Lfubljana, sobota, 21. decembra 1957 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZlTE SE! LETO XXIII. Stev. 298 IZDAJA (N TISKA Časopisno založniško PODJETJI •LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC OLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec List izba]« v>ak dan razen petka - Cena 10 dinarjev -LJUDSKA rtiVUA* USTANOVLJENA L OKTOBRA ISM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA tsai KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA IBM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI S -BORBO- Drugi dan zasedanja Zvezne ljudske skupščine NADALJEVANJE POLITIKE STABILIZACIJE IN ZBOLJŠANJA ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Beograd, 20. decembra. Zvezna ljudska skupščina je dapes nadaljevala delo. Na ločenih dopoldanskih sejah sta Zvezni svet in Zbor proizvajalcev sprejela več zakonskih osnutkov, odlokov in poročil. V debati so ljudski poslanci v obeh domovih sprožili več spreminjevalnih predlogov k zakonskim osnutkom. Na popoldanski skupni seji sta oba domova sprejela osnutek družbenega plana za leto 1958, o katerem sta prebrala ekspozeja člana ZIS Mijalko Todorovič in Marijan Brecelj. Zvezni svet je na ločeni seji med drugim sprejel tudi zakon o skladu za pospeševanje likovne umetnosti »Moše Pijadac. Zvezni svet in Zbor proizvajalcev sta na ločenih sejah sprejela zakon o združevanju v gospodarstvu, zakon o elektrogospodarskih organizacijah, zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, zakon o zaključnem računu in izpolnitvi proračuna za 1. 1956, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za stanovanjsko izgradnjo, zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in krajevnem samoprispevku, zakon o spremembi čl. 36 zakona o agrarni reformi in kolonizaciji ter odlok o odobritvi zaključnih računov zveznih proračunskih skladov za 1. 1956 z osnutkom zaključnih računov teh skladov. Oba domova sta na ločenih sejah sprejela tudi odlok o omejitvi uporabe sredstev amortizacije in o nižjih stopnjah amortizacije za gospodarske organizacije določene dejavnosti, odlok o obrestni meri na sredstva gospodarskih organizacij, na sredstva, naložena v banki in na kratkoročne kredite, odlok o stopnjah prispevka za socialno zavarovanje in odlok o prepustitvi prispevka iz dohodka in zemljarine gospodarskim organizacijam določene dejavnosti. Zvezni svet je na ločeni seji sprejel odlok o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in potrditev obveznega tolmačenja člena 11 o Jugoslovanskem rdečem križu. Oba domova sta sprejela poročilo odbora za prošnje in pritožbe, Zvezni svet pa zakon o pooblastilu ljudskim republikam, da lahko po svojih zakonih o zaščiti spomenikov kulture in naravnih redkosti ravnajo drugače, kakor določa splošni zvezni zakon o zaščiti spomenikov kulture in naravnih redkosti. Včeraj popoldne so poslanci na skupni seji poslušali ekspoze Avda Huma o osnutku zakona o združevanju v gospodarstvu in obrazložitev sekretarja za industrijo ZIS Marija Cvetkoviča o osnutku zakona o elektrogospodarskih organizacijah. (Ekspoze Huma in obrazložitev Cvetkoviča objavljamo na 4. strani.) Iz ekspozeja Mijalka Todoroviča omogočila, da smo dali nekaj lancl. Izvoz bomo lahko znatneje; mo za 3,8 % smo se morali poštar sredstev za rekonstrukcijo posa- povečali, presežke letošnje kme-; viti na stališče, da morajo celotne meznih tovarn. tijske proizvodnje pa prodali na investicije iz domačih sredstev j Za letošnjo investicijsko de- tujem trgu. To je ena naših važ- ostati na letošnji ravni In da prl-i javnost je značilen tudi nadalj- nih neposrednih nalog. Druga na- de njihovo povečanje v poštev sanji premik med obsegom zvez- loga je nadaljnje povečanje oseb- mo na podlagi dodatnih virov iz nih investicij, predvsem investi- ne potrošnje. V letu 1958 bomo tujine v obliki posojil, reparacij cij iz splošnega investicijskega1 morali omogočiti ugodne pogoje in drugih prejemkov. V okviru sklada, ter investicij gospodar- za uveljavljenje novega sistema povečanja gospodarskih investicij skih organizacij, ljudskih odbo- razdelitve dohodka v gospodarskih smo posvetili posebno pozornost j rov in raznih samoupravnih skla- organizacijah, da bomo tako pod- kmetijstvu. Investicije za kmetij-| dov. Vtem ko je znašal delež zve- prli boj za hitrejše povečanje de- stvo bodo narasle od kakih 40 ' znih investicij v osnovna sredstva lovne storilnosti ter odstranili do- milijard v letošnjem na 60 mili-■ kakih 32 % celotnih investicij na- ločene neenakomernosti v nara-1 jard v prihodnjem letu. V inve-' sproti 36 “/» v lanskem letu, je znašal delež investicij gospodar-j skih organizacij ter politično te-I ritorialnih enot letos 68 °/o, lani pa 64 %. Med letom se je pokazala slaba stran povečane izvozne t dejavnosti, ki se zrcali v dinamični neskladnosti med izvozom in potrebami notranjega trga. Zato so cene nekaterih živil neko-I liko narasle. Pa tudi če upoštevamo vse te okoliščine, lahko rečemo, da bi bili lahko že letos storili več glede neposrednega ob-i ravnavanja problema primanjkljaja v plačilni bilanci, kar bo ena glavnih nalog naše gospodarske politike v prihodnjih letih. , Mijalko Todorovič je v svo-ekspozeju med drugim rekel, j* *'oni zvezni družbeni plan za ,to 1958 na sadovih gospodarnega razvoja v letošnjem letu in a Postavkah perspektivnega pla-a- Zato je najprej kratko pojas-da Pceno glavnih sadov gospo-g rskega razvoja v letošnjem letu. dal Pre^ pa govoril o glavnih 1«. (^ga*1 Iz družbenega plana za leto. 1 . uspehih v gospodarstvu se niih *eto razlikuje od prejš- 0^h - saj je bilo v marsikaterem do* !ziemno leto- Predvsem smo n°*egli letos visoko stopnjo celot-uProizvodnje in narodnega do-tas t‘ Narodni dohodek je na-v primerjavi z lanskim le-jar Za kakih 22*/». Ce bi preso-■j .' letošnje leto samo po tem jstvu, bi lahko rekli, da je bilo s..0 uajuspešnejših po vojni. Zla-dohVaŽno ^e’ da -*e ve^‘ narodni n°dek ne samo sad velikega hie industrijske proizvod- marveč v še večji meri iz-lzv«Sf8a P°vefanja kmetijske pro-tii» ' Takšen razvoj prolzvod-dnt ,na teh dveh glavnih gospo-Več? področjih je omogočil na gospodarsko dejavnost tudi o.. °stalih gospodarskih toriščih, lahko rečemo, da je takšno anje narodnega dohodka sad - PProv in večje dejavnosti v v»*m gospodarstvu. j. Mijaii<0 Todorovič je navedel hid?m neka^ Podatkov, ki pričajo ° dmgih važnih spremembah g» .P^ročju proizvodnje. V indu- - iški proizvodnji, ki je narasla gD k*k*h 16 %, so nastale tudi (taaJtlembe v njeni osnovni se-od, Vtem ko je proizvodnja orne letos narasla za 11 */», je a Franca Leskoška za čestitke 20- «te®. (Tanjug) — p«a Zveznega izvršnega sveta Leskošek se po tej poti ou /fUuJe za čestitke, ki Jih Je lik«0^ 60-letnici in visokem od-,0VnihnJU Pre,el od številnih de- kolektivov, "°*ameznikov. ustanov in ^BMENSRA NAPOVED ** »oboto, n. decembra teetefn Pri,m<>r*kem Im v viSjlti legah htie »ilfL. no, v notranjosti Slove-obisx_ *®U pono&i im dopoldne nizka tur6 -1* aU megla. Nočne tempera-gibale med —4 in 0. na do +4 "*tn do +4, najviSje dnevne *"*9 Ceaaj, Primorskem do +10 ato- prolzvodnja potrošnega blaga narasla za 17 °/a. Za toliko je narasla tudi proizvodnja reprodukcijskih potrebščin. Povečanje kmetijske proizvodnje je preseglo naša planska predvidevanja. Vrednost kmetijske proizvodnje je bila v primerjavi z lanskim letom večja za kakih 35 %, v primerjavi Is povprečno vrednostjo v letih 11951-55 pa približno za 27 %. V kmetijski proizvodnji doseženi uspehi niso sad slučajnih okoliščin, čeprav je tudi ugodno vreme pripomoglo k takšnemu njenemu razvoju. Nedvomno so vplivali na dobro letino tudi ukrepi za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Splošni napredek našega gospodarstva je nudil ugodne pogoje za razvoj kmetijske proizvodnje, ker smo lahko dali kmetijstvu mnogo več strojev, orodja, I umetnih gnojil itd. kakor druga leta. K povečanju kmetijske proizvodnje so znatno pripomogli tudi stabilnejši odnosi v gospodarstvu. Značilno je na primer, da smo prav letos zasejali kakih 450.000 ha polj več kakor lani in da je bilo mnogo manj neobdelane zemlje kakor prejšnja leta. Vsi dosedanji ukrepi na pod-1 ročju kmetijstva seveda konec 'koncev ne bi rodili tako zadovoljivih sadov, da nismo dali kmetijstvu z investicijami in v raznih drugih oblikah večjih sredstev. Tako smo na primer letos porabili približno milijon ton umetnih gnojil ali kakih 300.000 ton več kakor lani. Letos smo porabili tudi mnogo več dobrega semena i pšenica in hibridne koruze. Znat- no se Je povečala tudi mehanizacija v kmetijstvu. Da pa ne bomo pretiravali v presoji doseženih uspehov v kmetijstvu, moramo opozoriti na to, da je takšno povečanje kmetijske proizvodnje sledilo slabši letini v lanskem letu. Upoštevati moramo tudi letošnje vreme in druge činitelje. Vendar pa lahko trdimo, da je bi- lo letošnje leto prelomno v tem smislu, da pomeni močan začetek stabilnega vzpona kmetijske proizvodnje v prihodnjem obdobju. Spremenjeno razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami Letošnje leto je značilno ne samo po skupnem povečanju proizvodnje,, marveč tudi zato, ker je znatno narasla skupna potrošnja, zlasti njene posamezne oblike. Osebna potrošnja je narasla za kakih 13,5 °/o, oziroma za kakih 12 % na prebivalca. Potrošnja delavcev in uslužbencev je narasla nekoliko bolj kakor potrošnja kmetov. Različna raven cen kmetijskih pridelkov v raznih krajih, zlasti pa razlika med velikimi mesti ii) manjšimi naselji, je vplivala na različno realno povečanje osebne potrošnje. Tudi letos se je bolj kakor v kateremkoli prejšnjem letu pokazalo, da drobna oziroma primitivna, tehnično neopremljena trgovina, dostikrat prepuščena sama sebi, ni mogla izpolniti nalog preskrbe, Čeprav so bili viri preskrbe obilnejši kakor prejšnja leta. Razen osebne je tudi splošna potrošnja znatno presegla lanski obseg; skupni izdatki v splošni potrošnji bodo za kakih 18 % višji od lanskih. Povečanje proizvodnje in dohodka je omogočilo tudi znatno povečanje celotnega obsega investicij. Investicije v osnovna sredstva bodo za kakih 50 milijard ali za 13 •/« večje. Se pomembnejše kakor povečanje obsega investicij so spremembe, ki so nastale glede razdelitve Investicij po njihovi namembnosti. Spremenilo se je razmerje 4ned gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, in sicer v korist slednjih, kar je bila ena izmed nalog naše gospodarske politike. V okviru gospodarskih Investicij je nastal premik v smeri povečanja investicij v kmetijstvu, prometu itd., hkrati pa so se zmanjšale industrijske investicije. Povečani obseg investicij in njihova sDremenjena sestava sta UKAZ Vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ za 22. december 1957 Beograd, 20. dec. (Tanjug). Tovariši vojaki, podoficirji, oficirji, generali in admirali. Ko vam čestitam ob 22. decembru, Dnevu Jugoslovanske ljudske armade, vam v imenu naših narodov in v - svojem imenu izrekam priznanje za uspehe, ki ste jih z neutrudnim delom dosegli v izgradnji naše armade. Hkrati vam želim, da bi tudi v bodoče dosegli še večje uspehe v nadaljnji krepitvi naših oboroženih sil, v katerih vidijo naši narodi zanesljivo jamstvo vseh dosedanjih in bodočih pridobitev socialistične Jugoslavije in njene neodvisnosti. V počastitev proslave Dneva Jugoslovanske ljudske armade odrejam ob 22. decembru 1957 izstreliti v glavnem mestu FLRJ Beogradu 15 častnih salv iz 24 topov, v glavnih mestih ljudskih republik Zagrebu, Ljubljani, SkopljU, Sarajevu in Titogradu pa 10 častnih salv iz 12 topov. 2ivela naša herojska Jugoslovanska ljudska armada, čuvar in branilec svobode in neodvisnosti naših narodov! živela naša socialistična domovina Federativna ljudska republika C igoslavija! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito V planu fe treba upoštevati realne možnosti V celoti gledano je naše gospodarstvo znatno razširilo svoje stike s tujino. Povečanje proizvodnje in narodnega dohodka v letošnjem letu je ugodno vplivalo na nadaljnje razvijanje čedalje bolj stabilnih odnosov v našem gospodarstvu, čeprav bomo mora- li za bolj trajno stabilnost še bolj povečati kmetijsko proizvodnjo ter odstraniti primanjkljaj v plačilni bilanci. Zato bo nadaljnja stabilizacija gospodarstva tudi prihodnja leta naša važna naloga, njen sestavni del pa čimprejšnje izravnanje plačilne bilance. — Družbeni gospodarski plan In . .. . , gospodarsko politiko v letu 1950 sčan’u o*ebmh dohodkov, ki so sticijski dejavnosti nas čakajo smo začrtali na že utrjenih teme- n?stale letos. Zaporedno poveča- prihodnje leto nove naloge. Ure-ljih naše gospodarske politike. Pri ?J.e osebne potrošnje v letošnjem sničevati bomo namreč začeli ve-obravnavanju naše materialne , ^a. v Prihodnjem pa like gospodarske objekte, zelo možnosti v prihodnjem letu mo- za kaklb 8 % le vsekakor izreden važne za splošen gospodarski raz-ramo takoj poudariti, da ni moč naP°r> ki naj ga stori vse naše voj, znatno več bomo investirali pričakovati takšnega novega vzpo- eospodarstvo, da bomo odstranili v promet in kmetijstvo, pa tudi na proizvodnje, kakršnega smo , .vsaj z"atno zmanjšali zaosta- v razvoj gospodarstva zaostalih dosegli letos, in je pametno, da la.^e .°ts,t. e pot,roSnie v Preis- Področij. v planu upoštevamo realne mož- . letih za splošnim narašča- Vsi ti in drugi gospodarski nosti, ki nam nudijo dovolj poro- "Jom proizvodnje in narodnega ukrepi, ki jih pripravljamo za pri-štva, da ga bomo lahko Izpolnili. aonodka- hodnje leto, pomenijo, da se bo Preseganje planov pa bo samo 133 takšno povečanje osebne prihodnje leto nadaljevala politi-pripomoglo, da bomo cilje in na- potrošnje ne bi ogrožalo dosežene ka stabilizacije in nadaljnjega loge naše gospodarske politike stopnje akumulacije v našem go- zboljševanja življenjskega stan-čim ponolneje uresničili. spodarstvu in ne zmanjšalo naših darda, pa tudi politika krepitve Družbeni plan predvideva po- možnosti za nadaljnji 'razvoj pro- materialne podlage komunalnega večanje narodnega dohodka za 3,8 izvajalnih sil, je nujno potrebno sistema v skladu z gibanjem ma-odstotka v primerjavi z letošnjim ne samo, da dosežemo predvideni terialnih možnosti. Vse te in dru-letom. Povečanje naj omogoči za °bseg proizvodnje in tempo na- se naloge bomo prihodnje leto iz-11% večja industrijska proizvod- raščanja družbenega proizvoda, polnjevali v drugačnih pogojih nja in povečanje gospodarske de- marveč da se tudi hitreje poveča kakor letos. Gre predvsem za bi-javnosti na ostalih področjih, ra- delovna storilnost, kajti samo če stveno razširitev pravic delovnih zen kmetijstva. V kmetijstvu ra- bomo dosegli ta cilj, bo takšen kolektivov v razdelitvi dohodka čunamo s približno za 4°/o manj- tempo naraščanja osebne potroš- gospodarske organizacije, ki za-šo proizvodnjo kakor letos. Ob nJe gospodarsko upravičen. Ce htevajo veliko družbeno odgovor-upoštevanju vpliva vremena na bomo dosegli v družbenem planu nost delavskega samoupravljanja kmetijstvo smo morali oprezno predvidene uspehe, bo osebna po- v uveljavljanju teh pravic. Na-oceniti njegovo proizvodnjo v pri- trošnja v dveh letih narasla pri- predek, ki smo ga dosegli v sta-hodnjem letu. Imanlo vse pogo- bližno za 22 %, narodni dohodek bilizaciji našega gospodarstva ln je. da že prihodnje leto storimo Pa za kakih 26«/». omenjeni cilji ne smejo biti ogro- udločnejše ukrepe v smeri zmanj- Spričo teh ciljev in letošnjega 7 bolj svobodno razdelitvijo sanja primanjkljaja v plačilni bi- povečanja narodnega dohodka sa- dobodka v gospodarskih organiza- ' cijah. Nasprotno, novi sistem razdelitve kot materialna podlaga za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja se mora pokazati tudi v gospodarskem učinku tako, da bo zagotovil večjo proizvodnjo, večjo delovno storilnost in večjo odgovornost v uporabi družbenih sredstev. Gospodarske organizacije lahko zdaj za daljše obdobje začrtajo svoje naloge, lahko bolj racionalno razpolagajo s svojimi sredstvi in pri tem upoštevajo, da je samo od njih odvisno ne samo to, kakšen bo njihov dohodek v letošnjem letu. marveč tudi, kako se bodo v prihodnje razvijale, s tem pa tudi, kakšni bodo njihovi pogoji za povečanje delovne storilnosti, da se zagotovi postopno in stabilno naraščanje osebnih dohodkov v naslednjih letih. Razen tega je aktivni vpliv predvsem komune, pa tudi političnih in drugih družbenih organov, nujni pogoj, da zagotovimo tako spoštovanje osebnih koristi in zaslug delovnih kolektivov