kar ti pride pod 'roke! Kirilov molči in nekaj razmišlja. Petem pa vpraša z nenavadno tresočim s? glasom: To se pravi, če človek tebe pes!u;.a, lahko zapelje brez vsega žene -7o;ega najljubšega prijate-Va? Kaj pa drugega, prijateljček! (Dandanes skrbi vsak zase! | Kirilov veselo poskoči in prisrčne \ no stilne prijatelju roko. i4 at idar rti. - Sa najin skupni znanec in pri- | to je Usto. da je najin Rz i bi zdajle videl njegov pa pričel zanimati. je zgodilo z Limo- — Hvala ti prijatelj! Ko bi ti amo vedel, ko bi mogel samo maio sumničiti, bi olajšal meso vest. Ra ska tov je zelo začuden. — Kaj pa se je zgodilo? Kaj hočeš s te mreči? — O. Raskatov! Kakšna sreča za izmislil. Hotel seen se samo malo bahati. Meni je Olga prav tako ne-nedosegljiva kakor tebi.*No? Kaj praviš sedaj k temu? Kirilu se spet razjasni obraz. — Skočil je k Raskatovu in mu krepko itisne roko — Ti, ali pa govoriš tudi resnica? Ni bilo ničesar med vama? — Hvala Bogu! Hvala Bogu! "Da" žalostno pokima Raskatov. Med nama in gospo Limonovo ni bilo prav ničesar. Priznam. Lagal sem! Toda ti? Ti? Tako udreti v mojo hišo, zmešati mojo ženo in zlerabiti mo:e zaupanje. K'rilov se je veselo zasmejal in objei Raskatova. — Saj se med nama in tvojo Katico tudi ni nič zgodilo! Prisegam ti! Hotel sem te samo kaznovati za tvojo podlost napram Limono-vu. Zato sem ti vse to s Katico Iva- ! novo nalagal. Upam. da mi bo to | oprostila. Na obrazu Raskatova se je poja-i vila zopet rdečica, ki je olepšala njegov upadli obraz. — Oh! Jeli res? — je vzkliknil veselo. — Res? Se res ni nič zgodilo med tabo in mojo ženo? Mi lahko prisežeš? — Prisegam pri svoji materi! — | je rekel Kirilov in odkrito pogledal , svojemu prratelju v oči. Raskatov se je popolnoma pomiril. Gledal je nekaj časa svo;ega obraz. Kit J- v —- Kaj p : mene. da mi je mojroče ti vse pri-i prijatelja, potem pa so mu zatre- Hu-iia-hi ne moreni moka- znali. Vedi. aa sem s tabo prav isto petale ustnice in se je tako gromko Za B-ia. moram ti to potrta- naredil, kakor ti z Limono vim. . zasmejal, da se je moral prijeti za Tod •> U, aa ane med na-, Raskatov ostrmi. napravi z roko stol. ms1 Kirilov je nekaj nerazumljivega zagcdmjal kar bi moglo pomeniti • Je že dobro" ali pa "Vrag te vzemi". Raskatov se ni mogel več zadrževati in je smatral to godrnanje za slovesno prisego molčečnosti. — Tonu poslušaj! Ti veš. da je Olga Mi ha »lovna, žena najinega prijatelja, očarljiva ženska'* — No. reeima da' Kaj sledi ir tega? Kvečjemu moreva Limonova zavidati, to je vse. — Ne bratec, zdaj ne boš zavidal Limon črva. am pade mene! ' Kirilov je skočil s stola — Kaj na t to pomeni? — Na. kaj naj to pomeni. Vidiš dra^i prijatelj, že zdavnaj so mo5« oči obvisele na njej. To seveda ne pomeni, da sva nesmrtno zaljubljena; ne. samo tako Ona je zares mikavna ionska Jaz .sem ji dvoril, kar tako za kratek čas Pa ml šine v glavo hudomušna misel, da bi malo boij poprijel No. to in ono. Jarneva se razgovarjati Lagal sem ji. da je danes moj god in sem jo povabil, naj ga proslavi z menoj pri č a širi viha Sla sva v neko gostilno. natakarju sem pomignil. na. nama 'da posebno sobo. in . . Pričelo se je vse popolnoma nedolžno in končalo..... ha-ha-ha! Uboga para tale Limonov! Bilo bi zanimivo ga zdajle videti Kako pa izgledajo obrazi prevaranih zakonskih moi? Nejevoljni in je letal po sobi. razdraženi Kirilov kretnjo, kakor bi se hotel branit!, j — Ti..... ti... . le počakaj! — iec-' lja z bieaiini ustnicami. — Hočeš! s tem reči, da moja žena, moja Ka- 1 tica... — Da! Obžalujem Prišlo je pač tako Bilo sem osamljen. Tvoja že- ! na je vendar lepotica! Raskatov za s toče kakor ranjena zver in brez moči