in posameznikov kakor tudi koristi skupnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) Državni sekretar za notranje zadeve Svetislav Stefanovič Je v sredo v Beogradu sprejel visokega komisarja za begunce Avgusta Lindta in i njim govoril o bližnji dokončni ureditvi vprašanja beguncev iz Madžarske ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Nekateri problemi osebne potrošnje in trgovine Iz ekspozeja državnega sekretarja za blagovni promet dr. Marijana Breclja JOnrt nmra/iO- roA Aana n O nnxnn1n r*n 4n1oi ImaI! n r#« A f J.1U_ V svojem ekspozeju o osebni potrošnji in trgovini je dr. Marijan Brecelj med drugim rekel, da je v skladu z resolucijo Zvezne ljudske skupščine in perspektivnim planom gospodarskega razvoja odkazano v osnutku družbenega plana za leto 1958 osebni potrošnji posebno mesto. V prvih dveh letih plana bi ob predlaganem povečanju v prihodnjem teletu za 8°/o dosegli skupno povečanje osebne potrošnje v primerjavi z letom 1058 za kakih 22 V«, vtem ko predvideva perspektivni petletni plan povprečno povečanje v dveh letih za 15%. To pomeni, da bo v prihodnjem letu tempo naraščanja osebne potrošnje hitrejši kakor predvideva perspektivni plan. To bo gospodarsko upravičeno 1? dveh razlogov. | Prvič, ne moremo pričakovati povsem enakomerne stopnje naraščanja osebne potrošnje vsako leto, ker se bo naraščanje narodnega dohodka v posameznih letih v določeni meri spreminjalo, na kar zlasti vpliva še nestabilizlra-na kmetijska proizvodnja. reč cene na drobno narasle za 4%, predlanskim pa za 13 °/o v primerjavi s prejšnjim letom. Predvideno splošna povečanje osebne potrošnje bo prihodnje leto omogočilo, da se bo nadaljeval Hitrejie naraščanje osebne potroSnje Ce gledamo stvari relativno, tedaj lahko ugotovimo, da bomo prispevali v gospodarstvu prihodnje leto večje napore za povečanje osebna potrošnje, kakor smo jih letos. Osebna potrošnja bo prihodnje leto naraščala hitreje kakor narodni dohodek. Delež osebne potrošnje v narodnem dohodku se bo povečal za 55 °/o, kolikor je znašal letos, na 57'/» v letu 1958. To je treba poudariti, da osvetlimo prizadevanje naše dežele, da bi zagotovili naraščanje osebne potrošnje, ki je v našem dosedanjem razvoju zaostajala. To je treba poudariti tudi zato, ker bo moralo roditi določene posledice na drugih področjih, v drugih oblikah potrošnje. S temi posledicami osnutek plana računa. Spričo velikega povečanja osebne potrošnje v prvih letih se že bolj realno kaže možnost, da bomo lahko opravili v okviru življenjskega standarda določeno novo razdelitev. Predvsem bo omogočeno pretakanje sredstev iz osebne v splošno potrošnjo, ki se bo prihodnje leto povečala samo za 2,1 «/o. To bi šlo seveda za tiste potrebe iz splošne potrošnje, ki so kakor osebna potrošnja tudi sestavni del standarda prebivalstva. Kakor vemo že na podlagi naših dosedanjih analiz in objavljenih podatkov, smo dosegli letos povečanje celotne osebne potrošnje za dobrih IS*/* oziroma za dobrih 11 */o na prebivalca. To je uspeh. Ugodno je zlasti dejstvo, da je osebna potrošnja industrijskega blaga narasla v enem letu za 23 °/o, kar že pomeni znatne premike v sestavi potrošnje, ki Je pri nas spričo velikega deleža stroškov za prehrano še dokaj neugodna. Toda letos so prišla na področju osebne potrošnje do izraza tudi nekatera negativna dejstva, ki jih je bilo čutiti zlasti v velikih mestih. Naraščanje osebne potrošnje v nekaterih kategorijah prebivalcev je zaostajalo za splošnim naraščanjem. Z zvišanjem plač na podlagi zakona o Javnih uslužbencih in zakona o pokojninskem zavarovanju bomo to neskladnost večidel odstranili. Objektivne težave in neskladnosti Spričo neskladnosti v sestavi blagovnih skladov stanje preskrbe s posameznimi življenjskimi potrebščinami tudi letos vzlic občutnemu povečanju celotne osebne potrošnje ni bilo zadovoljivo. To velja na primer za meSo. Pogoji preskrbe s tem važnim živilom so se letos poslabšali, kar je neugodno vplivalo na prehrano. Neugodna je zlasti težnja po naraščanju cen nekaterih potrebščin in storitev, v tej zvezi pa tudi naraščanje življenjskih stroškov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Življenjski stroški, ki so do oktobra celo nekoliko padali, so v zadnjih dveh mesecih nekoliko narasli, kakor so narasli tudi prejšnja leta v teh mesecih. Težave v zvezi s potrošnjo prebivalstva so se pokazale v večji meri v velikih mestih, na kar je razen objektivnih in materialnih čin^-teljev vplivala tudi nezadovoljiva organizacija prometa, zlasti prometa s kmetijskimi pridelki. V tej zvezi je treba poudariti, da so ustrezni operativni organi zadnje čase uveljavili nekatere konkretne ukrepe, da bi se zboljšale razmere na trgu. Važno je, da bomo imeli ta neugodna dejstva pred oči, ko bomo prihodnje leto uveljavljali tekoče ukrepe, Objektivne težave in neskladnosti, ki jih še imamo v znatni meri v našem gospodarstvu in na trgu, so realna nevarnost takšnih pojavov tudi v prihodnje, če ustrezni činitelji tega ne bi upoštevali in pravočasno ukrenili vse potrebno, da jih odstranimo. Vzlic tem negativnim pojavom pa lahko zdaj, ob koncu leta 1957, ugotovimo, da smo dosegli letos na področju osebne potrošnje in ureditve razmer na notranjem trgu lepe uspehe. Splošni indeks cen je na drobno v novembru 1957 za 1 °/o višji, kakor je bil lani v decembru, vtem ko je povprečna raven cen letos za 2"/o višja, kakor je bila lani. To kaže, da io bile cene letos bolj stabilne kakor prejšnja leta. Lani so nam- _ i zelo pozitivni proces spreminjanja sestave potrošnje, čeprav bo le postopen. Računati moramo tudi z močnejšim procesom diferenciacije dohodkov na podlagi kvalifikacij in delovnih učinkov, zlasti v zvezi z uveljavljanjem novega plačnega sistema. Ta proces je gospodarsko zelo važen in je lahko podlaga za večje uspehe v delovni storilnosti. Nadaljnje povečanje osebne potrošnzje in zboljšanje sestave blagovnih skladov bo ustvarilo materialno podlago tudi za težnje po določeni vskladitvi cen, čeprav bo proces vsklajanja na področju cen postopen. * jalci Imeli na razpolago znatne in razdelitvi za ureditev trga šli na novi sistem razdelitve do-zaloge neprodanih pridelkov, pa glavni činitelji, je zelo važen či- hodka. V celoti gledano je ta tudi gotovine. Vse to kaže na po- nitelj tudi organizacija prometa plačni sistem ugodno vplival na večano povpraševanje in na po- oziroma trgovine. Naša javnost poslovanje trgovinskih podjetij in trebo, da bomo zlasti v prvih me- trgovini oziroma njenim subjek- zadrug, kar kaže večja dejavnost secih novega leta posvetili poseb- tivnim pomanjkljivostim pripisu- teh organizacij. Hkrati pa so s® no pozornost stabilizaciji trga in je tudi tisto, kar je sad delovanja pokazale tudi pomanjkljivosti tečen. Za zvišanje cen podjetja ni- objektivnih činiteljev in kar iz- ga sistema in upravičene so pn* majo realne podlage in to bi lah- vira iz splošnih gospodarskih po- pombe, da so imela nekatera tr* ko bilo v takšnem položaju samo gojev. Preostra in preveč splošna govinska podjetja na razpolag0 špekulativnega značaji. Čeprav bi kritika trgovine ni prava pot, da pretirano visoke plačne sklade, lahko takšni poskusi učinkovali bi trgovino zboljšali, temveč je Vendar pa to ni bil splošen P®“ samo začasno, bi utegnili škodo- predvsem treba upoštevati razne jav, marveč je prišel do izraz* vati stabilizaciji trga, zlasti v kra- pomanjkljivosti v našem gospo- samo v nekaterih panogah trgo* jevnem obsegu, kar morajo orga- darstvu. Spričo dosedanjih raz- vine z industrijskim blagom. * ni delavskega upravljanja v pod- meroma majhnih materialnih in- novimi predpisi bomo omogočil* jetjih ln komunalni organi zlasti vesticij v to področje naša trgo- bolj aktivno vlogo in vpliv komun upoštevati. Čeprav so materialno- vina še ni mogla v zadovoljivi v razdelitvi dohodka lz gospodar* ekonomski odnosi v proizvodnji meri izpolniti svoje naloge. stva. V trgovini smo celo predvi- deli posebno obdavčenje, če na- Področje blagovnega prometa je zaostalo obratih večji dohodek kot sad boljše konjunkture. Tako zbran* Za nas odločilna vprašanja mora imeti več možnosti kakor sredstva bomo usmerili v korist proizvodnje so tako zelo pritegni- doslej, da vpliva na delo teh or- investicij v trgovini, la naše materialne in organiza-' ganizacij in da ga usmerja. Zaostajanje trgovine se ka*» cijske sile, da Je vse področje Izkušnje kažejo, da cene niso zlasti V prometu s kmetijskimi prometa zastalo. Zdaj pa nam bile zmerom odsev odnosov bla- pridelki, ker so pogoji na teta prav dosežena raven proizvodnje, govnih in denarnih skladov ter trgu specifični. To zlasti neugod' letos pa tudi izredno dobra letina, drugih gospodarskih činiteljev, no vpliva na življenje v velikih odpirata v globino in širino pro- marveč da nanje dostikrat vpli- mestih, katerih naglo naraščanj« blematiko blagovnega prometa, s vajo tudi umetni ukrepi. Nastane terja bolj učinkovito ln bolj so-tem pa tudi trgovine. Gre za to, j vprašanje, ali lahko skupnost pre- dobno organizacijo preskrbe, k*' da spričo položaja, ki nam ga na- pusti cene vplivu negospodarskih kor je sedanja. Na podlagi dose-rekuje sama stopnja razvoja pro- j činiteljev, ne da bi zaščitila ko- danjih izkušenj čutimo potrebo po izvajalnih sil ter količinsko večja risti gospodarske stabilizacije in nadaljnji proučitvi oblik družbe-proizvodnja v industriji in kme-1 potrošnikov. O vrnitvi k admlni- ne kontrole v trgovini na drobna tijstvu, prevzemamo kot eno glav- strativnim ukrepom v politiki cen Konkretno gre za potrošniške sve-rnh nalog v izpopolnjevanju orga- pač ne moremo govoriti. Toda se- te, od katerih še nimamo prave nizaclje gospodarskega življenja danji mehanizem je treba izpo- koristi. V tem oziru moramo od-zboljšanje prometa v celoti. V polniti z Instrumenti, ki bodo ločneje kreniti naprej in prek državnih organih in gospodarskih omejili možnost monopolističnega ustreznih oblik družbene dejav-organizacijah, ki se ukvarjajo z in špekulativnega formiranja cen. nosti na področju trgovine v okvi-blagovnim prometom, je bilo le- ! Letos smo v trgovini, gostin- ru komunalnega sistema izpopol' tos precej dejavnosti za zboljša- stvu in še nekaterih panogah pre- njevati tudi to področje nje tega dela. Zelo važno dejstvo * pa je, da problematike tega važnega področja blagovnega prometa nismo do kraja spoznali in da razvoj tega področja še ne sloni na politiki, ki bi bila odsev 111 na poliliivl, KI Dl Dna oasev .................... enotnih teženj našega gospodar- ;n ,e trgovine zlasti neugodno skega življenja I voliva na nrnmot « UmotikUmt Posebna pozornost stabilizaciji trga življenja. I rj T • ° •mucujoivuiu Razprava v odborih naše Skup- Pf? in Slavni razlog veli-ščine pa tudi mnoge bistvene ** razlik v cenah med posamez-pripombe v Javnosti na račuh tr- I n*m' kraji, kar neugodno vpliva govlne terjajo čim hitrejšo in čim dejavnost trgovine ln prevoza učinkovitejšo akcijo. Te akcije se P® ^di na same prodajne moramo lotiti vsi odgovorni činitelji od zveznih organov do komun, od posameznih podjetij do Naše prizadevanje mora biti usmerjeno na strukturalno vskla-dltev v blagovnih skladih ln na odstranitev pomanjkanja posameznih potrebščin. Na kmetijskem trgu lahko razen normalne preskrbe z osnovnimi živili pričakujemo delno povečanje potrošnje mesa. Živinske krme smo pridelali letos mnogo, kar nam bo omogočilo napredek v razvoju živinoreje ln posledica tega bo, da bomo imeli prihodnje leto več mesa, kakor smo ga imeli letos ln da bo torej preskrba prebivalstva z njim boljša. Obeta se nam tudi nadaljnje povečanje potrošnje malone vseh industrijskih izdelkov. Potrošnja tekstilij, zlasti bombažnih tkanin, se bo povečala za kakih 23 •/», ker se bodo povečale zaloge. Potrošnja obutve se bo povečala za kakih 10 °/o, pohištva za 18 ®/o, mila za 17 •/«, radioaparatov za 16 °/o itd. Zboljšali so se tudi pogoji za razširitev izbire industrijski izdelkov za široko potrošnjo. Uspešna izpolnitev programa osebne potrošnje bo v prihodnjem letu zahtevala, da posvetimo posebno pozornost stabilizaciji trga, To Je nujno potreben pogoj, da se pri predvidenem zvišanju nominalnih plač zvišajo tudi realne plače In sploh realni dohodki pre- bivalstva, . Okrepitev ravnotežja, na trgu (n stabilnost tržnih odnosov sta nujno potrebni ne samo za izpolnitev programa osebne potrošnje, marveč tudi za skladni razvoj vsega našega gospodarstva. Za nadaljnjo okrepitev in stabilizacijo razmer na trgu v prihodnjem letu imamo vse pogoje. Letošnje izkušnje kažejo, da bomo morali prihodnje leto mnogo učinkoviteje kontrolirati izvoz nekaterih važnih predmetov osebne potrošnje ter vsklajati obseg in dinamiko izvoza z našimi notranjimi potrebami. To seveda nikakor ne pomeni, da si nam ne bo treba tudi prihodnje leto kar najbolj prizadevati, da povečamo celotni izvoz, ker bomo lahko le tako izpolnili eno naših bistvenih nalog, namreč zmanjšali primanjkljaj v plačiln} bilanci. V zvezi z razvojem trga bo v prihodnjem letu zelo važen sam prehod v novo leto in stanje v prvih mesecih. Spričo velikega povpraševanja po blagu v letošnjem letu, zlasti v zadnjih dveh mesecih, so se zaloge nekaterih industrijskih izdelkov široke potrošnje skrčile. Na drugi strani se bodo že v začetku prihodnjega leta zvišale plače in pokojnine, vtem ko bodo kmetijski proizva- Kaj so pokazale izkušnje Iz ekspozeja Mijalka Todoroviča v Zvezni ljudski skupščini (Nadaljevanje s 1. itrani) Na koncu svojega ekspozeja Je Mijalko Todorovič rekel: -Prvič, izkušnje iz letošnjega leta so pokazale, da je stabilen, načrten in vskladen razvoj v gospodarstvu, t. j. stabilnost v materialni proizvodnji ln razdelitvi glavni pogoj, najboljša podlaga splošne stabilnosti, napredka In vzpona na vseh toriščih družbenega, političnega itd. življenja. V družbenih odnosih je ta stabilizacija ustvarila pogoje za neovirano krepitev in razraščanje svobodnih socialističnih odnosov ln oblik. V političnih odnosih je omogočila okrepitev enotnosti delovnih množic ter nastanek in uveljavljenje novega širšega poleta, slonečega na zavesti o realnih, tudi v praksi' uresničljivih osebnih in skupnih koristi, teženj ln ciljev. V gospodarstvu je vplivala na povečanje delovne storilnosti ln omogočala aktiviziranje vseh proizvajalnih sil družbe. Bistveni činitelji takšne stabilnosti v gospodarskem gibanju so, kot rečeno (razen gospodarskih rezerv), skladno razmerje med proizvodnjo in potrošnjo, med aku- mulacijo in življenjskim standardom, med osebno ln skupno potrošnjo v okviru družbenega standarda, stabilizacija odnosov v mednarodni menjavi in plačilih itd. Leto 1957 seveda ne more biti v celoti primer splošne harmonije; nasprotno, to leto bi lahko nudilo elemente za negativne primere v raznih smereh. Toda po splošni težnji in pomembnejšem napredku v upostavljanju takšnih bolj skladnih odnosov in uspehov, kj jih je takšna težnja že rodila, je lahko leto 1957 zelo poučno. Zato smo si prizadevali, da bi plan za leto 1958 spričo materialnih pogojev in določenih nalog te izkušnje kar najbolj upošteval. V predloženem planu smo sl prizadevali, da bi dosežene uspehe iz leta 1957 na raznih področjih ohranili in okrepili, kolikor nismo mogli storiti še koraka naprej. Drugič, vzporedno z razvojem čedalje bolj svobodnih odnosov, ki nastopajo nB temelju družbenega samoupravljanja v vsem življenju naše skupnosti, zlasti pa na področju gospodarstva in ki sami zase pomenijo močno gibalo splošnegB razvoja, novo, posebno proizvodno lilo naSe družbe, na- staja potreba (zlasti spričo sedanje ravni proizvajalnih sil in konkretne gospodarske politike) po istočasnih, čedalje bolj učinkovitih instrumentih in metodah družbene evidence in kontrole, družbenega spremljanja ln usmerjanja gospodarskih gibanj ter gospodarskega razvoja. Leto 1957 je pokazalo, da niti naši organi uprave ter druge institucije in organizacije, ki služijo temu cilju, niti naš tekoči in-strumentarij niso vedno in povsod ustrezali tako pospešenemu ritmu gospodarstva in novim odnosom. Spričo tega dejstva so se v ml-inulem letu ostreje kazale ln smo počasneje spoznavali ter odstranjevali mnoge negativne pojave. Bolj svobodni odnosi, ki so kot rečeno naša moč, bi se lahko brez ustrezne zavestne dejavnosti in Intervencije, brez takšne evidence ln kontrole spremenili v našo slabost. Zato bo leto 1958 leto pomembnega organizacijskega in vzgojnega dela v našem gospodarstvu. To Je ena izmed važnih predpostavk predloženega plana, zlasti glede na težave v materialnih odnosih. Prosim vas, da ta družbeni plan sprejmete,« cene. Zlasti nezadostno število prodajaln zagotavlja trgovinskim ,_____________ r„,JUJ uo obratom malone monopolistični zbornic in zadružnih zvez" Ne da, Položaj nasproti potrošnikom, kar bi opustili samostojno in gospo-! i'™ omogoča, da tudi z manjšim darsko upravičeno funkcijo,,ki Jo ; L ^1,1 Pr,ometom ob . višjih c.Q-, ima trgovina, nastane predvsem ' dosežejo potrebni dohodek in vprašanje, ali naš sistem proizva-; dobiček. Negativne posledice tak-jalcem v zadostni meri omogoča, j *ne£>a stanja so tako občutne, da da vplivajo na promet ali da se se morarno najodločneje lotiti ob-celo neposredno ukvarjajo z njim, ravnavanja tega problema, seveda do tiste meje, ki jim jo V tej zvezi je Marjan Brecelj narekuje njihov gospodarski ra- poudaril, da osnutek družbenega čun. Nastane tudi vprašanje, ali plana za prihodnje leto računa s imajo proizvajalci možnost ln povečanjem investicij v trgovini pravico, da vplivajo na prodajne za 15 Vo. Manjši del teh sredstev cene v trgovini in kako naj vpli-, bomo zagotovili v splošnem inve-vajo. Praksa kaže, da nastaja aku- sticijskem skladu, glavna sredstva mulaclja pri nekaterih posredo- pa bodo pri gospodarskih orga-valnih organizacijah, ki družbeno nizacijah, zadružnih ln splošnih niso koristne in tako zelo upra- družbenih ter pri ljudskih odbo-vlčene. Funkcije proizvajalcev v rlh. Zato morajo ljudski odbori blagovnem prometu še nismo posvetiti največjo pozornost iz-ustrezno določili v skladu z na- gradnji prodajaln ln skladišč ka-šlml pogoji. kor tudi nakupu za promet nujno potrebne opreme. Zadružne organizacije bi morale lz Svojih sredstev, ki so spričo ugodnega položaja na trgu že zdaj znatne, več investirati v graditev skladišč, na- —. —------------- kup vozil In druge sodobne opre- omejili možnost Spekula- sodobni nakupovalci fivriorrrt InrmitimiV. | kmetijskih pridelkov morajo za- uvnega formiranja cen druge akumulacijo iz prometa Eno izmed zelo važnih vpra- ! za zgraditev šanj na področju blagovnega pro- Seta Prav ,az]o pritegniti čim širši krog lju- Branka Draškoviča vprašali, kaj • Naj višji organ Ljudske kon- sodi o sadovih zasedanja Atlant- jroie bo centralni komite, ki ga ske zveze v Parizu. Izjavil je: ° volil republiški prezidij. Nižje — Spričo našega znanega sta- ga sekretarja KP SŽ Hruščeva, ™ bodo volili ljudski odbori, lišča, da bi morali vsi riapori vlad objavljenem v britanskem »New Itir 6 S° ob’avili’ da S? veljati krepitvi miru in medna- Statesmanu- V tem pismu je Beograd, '19. dec. (Tanjug). Na današnjem sestanku z novinarji so predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve smisel manifestacija moči, ne pa ustvarjanje pozitivnih možnosti za ublažitev mednarodne napetosti. Potem so se novinarji zanimali za mnenje državnega sekretariata za zunanje zadeve o pismu prve- poslanstvo Mednarodne banke k nam v zadevi običajne izmenjave misli o vprašanj ih v zvezi z uporabo posojil te banke. Na sestanku je Branko Dra-škovič domačim in tujim novinarjem predstavil novega načelnika oddelka za tisk in informacije v državnem sekretariatu za zuna- ie poslanci odstopili. Razlo- rodnega sodelovanja, bomo skrb- Hruščev znova predlagal pogaja- nJe zadeve Jakšo Petriča. Branko 8°v niso objavili. Med njimi je no proučili sadove tega zasedanja. Karoly Janža, ki je bil lani 2e zdaj lahko rečem, da bi mi in vladi Imra Nagya obrambni vsi narodi te sadove označili za nister- negativne, če bi bil njihov glavni PLENUM CK KP SOVJETSKE ZVEZE Po sindikalni liniji Pritegniti ljudi v upravljanje proizvodnje in soodločati VZh°d°m in Zah°d°m' nja med sovjetskimi in ameriškimi državniki, da bi 'napetost popustila. Nikita Hruščev se je alternativno zavzel tudi za širši sestanek predstavnikov kapitalističnih in socialističnih dežel. Na to vprašanje je Draškovič odgovoril: — Naša vlada je zmerom pozitivno presojala in pozdravljala predloge, ki bi lahko pripomogli k poglobitvi zaupanja in sodelo- Draškovič se je novinarjem zahvalil za sodelovanje v petih letih, ko je bil sam načelnik tega oddelka. Tudi predstavniki domačih ip tujih novinarjev so se zahvalili Branku Draškoviču. Prizor s pariške konference državnikov Atlantske zveze o njih plačah tega zornega kota gledamo tudi na predlog prvega sekretarja KP Sovjetske zveze Nikite Hruščeva. Moskva, 20. dec. (Tanjug). Na tekmovanja. Njihova vloga v go- Na vprašanje, kakšen je na-enumu CK KP SZ 10. in 17. t. m. spodarski izgradnji se je močno men predstavnikov Mednarodne sin J azPrav^ 0 delu sovjetskih povečala Na plenumu so opozo- banke ob obisku v Jugoslaviji, je ‘Onika to v. Poudarili so, da je re- rili na pomen proizvodnih posve- Draškovič dejal, da je prišlo od- v 1»fcnizacija industrije in grad- tovanj. Ugotovili pa so, da je v ____________________________________ j n“[va obrodila prve sadove in pritegovanju ljudi v upravljanje lahko SZ v 15 letih doseže, da proizvodnje še precej pomanjklji-za jdiistrijska proizvodnje poveča vosti. Nekateri gospodarski vo-r dva- do trikrat, da se močno ditelji ne sodelujejo na proizvod-žii ii kmetijstvo in znatno zviša nih posvetovanjih in ne izpolnju-‘vijenjska raven delovnih ljudi, jejo njihovih sklenov. tako da Znanstveno in tehnično sodelovanje z ZSSR OB RAZHODU MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV 15 DEŽEL Razorožitveni zaključki državniške konference Atlantske zveze ki pa so še vedno v nasprotju z vsemi sovjetskimi predlogi Pariz, 19. dec. (AFP). Državni- čvrsto zavzemajo za -obsežno in ška konferenca Atlantske zveze kontrolirano- razorožitev, »Slej g i a v en UCIUVUIU ljudi sodelovanjem sindikatov se je “Zvila nova oblika socialističnega jejo njihovih sklepov, tako da med delavci pojema zanimanje zanje. Plenum sodi, da morajo se je včeraj opoldne zaključila. Zadnja seja predsednikov vlad je trajala malone tri ure. Takoj potem so objavili dokilment, v katerega prvem delu, deklaraciji, so. pojasnjeni temelji politike Beograd, 20. dec. (Tanjug). V Beograd je danes prispela sovjet-* v«. 111U1„ „ ska delegacija v mešani komisiji h7tiJtn rAVvemva°!d*n’ etllnaTn"« za znanstveno-tehnično sodelova- Atlantske zveze, drugi pa obsega jih morajo udeleževati razen de- nj,e- Vodi jo namestnik predsed- poročilo o sadovih zasedanja, lavstva tudi v upravni in partij- nlka vladnega komiteja za zna- V dokumentu je poudarjeno, ski organi. Planski organi pa mo- nost 'n tehnfl» Peter Kolomij- da so na konferenci »dosegli spo- rajo pri sestavljanju proizvodnih cev- Na letališču so jo sprejeli. razum o sredstvih, da dobi Atlant- varnostjo ne bo klonila- Prih^jrt’ a™ načrtov in v obravnavanju vDra- predsednik naše delegacije v ko- ska zveza novo moč-. Poročilo iz- »vojaškega sodelovanja, katerega _ lempn^ut e e.n Pri navadno liter na ose-S ka: ®vno BUejo ga namesto vode: [ utj. Je prijetneje, kot vzeti v po- [ hi«? vr°Clnl iz hladilnika kozarec 8 i« e» osvežujoče pijače! Kot smo j. °menil1, pa Je mleko, ki vsebu-V »*nj maščobe, bolj »pitno«. Se-v “» dobivajo tudi v omenjenih se-Jjhoevropskm deželah otroci in K UH«, ^ko Imenovano prednostno* »«, k°. ki Je bolj maščobno in jljhhoviteJe pasterizirano od Sipina Pri nas popijemo v povprečju jJ* osebo le 2 del mleka dnevno, km Ponienl mleko bolj hranilo, v.r Pijačo. Naše gospodinje zahtevaš smetano na mleku, saj jo na-iah Posnamejo in uporabijo kot tuuf • Zato se Pfi nas zaenkrat {.S ne bo uveljavil predlog neka-na,m ekonomskih strokovnjakov, oi tudi Ljubljanske mlekarne :”5nemale mleko na 2,8 »/„, smetano m* Porabile za izdelovanje surovega teit in slra. s {imer b| pridobilo itv» Usotiake ln zmanjšale sred-ki 80 sedaj potrebna za režiranje cene potrošnega mleka. PRED 6. KONGRESOM LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Kritična razprava o opravljenem napotilo za nadaljnje delo Včeraj je bila v Ljubljani izredna konferenca mladine ljubljanskega okraja Bolnike bodo negovali na domovih Okrajni odbor Rdečega križa bo skupaj z zdravstvenimi domovi priredil posebne tečaje za nego bolnikov na njihovih domovih *^°v oddelek na šolski polikliniki • V zaCetku februarja, takoj po hiestralnih počitnicah, bodo na , er,tralni šolski polikliniki v ^hbljani odprli alergični center ® šolsko mladino, ki boleha za sttno, Zdravili jih bodo s spe-.^himi dihalnimi vajami in dru-astli sodobnimi metodami. Za s,jnatične otroke bodo uvedli TVVCPVtriA \raiP Na včerajšnji izredni konfe- legate za 6. kongres LMJ, ki bo dinske organizacije v pripravah Ljubljana, 20. dec. — Današ- kratke tečaje, v katerih se bodo renči mladine ljubljanskega okra- v mesecu januarju v Beogradu, na Dan mladosti in volitve v ob- nje konference, kj j0 je priredil prostovoljke priučile negi bolni- ja so izvolili nov okrajni komite Po izčrpnem poročilu, ki je pred- činske ljudske odbore ter vlogo okrajni odbor Rdečega križa v kov. V vsakem tečaju bo 10 že- Ljudske mladine Slovenije in de- vsem obravnavalo uspehe- mla- mladine na šolah v šolski reformi, Ljubljani, so se udeležili pred- na, učni načrt pa bo obsegal teo- se stavnici ^Rd^ repična pr^ prafettto# okraja sodelovalo pri gradnji več športnih in komunalnih objektov, razen tega na področju okraja sodelovalo šest brigad iz ostalih okrajev in republik. V razpravi so mladi delegati posredovali številne kritične pripombe k skrbi investitorjev za čim udobnejše bivanje brigad, razen tega pa tudi pripombe na ureditev življenja in dolžino delovnega časa. V razpravi so se dotaknili naj- Gradbeno podjetji V preteklih dneh Je 16-članska potrebno še ukreni«. Predvsem so različnejših vprašanj Življenja »Tehnika« Je iz- ekipa Cntralne šolske poliklinike iz pereč problem šolski prostori, ki so minri;nov.„ nreanizaciJo naiteht »Hn« Viitrn v trrrt Ljubljane obiskala Šmartno pri Li- zelo slabo razsvetljeni tako, da sl mladinske organizacije, najtent redno hitro V gro tlji in Javor. Rentgensko ln splošnu otroci kvarijo oči. Pravijo, da Je nejše pa SO bile misli O pomla- bem dokončalo sta so pregledali v obeh krajih skupno taka luč zaradi slabega toka. jevanju partijske organizacije, O novanjsko hišo, k 340 predšolskih in šoloobveznih otrok, Solsk| prostori so tudi preobremc- rva*l«rltvl in nnoln 4« «„41 Društvi ki so večinoma iz kmečkih in delav- I njeni, vsak razred Ima dnevno tri potrebi po poživitvi in poglo jo gradi Društvi skih družin. Zdravstveno stanje otrok Izmene. Posebno vprašanje Je mokra bitvi oblik dela organizacij, saj novinarjev Slove še ni zadovoljivo, marsikaj bi bilo Z včerajšnje mladinske konference Prodvsem Inči in svežega zraka Kaj je pokazal obisk ekipe Centralne šolske poliklinike v Šmartnem in Javorju pri Litiji — V januarju obisk še v nekaterih vaseh Litijske občine — Predviden je obisk tudi na Kočevskem garderoba, ob deževnih in snežnih v S0(j0bnih razmerah ne moremo nije. Včeraj so po dnevih sc mokra oblačila učencev ..... .. . suše v razredih ves dan, kar kvarno več shajati s preživelimi oblika- stavili na streh' Ton«i v 7im«ki sezoni vpliva na zdravje otrok, ki vdihava- mi ter misli o vlogi mladine in mlaj J jo slab zrak Šolska uprava bo mo- njihovemu uveljavljanju v orga- ] izobraževalna komisija pn ob- rala urediti kakšen prostor, kjer bodo ' črnskem odboru SZDL v Loški do- lahko otroci shranjevali obleko. Mno- nih delavskega samoupravljanja lini bo v zimski sezoni organizirala g: učenci imajo tud; po 2 uri hoje od in družbenega upravljanja, več predavanj, tečajev, seminarjev doma do šole. To Je za mlad organi- In šolo za starše. Te dni Je pričel zem velik napor in pr«, teh otrocih » gospodinjski tečaj in tečaj prve po- so ugotovili precejšen odstotek ozeblin moči, ki ga obiskuje 34 delavskih in podhranjenost. Med vso mladino, in kmečkih deklet. Trajal bo več )q so Jo pregledali, pa Je veliko zob-tednov, nato pa bodo tečajnice pri- ne gnilobe, zato so napraviti propa-rpHitA vocnodtn.isko razstavo. gando za fluorlzacljo zob. Nekaj otrok so napotili tudi na specialne preglede ln nadaljnje zdravljenje. Ekipa Centralne šolske poliklinike bo v prvih dneh Januarja obiskala še Xov>tce nekatere kraje v okolici Litije (Rlb-če, Prežganje, Gabrovko, Hot-č. Stan- ta za obrt v Domžalah. Ugotovih so, I gani pomagali z denarnimi sredstv*, ........... vedno čutiti po-l da bodo zgradili kulturno dvorano-. pa čeprav l0br* # Domžalahf ^ da je v obSlnl ge, Primskovo). Ko bodo tam kon- O stanju in perspektivah obrti v manjkanje obrtnih uslug, pa čali z delom, Imajo v načrtu obisk na svoji občim so pred dnevi raz- imajo 15 delavnic socialističnega sek- LI „ J; - - „ I. „ Kočevskem. pravljala tudi na seji občinskega sve- torja ter 280 obrtnikov-privatntkov. taliva sHltluiscn MUHI [lil J tl Zlasti malo obrtnikov Je v krajih od y Ivančni fforici Doba do Trojan. Tam so namreč mnogi opustili svoje delavnice ter se v sredo Je bil v Ivančml Gorici ZmaaP°n^oVvihtodVeaiTvanhic -stanek zadružnikov zastopnikov ob- ča šušmarjenje in s tem Izdaten, »do- činskega ljudskega odbora ter OkraJ-polnilnl« dohodek. Ob koncu seje so ne zadružne zveze. Na tem sestanku gf^na1 vse "botj*‘ rSvtM&Io .S“m£ 80 se P°8°vorili o organizaciji lesne torizacijo tudi v Domžalah nujno službe v občini ter sklenili, da bo potrebna servisna delavnica tovarne treba glede na letošnjo obilno letino motornih koles »Tomos«. krompirja člmprej urediti nekaj no- Obnovljenn koča na Limbarski gori »Bakrena mrzlica« Oolgoprstneži vedno pogosteje kradejo telefonsko žico — Ali ne bi kazalo uvesti stražo za nekatere samotne linije« saj gre škoda v milijone Barvne kovine imajo na cenikih enostavno porežejo žico s telefonskih , , , . podjetij z odpadnim materialom naj- drogov in jo nato delno deformirano MomVČani skrbno ObnaV- vi“ skladišč za krompir, višje mesto in so prav zato najbolj prodajajo »Odpadu« kot baker. | „1_» „„ iskano blago prekupčevalcev s temi Stalna tarča te »bakrene mrzlice« •ja.JO KO m II llfl I ne naprave surovinami. Zal čestokrat marsikate- Je specialna linija, ki poteka ob bivši Svet za komunalne zadeve obči-ri uberejo pot do teh surovin, ki ni pionirski progii, skozi samotno gošča- ne Moravče te na prvi seji ugotovil, najbolj v skladu z zakoni. vo, kjer so storilci pri svojem delu da je komunalna dejavnost zelo ži- V zadnjem času Je bilo v podjet- nemoteni. Ta linija pa Je tudi stalni vahna. Spomladi bo občina z Upravo Dela prt obnovi v vojni požgane Jih prijetih precej storilcev, ki so iz vir teh dolgoprstnežev, kajti poštni cest OLO uredila cesto okrog vasi in koče na Limbarski gori dobro napre-svojlh podjetij odnašali barvne ko- uslužbenci ukradeno žico kmalu za- jo asfaltirala. Vaščani Hrastnika pa dujejo Kmetje so za to kočo daro-vine na vse mogoče in nemogoče na- menjajo z novo (!) Tako je pred bodo kmalu dogradili 3 km dolgo ce- vali 50 m* lesa. Svet za turizem in čine. Tako Je pred kratkim vratar kratkim prav s te linije neznanec sto, ki bo sposobna za vsak promet, gostinstvo OLO Ljubljana pa Je ob-Litostroja temeljiteje pregledal neke- hkrati ukradel 1600 m telefonske žice. Zenske so napravile nad tisoč pro- Uupu dolgoročno posojilo. Od Turi-ga delavca, ker se mu Je zdelo, da Brez odlašanja bo treba to ln po- stovoljrvth ur. Razen tega so vaščani stične zveze Slovenije pričakujejo, da mož precej nerodno hodi. Pri tem Je riobne samotne linije stalno nadzo- pri spomeniku padlih domačinov Jim bo tudi prihodnje leto pomagala vratar kaj hitro ugotovil vzrok čud- rovati kajti škoda, k| Jo delajo ne- uredili vaško razsvetljavo. Sčasoma dokončati ta dela Ta točka Je pri-ne hoje, kajti možakar Je imel na znani storilci, gre že v milijone bodo napravili tudi vodovod ln dru- vlačna za turiste, ker Je lep razgled vsaki nogi privezanih kar 36 kg bro- V zadnjem času so zabeležili kar ge komunalne naprave. Cesto na pre- P° vsej Gorenjski:, izletnikom pa bi na, torej skupno 72 kg. Na njegovem, M primerov kraje telefonske žice laz Grmače, kamor lahko pripelje tu lahko nudili toplo hrano ln pi- domu pa so kasneje odkrili kar prav-1 Pred nedavnim so na telefonskih avto. bodo prihodnje leto podaljšali iačo. cato skladišče barvnih kovin, ki Jih drogovih zasačili tri mladoletnike, do Velike vasi ln Prekrov To bo za Je po malem prodajal raznim pod-| tako rekoč še otroke. Enega izmed te vasi velika pridobitev, kar so sl StaM bomba poškodovala JetJem z odpadnim materialom. | njih je k temu delu — kar Je vred- tudii zaslužili. Vaščani, ta s prosto- A_. ^ | Vse bolj češče pa se pojavljajo no vsega obsojanja — nagovarjala voljnim