pade na divan. — In ti. . ti si mogel z mano ta-;o pastopati! Z menoj, tvojim najboljšim prijateljem? — Da. saj si ti z Limonovim prav tako naredil. — Eh, Limoncr. Limonov. Zdal govorimo o meni in ne o Lun ono-vu. Moj Bog, kakšna podlost! — Zakaj? — odvrne hladnokrvno Kirilov — Ti si se pravkar ba-hal s svojim uspehom, zakaj se ne b: tudi jaz? -- Prekleto! Uničil si moje družinsko življenje! — Pusti to! Rožnata vodica Turgenjeva.... — In ti se še norčuješ iz mene? Ti, moj najboljši prijatelj? Ovčice na zeleni trati. Življenje bratec, tje huda reč. Časi so sedaj pač taki. da človek zagrabi, kar mu pride pod roke To je vendar tvoja Lastna filozofija, dragee Raskatov se je nenadoma dvignil, njegov rožnati, zaliti obraz se j«? spačil in posinel Z veliko muko. kakor bi ga kdo davil, je pričel s hripavim glasom: — Torej poslušaj, prijatelj! Vse, kar se tiče Olge Miha j lovne sem si — Kaj pa je? Kaj je s teboj?! — se je vstrašil Kirilov. — Oh, ne morem več. Zopet sem te potegnil z ženo Limonova. Vse je res. prav vse globoček moj. U-mrl bom od smeha. Sedaj, ko je v moji hiši vse v redu, ti še enkrat povem: Pil sem z gospo Limonovo vino! Poljubil sem jo.... Ti pa si mi pod prisego zatrjeval! Ti osel! Hotel si svojega prijatelja prestrašiti. Ves njegov prejšnji strah in trpljenje se mu ni nič več poznalo. Obraz mu je žarel, oči so mu zmagoslavno in ponosno žarele. — Veš kaj? — mu je nejevaljno odgovoril Kirilov. — pojdi! Samo motiš me pri delu s svojimi neumnostmi. Zgini! — o že grem. ljubi! Izborno si me zabaval. Pograbil je klobuk, prijazno po-trepljal prijatelja po rami in odšel. SLOVANSKE SOLE V ITALIJI da Fedelu, »senatu 0. junija 1927 vik. vojvoda Orleanski, rojen 3. fe-znači uspeh te reforme afirmacijo bruarja 1549, je umrl v zibelki, italijanstva na meji. j Kari Maksimilijan, bodoči Karl IX., tridentskem i . i- r. i v■.•M'jsmnzmrm.—TUJ.-^mmmzm -qp: m^oaaaig -r&M ft m>riuammBm. sasma asi imajo velik uspeh Beosr? 'ska "Politika ' prinaša • v nemškem jeziku daljši članek ped na^ovom "Slo- i okraju. vanske šo-e v Italiji", v katerem . Isti zakon je odredil, da lahko pravi med drugim: 1 debijo eni učite)'i ki so do tedaj V vseh pogodt.ih. ki j vero o poučevali v neitalijanskem jeziku, ščiti manjim ; i ki ^o .podpisal: po s pravico dc poučevanja v italilan-vojnj. je bila posvečena posebna ! ščini. če poiože z uspehom izpit ob pažnja onim predpišem, ki se tiče- \ keneu leta po instrukciji ministra jo šoi in drugih sličnih ustanov, j presvete. Neki nov zakon z dne Italijanska vlada si »e bila v sves'i. 24 decembra 1925. je dal italijan-koliko važnost ima šolska vzgoja ski m oblastvom v roke oro^e. ki v ustvarjanju novih generacij ter 1 je bilo naperjeno zlasti proti urad-je rešila to vprašanje pooolroma nikom. ki so izpovedovali pelitično svojevrstno. j mišljenje nasprotno fašizmu. Po Novembra leta 1918. v b:Io n? tem zakonu je mogel biti odpokli-czemlju bivše av^iro-ogrske mo- can vsak uradnik-Slovan, če je bi! narhije. ki e pripadlo Italiji 531; osumljeni, da je neprijateljsko raz- j kak.-r r hrva-skih in položen do Italije in režima, zla- Reforma Gentile je uničila tudi viš e jugoslovenske šole v Julijski Krajini, k: jih je bilo pod avsiro-• ogrsko monarhijo 7, dve slovenski gimnaziji, ena v Gorici, druga v Iariii. dve hrvatski gimnaziji . K K KO SE tio poprej poučevali nar"šolah, ki niso več dobile dovoljenja za ponovno' otvoritev. Prav tako je v sepr. i. 1927. padlo na izpitih 35 u-či^eljev iz italijanskega jezika ter so "oLIi takej odpuščeni iz službe. V novembru 1. 