delom pomagajo ln darujejo tudi tatvine telefonske žice Storilci1 celo mati. T F. I les, upajo, da Jim bodo pristojni or- •j Mestna vrtnarija Je drugačna. ra» Cna ie od tc8a, kar običajno T»Ulmt‘mo Pod imenom »vrtnarija« S„r bi zaman iskali solato, peterici’: sen- zelje ali druge vrste ze- ukvnV.e *n sočivja. S tem se oni ne hia„ 1*1°. Tudi sadno drevje bi za-»ld£ £ ' •¥ fj jfc "y . < i S" < < ■■■'■'■' ■ *» 3 'it JfN? m irtL, * 4 KULTURNI MOZAIK Umrl je književnik Julije Benešic V starosti 74 let Je predvčerajšnjim umrl v Zagrebu frrvatski književnik Julija Benešlč. Ime pokojnega književnika zavzema v hrvatski literaturi vidno mesto, ln sicer tako v poeziji kakor tudi v publicistični dejavnosti. Sodeloval Je v številnih hrvatskih revijah ln prevedel v hrvatilno veliko del lz tuje literature, zlasti lz poljske književnosti. Bertrand Russel dobil nagrado UNESCO Znani angleški filozof ln znanstvenik Bertrand Je dobil nagrado UNESCO za leto 1957, ln sicer za svoje zasluge na področju popularizacije znanosti. Vrednost te nagrade znaša okrog 1000 funtov šterlingov. Plenum Zveze književnikov Jugoslavije Pred dnevi Je bil v Zagrebu plenum Zveze književnikov Jugoslavije, ki Je razpravljal predvsem o nekaterih stanovskih problemih organizacije. Na dnevnem redu Je bila razprava o poostritvi kriterijev za sprejem novih članov v Zvezo. Ker so bila na plenumu različna mnenja, Je bilo sklenjeno, da bodo ustanovili stalno medrepubliško komisijo, ki bo Izdelala načela, na podlagi katerih naj bi republiška društva sprejemala nove člane. Na plenumu Je bilo tudi govora o nagradah za življenjsko delo. V razpravi o tem vprašanju so zlasti kritizirali delo nekaterih založb, ki z veliko zamudo izdajajo dela nagrajenih književnikov. Na predlog Društva hrvatskih književnikov Je Plenum sprejel sklep, da Zveza književnikov Jugoslavije prevzame organizacijo proslave štiristoletnice rojstva dubrovniškega dramatika Marina Držlča. Plenum Je tudi sprejel sugestijo Zveze, da bi skušala ustanoviti mednarodno organizacijo književnikov, hkrati pa sklenil, da bo predložil enega Izmed Jugoslovanskih književnikov za Nobelovo nagrado. Ponovno so tudi tokrat razpravljali ln sklenili, da bodo začeli pripravljati Izdajo revije v tujih Jezikih za popularizacijo naše književnosti. Program »Narodne prosvjete« Program založbe »Narodne prosvje-te« v Sarajevu predvideva za prihodnja leto Izid 50 knjig, od teh bo 38 del Dinon Mario: San Giorgio, 1956, jedkanica in akvatinta črnem ozadju pričara svoje priljubljene kiparske kompozicije konj in človeških teles in prav tako priznani kipar Giacomo Manzu, katerega kolekcija šestih jedkanic v nežnih linijah se zdi kot tih, s poezijo navdahnjen pogovor umetnika s samim seboj. Tu je senzibilni grafik Giuseppe Viviani s svojim poetičnimi, rahlo nerealnimi kompozicijami kot »Veter« ali »Nokturno«, dalje Giorgio Mo-randi s karakterističnimi tihožitji z vrči in Mimo Maccari z nekoliko grotesknima listoma »Ples« in »Sanje«. Klasično smer predstav- domačlh avtorjev. Založba bo Izdala 7 sodobnih Jugoslovanskih romanov: Zlatana Jukiča »VJetrovi sa gora«, Mirka Božiča »Nelsplakani- ln pet najboljših romanov z natečaja v letošnjem letu, ki ga Je podjetje »Narodna prosvjeta« že tretjič razpisala. Razen tega predvidevajo tudi izdajo zbranih del Mata Lovraka, Branka Čopiča ln Toneta Seliškarja. S področja mladinske književnosti Imajo v programu skupno deset del, od teh šest domačih avtorjev, med njimi tudi Toneta Seliškarja. lja Carlo Alberto Petrucci, grafik izredno solidne tehnike, učitelj številnih mladih umetnikov in teoretik ter vnet propagator preporoda italijanske grafike ali Marcello Boglione s svojimi krajinami. Tu je naš dobri znanec, strogi lesore-zec Tranquillo Marangoni in zopet prefinjeni kolorist Bruno Saetti s svojimi prijetnimi tihožitji. V abstraktni smeri se najmočneje uveljavljajo Luciano Minguzzi. Enri-co Paulucci, temperamentni slikar in grafik Giuseppe Santomaso in živahni borec za abstrakcijo in v zadnjem času za neokubizem, Antonio Corpora. Posebno skupino predstavljajo umetniki iz južne Italije, posebno iz Sardinije, ki slikajo življenje tega zaprtega otoškega sveta, famošnjih ljudi in njihovih običajev — na primer lesorez Maria Delitale »Ljudsko tekmovanje na Sardiniji«. Ob teh in drugih že znanih osebnostih se pojavljajo mlajše moči, tudi predstavniki najmlajše generacije, ki si šele utirajo pota v svet grafične umetnosti. Iščejo nekonvencionalne oblike, njih dela prevevajo pogosto poezija, lirika in tudi dramatičnost. Ta prva neposredna umetnostna izmenjava med Benetkami in Ljubljano kaže, da je odprla pot nadaljnjemu plodnemu sodelovanju, saj bo prihodnje leto v Benetkah pripravljena razstava sodobne jugoslovanske grafike in upajmo, da se bo tako pričeta pot dostojno nadaljevala. Prav tako pa bodo te razstave pripomogle k tesnejšim osebnim stikom, posebno obiskom in izmenjavam med umetniki z obeh strani, in mislimo, da je odveč razlaga, kolikšnega pomena so neposredne in prijateljske zveze s tako pomembnim kulturnim središčem, kot so Benetke. M. Stele IZ KINEMATOGRAFSKIH DVORAN Meč, ljubezen in nekai fantazije Ameriška barvasta slikanica v kinemascopu »Princ Valiant« najbrž nima nobene stvarnejše zveze z zgodovino. To tudi gotovo ni bil namen njenih avtorjev. Napravljena pa je zanimivo, tehnično dokaj spretno in dovolj napeto, čeprav ni menda nikomur pretežko sproti uganiti nadaljnji razpiet zgodbe. O znamenitih, nepremagljivih vitezih izza okrogle mize britanskega kralja Arturja so že spletene dolge Štorije viteške književnosti. Med njimi si pregnani vikinški kraljevič Valiant uri v spretnostih mečevanja, doživlja vse mogoče pustolovščine in seveda tudi svojo veliko ljubezen. Pričakovana svoboda njegove barbarske dežele in alabastrska ročica izvoljenke, sta mu ob koncu filma nagrada za vse napore, ki so bili zanj pretežno fizičnega značaja. Zelo dobro so posneti številni prizori srednjeveškega bojevanja, z vsemi možnimi sredstvi tedanje vojne zmogljivosti. Viteški turnir nam je sicer obudil nekaj asociacij na znani film o Scottovem Ivanhoeu. Mimo simpatičnega Roberta Wagnerja v naslovni vlogi spoznamo v hudobnem vitezu Bra-keu tudi znanega Jamesa Masona. V svojem žanru je »Princ Valiant« dober film, ki se ga da gledati. jp. Z razstave furlanskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, Cesare Ma-cchietti: Obiranje zlatih jabolk Bojan Peček 50 let slovenski igralec Sekretar Sveta za prosveto ln kulturo LRS je v četrt**1 dne 19. decembra 1957 sprejel slovenskega Igralca Boj®1111 Pečka v družbi naših gledališčnikov, da mu čestita k njtf0' vemu 50-letnemu sodelovanju v slovenskem gledališču. Tako pripravljen je Peček obema vojnama v obnovlje**^ slovenskem osrednjem gledal'*^ razvil vso svojo igralsko spoS° nost, ki mu je dovoljevala nasi°L v večjih in glavnih vlogah. se je Peček izkazal kot (Divji lovec), Llliom (Liliom), Je., man (Hecla Gabler), general in v vrsti klasičnih in izvirnih ® mačih iger. Z enkratno izjemo 1 od sezone 1919/20 vse do svoje #Pi kojitve igral Zlodeja v Cankarf farsi »Pohujšanje v dolini florjanski« in ustvaril za tisto ® bo prav klasični lik te fantastih prikazni Cankarjevega zajedi)"’ Bojan Peček je tipična igralska osebnost slovenskega osrednjega gledališča v Ljubljani. Njegova začetna igralska nadarjenost ga je ' pred petdesetimi leti privedla v dramatično šolo v Ljubljani. V tej ! ‘i je Peček s teorijo in prakso podprl svojo igralsko nadarjenost, ki jo je takoj dokazal s svojimi prvimi nastopi na gledališkem odru. Toda njegov uk še ni preje-njal z zaključnim javnim nastopom šole, temveč mji je šola — kakor vsakemu pravemu igralcu — šele dala napotek za nadaljnje izobraževanje. Peček je nenehno obiskoval nastope znamenitih tujih igralcev v velikih gledaliških središčih in je imel priložnost od blizu spoznati igralsko umetnost Zacconija, Dusejeve, Bernhardto-ve itd. V senci takih visoko umetniških vzorov se je oblikovalo Peč-kovo igralstvo, katerega prvine so se zlasti v času največjega razmaha Pečkovih igralskih nastopov med obema vojnama pokazale ne samo v očitni igralski nadarjenosti, temveč tudi v zgledni pridnosti, vestnosti pri oblikovanju vlog, umetniški prepričljivosti njegovih igralskih likov in brezmejni predanosti svojemu poklicu. Potem ko je Peček preživel začetno dobo svojega igralstva v času pred prvo svetovno vojno v Ljubljani, mu je v času največje stiske slovenskega gledališča stari Anton Čerar-Danilo v svojem Malem gledališču v Ljubljani izročil nekoliko večje vloge, ki so zbudile pozornost kritike in ki so dokazovale igralsko rast Pečka. V obdobju svojega začasnega sodelovanja v hrvaškem gledališču v Osijeku med prvo vojno je Peček prešel nadaljnjo stopnjo svojega igralstva, ko je med prvimi slovenskimi igralskimi pionirji v . tamkajšnjem gledališču uveljav-I Ijal slovenski igralski izraz. ga in grotesknega humorja. Dtf stvo, da se je venomer vračol otUu oc J15 l/I “ oblikovanju te vloge, kaže, da L znal pogoditi ne samo lik kot f® v slovenski podeželski patriarh, ni preproščini in enostavn°s ’ ■ 1*1* temveč tudi Cankarjevega lr0 ^ zujočega duha, ki so ga v vse.. okolju te igre želeli zajeti tudi ši režiserji. Ne glede na začasno sodelov nje v slovenski opereti je ostal r, ček , zvest slovenski dramat^ umetnosti, kar dokazuje število njegovih vlog v izvirnis . venski dramatiki Njegove W ^ stvo se je izoblikovalo v drarnsk in veseloigrskem. repertoarju. dvomno je bil eden tistih sloV. ^ skih igralcev, ki je pripomogel, je Drama SNG v Ljubljani «« Ijavila svoje umetniško poslanS .. v tako odlični meri. Skv.vaj s s jimi igralskimi sodohnild ie, jL magal izohlikovat.i tisti igralski v. men šaržiranih vlog. ki. so 0a našem osrednjem dramskem dališčn zavidala različna vanska gledališča in ki ob ,.0 nih protagonistih daje M šele vravo umetniško dn6. j. svoiih velikih vlog ie Peček u^,(i niško nomemben kot iaralec f. >i takih minuciozno izdelanih u tiranih vloaah ki so pa ohl^o’'' kot odličnega slovenskega i(ir ^ v Hamburgu sem Imel priložnost, da sem prišel v (tik s predstavniki založbe Bowoblt, najbolj znanega, leta 1808 ustanovljenega tovrstnega podjetja ne le v Hamburgu, temveč v vsej Nemčiji. Svojo izredno popularnost si je pridobilo z zbirko, ki se na kratko Imenuje »ROBOBO« (Ro-\vohltovi rotacijski romani). S tem v zvezi me je zanimala problematika množičnih knjižnih Izdaj, problematika, ki je živa danes v vseh deželah, na ta ali drug način. Založba, ki ima svoj sedež v trinajstem okraju na Bleberstrasse 14, daje vtis velike razgibanosti ln delovne vneme. Najprej sem govoril s prijaznim urednikom dr. Wolfran-dtom lz lektorata, potem pa sl je utrgal nekaj časa za pogovor z menoj le g. Helnrlch Maria Ledlg-Rowohlt, ki skupaj a svojim očetom Ernstom Rowohltom. ustanoviteljem te največje nemške založbe leposlovnih del, vodi podjetje. Mudilo se mu Je ravno na pot v Frankfurt ln razen tega Je čakalo nanj še nekaj ljudi, da bi Jih sprejel, Ker sem priiel od daleč, sem imel malo prednosti ln tako sva Imela s g. Ledig-Rowohltom približno takšenle Intervju) »Ali ml lahko poveste kaj o nastanku založbe«? »Naša založba, ki se uradno imenuje ,Bowohlt, založba žepne knjige, družba z omejeno zavezo', Je Imela najprej svoj sedež v Leipzigu, kjer Jo Je leta 1808 ustanovil moj oče Ernst Bowohlt. On Je po rodu lz Bremena ln je delal najprej v banki, zaradi svojih literarnih interesov pa je kmalu prešel v založništvo. 2e z dvajsetimi leti je bil založnik Franza Werfla, Franza Kafke, Georga Trakla in v svojo založbo je sprejel znane dramske pisatelje. Slo mu Je za to, da bi izdajal dela, ki najbolje odsvltajo duhovne tokove tostran ln onstran oceana.« »Takoj po vojni je bila Nemčija le odrezana od literarnega življenja po svetu. Takrat ste stopili na sedanjo pot?« »Da, po vojni, ko ni bilo ne papirja niti možnosti, da bi Izdajali knjige po tradicionalnem načinu, lepo opremljene ln vezane, Je moj oče postavil za Izdajanje knjig tole geslot čim več besed na čim manj papirja za čim manj denarja! -Tako so nastali romani ROBOBO, sprva še v časniškem formatu. Milijoni kupcev so segli po njih, saj so bili Nemci dolga leta brez stikov s svetovno literaturo ln njenim dogajanjem. Leta S POTI PO NEMČIJI ir»f RORORO HAMBURŠKA ZALOŽBA ŽEPNE KNJIGE, KI HOČE VZGOJITI SAMOSTOJNEGA BRALCA 1954 pa so bili ustvarjeni tehnični pogoji za izdajanje žepnih knjig, katerih Je bilo prodanih doslej že mnogo milijonov. Nekateri so mislili, da bo ta žepna knjiga škodovala lepo vezanim ln opremljenim knjigam. Izkazalo se je ravno narobe. Avtorji, ki so izšli v naših žepnih Izdajah, Jredo mnogo bolje tudi v dražjih Izdajah. To e med drugimi ugotovil tudi znani založnik Paul Zsolnay, čigar izdaje gotovo poznate.« »Vase naklade so seveda visoke?« »To bi vam morda povedal tale podatek: vsakih pet sekund se danes proda v Nemčiji ali v drugih državah ena žepna knjiga RORORO Na razpolago Imamo nekaj analiz. Iz podatkov Je razvidno, da je kakih 35 % naših kupcev dijakov ln itudentov ln kakih 76 H vseh kupcev Je starih manj kot itlrideset let. Tako nastaja pri nas nov, Urok krog bralcev.« »Kakšna načela pa vodijo založbo?« »Predvsem hočemo, da Izhajajo v naših žepnih izdajah v neokrnjeni obliki romani znanih pisateljev z vsega sveta. Pri tem zastopamo stališče, da Je nala naloga Izdajati tudi prvence ml dih avtorjev lz vseh dežel. Program ni vezan na nlkakšne konfesionalne ali politične principe ter naj bi po nail želji zajemal pretežno literarna dela. Da pa bi poživili serijo knjig, tiskamo tudi zabavne romane, s čimer želimo pridobiti za kupce tiste, ki so bili prej samo bralci romanov v časnilklh podlistkih In niso nikdar kupovali knjig.« »Kaj pa literarno pomembna dela?« »Takšna dela kljub njihovi važnosti navadno ne dosežejo velikih naklad. Zato smo uvrstili v nale žepne Izdaje številne znane umetnine. ki Jih bomo vedno izdajali. Za nizko ceno sl jih bo lahko kupil najširši krog ljudi. Te Izdaje bodo hkrati opozarjale na celotno avtorjevo delo, skratka, pripomogle k slstematlčnelšemu poznavanju literature.« »Zanima me problematika množične knjige pri vas?« »Glavni problem množične knjige • Je cena. Ta mora biti tako nizka, kar ie le mogoče. Drugi Sroblem Je kupec ln bralec. Zato Je treba re-lame In - seveda - kvalitete. To skušamo doseči tudi ml. Svojim žepnim romanom smo nastavili ceno na 1,50 marke, kar je spričo cen nemških knjig smešno nizka cena. Da bi dosegli nizko ceno, uporabimo n. pr. vse dohodke, ki Jih prinašajo razni oglasi, za znižanje cene. Naše knjige naj bi kupovali ljudje, ki Imajo malo sredstev. Te želimo napraviti za stalne kupce knjig, predvsem seveda mlade ljudi. Naši žepni romani naj bi zraven tega dosegli, da bi bralec, ki je doslej bral le .svojega' avtorja In čltal knjige .svojega' nazorskega pogleda, postal tolerantnejši in da bi se naučil gledati čez lastni plot. V zvezi z .žepnimi romani' bi rad povedal še to, da žepnih knjig nikakor ne smatramo za nadomestilo za bolje vezano knjigo, temveč it to prav reklama za takšno knjigo, Ie da Jo plača kupec sam.« »Kako pa Je s prodajo samo, ali Imate stalne naročnike?« »Vse knjiga se prodajajo samo v knjigarnah. Zasebnikom direktno ne pošiljamo nobene knjige. Bralec ntj sl knjigo sam Izbere, posvet"" naJ *® * knjigarnarjem. Zato nimamo nobenih subskrlpclj, nikakih popustov pri abonentih, no- bene oblike prodaje v knjižnih klubih. bi na ta način lahko zajeli še Slrše kroge t,r' ‘ino' ki pa bi Jih s takim načinom ne vzgojili za 8 stojne bralce,- ,n« »Vaša založba Izdala tri serije knjig: r° .et» ROKOKO v žepni obliki, ki Jih ie, kakor V bral, Izšlo doslej 245 v približno 34 milijo0’ j,v vodih. Rovvohltovo nemško enciklopediji’, .iiio#* terl Je doslej izšlo 58 zvezkov s tremi Izvodov v dveh letih, odkar Je bila ustanovi) gl In Rowohltove klasike literature ln znan«81.’^« jih Je doslej 24 v 800.000 izvodih. Kako kalKU" te serije?« „rjti' »Vsako zase. Vendar sprejemamo v 10 tudi dela, ki prinašajo Izgubo, so pa v»*“.Adii zato Izravnavamo to razliko v finančnem P°* pf; r. dobrimi zabavnimi romani. Ker pa nekdo kupuje vso zbirko, kjer so dela različne kak« )rI,o - vendar so detektivke izključene -za tem, da bi ob takšni zbirateljski žilici ‘c0> škega bralca posebno opozarjali na drag literarna dela.« u«««*' »Zakaj so vale knjige tako živo opremUp f •Ovitek mora biti po našem mneniu Hrrle*e plakat, tako da ljudje, ki dojemalo Pre",0lff čisto optično, že pri ogledu knjiirarnlšl«’ 7 Inor* ■ >lfll In > 1.. A., fl_ II r , .r .. ! » f* .'1 I* .11 viziu ujmicno. ze pri ogledu knjigarni*"' mor1-vidijo: te In te knjige pa še nimam. KnflS:1 biti v Izložbi postavljena pokonci, da “P.ie«'" nase z naslovno stranjo. Zato dale"”' u tudi plsinc, plakatom podobne platnic.« »Kakšne so začetne naklade vaših e*‘rotUV' »Prva serija 50.000, drnca 40.000. tretja •Kal pa nemški pisatelji? »Objavljamo njihova dela uspeha.« »In vali načrti?« brez pose'1” icK* vm.hi uarruT« if| »Začeli bomo obfavllntl četrto serijo . |ji monografije o znam* nitih možeh vseh “ . t« narodov, pisateljev, umetnikov mislecev n bomo začeli spomladi 1958. Tudi za to seriio |p0lli že veliko zanimanje. V ta namen smo * sodelovati z nekaterimi velikimi založbami In v tujini.« G. Ledlg-Rowohltti sem se zahvalil 7'nt0< širna pofasnlla, on pa mi ie Izročil n«kal 'T jtV knjig. Moral sem «p po^-vltj Spra’ii «e"’ .flSto' •^l-o v žep In "dšol tl-cr' »»'•nlnlco mlf’° lapctvenega vmnrla, do i;nH“i me I" n", ,, g. Ledig-Rowohlt in ml zaže'«i »re^no P movino. FRANCE NO> LIST ZA LISTOM - NAŠ PRIJATELJ Tone Svetina KUNA V PAHU Nekaj dni je mirno snežilo, Veselje, da bo dobil kuno, mu Neznančeva sled je peljala proti da bili so trije in Jozelj ni vedel, potem pa je zavel odjužni je začelo plahneti in postal je ne- debeli, košati smreki, na kateri kaj se lahko pripeti, veter. Jozelj, ki je gazil voljen: »Če bo tako, ga bom mo- je imel obešene ostanke gamso- Tudi oni so skočili v zaklon, ie, svežo mečavo proti Ribi- ral naznaniti! To je pa preveč! ve koze: rebra, vrat in noge. Sneg Divji lovci so imeli za hrbtom lazu, je zadovoljno mr- Dekliča mi bega, galeja, med okoli smreke je bil shojen in vi- goljavo. Gotovo se boje umika, t)r>K ”^ar samo se dela! gamse hodi in zdaj mi bo še kuno deti je bilo, da je človek, ki je drugega za drugim bi lahko pokoro, da je grinta gosposka ukradel. E, fantič, pa si še pre- tod hodil, snel v kožo zavite klestil kakor zajce. relil kozo. Odlično vabo imam. mlad za Jozlja!« ostanke in jih pregledal. Koža je »Nekaj strahu pa jim moram -o verigo pasti bo treba dobiti. Ubral jo je po sledi in pre- namreč visela na drugi veji' Spet vliti v kosti, da se ne bodo ba-hudič, da ne bi kaj ujel!« mišljal, kako bi ga ukanil. je zaklel. Nova, še večja uganka hali, kako so me užugali,« se je in , ,as' j® krevsal navkreber Ko je prigazil v bližino paha, se je postavila predenj. odločil Jozelj in pomolil puško ni vlekel pipo, da se je modrika- se je prestopal vedno bolj počasi »Lump je videl, da je padla preko skale. Z one strani pa je sivi dim vlekel za njim kot in previdno. Prihuljeno se je koza! Kaj si bo mislil? Da sem odjeknil strel in za njim še drugi Pod s°P°tnico Prišel na sklonil, kakor bi zalezoval divjad, jaz streljal kozo!- in tretji. Krogle so švigale preko ‘ea lisice. Ustavil se je, se sklo- se tihotapil od drevesa do dre- Pobral je ostanke v nahrbtnik skale: ena, ki se je odbila, je preval.1*1 stroliovniaško ogledo- vesa, malo počakal, oprezal in jn krenil naprej za sledjo. Vodila sunljivo pojoč udarila v bližnjo . »Kakšne tace. ta na ima je (-udi do tretjega paha. Pah je smreko. bij nastavljen, kakor ga je pustil, »Dobro jih poznam! Dva bo-ko je bil zadnjikrat na obhodu: sta streljala, eden pa se bo umi- Sled pa je vodila naprej pod peči, kal, dokler ne doseže grebena.«* nato pa izginila v skalovju Orlo- Potem ga je zaskrbelo: »Kaj pa. ve stene. če se priplazijo za moj hrbet? »Boštjan bo! Kdo še pleza po tako se jim ne dam!« takih pečeh! Nihče!« Gledal je v Prepričan je bil, da je vse sivo skalovje in prevzelo ga je streljanje še vedno za strah. Te- tiho spoštovanje, čeprav je bil je- daj pa se je zgodilo nekaj nepri- zen, da ne more za njim. čakovanega. Za hrbtom onih treh »Če je bil Boštjan, zakaj ni je v pečeh zahrumelo. Zabobnelo vzel kune? Zakaj je pustil v tret- je kamenje in se razbijajoč se ji pasti vabo? Res ne more biti valilo po skalah navzdol, kame- slab, čeprav je divji lovec! Sko- nje je sprožilo plaz južnega sne- da fanta, da je na tako slabem ga, ki se je vsul kakor plaz čez glasu. Raje bi dal dekliča njemu steno. kot vsakemu gruntarju. Eh, ko ga Vsi so se ozrli. Na robu stopa Neža sovraži kot ščurka v metrske, odsekane peči je stala ješprenju. Kar naprej goni svojo, visoka, močna moška postava s Čudne so ženske, če koga ne ma- puško v roki. In tedaj sta z viši- rajo! Nekam se zaletavajo, čeprav ne, od koder je imel neznanec vse ne vedo, kam in zakaj.« štiri kot na dlani, eden za drugim Ker ni bilo veliko snega in se proti divjim lovcem odjeknila dva ni pregloboko udiralo, je Jozelj strela. ....... ......r_______________ krenil proti Vetrnemu sedlu. Tam Divji lovci, ki so spoznali brez- v goščavo. Na robu gozda so po- poslušal> kakor bi bil prepričan, bo nastavil še nekaj pahov, P k- upni položaj, so jo takoj pobrali, “tale m mladiča sta ga radoved- 5 . t’tn „„„^1 nri nasti sPal pa v lovski koci. Eden za drugim so izginili v goz- 110 opazovala. Pah ie imd nod nečmi nri Preden Pa ^ zavil lzpod peči du- Jozelj -iih razločno videl, “Dobro, da ni hude zime; če 7„,lniih od d-ileč ie v dolino, je obstal kakor vkopan, pa ni hotel streljati. Začudeno je Pa še bo, vam bom že nanosil.« rohirlla sko?i Zasneženo veiev- Med redkimi smrekami je zagle- gledal v pečevje. Toda zasnežene Ura se je bližala poldnevu, ko je ;1 da je okoli njega ' vse da’ tri o^nro« le.sketajoče se*.v s°ncsu’ s? ■,oho'eno' oi>grmov)a pa Je pre- zs? za&zrszff ssa as sfjsr »ave auSe nl »Kakšne tace, ta pa ima ^etlo!« Sled je, kot bi potegnil vrvico, izginila v mladem smrečju. Ko je prišel v dolino, so bili “ledovi vedno gostejši. »Glej jo, tatico, tu je ujela ptiča!« V sne-8U so bili ostanki lisičje južine “Kam pa jo je ubral tale zajec? kljuko je naredil, hm, lisica je lla za njim. Kakšni skoki! Tu Je šlo zares! Lisic je preveč, stru-Pa jim bom nametal!« Na Vodicah je srečal srnjo dru-~‘n°, staro z dvema mladičema. 0 so ga srne zagledale, so se V založbi »Lipa« v Kopru Je izšla povest Toneta Svetine »Lovčeva hči«: nepre-zahtevno, vendar mikavno Pripovedovanje iz lovskega življenja v hribih P°časi, kot bi vedele, da jim ne 0 storil nič hudega, pomaknile Mariborska založb* Je poslala te dni na knjižni trg lepo opremljeno knjižico pesmi mariborskega Igralca ln pesnika Dušana Mevlje »Odložena maska«. Knjižico je opremila Nadja Furlan DUŠAN MEVLJA: .**ju JC —v,. ^ ko maihne iase Drav lf nasti- vo- Mo5ni fantje so bm- obra- bilo več videti, “Jla sveža, držala je proti nje- dn tunini sled Ko ic razgrnil ze so imeli narnaj!ane s sajami. Sedaj si je bil na jasnem. Ta *>vim pastem. »Oh, da bi se uje- vefevle oa bi mu p°pa 'čTbi jo Ko s0 Ra “S^ali, so obstali- Je Ml. ki ga je sledil, Boštjan je ^a' Prav v pahe pod pečmi sem . , ’ ?lh [lru' da bo že videl, ko se srečajo. Vrnil se je po sledi in si izbral , se mu je sneg stresal za vrat, J® jezno preklinjal. V prvem pa- ^ jo bila ujeta Soja. . , . ., . *uu, ua viuv*, oc ■»v.k.ajv, vmu sc jc uu su^ui “Prekleta šoja, kuno si mi po- sel;8»KajPpr če L^ga prepo- To ga sicer ni Posebno motilo> to' Proti koči drugo pot. Jezno je vrgel ptico iz dd?.„ geie ko se je prepričal, da Jainn n konec svežega je zrak je stopil k pasti. ck* i , .. Tedaj se je z visoke smreke za v- - zal se je drugi pasti. »Tam nj[m usui sneg. Bliskovito se Je pa našel kuno. Eno že imam obrniI> toda nieesar ni bilo. Spet Oh ^ ° , se -l pod se je zasmejal, stopil k skriven- t lovo steno. To sta dve, najman.1 ^eni grnreki, dvignil bruno in iz-morarn dobiti to zimo. Ne vjekej kuno. Pozabil je na sle-oni odnehal, preveč jih je! Ugna- dove> sa;) je bil vesel kakor otrok. kniii mol'arn-'“ Potem 3e računal, pobojaj je mrtvo žival po suhem k? ko, b°do vrgle kože, če mu smrčku in ogledoval osteklenele, Mini 0 ^°' >*®eb' b* kaj kupil. nekdaj žive oči. Potresel jo je v la i a bi bila vesela novega kri- rokahj pa spet pogladil po širo-™di Neži bi se kaj prileglo.« ki> ziatorumeni lisi pod vratom, , preden je prišel pod pečevje, svilnato mehkem kožuščku. Prekoračil hudournik, ki se je Leseni konj na vrtiljaku Vse se vrti okrog mene: hiše, drevesa, ljudi« in z njimi moje srce. Na mojem rdečem sedlu venomer sedijo ljudjje, ki jim plapolajo lastje. Srečo, pozabo lovijo in se nenehno vrtijo, vrtijo... Vse se vrti okrog mene: zemlja, oblaki, nebo. Nihče me nikoli ne vpraSa: »In s tabo, prijatelj — kako?« Vse se vrti okrog mene: hiše, drevesa, ljudje. Nihče pa nikoli ne ve, da je utrujeno moje srce. GESTAPOVSKA SODBA v vil, ^alamT' Jlra^iih* ie^vsak^DC)- Pomislil, »vse si ustrahovala poldne v sobi. Druge lahko greste na vrt tem pa me je izpraševal še o vseh drugih miad nokai natrosila Pod temi g°raml- Dostikrat sem ti krompir lupit kakor vsak dan. osebnih podatkih. Tu ni bilo nič prilike, da J pogrnil mizo, vse, kar sem imel Napeti trenutek pričakovanja je bil tu. »Zvita si bila in krvoločna,- torek, 5. septembra 1944, nas je takoj po zajtrku spet doletelo: Achtung! Vse preplašene vstanemo in poslušamo, kaj bo. Pa kličejo imena. Najprej mene in še dve moji tovarišici iz kamniške skupine. Nušo in Minko. Takoj za nami so prišle Gameljčanke. — Vse, ki sem jih poklical, ostanejo do- Ivanka Mežnar časa je bilo vse tiho. Nato pa me sodnik začne izpraševati. — Wie helssen Sie? Mirno sem mu povedala svoje ime. Po- kalo tal^ nenaporni ustavi 1 ^vU:- naib°l3®ega, sem ti natrosil, ti pa Kdaj pridejo po nas, da stopimo pred so- treba samo, kar si bil vprašan. Potem mi Nekaj "časa je bila smrtna tišina. Potem so W1 je klobuk stopil korak nazaj mlmo! Oh, kako si bila zvita, to- dnika? Najbolj sva trepetali midve s Tilko, je rekel, naj za nekaj minut grem ven. Vr- pogasili sveče na mizi, sami gledal v rob pred seboj. Sled da bo^ ^ j £rav proti pastem! Nekajkrat je Odvezal je nahrbtnik, odmo- P°niežiknil, kot da samemu sebi tal cunjo ln kuno tako skrbno, ^verjame, nato pa je od preše- kekor bi zavijal otroka v plenice, "e^nja odprl usta, da mu je pipa zavil in spravil v nahrbtnik Po Padla v sneg. »Kateri hudič pa tem je sedel na štor, izvlekel klo-hodil tod?« Teren pod Orlovo baso, kos kruha in se pošteno ,en° je bil divji in skrit, odmak- podprl. od poti in steza. »Najbrž »Zaslužil si, Jozelj« si je re- ob kuno!« Previdno se je kel in nagnil tudi steklenico. »Naj rl in po robu zlezel k sledi. mi samogonka ogreje stare kosti, kB ®toP’nje so kazale korak krep- ba, ha, ha!« ®8a moža, prav take so bile kot Potem je krenil po sledi. »Kdo ?.iral tod mimo, morda še ni ko si je utiral pot po zaraščeni '6č! lovski stezi pod pečmi. »Kdo bi »n Prekleto!« je naglas zaklel, bil?« Vse fante iz petih vasi pod Pa nastavljal in se muči za dru- gorami, ki jih je imel na sumu, 5 • Ti beštija, Boštijan bo' Kdo da se ukvarjajo ž divjim lovom, se bi potikal po snegu je pretehtal, pa ni našel odgo-0ci okoli!« bi človek kar koli rekel. Odgovarjati je bilo ko bodo streljali vame, jih bodo še slišali od mene, da se bodo za glavo držali. Ne bo solze iz mojih oči. A samo zaradi svojih dragih se bom premagala, pa naj bo še tako težko. Gestapovci so se kar naprej krohotali pred nami in nas dražili s puškami. No, nazadnje so se vrata odprla. — Alo, nam z glavo pomigne orožnik. Po vrsti se vstopimo pred sodnika. Spredaj sem stala jaz, Premk in še ena mojih tovarišic, vse druge so se zvrstile za nami. nila sem se na hodnik in se postavila k zidu. Pred menoj je stal Franc Premk iz Mengša in sem so prihajali vsi po vrsti, ki so že dali svoje podatke. Pred nami pa so stali vora. VLADIMIR LAKOVIČ: ILUSTRACIJA Z odlomkom »Gestapovska sodba« bi vas radi opozorili na knjigo, ki jo je pravkar izdala Mladinska knjiga. To je pripovedovanje mlade delavke Ivanke Mež-narjeve »Bila sem obsojena na smrt«, ki bo prav gotovo med mladimi in odraslimi bralci vzbudilo veliko pozornost Danes bo, kar bo. Bolje je, da se že prej poslovim, če bom obsojena na smrt. Tako sem pričakovala, da se v sobo ne vrnem več. Potem pojdem v tisti strašni bunker, ki v njem ljudje po štirinajst dni čakajo na smrt. Tedaj so se vrata spet odprla in Brandl je prignal dve tovarišici, ki so jima vse iz sobe planile okrog vratu, se Jokale ln se smejale z njima. Prvi hip sem začudeno pogledala, potem pa sem zvedela, da sta tfalanka in Dolganka, ki sta bili v bunkerju na smrt obsojeni. Na prošnjo sta bili pomiloščeni na dosmrtno ječo. Obe sta bili starejši ženski. Kalanka je nosila očala in je bila še samska, Dolganka pa je bila poročena in je imela dva otroka. Moža z družino so ji izselili. Njeno partizansko ime je bilo Marija, a bila je okrožna sekretarka AF2. Bila je izdana tako podrobno, da se ni mogla rešiti. A tudi ona, ki jo je Izdala, je bila z nami v Begunjah. No, zdaj smo na vrsti me. Oči vseh so bile uprte v nas, ki smo čakale na sodbo. In pripovedovale so, kako strašna je ta sodba v tisti črni sobi s svečami. Zdaj smo se že dobro poznale med seboj, slutile so, da me čaka smrt, samo niso ml izdale. Naprosile so me, naj jim kaj zapojem v slovo. In zapela sem: Dekle, daj mi rož rdečih... In solze so mi tekle po licih. Ko sem zadnjo kitico pela, so se vrata odprla — prišli so po nas. Peljali so nas mimo vseh sob in na koncu hodnika smo zavili v neko čakalnico. Tam smo tiho ostale med orožniki. Čez kakšne četrt ure so poklicali moje ime. Noge so se mi prvič zatresle, nekako zapletle so se mi, ko sem šla z orožnikom. Ko sem stopila na prag sobe, sem zagledala strašen prizor. Soba je bila velika, a v temi. Na sredi pa je stala dolga miza kakor na kmetih pri nas, kadar imajo ohcet. Na sredi je za mizo sedel sodnik v dolgi črni halji z očali na nosu, na kapi pa se mu je od sveč, ' prižganih na mizi, bleščala mrtvaška glava. 2e samo njega je bilo grozno pogledati. Pogled mu jo bil strahoten, sovražno je buljil v človeka. Na vsaki strani je sedel hrust v rumeni uniformi, ves v zvezdah, a oba sta bila še za glavo večja od njega. Na desni strani je bil tolmač, na levi zapisnikarica in orožniki. Pred mizo sta bili dve klopci za obtožence. Ko sem stopila skozi vrata, sem se globoko priklonila, a še sem lahko videla, kako so se pogledi vseh brez besede uprli vame. Potem sem stopila pred sodnika in mirno sem stala tam z rokami ob stegnih, noge skupaj kakor vojak. Nekij gestapovci in orožniki, se razgovarjali in krohotali. Takrat me je obšlo spoznanje, da nas bodo zdaj vse postrelili. Tako smo napetih živcev čakali kakšnih deset minut. Zraven mene je stala Tilka. Gledala je nekam v prazno, bila je vsa bleda, zdaj pa zdaj me je skrivaj po strani pogledovala. Jaz pa sem gledala Premka, kako je bil zamišljen in žalosten. Gotovo se je spominjal svoje žene in dveh otrok. Pri njem so našli orožje, zato je pričakoval smrt. O, njemu bo težko zapustiti dom, jaz pa sem bila sama in brez vseh skrbi. Samo mamico sem imela, ki jo bom težko za vedno zapustila. Pa tudi mlada sem bila še, ni se mi dalo umreti, tako rada bi dočakala svobodo. Če se bo pri sodbi le še dalo kaj popraviti, bom poizkusila. Potem pa naj bo, kar hoče A v resnici sem bila skoraj prepričana, da bom šla v bunker. Sumljivi so mi bili vsi pogledi, jaz pa vendar ne bom pokazala strahu. Če takrat nisem, ko so me do nezavesti pretepli, tudi zdaj ne bom klonila. Saj ne bi nič pomagalo. Če se v zid zaletim, ničesar ne morem storiti. A tisti trenutek. samo dve pred sodnikom sta še goreli. Tisti hip vsi vstanejo. Sodnik vzame knjigo v roke in začne brati. Smrtna tišina, ki jo je njihovo vstajanje premotilo, je spet zavladala v sobi. Bilo je tiho, da bi šivanko slišal, ko bi padla na tla. Tako je nastopil odločilni trenutek. — Kokalj Johana in Prem Franc, poslušajta. Premk Franc je bil v banditski organizaciji, nosil je orožje, streljal je na nas ob aretaciji in tako dalje — prebral je celo povest, prekinil in obrnil list. — Kokalj Johana, bila je rajonska sekretarka komunistične organizacije ... V tem trenutku pa, sredi te grozne svečanosti, ko je bila vsaka besedica 6mrtni greh, se oglasim jaz in prekinem njegov govor: — Prosim, jaz nisem bila v komunistični organizaciji, pač pa v Zvezi slovenske mladine. Nikdar v življenju ne bom pozabila tistega strašnega pogleda, ki se je vame zapičil izza sodnikovih očal. Bil je to oster pogled, podoben pogledu živali, ki je že gotova svojega plena. Brez besede mi je povedal, da mi nič ne pomaga. Potem je mirno dalje bral vse moje grehe. A pravzaprav jih ni bral, ker z očmi ni trenil od mene, temveč je govoril samo nekaj, kar je že vse na pamet znal. Na koncu je še enkrat ponovil Premkovo in moje ime in iz tistega, kar je še rekel, sem dobro razumela besedo: Zum Tode. Nisem se ganila, a za seboj sem zaslišala pritajen krik in vzdih. Tovarišice, ki so stale za menoj, so me prijele, ker so mislile, da bom omahnila. Brez potrebe je tolmač še v slovenščini ponavljal, da sva Premk in jaz obsojena na smrt. Kazni ostalih so se glasile: Pirnat Tilka dvajset let, Podobnik tvanka petnajst let, Bizant Olga petnajst let, Cedilnik Ivanka sedem let, Kralj Angela dvanajst let. Kovač Rozalija osem let, Tacer Rozika pet let. Gregor Marija pet let... Nato spet sveče prižgejo, sodnik pa reče: — Vsi lahko gredo, samo Premk in Kokalj ostaneta tukaj. Jaz sem bila čisto mirna in ravnodušna, samo bleda sem bila kakor zid. Mislila sem, da naju bodo kar v tem trenutku postrelili tisti, ki čakajo zunaj... Vsi pa, ki so prej stali za mizo, so naju obkolili in sodnik je začel: »Vi, Premk, ste se sami obsodili, ker ste storili to veliko blaznost, da ste streljali na nas. Vi, Kokalj, pa ste bili trmasti pri zasliševanju in ste kljub vsem dokazom tajili. Straža, odženite ju v bunker. TELESNA KULTURA Ugodna preusmeritev orožja Razgovor s predsednikom Strelske zveze Slovenije Jožetom Klanjščkom-Vasjo Po IrtoSnJI živahni sezoni so sc strelci umaknili v dvorane na trening ln tekmovanja z zračno puško, ki so v polnem teku. Tokrat se nc bomo spuščali na uspešno minulo sezono, ker je to stvar statistikov ln strokovnjakov, ki bodo o tem govorili na drugem mestu. Pač pa smo predsedniku strelske zveze Slovenije, Jožetu Klanjšku-Vasji zastavili nekaj vprašanj o delu ln perspektivah slovenskih strelcev. treba upoštevati, da naša Zveza težko dobi toliko sredstev. Zato bi bilo najbolje, če bi občinski strelski odbori in družine s pomočjo oblasti nabavili lastno orožje, recimo po dve puški, kar ne bi prišlo več kot 12.000 dinarjev. Mislim, da to niso velika sredstva in da bi jih bilo z ne- Kakšni so vaši vtisi s plenuma Strelske zveze Jugoslavije? »Na plenumu v Beogradu smo sprejeli nekaj pomembnih zaključkov, bilo pa je tudi nekaj Ste zadovoljni z uspehi sloven- da še bolj utrdimo občinske strelskih streleev ln razvojem strelske ske odbore oziroma ustanovimo organizacije nasploh? odbore v tistih občinah, kjer jih _____________ »Ce upoštevamo pogoje, pred- ^ Druga prav tako pomembna kolikaj več razumevanja moč do vsem gmotna sredstva, ob kate- ™i°ga Pa Je vgradnja novih stre- biti.