1927. znaša število 60 Na Liparske oioke. kjer živi na tisoče intemirancev, ki jih je faši--:ičn. režim obsodil na izgnanstvo, pošiljajo sovjeti svoje nasprotnike v Sibirijo, je odposlal mi-iai.ski list "Stampu" svojega posebnega poročevalca. Mina Macca-.ia da si cgleda razmere, v katerih žive. izgnanci. Macari se je na Li-paiikiii otokih sestal z novinarjem Carl: .n Silvestri jem*, ki je bil zaradi .- vojega piOtifasisLičiiega pisanja izgnm na ta kraj bede in strahote. Bivši urednik Cornere deila S.ia" je obširno opisal svojemu staremu t.>varlšu. -zakšne muke in njihovo i trpljenja mora j* prenašati izgnan- k i Veliko število učiteljev. ! ci. V "Stampi objavlja Maccari od-ki so položili z uspehom te izpita iomke iz tega svojega razgovora. ni ostalo več v Julijski Krajini, temveč so bili poslani v stare italijanske province. Pričetkom šolskega leta 1927-28 je bilo 40 slovanskih učiteljev poslanih v italijanske province, početkom leta 1928-29. 32 učiteljev, za njimi pa znatno število ob posameznih premestitvah. Tako ni v Julijski Kra- Vsega naravno ni smel zapisati, ker bi se mu lahko pripetilo, da bi dekli družbo Silvestri ju na Liparih. V svojem poročilu cjnenja. da se vsi inierniranci pritožujejo zaradi brutalnega postopanja nadzorovalnih organov. Posebno se pritožujejo zaradi muk. ki jih morajo trpeti na transportu. Dasi gre izključno za rojen 27. junija 150, je bil krut in napol blazen. Polegel ic iušici. star komaj 24 let. Imel je edino hčerko, ki mu je umrla v zgodnji mladosti. Eduard Aleksander, rojen 20. ok-tocra 15517. bodoči Henrik HI., je bil od vsega rodu Vulois najbolj pokvarjen. pa tudi najbolj inteligenten. Padel je kot žrtev morilca, star 38 let brez potomstva. Marge rita ali Marketa Valois. rojena 14. maja 1553. je umrla tudi brez potomstva. Franc Herkules. vojvoda Aiezonski. rojen 18: marca 1554. je bil zelo strahopeten, obenem pa hudoben. Hotel je zadaviti svojo mater. Umrl je brez potomstva. ->lar 38 let. Dvojčka Viktor in Jeanne, rojena 24. junija 156 s*a umrla kmalu po rojstvu. HRANA V MOJEM ŽELODCU SE JE SPRAVILO V KEPO AMPAK NOVA IZNAJDBA PRINESLA ODPOMOČ Ml JE jini niti več 30 jugoslovenskih u- politične deiikte. jih uklepajo v tež-čiteljev. Razumljivo je. da je bila ke verige, ki jim jih cesto pri delu tudi močna zveza učiteljskih dru- ne snamejo. Maccari govori o "ar- štev razpuščena takoj po prihodu Italijanov v te kraje. S tem sta prenehala tudi "Učiteljski Ust" in pa • Novi rod", ki je bil namenjen de- ci. Tako je bil osnovni pouk v slovanskem jeziku doce^ji ukinjen, tako da obstoja danes na vsem območju Julijske Krajine izvzemši mesto Reko, ki živi pod posebnim drugega jezika. Ko je dr. Besednjak režimom, vsega skupaj ena šola. zaradi tega vložil v rimskem par- i kjer se poučuje slovenski jezik. To-Jamentu 13. maja* 1926 interne!a- I da vsemu temu se ne smemo čudjo na ministra notranjih del g.. diti, saj je dejal italijanski mini-Fedela. je ta odgovoril* "Naša dolž- ' ster prosvete jasno, da je cilj, za ndst je, da italijanske državljane katerim gre šolska reforma tale:— italijanski vzgajamo." Gentilijeva! Nove reforme zasledujejo popolno-reforma. izpopolnjena z zakonsko; ma določan politični cilj, to je de-uredbo Fedele z dne 22. novembra nacinalizacijo tujerodnih manjšin. gumen'to molto grave " in dostavlja, da so pač taki predpisi. 1925, št. 8191 je imela za cilj popolno ukinjenje javnega osnovnega potka v hrvatskem in slovenskem jeziku v Julijski Krajini, oeiroma : in jasnejše izraziti šolsko politiko italijanske tfade napram riacional-nim manjšinam. Po besedah gospo- DEGENEKACIJA RODU MEDICI. Ko se je Katarina Medici poro-čial s francoskim kraljem Henrikom II.. je bila stara šele 14 let. V 10 letih ni bilo iz tega zakona nobenega otroka, potem jih je pa prišlo kar po vrsti 10. Da to ni bil zdrav rod. pričajo podatki o potomstvu teh kraljevskih zakoncev. Franc H., rojen 19. januarja 1543, je podlegel s 16. letom tuberkulozi ušes. Elizabeta, rojena 2. aprila 1545. se je poročila s španskim kraljem Filipom n. Njuno potomstvo, dve hčerki sta bili nevropatični. Claudina. rojena 12. novembra le- Očividno je nemogoče iskrenejše ta 1547, se je pekočila z lotarinškim vojvodo Karlom n. Imela je z njim sina in št in. hčerkeVsi njeni o-troci so umrli brez potomstva. Lud- "Trpela sem več let." pise Mrs. Ana E. Klmger. "Niti jesti nisem mogla, ker se je hrana spravila v kepo v mojem želodcu. Pekoč ine, plini in .kisli želodec je bila posledica. Triner-jevo grenko vino mi je dalo pomoč. Uredil je moja čre-va kot še nikdar preje. Odgnalo je vse pline in želodčne nerede. V desetih dneh sem lahko jedla vse iz kraja, celo fižol. Sedaj se počutim kot nova ženska. Jem laglje, spim boljše in povrnila se mi je čudovita energija." Izvrstna nova štirikratno koristna zeliščna tonika—Trine r jevo grenko vino—odžene zaostanke iz važnih prostorov — želodca, jeter žoionega mehurja in črev. Pri jasno izčisti ves sistem, pomaga prebavi in daje novo moč. Zastonj 10-dnevna poskušaj* Pojdite k vašemu lekarnarju. Kupite steklenico Trinerjevega grenkega vina. Jemljite ga po predpiau skozi deset dni. Potem afco niste zadovoljni z izboljšanjem, vrnite fear je ostalo vašemu lekarnarju ic. «n vam povrne vaš denar. Začnite ta izvrstni poskus še danes—popolnoma na našo odgovornost. v ^^^ i TRI MER S BITTER Wi ft £ srna miov —1 1 i - — NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER Neljublj ena zena. ROMAN IZ ŽITLIKNJA. i - Za Glas Naroda priredil G. P. 10 (Nadaljevanje.) T Da si da nekoliko več poguma, ga je zopet pogledala. — To je moja slaba navada, Heinz, in morate mi oprostiti. Vi gotovo ne smete vrjeti. — da vas ne maram! — No dobro, a da vam vrjamem. morate obljubiti poboljšanje! — Gotovo si bom prizadevala, prav gotovo! — Dajte mi roko! — je zahteval smehljaje ter ji prožil svojo lastno. Ria je položla obotavlja je svojo ročico v njegovo. Čutila je, kako se ji roka trese. — Majhna r.eumna deklica! Torej se me v resnici bojiš? To je tako kot da bi držal v roki ujeto ptieico! — si je mislil — Torej na dobro tovarišijo, Ria. ker stanujeva skupaj! Skoro bi lahko zahteval zase pravice bratranca, če so vam postali moji stariši stric in teta! — To gotovo lahko storiš. Hednz, — je rekel v tem trenutku Rolf Matern. ki je medtem stopil ter stal za njima. — Najbolj pametno je, če se tikata. To je dosti bolj prijazno. He :nz je pokimal. — Meni je prav, a tebi. Ria? — Da, Heinz, — je rekla pritajeno. Njen pog!ed je zopet zbežal od njega. On se je hotel na v^ak način prikupiti ter jo objel krog pasu. — To tikanje je treba potrditi s poljubom! — je rekel skoro prešerno. — Ne, ne! — je vzkliknila ona. vsa iz sebe. Tedai pa jo je oprostil, nekoliko jezen. Rolf Matern pa je rekel; — Prav U>ko. Deki-ca mora biti zelo varčna s takimi ugodnostmi! Odvedel jo je v stransko sobo. Hf nz Jirr* je sledil v zavesti. da je storil vse. kar je bilo v njegovi j moči, da napravi tega plahega ptička bolj zaupnim. N; slutil, kaj se je i vršilo v du i Rije. Tekom večera jo je parkrat podražil. Ona pa je odgovorila nato povsem pripravljena, a ostala je kljub temu zamišljena. On pa si je mislil: — N:kakf ta talenta nimam, da bi občeval s takimi mladimi otroci! ' Vecor je minul prav tako lepo in mirno kot oe je pričel. Heinz je hotel nato na zprehod ter je spremil domov prijatelja. Ria je stala v Umi poleg okna, ter čakala toliko časa, dokler se ni vrnil. Ko je