„ rih delajo naše osnovne organiza- , ’ .z upanj®lP’ vsaj. vsako cije, potem smo z doseženimi . imtel'£ pnmern° uspehi lahko zadovoljni. Tako se strelišče. Vedeti je treba namreč. je na primer od skupščine Strel- f?. £ -I '1 *Tm n°rmal’ ske zveze Slovenije (aprila 1957) ^ objektih moč doseči dobre re- Dovečalo število članih/a m vrf zultate. Prav tako pa urejeni ob- p o Število članstva za več jekti preprečujejo morebitne ne- predlogov, ki se z njimi nismo sreče, ki je do njih prišlo minula strinjali. Pozitivno je, da je bilo leta na provizoričnih streliščih. Precej govora in sklepov kar se Tretja naloga pa bo, da bomo tiče razširitve in množičnosti vključili v naše vrste kar naj- strelske organizacije, predvsem boliši kot lani. fX^7p n«J£! vefje števil° ženske mladine, kaj- na ta način, da bi se pri centrih larie bibilo moč reči da so £ le-te * med strelci zel° malo. ^ predvojaško vzgojo formirale koHko zateiili. So seveda še drugi problemi, sekcije in družine po šolah in fa- vendar sem omenil res najbolj načrti za prihodnje pereče.« Kaj nam lahko poveste o novi »V skladu z novim komunal- Preusmeritvi na zračno puško in - kot 2000 strelcev. Ce pa na drugi strani pogledamo rezultate, ki so jih slovenski strelci dosegli na raznih tekmovanjih, pa tudi vidimo, da je povpreček precej Kaklnl m leto? nlm sistemom bomo težili za tem, malokalibrsko orožje? ._____________________________________ »Streljanje z zračno puško se je pri nas na široko razmahnilo. Prav spričo preusmeritve na njo in na malokalibrsko orožje, to se Prvi start smučarjev kultetah. Mi bomo na primer v prihodnjem letu skupaj z akademsko strelsko družino ustanovili na Univerzi odbor, ki bo imel rang občinskega strelskega odbora, njegova naloga pa bo povezati vse sekcije po fakultetah. Nismo se pa mogli strinjati s tem, da bi se dosedanje enote Od 10 decembru dnu« *n .muf.Hi '3° v°ja^a Puška od- strelske organizacije preimeno- tekačl na skupnem treningu na Po- ?™0Vn0 orožJe> Pa bo~ vale V oddelke, desetine, vode in horju. v začetku so bile snežne razme- . 1 laze rešili problem stre- {ete. To ni v skladu s statutom v KL2E Vi’ d°lŽin° L0™m' P-rav ^ praksa je pokazala, da mora- je bila prva trening tekma, ob sonč- dlti v £ližini mo ostati na istih položajih kot nem vremenu ln ob dobrih snežnih naseijenin Krajev, ker toliko ne poprej, čeprav so na plenumu iz-razmerah J« bila proga speljana po motijo miru. valovitem pohorskem torenu. Clant so tekil na 14 km, vsi ostali pa na 7 km dolgi progi. Tečaj vodijo zvezni trenerji: Knific, Pogačnik ln 2emva. Tekmovanju Je prisostvoval tudi zvezni kapetan Gregor Klančnik. Pri članih Je nastopilo 12 tekmovalcev, manjkali pa so Cveto Pavšič. Gašper Kop- . dež. Zdravko Hlebanja ln Goričnik. Ilir'”* w *"■** Zmagal Je Janez Pavšič (Enotnost) v strelskim organizacijam z re Cena vojaške puške je približno 38.000 dinarjev, po 5000 strelih pa vojaška puška ni več uporabna. Nove malokalibrske puške domače proizvodnje pa bodo stale 35.000 dinarjev in jih bo JLA glasovali druge zaključke, je končal predsednik Strelske zveze Slovenije Jože Klanjšek. D. P. Dober vojak - dober športnik Ne bo odveč, če ob Dnevu jugoslovanske armade, ki bo jutri, opozorimo tudi na pomembno vlogo in mesto, ki ga v njej zavzema telesna vzgoja. Kak&no raven ln razmah je dosegla telesna vzgoja ob splošni vzgoji pripadnikov JLA, lahko vidimo prav te dni v filmu o Prvem slovenskem festivalu telesne kulture. Telesno vzgojo izvajajo v Jugoslovanski ljudski armadi prek obveznega telesnovzgojnega pouka pa tudi prostovoljne športne aktivnosti. Sodelovanje med našimi telesnovzgojnimi organizacijami, zlasti med posameznimi društvi in klubi s pripadniki-športniki JLA zavzema vedno širši obseg in je nedvomno prispevalo, zlasti v manjših krajih, k celotnemu napredku naše telesne kulture. Iz množične telesne vzgoje, iz množičnih športnih tekmovanj v JLA, raste ln se razvija tudi kvaliteta. Naša armada je vzgojila že niz dobrih športnikov, ki so že v njej ali po pozneje postali državni reprezentanti. Tudi na letošnjem armadnem prvenstvu so vojaki-športniki dosegli zelo dobre rezultate. Nogometno moštvo naših enot je pod zastavo Združenih narodov na Bližnjem vzhodu osvojilo prvo mesto v nogometnem tekmovanju enot v okviru OZN. Na letošnjem armadnem prvenstvu je poročnik Mllunovlč (Zagreb) pretekel 100 m v 11,0 sek, desetar Kršlak (Sarajevo) je skočil v višino 181 cm, desetar Velebit (Zagreb) je dosegel v troskoku rezultat 13,55 cm, vojak Sekulič (Skoplje) je vrgel disk 44,77 m. Množično udeležbo na tekmovanjih v posameznih disciplinah pa bi lahko izrazili v naslednjih številkah: v mnogoboju 46.000, v streljanju 2.606. Na Dan atletiki je tekmovalo okoli 77.000 pripadnikov JLA, v mnogoboju 46.000, v streljanju 2.606. Na Dan mladosti ,ie tekmovalo prek 99.000 pripadnikov armade. Ne le za armado marveč za našo telesno kulturo nasploh je zelo pomembno strokovno usposabljanje v JLA na daljših ali krajših telesnovzgojnih tečajih. Solo m telesno vzgojo v JLA je doslej obiskovalo 3.728 vojakov, podoficirjev in oficirjev. času 92 minut in S4 sekund, Štefan Ro- gresom, tako da bo njihova cena bač (Fužlnar Ravne) 34:53, Roman Se- od 5000 do 7000 dinariev Malo-ljak (Triglav Kranj) 5J:37 itd., mladln- kaiihrckP Z,i L ci: l. Jože Juhart (Branik Maribor) f ? ® puške imajo tudi daljšo 26:53, 2. Bogdan Pogačnik (Gorje) 28,58, dobo trajanja, saj so na primer 3. JuraJ Rački (Delnice) 29,07, 4. Franc Naglič (Triglav) 29,10; članice: 1. Mara Renar (Mojstrana) 30,15, 2. Amalija Be-laj (Celje) 31 min., 3. Kustec, Blrko Nada (Delnice) 33,18, 4. Cilka Čeme (Gorje) 34,35; mladinke: 1. Milena Clndrič (Mojstrana) 34,20, 2. Lojzka Camlčar (Gorje) 39,40. V tečaju bo ostalo do 24. decembra deset članov, trlj« mladinci ln tri članica. po 30.000 strelih še vedno uporab-| ne za normalno streljanje « Kakšna bo vloga Zveze v tem primeru? »Skušali bomo nabaviti približno 500 malokalibrskih pušk i za naše organizacije. Vendar je PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V SMUČANJU Slalom med vrati Badgasteina in Lahtija NAS SAH V PRIHODNJEM LETU V Portorožu—glavno dejanje N“ Plenumu Šahovske rveze Jugo- BiH, Makedonije ln Crne gore. Pravi- Pred dnevi so se naši najboljši smučarju zbrali na prvem letošnjem zveznem treningu v okviru priprav za svetovno prvenstvo v smučanju. Skakalci so na Pokljuki, alpski smučarji na Jezerskem, tekači pa na Pohorju. Medtem ko smo pri nas šele začeli z tesnimi] pripravami na snegu, pa se smučarji iz drugih držav vzllc pomanjkanju snega že dlje časa pripravljajo, nekateri Izmed n.1lh pa Imajo za seboj že več tekmovanj. Se dober mesec ln pol nas loči naj višjega zimskega športnega tekmovanja, svetovnega prvenstva v smučanju. Vse pott vodijo v znano od svetovnih prvakom. Medtem ko bo v Lahtiju tekmovanje v tekih in skokih, pa se bo P° rekonstrukciji pa bo delovne in življenjske pogoje, glinice, je zapustilo tudi temu potrebno le 22,38 ure s čimer bi se v^črne znake na njenih prolz- zel° približali srednjeevropskemu 3ih napravah. Res, da bo letoš- povprečju. Na tisoč vreten je zdaj Ujl ^ . < nnnnelAnln K AH Hnlnirnn nn tM«lr/SH _• J*ša najstarejša tovarna te vrste, aja 210|/# vse Proizvodnje kane preje bombažnega tipa v j*Qv®nijl, ali nekaj nad 10 */o vse “Soslovanske proizvodnje, nam večanje števila vreten za 5636, tako da bi imela Predilnica po izvedeni rekonstrukciji skupno 30.960 vreten. Ekonomski učinek rekonstruk- , 'Ve, kako velikega pomena je de- cije bi bil zelo velik. Zdaj je po-litijskih tekstilcev. trebno za 100 kg preje 37,95 delov- Po kakšni poti ptopa kmetlj-! stvo v litijski občini? »V občini je tudi na področju kmetijstva dosežen velik razmah. V začetku leta je bil Izdelan petletni plan razvoja kmetijstva, ki se postopoma po programu večidel realizira, v nekaterih vejah kmetijstva pa celo presega. Večji uspehi so doseženi pri ure-| jevanju plantažnih sadnih nasadov. Ze I do sedaj je v te svrhe določeno 55 ha zemlje, čez dve leti pa bo najmanj 200 ha urejenih sadnih ' nasadov najboljših vrst. V tem pogledu je na prvem mestu kmetijska zadruga Gabrov- Slavko Pungerčar, predsednik Občinskega ljudskega odbora Litija Bistvenega pomena za raavoj kmetijstva v naši občini, ki je zelo razsežno, Je vprašanje tržišča. To vprašanje bo še bolj pereče v prihodnje, ko se bo povečala proizvodnja. Zato nastane vprašanje povezave sosednih revirjev z našo občino. Treba bi bilo napraviti samo u kilometrov ceste do Zagorja ln povezani bi bili a Izredno važnim tržiščem. Ker pa bi ta cesta tekla po težkem terenu ob Savi. niti zagorska niti naša občina nimata dovblj sred-: stev za izvršitev teh del.« | Komunalna dejavnost je verjetno tudi pri vas pereč problem? »Ze v minulem letu so se pričele priprave za komunalno Izgradnjo. Pro-I gram komunalne izgradnje pa se pq etapah že realizira. Tako sta v dokončni izgradnji dva stanovanjska bloka z 18 stanovanji ln 10 samskimi sobami ’ v Litiji, 3 stanovanjske zgradbe v Šmartnem, v gradnji je še samski dom v Šmartnem in dvostanovanjska zgradba. V Kresnicah je dovršen samski dom. Vsi programi za nadaljnjo Izgradnjo stanovanj so pripravljeni, vprašanje je le, če bomo Imeli za to dovolj sredstev. V programu imamo tudi gradnjo nove banke, zgradbe za socialno zavarovanje ln ureditev sodišča v Litiji. 1 Končno je urejeno tudi cestišče skozi Litijo. Urejena je tudi cestna razsvetljava. Dokončan je vodovod na I Vačah ln vodovod v Ribčnh, v načrtu je ureditev vodovoda v Zavrstniku, medtem ko je Se vedno nerešeno vprašanje vodovoda v Gradiških Lazah. Za prihodnje leto je predvidena etapa gradnje vodovoda na levi strani Save. Letos je bilo v Izgradnji cestno omrežje Ponovlče-Konj, Hotič-Sava-Cirkuše-Vače ln cesta Mišji doi-Prlm-skovo.« Je vprašanje elektrifikacije pri vas že rešeno? »Za naše podeželje je vsekakor bistvene važnosti elektrifikacija. Večidel vasi v občini je že elektrificiranih. Po daljšem presledku je spet v razpravi elektrifikacija vasi Primskovo, Mišji dol. Llberga ln še nekaterih krajev. Prebivalci teh vasi so vložili za elektrifikacijo 14 milijonov dinarjev.« Velika rudna ležišča Proizvodnja presegla lansko j. j. okrog 18 •/., pri povprečnem 0ialllu 36'5> teda to je rezultat ^tonalnega obratovanja pr j se-zj.1i01 stanju, ki pa še daleč ne gostuje zaposlenih 5,46 delavca, po rekonstrukciji pa bo to število znašalo manj kot štiri ter bo celo boljše od evropskega povprečja. Le v ZDA pride na tisoč vreten 2,4 delavca. il< Tako bi se zmanjšalo število zaposlenih v čistilnici, mikalnici, pred- j *ar a“UJC Potrebam, posebno še nesorazmerja med zmog- , , gostjo naših predilnic in tkal- predilnici in predilnici | 'k. , i Rezultat rekonstrukcije bi ae, k PrW to nesorazmerje nam do- Pri sedanji strukturi cen izrazil v , sOu,le, da stanje v tekstilni indu- Povečani vrednosti bruto proiz-še ni zadovoljivo. Zaradi vodnje za približno 600 milijonov :eSa ie n,H„„ dinarjev letno. Količinska proiz- vodnja bi se povečala za čez 800 efektivnih ton. Ze iz teh nekaj podatkov Je raz- . še ni zadovoljivo. Zaradi Prort ^ nuino potrebno povečanje dil^ ktivnosti predvsem v pre-0lcah. Samo po sebi pa je ■vno, da je izvajanje rekon- Uttie. jVteije v predilnicah najcenej-Dot Okrajša, skratka najboljša Za Povečanje proizvodnje. t|j.?teb°rat za rekonstrukcijo 11-sek 7 Predilnice predvideva zne-k-Jtl milijonov dinarjev. Ko bo bori dobila ta kredit, potem , rezultati rekonstrukcije Pom pokazali, kako velikega kawsa te bite rekonstrukcija in la m. Praktično vrednost je ime-skt ižCe rekonstrukcije v litij-8trm.ledilnlci je na 23 prstaničnih te i z 10-600 vreteni, ki so stari strm 50 let. Izrabljenost teh *>- lev zdaj najbolj ogroža obseg vidno, kako velikega pomena bo rekonstrukcija litijske Predilnice. Medtem pa, ko v Litiji pričakujejo predviden znesek za rekonstrukcijo, pa je litijska Predilnica že marsikaj storila za ureditev svojih prostorov In za bolje delovne pogoje delavcev. Tovarna občinski praznik občine LITIJA i 24. DECEMBER iei{itai° vsem občanom in jim ČtfJ0 Mnogo uspehov pri gra-1 bolj&e bodočnosti: O^INSKJ LJUDSKI ODBOR Oft* SK1 KOMITE ZKS Oh* SKI ODBOR SZDL Cinski odbor zb nov *£inski sindikalni svet kcinski komite lms DROBIŽ iz kmetijstva Po številu prebivalstva ln njegovem socialnem sestavu sodi litijska občina med kmečko-tndustrljske, po narodnem dohodku pa med industrljsko-kmečke. • Od skupno 1540 kmečkih gospo- jardo dvesto milijonov dinarjev, darstev združujejo kmetijske zadruge J v , , 1063 članov. Dejavnost kmetijskih za- za prihodnje leto pa računajo, da zasute Jame. Do leta 1950 so trajala ta dela ln šele potem so iz rudnika začeli črpati prve koncentrate svinčene rude, ki so Jo topili v Mežici. Sploh je Mežica vodila rudnik v Sitarjevcu od leta 1947 do 1951, potem pa je bil rudnik prlključon v upravljanje k rudniku barita Pleše. Takrat so tudi začeli s produkcijo barita. Delo je bilo naporno, saj so imeli pomanjkljivo mehanizacijo ln šele leta 195S so zgradili mehansko separacijo. Ves čas so koristili predvsem baritne substance, ta mesec pa so preusmerili delo na svinčev sl-jajnik. V rudniku Sitarjevec Je zdaj za-I poslenih 100 ljudi. Le-tl pa imajo zaradi zastarelih naprav precej težav pri delu. V rudniku imajo le gravitacijsko separacijo, ki dela s precejšnjo Izgubo. Zato že dlje časa čakajo na zidavo flotacije. Zanjo bi potrebovali 60 do 100 milijonov dinarjev ter bi, se tazne-sek že v kratkem času amortiziral. Ze sedaj se dvigajo okrog rudnika veliki nasipi starih in novih neizkoriščenih ostankov rude, ki bi jo bilo moč izkoristiti le s pomočjo flotacije. Do konca leta bo produkcija barita znašala okrog 6600 ton. Plan za prihodnje leto pa predvideta 4000 ton barita in GOO ton svinčevega koncentrata, vrednost bruto produkcije pa bo znašala okrog 66 milijonov dinarjev. Rudnik Sitarjevec ima velike možnosti. Leži sredi bogatih rudnih ležišč. Toda le modernizacija rudniških na- Naslov ni odveč. V zadnjih le-' edinstven primer v naši usnjarski i na usnja v Smamrn v zadnjih P™^0^ase” tih je Tovarna usnja v Šmartnem industriji. , letih pridobila velik ugled na vseli profiUkcija svinčevega sijaj ni ka in dosegla velik napredek. Njena \ Za detajlno rekonstrukcijo je]tržlščlh- i barita. proizvodnja se iz leta v leto veča, tovarna dobila 40 milijonov dinar- j razen tega pa tovarna preseneča jev kredita. Rekonstrukcija bo kupce in potrošnike z novimi iz- končana v prvih mesecih prihodnjega leta, kar bo vsekakor še bolj dvignilo proizvodnjo tovarne. Med posavske rudnike svinca, cin- j ka ln barita sodi tudi rudnik v Sitarjevcu pri Litiji. Kakor za mnoge druge rudnike, sega tudi njegova zgodovina I v daljno preteklost. Leži sredi bogatih, j še neizkoriščenih rudnih ležišč, ki | obetajo Litiji ln njeni širši okolici lepo rudarsko prihodnost. Tako so n. pr. odprli pri Ponovlčah dnkovo rudišče ln se sloj te rude vleče ob levem bregu Save, od Ponovič na Hotič, Ribče do Dola. Zaklad svinčene rude pa se razprostira od Polšnlka, mimo Spodnjih i Lok, Maljka, Brega do Škofljice. | Stari zapiski govorijo, da so že leta ! 1791 v Sitarjevcu kopali rudo. Najdeno orodje v starih jamah potrjuje te zapiske. I Usoda rudnika v Sitarjevcu je bila v marsičem podobna usodi mnogih drugih rudnikov v bivšem kapitalističnem sistemu. Od leta 1880 do 1914 je bil rudnik last neke avstrijske družbe. Potem so prenehali z deli in šele leta 1924, ko je rudnik prevzela Rudarska družba Litija, so spet začeli z Izkopi. Zaradi padca cen rudam pa Je že leta 1931 življenje v rudniku Sitarjevec spet Izumrlo. i Bele po osvoboditvi so začeli spet urejevati rudniške naprave ln čistiti NA NAJBOLJŠI POTI drug, ki jih je devet, se je letos zlasti v pogledu odkupa kmetijskih pridelkov zelo povečala. Odkup živine znaša letos 130 milijonov dinarjev. • Za sadjarstvo so v občini dani ugodni pogoji, zato ga petletni načrt postavlja na prvo mesto. • Z ustanavljanjem sadjarskih LITIJA delovni kolektivi podjetij: iC»°tee LltlJa> ha8, rudnikov svinca, cin- ToVaa, barlta Ljubljana, usnja Šmartno, Lta,.® industrije Litija, »dbenega ,)odjetja »GRAD- Cetii Litija’ ^bletli i zadruBe 8ava' Kovi,! ? zadru8c Litija, tuf, mehanične delavnice El t “te-'jj^iehniškegu podjetja 14- delki. Od 600 milijonov dinarjev letne proizvodnje v zadnjih štirih letih, bo vrednost letošnje bruto proizvodnje znašala že eno mili- bo ta vrednost narasla celo na eno milijardo in pol dinarjev. Plan za letos bodo v Tovarni usnja v Šmartnem dosegli sto odstotno. Zaradi preusmeritve' no lažjo obutev; so v tovarni preusmerili proizvodnjo podplatov na galanterijsko usnje. Za to delo so že kupili potrebne stroje in se bo plan za prihodnje leto povečal nasproti letošnjemu za okrog 22 °/t. V tovarni usnja je zdaj zaposlenih 320 ljudi. S povečanjem posameznih obratov in z novimi Do zdaj je tovarna izdelala skupnosti, predvsem v Gabrovki Ko- največ podplatnega usnja. LetOŠ- T™'11'1 .uu™„ *" ‘"Z'” n strevnlcl in Šmartnem bodo kmetijske .' -v„xn jinn tnn Obrati, pa bo tO število naraslo na zadruge lahko stopile v kooperacijo njo proizvodnja znaša 1100 ta^ ofcrog 400. v konfekciji bo na pri- S proizvajalci _ in jim tako zagotovile Lani pa so začeli z rekonstrukcijo mer Uih sn lh dplav. starih obratov za proizvodnjo krzna in bodo že letos predelali 50.000 kv. metrov ovčjih kož. . ________ . . g' odkup vseh tržnih viškov v sadjarstvu, V sezoni 1957-58 bodo v litijski občini zasadili 55 ha novih plantažnih sadovnjakov, za prihodnjih deset let pa so lzmeritve pokazale, da bodo na področju KZ Gabrovka zasadili blizu 300 ha sadovnjakov. • Petletni program daje tudi poudarek na razvoj živinoreje, ki naj bo vzporedna panoga sadjarstva. • Pašniške površine so po večini neizkoriščene, čeprav dajejo najcenej-šo hrano za živino. Zato so na pobudo sveta za kmetijstvo že vpeljali ovčjo čredo. Letos pa je tovarna začela tudi s konfekcijo in v tej delavnici že dela 40 ljudi. Prav tako pa so letos začeli tudi s proizvodnjo strojenja divjih kož. Ze plan za prihodnje leto predvideva okrog 80 milijonov dinarjev vrednosti teh divjih kož. To je pravzaprav mer zaposlenih 50 novih delavcev, saj ima predvsem konfekcijski obrat, še lepšo prihodnost. Sicer pa tudi za- ostale obrate lah- i ko damo Isto sodbo, saj je Tovar- I Litijska lesna industrija slovi vse povsod TUDI NA TUJIH TRŽIŠČIH Paraliza je premagana. Lesna ' slovenske izvoznike, in sicer v industrija v Litiji je po postavitvi vrednosti 85.000 ameriški dolar-prisilne uprave krenila po boljši jev. Največ furnirja so izvozili na poti. Podjetje se je samo saniralo, tako da je že letos januarja spet dobilo delavsko samoupravljanje. Izdelki litijske lesne industrije so si natflo začeli utirati pot na domača, pa tudi na tuja tržišča. Medtem, ko je stavbeno pohištvo, ki ga izdeluje obrat v Šmartnem, zelo iskano pri nas, pa je po furnirju litijske lesne industrije veliko povpraševanje v tujini. Že Poljsko, v Italijo, Finsko in Avstrije?, po lesni galanteriji pa so najbolj segli kupci iz Anglije in ZDA. Izvoz v tujino pa je letos še bol) narastel. Podjetje nastopa kot renomiran, zaupanja vreden izvoznik, in je že do konca meseca oktobra izvozilo svojih izdelkov v vrednosti 180.000 ameriški dolarjev. Od tega znaša vrednost izvoza Jurn ir ja 115.000 dolarjev, lani se je podjetje uvrstilo med i vrednost rezanega lesa in galante- rije pa 65.000 dolarjev. S predvideno rekonstrukcijo furnirskega obrata pa bi se vrednost izvoza povečala za 100 °/t, proizvodnja furnirja pa bi se povečala za 25 °lt. V litijski lesni industriji Je zdaj zaposleno okrog 200 ljudi. S povečanjem posameznih obratov in z rekonstrukcijo pa se bo prihodnje leto to število še povečalo, dvignila pa se bo tudi proizvodnja ter si bo lesna industrija v Litiji s svojimi kvalitetnimi izdelki pridobila še večji ugled. Ob prazniku občine Litije DNEVNE NOVICE Proslava stoletnice smrti Josipa Ressla bo v nedeljo, 22. decembra v sejni dvorani magistrata z glasbenimi točkami (kvartet Radia Ljubljana), pozdravom (univ. prof. dr. A. Kuhelj), predavanjem (univ. prot. dr. VI. Murko) ln otvorltvldo Resslo-ve razstave (univ. prot. dr. A. Kuhelj). Vsi vljudno vabljeni. Promocija. Danes, dne 21. decembra ob 13. url bodo na Univerzi v Ljubljani promovirani za doktorje znanost«, tov.: ing. Drago Leskov- lek. Ing. Davorin Dolar. Bogdan Ze-ga, Anton Polenc, Janez Matjašič, Vladimir Klemenčič, Danilo Furlan. Marija Bergant, Ranka Kulč ln dr. med. Vladimir Kresnik. Javna zahvala Zdravnikom ginekološke klinike v Ljubljani, docentu dr. Vitu Lavriču, dr. Pentekovt ln dr. Erjavcu se Iskreno zahvaljujem za tako uspešno Izvršeno operacijo. Za vso skrb ln prizadevanje se zahvaljujem tudi docentu dr. Se-gedinovt ln dr. Kosu ter vsemu strežnemu osebju. Boetičeva lz Trbovelj. V letu 1958 pa bo najprej Original »ULTRAGIN« — šport kremo dobiš v vseh parfumerijah Ta krema te ne bo razočarala. Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEX«. KONCERTI V ponedeljek, 23. t. m. koncert za zeleni abonma. Dirigent Danilo Švara, solist pianist Sura Cerkasky iz ZDA. Spored — Švara — Slmfonla da camera ln modo istriano, Rahmaninov — III. Koncert za klavir in orkester, Janaček — Lašske tance. GLEDAJLiSCA DRAMA Sobota, 21. dec. ob 15: Golla: »Jurček«. - Nastop dedka Mraza. Delno zaključena predstava za gimnazijo ln osnovno šolo Sostro ln izven. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.30: Goodrlch-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Abonma C. (Sedeži so še v prodaji.) Nedelja, 22. dec. ob u dop.: Golla: »Jurček«. - Nastop dedka Mraza. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, dne 21. dec. 1951 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 11.00, 19.30, 22.00, 22.55 5.00-8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) - 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš Jedilnik - 8.05 Lepe me-z godbo ln petjem. Večerna pred- lodlje — znani napevi — 8.35 Pihalna stava. Izven. godba JLA p. v. Jožeta Bruna igra Prodaja vstopnic v Mestnem domu, partizanske pesmi in koračnice - 9.00 rezerviranje telefon 32-860. ............. DROBNI OGLASI n OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica Sobota, 21. dec. ob 20. url: F. Roger; »3 + 1« (komedija v 3 dejanjih) Nedelja, 22. dec. ob 15. url: D. Go- Radijska šola za nižjo stopnjo - (ponovitev) - Lojze Jakopič: Nezanesljivi kurir - 9.30 Vesele popevke - vedri ritmi - 10.10 Dopold. koncert - 11.00 Pionirski tednik - 11.15 Domače napeve Izvajajo mariborski ansambli - 12.00 ____________________ _ __ Opoldanski operni koncert - 12.30 rinšek-F.' Roš: »Desetnica Alen«- Kmečka univerza - Ing. Lojze Hrček: ca«, (pravljična Igra v 4 dejanjih) Razvoj vinogradništva v družbenem ob 20. uri: F. Roger: »3 + 1« (ko- sektorju - 12.40 Note korakajo - 13.15 medija v 3 dejanjih). I Non stopi (zabgvna glasba na tekočem Prodaja vstopnic za vse tri pred- '£■£!> rupt2?«« stave v soboto od 18. do 20. ure ln , i ^2 fLl*rlfnh^ Poslušalci česti- V nedeljo od JO. do 12. ure ter 2 Kl£°b* vmes reklame""- 13 40 S krdfž-uri pred pričetkom predstave. — 7 *5',„ Občinstvo Je vabljeno v polnem Ste- "e®f *Ff.a ~ ■JlSJ-S’1!?iLZ vidu na u snele Dreristave 17‘10 KaJ bo prihodnji teden na spo- Opombaf obrtmlko gfedaliSče bo do konca decembra uprizorilo še nameT"11”1 * t*“ d°Segl° SVOj »Pr?š D^vomJLA«^Radovan Gobec: , Svobodna zemlja, kantata za soli, zbor MLADINSKO GLEDALIŠČE I i iti m Tama mladinskih brigad, kantata za soli* LJUULJAINA zbQr in orkester _ 184g prof# dr Mir. Nedelja. 22. dec. ob 10: Erich KAst- ko Rupel: Jezikovni pogovori — 19.00 ner: »Pikica in Tonček-«. Zaključe- zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 na predstava za teren Ajdovščina, veseli večer — 21.00 Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo - 22.15 Oddaja za naše ZAPOSLITEV SPREJMEMO ADMINISTRATIVNE MOCl za razna dela v računovodstvu ln na drugih delovnih mestih. Pogoj — srednja šola ln praksa ter po motnosti znanje stenografije In strojepisja. Plača po dogovoru Ponudbe poslati pod šifro .Dogovor - Ljubljana. 4187 »OBRTNO PODJETJE OBNOVA« V Izoli sprejme večje število sobo-slikarjev ln pleskarjev. Ponudbe dostaviti upravi podjetja. 4208-Z OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE — podružnica Vrhnika, sprejme takoj v službo sposobnega referenta za zasliševanje prič za priznanje delovne dobe itd. Pogoji: popolna srednja šola ln nekaj let prakse. Plača po uredbi In dopolnilna plača. Prošnje, kolkovane s 30 din državne takse, pošljite na gomjl naslov do 27. 12. 1957 . 4209-Z VEC KLJUČAVNIČARJEV ln nekvalificiranih delavcev za transport ln prlučitvena dela v kovinskem oddelku sprejme Tovarna »Utensi-lla« LJ. Rudnik 24. S stanovanji ne razpolagamo. 4210-Z PRODAM 2 MOŠKA plašča. Nasi®’ na podružnici LP . Celje. » OPEL-KAPITAN v odličnem »“PjL) vse originalno, vožen samo kilometrov, prodam. Vgrajen C Ups radiio. Naprava za L. Imam originalne dele za pri™ A, neralno reparaturo. Carina tor plačana. Primeren za prtr-dT, tve in taksi obrt. Ivo Uršič, 141» zve :n laasi oon. ivu w . greb, Kruličeva 4/IV, tel. RAZNO NAPROŠAM TOVARIŠE iz H.■ ljona III SNOUB »I. Gradtu**ri ki so sodelovali in bili ranjenih, napadu na postojanko v Že«"-, ku v času od 19. do 22. novem 1944, da ml sporočijo svoj zaradi pričevanja o ievalion . Naslov sporočite: Ferdo ° ^jjl Celje, Ostrožno 84. Elektrotehniško društvo LRS« — »ekclja praktičnih elektrotehnikov priredi v ponedeljek, 23. t. m. ob 16. url strokovno poučno ekskurzijo v tovarno Litostroj. Zbirališče Je ob 15.30 uri pred vhodom tovarne. 8ekclja praktičnih elektrotehnikov priredi 23. dec. 1967 ob 16. uri strokovno poučno ekskurzijo v zvezi z ogledom tovarne Litostroj, predvsem pa električnih naprav. Zbor pred vhodom tovarne ob 15.30 uri. Podjetje »Sanolabor« Ljubljana, Cigaletova 9, obvešča cenjene odjemalce, da bo Imelo letno Inventuro od 27. do vključno 31. decembra t. 1. ln v tem času ne bo poslovalo s strankami. Vsa naročila, ki bodo prispela do 23. t. m., bo podjetje Izvršilo še v letu 1957, pozneje prispela naročila pa po izvršeni Inventuri. Čistoča v mSi s stalno uporabo NOVOLETNA LOTERIJA MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Gostovanje z Igro F. Milčinskega »Dve zgodbi«. Sobota ln nedelja, 21. ln 28. dec. Gostovanje v Pivki Ponedeljek, 23. dec ob 8. url: Gostovanje v Grahovem izseljence - 23.00-23.15 ln 23.30-23.43 Oddaja za tujino (prenos lz Beograda), II. program (na valu 202,1 m ln 98,9 mHz) 14.00 Za prijetno razvedrilo - 15.00 I Napoved časa, poročila ln vremenska napčved - 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila - 15.25-16.00 Eduard Mc Do- KUPIM KUPIM KNJIGO. Višja matematika I del (Vldav) ln knjigo Tehnično ln strojno risanje Inženirja Stanka Hladnika. Ponudbe na naslov; Brumen Maks. Rozmanova cesta 9/1. , ob 10 uri: gostovanje v Novi vaso well: Indijanska suita — 22.15—24.00 ISOl Ob 19.30: Goodrlch-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Sporočamo: Za današnjo mladin- sko predstavo »Jurčka«, ki Je delno zaključena, so preostale vstopnice v prodaji pri dnevni blagajni v Operi, pred predstavo v Drami. Začetek ob 15. uri. Nastopil bo tudi dedek Mraz. OPERA Sobota, 21. dec. ob 19.30 uri: Verdi: »Trubadur«. Izven ln za podeželje. ob 14 url: gostovanje v Postojni ob 16. uri: gostovanje v Postojni z žrebanjem 4. januarja 1958 VESTI IZ KRANJA KINO Plesna glasba za konec tedna MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Sobota, 21. dec. 1957. lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Nedelja, 22. dec. 1957, lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 21. dec. ob 19.30 uri: Kreft: »Celjski grofje«. Izven, V sredo, dne 25. decembra bo zadnje žrebanje Nedella 22 dec ob is- Llndnmntner: »STORŽIČ«: ameriški barvni edne- Nedelja, 22. dec. ob 15. uri: Puccini: . i ' - ' . * ^ . * mnenort -At 1 rv, ..nociroo. Drn/4r4nwa iMaHamO Rllftorflv« Dog TT »Danina«. Izven ln za podeželje. »Madame Butterfly«, Red U Ob 19.30: Kreft: »Celjski grofje«. mascop film »Desiree«. Predstave K , vlJ,udno obve- »SVOBODA* Ameriški' film »Onstran k-tno ščamo, da zaradi bolezni v ansam- gozda«. Predstava ob 20. url. KINO Dluf odpade za danes, soboto, napo- »TRIGLAV«: amer. \rista Vision film »UNION«: amer. barv. cinemascop l?Va chen*er. »Ure obupa«. Predstava ob 19. url. film »Trije novčiči v vodnjaku« Uprizorjena bo Verdijeva opera »NAKLO«: amer. barvni film ' »Meč »PARTIZAN«; amer. film »Obsojeni« ČISTILO U KOVINE IH STEKLO; Kolekcijo kozmetičnih preparatov »Eveline« za moderno nego doma po vzoru francoskih žena so dobile drogerije! »Trubadur« z Attlliom Planinškom v naslovni vlogi, Hildo HSlzlovo, Elzo Karlovčevo in Marcelom Ostašev-skim v glavnih vlogah. Abonma red U dobi »Andrea Chenierja« v torek, 24. decembra. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ZAHVALA vsem. ki ste zpremdlll na zadnji poti našo nepozabno ženo ln mamico ROZINO OKRETIČ rojeno Resinovič Iskreno »e zahvaljujemo množičnim organizacijam Dutovlje za poklo Posebno zahvalo smo dolžni donjene vence. moškemu pevskemu društvu iz Dutovelj ln godbi lz Sežane za ganljive žaloetlnke, tovarišici Miri Sirca, predstavnici Društva Žena Dutovlje, ln tovarišu Ladu Janjiču, se-krettrju osnovne organizacije ZK Dutovlje za poslovlilne besede. Dutovlje, 1*. dec. 1967. Žalujoči: mož Angel, hči Marica, sin Angelček ln oetalo sorodstvo Gledališka pasaža Sobota, 21. dec. ob 16: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za Grosuplje. Ob 20; Nušič: »Dr«. Izven. Nedelja, 22. dec. ob 15: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Izven. Mladinska predstava. Ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči«. Izven. ln roža*. Predstava ob 19. uri. Ameriški barvni film »Stekleni če-a veljček«. Predstavi Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo iona na Jesenicah dr. France Nose. »UDARNIK«: angl. film »Madlena« Z BLEDA iz PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ ob 17 ln 20. Sobota, 21 decembra od 20. uri: E. Frelih: »Vrnil se Je« Izven Nedelja, 22. decembra, ob 16 url: L. Vemeuill: »Potovanje v Benetke«. Abonma ln Izven (gostovanje v Majšperku). Okrajno gledališče Ptuj pripravlja v okviru tedna dedka Mraza DOBRO OHRANJEN šdvalnl stroj s okroglim čolničkom kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod šifro »Stroj«. , PRODAM EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, znamke »Tobl«, dobro ohranjen prodam. Poceni prodam tudi večjo mizo lin stole lz hrastovega lesa. Naslov v oglasnem oddelku LP POCENI PRODAM veliko sobno kredenco, orehova korenina — zelo lep komad. Prostorna, ohranjena kot nova. Cesta X — štev. 31. Rožna dolina, Ljubljana, OSEBNI AVTO DKW (limuzina) F8 v brezhibnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Ogled od 23. dec. dalje od 14. do 16.30 ure v Povšetovi ulioi 42. • JUGOSLOVANSKE LOTERIJE v letu 1957 Srij MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 21. dec. ob 19.30: Mladen Sl- VnfJnHn‘h rola: -Skok, Cmok ln BIstrook«, ^ DravlUfina iflra v treh delaniih ■— Ptcmlcra Je predvidena is 23 dec. Premiera? aejanjin jgrQ režlra Mirko Cegnar kot gost | Ponedeljek, 23. dec. ob 20: Nušič: Nedelja. 