videla korakati skozi vrt njegovo visoko postavo, je pritisnila roki na srce ter se stresla. Nato e je hitro slekla ter iegla. Kot vzdih se je dvignil iz njenih i-rs: — Naj bo srečen, prosim te, o Bog! Izza tega dne si je Htinz prizadeval ohraniti prijateljski ton napram Riji. • V resnici se je preje cbnašal kot dober stric. Prinašal ji je sladkoi ter ji naga.al. Vprašal jo je. če >e še vedno igra s punčkami. Postala je rdeča, kadar se je šalil ž njo ter ni nikdar več prišla iz zadreg. Čutila je. k^ko jo nadkriljuje in vedela je, da ne pomenja zanj nič drugega kot nereden otrok, kateremu je skušal pomagati da odloži j svojo plahoft. V splošnem pa je postalo razmerje med njima bolj zaupno. Zvečer je morala Ria pogosto peti na željo Heinza, kadar niso bili navzoči gosti. On jo je rad poslušal, ker je bilo njeno predavanje zelo priprosto. Morda pa ravno raditega. Rof Matern je delil ljubezen Hetaiza. Teta Malvina pa je r>ažin te tihe, družin&e večere skrajno mlčne. Tudi Walter Me iste r je prišel pogosto. Smatrali so ga že skoro za dana družine. Nekega dne je rekel Heinzu: — Veš kaj, odkar je Ria v ttfoji hiši, se mi zdi vse bolj prijazno kot poprej! Heinz mu ni ugovarjal niti z besedico, čeprav je tekom zadnjega časa občutil, da mu je navzočnost Rije postajala zelo mučna. Januarja meseca se je vršilo par prireditev v hiši Matern. Celo pTes se je priredilo na čast Heinzu. Ta je sicer trdil, da mu je malo mar vse to plesanje, a njegova mati jo rekla sane je: — Če se ne prisiliš včasih k kaki družabnosti, boš v svojem stremljenju po delu popolnoma pozabil, da si še mlad, moj dragi Heinz. Kot staremu možu ti ni treba več plesati. Sedaj pa imaš še dolžnosti napram -nladim damam, ker slednje ne morejo priti do svojih pravic! In ko je prišel pogovor nato, da se ne bo mogla Ria udeležiti plesa radi žalovanja v hiši, je rekel poredno napram mladi deklici: — Škoda. Ria. kajti drugače bi midva otvorila ples! Tebi pa bo težko sedeti v svoji sobi ko bodo plesali tu zgoraj? — Tega ne vem, Heinz, — je odvrnila Ria. Ko pa je prišel nato večer plesa ter je bilo slišati glasove godbe, je r-.i več vzdržalo v svoji sobi. Le en pogled je hotela vreči na dvorano in na slovesno množioo, — na Heinza, ki je nosil elegantni frak ter izgledal tako dostojanstven, H tro je skočila po stopnjicah navzdol ter se skrila za skupino rastlin. Od tukaj je lahko pregledala del dvorane skozi odprta vrata. V sredi slike je zagledala Heinza Matern ter neko krasno, mlado da-rro, ki je sedela na stolu ter zrla nanj z zapeljivim smehljajem. Videla j- tudi, kako se je Heinz sklonil k njej ter ji poljubil dvorljivo roko. Srce ji je skoro obstalo v nerazumljivem strahu. Kct očarana je stala tam ter si prizadevala zapomniti obraz te ženske. Izgledala je res krasna! Imela je krasne lase, krasne zobe in povsod so se blesketali dragi kameni. ki so še večali njeno lepoto. Bila je res krasna! Sedaj se je obrnil Heinz proti njej ter hotel o- d:ti. Kot srna je stekla Ria zopet navzgor po stopnjicah. Trepetajočega srca je omahnila na stoL Pritisnila si je roki pred oči, kot da noče prepoditi slike, ki je.ved-:.o stala pred njo! Heinz Matern se je elegantno sklanjal nad roko ženske. Kdo pač je mogla biti to? Ona je ni poznala, kajti še nikdar poprej je ni videla v salonu gospe Matern. Žena. ki je tako prestrašila Rijo, je bila žena že precej priletnega, bogatega bankirja Jensena, Sibilia Jensen. Šele pred kratkim se je zakonski par vrnil z Rivijere ter se sestal z Walterom Meistrom. Lepa ženska je imela že poprej veliko ljubezen za Heinz Materna ter ga neprestano skušala zaviti v svoje mreže. Občudoval je njeno lepoto ter rad kramljal ž njo. ker je bila zelo duhovita in dovtipna. Vse to pa ni b;lo nič drugega kot navaden flirt. V trenutku pa, ko go je videla Ria s Sibilo Jensen skupaj, jo je najprvo pozdravil ter odšel tako naprej, da zadosti svojim dolžnostim kot sin. Navzoče, mlade deklice so se dosti potezale za Heinz Materna. Vse f to pa je odletelo od njega brez vpliva. Prizadevanja krog njegove osebe, so mu bile naravnost zoperna. Tudi danes je bil obdan od mičnih, mladih gospodičen in moral je reci marsikatero priliznjeno besedo. Njegove oči pa so iskale neprestano izhod k begu. Nedaleč od te skupine je stala zelo čudna, mlada dama, v pripro-£ti, beli obleki. (Dalje prihodnjič.) BOLJŠI OKUS Kako se potu je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da le poučen e potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedriavljanl xa morejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) iz Washington*, ki je veljaven za eno, leto Brez permits jc sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teku 6. mesece* in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile* osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo prekc New Yorka je najbolje, da ▼ proš nji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, Nev York. N. J. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljence-* letno, a kvotnl vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1 juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prvi polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni iene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postajno pri-puščenl v to deželo sa stalno bivanje • Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo 0AKSER STATE BANK ft COBTLANDT STREET NEW YORK Kretan je Parnikov — Shipping News — DIPLOMATSKA AFERA ZARADI ŠPARGLJEV NAŽGITE ENO in prepričajte se sami. Potem boste spoznali, kaj pomeni "bolj. ši okus". Uživali bo. ste Chesterfield bolj kot katerokoli drugo cigareto. -zato je to i K* Ji Nedavno je v Koelnu vznikla a-fera, ki kaže, kako je nemškim na-cionalcem dobra vsaika malenkost za umetno vzbujanje ogorčenja in napetosti med prebivalstbom obeh bregov Rena. Neki nemški trgovec iz Koelna je opazil, da so v nekatera šargijeva stebelca zataknjeni mali klinčki in je takoj vzdignil svarilni glas. češ, francoski dobavitelji špargljev hočejo, da bi se njih nemški odjemalci zadavili. Seveda so se šumu pridružili časopisi, poudarjajoč zlobni namen a-•vinjoe&kih vrtr irjev. Udruženje nemških uvoznikov je naslovila o-ster protest na francoskega konzula v Koelnu, ki si ni vedel pomagati, marveč je predložil zadevo svari nadrejeni oblasti. Ta je uvedla preiskavo in dognala, da ne more biti govora o kakih morilnih poskusih francoskih vrtnarjev, marveč so nevarni kiinCki, ki bi imeli zadaviti ves nemški narod, le naivna iznajdba neke delavke. Ker so šparglji pri zavijanju radi lomijo, jih je vrla ženska zacelila na ta način, da je sredo zataknila okoni-čen klin ček ter tako spojila oba dela zlomljenega stebelca. Gotovo je res, da taki načini pri izvozu blaga niso ravno umestni in je preprosta delavka škodovala ugledu francoskih izvoznikov, res pa je taikisto, da pri tem nI imela tako krvoločnih namenov, kakršne jI hočejo podtakniti razburjeni nemški naci-otflalci. Ženska je dobila ukor in s tem bo v bodoče morda le zavarovano življenje nemških ikričačev. 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Vlauretanla Cherbourg George Washington, Cherbourg. Ham burg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 1«. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotter dam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Conte lirande, Napoti, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnla, Trat Europa, Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerptn 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 29. oktobra: Peut8<-hland, Cherbourg, Hamburg America. Cherbourg, Hamburg Berengarla, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus, Napoll. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauritania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric. Cherbourg Republic, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. novembra: Leviathan, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Biancamano, Napo'l, Genova 12. novembra: V'ulcania, Trst Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam Boulogne Sur Mer, liotter-dam Roma, Napoll, Genova 19. novembra: Bertngaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 20 novembra: Drt-sd>-n, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de Fiance. Havre Majestic. Cherbourg 22. novembra: llflwauliee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conre Granie, Napoll, Genova 25. novembra: Kur>>{vt, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauritania Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg 28. novembra: Saturriia. Trst Homeri'-, Cherbourg I>fUt.-< h land. Cherbourg, Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, lUra-burn Hamburg, Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stutigirt, Cherbourg. Bremen 5. P.tris, Havre Hi » men, Cherbourg, Bremen Oivmp:'. Cherbourg Augustus, .N'apoli, Genova 5. decembra: i 11 han, Cherbourg 10. decembra: Vul< :ir.la. Trst Berengarla. Cherbourg Gforg*- Washington, Cherbourg. Hamburg Conte Rlancamano, Napoll, Genova 11. decembra: Merlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Roma. Xapoli. Genova 12. decembra: I'e <1 France. Havre St !.ouls. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauretanla. Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Allu-rt Ballin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: AmtTl«a. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Br«-mrri. Cherbourg. Brf-men Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre Leviathan. Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg. Hamburg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. 6 ONI PREKO OCEANA Najaiajia In najbolj usodna pol aa ootovanj« nr osromnib ■•rnlkih: FRANCE 17. okt.; 14. nov. (7 P. M.) (7 P. M.) He de France 24. okt.; 21. nov. (7 P. MJ <7 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. '4 P. M.) (4 P. M.I Najkrajta pot po ••laaniol. Vuiar Je v posebni kabini s vsemi Modernimi adobnowtl — Pijača in slavna francoska k«b!nja. Iarsdno niaks ••n« Vpralajta kats/egakol! pooblatCaaag« agaat* FRENCH LINE 1» ITATE ITRIIT N»W VOHK, N. V BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nndl brezplačen pouk. ki u tele naučiti angleški in hote jo postati državljani Zdraftenlh držav. Oglasite se sa pojasnila ▼ IjadsU ioH fttv. IS? East 4L cesta v petek zjutraj lt. «s Un Min M8, aH pa v ******* «n tn4m «k L ii L, M-fca €13. Na obisk v staro domovino zmmore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "ne de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 28. novembra 1930 t Nadaljuj izlet po isti progi: 10. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila in navodila glede, potnih listov, vlzejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse ▼ tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa kar Je najvažneje, da boste o vsem točno In pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK «2 COBTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 »n i