22.'dec. ob 14.30: Mladen Sl- ^„^wran^m^BSI^Pai°M“‘^1*Ce«"a[1 .............................. »Skok, Cmok in BIstrook«, MfgJL “i0SV»^?ir .“IKJS&.D«!: edlč. Zveze z vlaki ugodne, »Dr«. Gostovanje v Tolminu. Torek, 24. dec. ob 11: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za Vič. Ob 15: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za šolo Vič. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA Mestni dom Sobota, II. dec. ob 20: A. Medved: »Za pravdo ln srce«. Red D. Zadnjič. Vstopnice so tudi v prodaji. , Nedelja, 22. dec. ob 16: Schelnpflugova: »Okence«. (Zgodba profesorja Jo-haneka.) Popoldanska predstava. Izven. Ob 20: Nestroy: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očlto«. Veseloigra pravljična "gra vTd\ianJlh:°Režl"a'; J« Jože Tomažič, , scena Jože Bedlč. ^riln Radom Obveščamo šole dro- štva prijateljev mladine, da lahko naroče zaključene predstave pri Kino P: »RADIO«: amer. barvni cinemascop upravi Okrajnega gledališča v Ptuju film »Carmen Jones«. Predstavi ob telefon 71. 18 ln 20. uri. Prodaja vstopnic od 16. ure dalje. »PLAV2«: slovenski film »Ne čakaj na maj«. Predstavi ob 18 ln 20 uri. I Zadnjič. , »ŽIROVNICA«: zaprto. I »DOVJE«: Italijanski barvni Mm »Plaža«. Predstava ob 19.30 uri. Red B. Ameriški' barvni film »Zadnji Apač«. i Predstava, ob 20. uri. VESTI IZ TRBOVELJ KINQ Francoski' čmo-bell film »Ce bi vsi fantje sveta« IZ MURSKE SOBOTE KINO DOBRO OHRANJENO žensko športno kolo znamke »Rog« takoj prodam. — Zg. Zadobrava štev. 100 PolJe-LJublJana. Za takojšnjo nastavitev iščemo finančnega knjigovodjo s primerno prakso Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na »Slove-nija-Sadje«, Ljubljana, Titova 19/VIII. 1 4224 Uprava Splošne bolnišnic* v Mariboru razpisuje prosto delovno mesto za maserja Pogoji: predpisana stroko''' na izobrazba. Plača po ured in po tarifnem pravilni*1 Splošne bolnišnice. . Prošnje je treba poslati n*J kasneje do 1. januarja l9 v upravi Splošne bolnišnice Mariboru, Tržaška cesta 13^ uiiiii;iiiiniiuiii!iiiiiuiHiiiuiiuiiiuiaiMipMiiiiuW!!iiiiii:!iiiiiiiJii>uiuM)i«(!S ŠPIK? Danes ob 18. uri je po mučni bolezni preminila naša dobra žena in mamica Alojzija Drnovšek, roj. Vegant Pogreb bo v soboto ob 16. uri lz hiše žalosti, na pokopališče v Zagorju. Žalujoči mož POLDE, hčerka METODA ln ostalo sorodstvo. »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni film »Dolina nasiilja« »SVOBODA«: ameriški barvni film »Kvartopirci lz MtsaiBsipplJa«. CELJSKE VESTI KINO »UNION«; ki tajsko-ruski film male Meii-Slvl razbojnik« »METROPOL«: ameriški barvni »Zgodba o Glen Millerju« »San film IZ 2ALCA Ameriški barvni film »Mož lz Colo- g=B rada« ,g|9 IZ ROGAŠKE SLATINE Jugoslovansko-nemškl koprodukcijski =jg film »Dekleta ln možje« LASTNIKI MOTORNIH KOLES »TOMOS«, POZOR! TOVARNA MOTORNIH KOLES »TOMOS*1, KOPER Vas vljudno vabi na sestanek v nedeljo, dne 22. decembra ob 10. uri dopoldne v dvorani Zadružnega doma v Mariboru, Partizanska cesta 6. Na tem sestanku bodo strokovnjaki »Tomosa« odgovarjali na vsa Vaša vprašanja in dajali navodila za pravilno uporabo »Tomosovih« vozil. Mimo tega bodo strokovnjaki tovarne na kratko obravnavali in tolmačili pravilno uporabo goriv in maziv ter pravilno prezimovanje motorjev. Udeleženci sestanka prejmejo vsa tehnična navodila, ki jim bodo služila pri nadaljnji uspešni uporabi »Tomosovih« vozil. »TOMOS« — KOPER m JAMES A MICHENER dajonm 67 ROMAN Tedaj sem dobesedno videl, kako se ves njen svet neusmiljeno ruši in nagonsko sem vzkliknil: »Glej, postiljona...!« Obstala je. Nasmeh z njenih ustnic Je izginil ln njen mili obraz je iznenada postal negibna maska. Stoječ na prstih, se je ozirala čez glave ljudi in me iskala, toda jaz se nisem pokazal, želeč, da bi odšla. Cez nekaj trenutkov se je ločila od ljudi, ki so se ozirali proti hiši samomorilcev in tako sem jo poslednjič videl, kako nenavadno ljubko stopa proti glavni ulici. Poletni vetrc, ki je pihal vzdolž prekopa, se je igral z njenim kimonom, večerna svetloba pa se je odsvitala v njenih laseh. Opazil sem še skrbno poravnane naborke kimona okrog njenega vratu, trenutek kasneje pa je ftvila okrog nekega stebra in nikoli več je nisem videl. Ko sem ravno hotel steči za njo, sem zagledal podpolkovnika Crafforda in zdelo se mi je, kakor da se nesreče veseli. Nesrečo je imel za dokaz, da je imel on prav in da fantje, kakršen je bil Kelly., ne morejo postati dobri. Ugledal me je in že hotel ponoviti svojo grožnjo, da me bo poslal od tod ... »Pankrtl« sem zakričal. »Pankrt umazani!« Odskočil Je, kakor da sem ga bil udaril in Jel sopihati. Toda nisem se mogel več obvladati. »Svinja, Kelly mi je povedal, da si mu rekel. Ti, pankrt! Ti si ubil tega fanta.« Moje besnenje ga je presenetilo. Toda brž mu je šinilo v glavo, da bom morda zastavil vpliv svojega očeta njemu v škodo in zato me je skušal pomiriti. Jaz pa sem mu rekel: »Ni se ti treba bati, pankrt umazani! Ne bom se ti maščeval. Toda tl si ubil tega fanta.« Umaknil se je, k meni pa je stopil japonski policaj in rekel, naj grem z njim. Cele tri ure sem moral odgovarjati na vprašanja in podpisovati poročila o smrti Kacumi-San, ves čas pa sem samo želel najti Hano-Ogi. Ura je bila že deset, ko so me izpustili, skočil sem v taksi, šofer je zavzdihnil, ka sem mu rekel, naj me pelje v Takarazuko, toda kljub temu me je odpeljal in tako sem tisto nedeljo ob enajstih zvečer tekel po stezi, držeči proti spalnicam, v katerih je živela Hana-Ogi. Očividno so me pričakovali, zakaj predme je stopila stara Teruko-san in njen mrkogledi tolmač. »Hana-Ogi-san ni tu,« je rekla odločno. »Vem, da je tu,« sem vzkliknil. »Hana-Ogi-san je na poti v Tokio.« »To je nemogoče. Saj sem jo videl.« »Major, prosim vas, Hane-Ogi ni tu.« Ne da bi razmišljal, sem odrinil obe ženski in zdrvel po hodniku proti njeni sobi. Takarazuška dekleta so me opazovala, ko sem tekel mimo njih, ko pa sem prispel do Hana-Ogine sobe, so zavzdihnila. Bila je prazna. Izginile so drobne stvarce, ki so krasile njeno sobo. Na pragu sosednje sobe se je pojavila objokana Fumiko-san in rekla: »Major, Hana-Ogi-san je v resnici odšla.« Kakor iz uma sem se zasukal. To se vendar ne more končati tako — prek prekopa, iznad glav stotin ljudi, na kraju samomora... da bi Hana-Ogi za vedno odšla. »Tu je,« sem trmoglavil. Nemočno sem stal na hodniku. Iznenada pa sem zagledal v kotu sobe čeveljčke, ki jih je bila pozabila. Po prstih sem stopal po rogoznicah, kakor da je ona še vedno tu in si očital, ker nisem sezul čevljev. Vzel sem čeveljčke v roko. Zdelo se mi je, kakor da so njena čvrsta stopala v moji roki, kakor da prsti gledajo skozi izrez na čeveljčku, japonska godba pa je začela igrati, kmalu se bo začel ples samurajev in Hana-Ogi ... Oh, Hana-Ogi... »Hanajo-san,« sem vpil. »Hanajo-san. Kje si!« Lepa dekleta iz Takarazuke so me ravnodušno gledala. Svet je zagrnila tema in zakričal sem: »Hana-Ogi ne zapuščaj me!« Zatem sem začutil, da ml je Fumiko-san položila roko na ramo. »Pojdi zdaj, Royd-san. Nje ni več.« In odvedla me je iz spalnice. General Webster: Karkoli te napravi boljšega človeka, te napravi tudi boljšega moža.« Naslednje jutro me je general Webster poklical v Kobe in rekel: »Sinoči je bilo v Osaki strašno.« Vprašal me je, ali mi je prišlo na uho, da je podpolkovnik Crafford nemara Slabo vodil to zadelo. Pripravljal sem se, da bi temu debelemu ničetu, ki je ubil Kellyja, pošteno zagodel. Toda nekaj starega in čvrstega v meni je reklo: »Zakaj neki bi začel še eno vojaško afero?« Skomignil sem z rameni in rekel: »Mislim, da je bil Crafford mož na mestu.« In tedaj sem začutil, da ponovno postajam tisti človek, ki je nekoč odvračal Kellyja od ženitve z Japonko. Branil sem vojsko pred človekom in se sramoval samega sebe. Bržčas sem vzdrhtel, zakaj general Webster je robato rekel: »Loyd, ne bodi no tako ogorčen. Kelly J® mrtev. Nikdo mu ne more več pomagati. Sam » mi rekel, da je propadel, da ga ni moč rešiti* Pogledal sem generala. Mož pod njegovim poveljstvom je raje napravil samomor, kakor d® bi se vrnil v Združene države Amerike in °n še opravičuje svoje ravnanje. »Kaj pa je bilo s tistim polkovnikom v Tokiu?« sem vprašal, »ki se je raje ubil, kakor da bi zapustil svojo Japonko? Ali z onim m®' jorjem z Jokohame? Sta bila tudi onadva prf*’ palici?« »Da. Slabiča sta bila. Pregledal sem poročil® o sedmih takšnih samomorih in vse to je bil slab material. Moški čvrstega značaja se včasih zaljubijo v dekleta domorodcev, toda to prebole-Dekleta pozabijo ih se vrnejo domov. Vrnejo se k svojemu delu.« »K vragu,« sem vzkliknil. »Zakaj ljudje, kot ste vi in moj oče pravite temu dekleta domorodcev? Mar vam ne gre v glavo...« General Webster je bil tokrat nenavadno P0" trpežljiv. Pomolil mi je list rumenega papir}*-»Mislim, da mlad človek, ki nima pogum®> da bi se boril za tisto, kar misli, da je dobro ln prav, ni dober. Ti si imel dovolj poguma, d® si se boril za Joa Kellyja in njegovo dekle. 8“ si hraber, Loyd, toda brez potrebe. Beri.« Rumeni papir je bil iz Washingtona in h® njem je pisalo, da so sprejeli zakon, ki dovoljuj® ljudem, kakršen je bil Joe Kelly, da pripeli®!0 svoje japonske žene v Združene države. »Naposled so to storili,« sem vzkliknil. LUI Izdaja In tiska Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva allca *. telefon 39-181 » Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12 II. (elelon 20-507 Id K'1121 Kulturna rubrika Kopitarjeva 6(111, telefon 81-85? - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 In 22-492 - Naročnlnskl oddelek Pelkovškovo nabrežje 25. telefon 22-494 - O Jasni oddelek Kopit* Jeva 4. telefon 81-858 - Poslovalnica na Titovi oeatl 18, .telefon 22-322 - Mesečna naročnina 2f>'1 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana gotovini — Rokopisov ne vračamo. kinematografi predvajajo KINO ■UNION« Cm AMERIŠKI BARVNI FILM EMA scoPE BARVNEGA FILMA »PRINC VALIANT« '• »• Pri zadnji predstavi. Predstave ob 18, 18 ln SO. V glavni ^le: • James Mason ln Janet Lelgh. Ob 18 matineja Istega filma. - Ob iS Ta barvnega film* »Nežni akordi«. V glavnih vlogah; Anthony War-ln Marlon Moore. Prodaja vstopnic od k do 11 ln od 14 ure dalje ne-, ‘Komuna*: »ovj. barvni d-jascope film »Prolog«. Brez ted-J**; Predata« ob 1», 17, M In Krij« ^ m. »Sloga«: meh. fflJm »Ne za-!• svoje preteklosti«. Tednik uh.Preit*v'ob “■ «■ u ‘Vic,: »Iftorica iz Poljaki barvni film t6rt^S,.rlca <* Barake ulice«. Brez £°"5ka- Predstave ob 1», 17, U " uri Prodaj« vstopnic v vseh kinematografih od t do 11 In od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM. Kotnikova 8: jugoslovanski film »Obleganje«. Predstavi dnevno ob 10 In 18. url. KINO »LITOSTROJ«: nemiki film •Svetovno nogometno prvenstvo«, enotne cene din 20. Predstava ob 20. url. italijanski film »H6i polka«, Predstava ob 20. url. KINO »TRIGLAV- AMERIŠKI VISTAVISION FILM »URE OBUPA« ,Waynt vlogi: Humphrey Bogard ln Fredria March. Predstave ob 18, 18 Prodaja vstopnic od 18 dalja »Idealna tašča« Predilnica Litija dobavlja svoje izdelke v nadaljnjo predelavo Številnim tkalnicam In predilnicam v Sloveniji In drugih republikah, za domače tržišče In m izvoz. «219 Pavlihova pratika 1958 fe že naprodaj. Zahtevajte jo v trafikah in pri kolporterjih! y REJEC, 6e ne odereS, |e kožo zavržena. — Oderl |o ln odda) »KOTEKSU« »AVTO SRBIJA« trgovsko podjetje za promet z motornimi vozili, motorji, deli, priborom in gumami [jT voz — IZVOZ BeOGrad e BULEVAR JNA «1, TELEFON «1-831-5 obvešča svoje kupce da bo od 23. do 31« decembra (zaljučno) inventura In da v tem Casu ne bo prodajalo blaga 3025 KINO »SISKA« | BRAZILSKI TILM V glavni vlogi Procopdo Ferrara ln Maria Vldal. Predstave ob 18, 18 ln M. Prodaja vstopnic od 14, ure dalje pilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMilllllllllllMIIIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIII« »KOVINOTEHNA« Veletrgovina s tehničnim blagom in železnino CELJE, MARIBORSKA 17 sporoča vsem cenjenim komitentom ter poslovni javnosti, da bo od 25. decembra 1957 do vključno 2. januarja 1958 trajala inventura Pred začetkom inventure bomo izvršili vsa naročila, sprejeta najkasneje do 20. decembra 1957. Naročila, sprejeta po tem roku, bomo načelno izvršili šele po končani inventuri, to je od 3. januarja 1958 dalje. Detajlistična trgovinska podjetja bomo stregli izjemoma do konca leta, to je do 30. decembra 1957. Obveščamo vsa industrijska podjetja, rudnike, gradbena, železniška in transportna podjetja, pa tudi vsa trgovska podjetja s kovinskim .blagom in ostale naše odjemalce, da jim bomo v letu 1958 mogli postreči z bogatim asortimajem vseh vrst jekla (zaloga preko 4000 ton) plemenitih jekel orodja vseh vrst domačega in inozemskega izvora ■ffc-Vv armatur sanitarnih, keramičnih in kovinskih izdelkov krogličnih ležajev vijačnega blaga, okovja in žebljev ter kovinskega blaga široke potrošnje RAZPIS Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič mesto poslovodje krojaške obrtne delavnice na Brezovici POGOJI: potrebna strokovna izobrazba in praksa. Kolkovane proSnje z dokazili strokovne in moralne Izobrazbe pošljite do 26. decembra 1957 Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Vič, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7/II. 4203 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU KOSTANJEVICA-PODBOCJE razpisuje naslednja delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora: 1. veterinarja 2. davčnega knjigovodjo 3. davčnega referenta 4. administratorja-stenodaktilograia (stenodaktilograiinjo) POGOJI: ad 1. višja strokovna izobrazba s staležem; ad 2. srednja strokovna Izobrazba s prakso ▼ davčni službi; ad ,3. srednja strokovna Izobrazba s prakso v davčni službi; ad 4. srednja strokovna izobrazba s perfektnim znanjem strojepisja in stenografije. Osnovna plača po uredbi. Dopolnilna plača po odloku. Samska stanovanja preskrbljena. Pozneje tudi družinska. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom vložite na tajništvo občinskega ljudskega odbora Kostanjevlca-Podbočje do 31. decembra 1957. 4203 RAZPIS Po členu 10 Pravilnika o oddajanju v Izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13/57) razpisujeta Zadružna poslovna zveza ln Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica > ' prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, Iz-vzemšl instalacij hladilnih naprav za stanovanjsko-poslovno poslopje med Gregorčičevo cesto in Vojkovim drevoredom v Ilirski Bistrici Predračunska vrednost za gradbena, obrtniška in instalacijska dela brez hladilnih naprav znaša 49,829.212 dinarjev. Rok za popolno dovršitev vseh del Je 31. Junij 1959, v letu 1958 pa morajo biti izvršena vsa gradbena dela. Licitacija bo 20. januarja 1958 ob 9 uri v prostorih Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s čl. 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbi Je priložiti priloge po razpisanih pogojih v skladu s čl. 17. Pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije, dne 20. januarja 1958 do 9. ure v prostorih Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 20. decembra 1957 dalje vsak dan od 10. do 12. ure v odseku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 10.224 din v gotovini. Investitor: Občinski ljudski odbor in Zadružna poslovna zveza v Ilirski Bistrici 4204 U dir Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubliana Petkovškovo nabrežje 25 Poštni predaj 43 Odrellt« in Bara oolUlte > SOBOTA, 21. DECEMBRA Drobne IZDAJALCEV« ZNANOST IN MLEKARSTVO Elektroni se zadnje čase uveljavljajo tudi v mlekarnah. Elektronsko oko pregleduje ln odstranjuje s tekočega traku steklenice, ki so ali počene ali pa Je v njih steklena Iver ali kak drug predmet, ki ga Je mogoče opaziti s prostim očesom. Znanost pa Je priskočila na pomoč tudi izdelovalcem sira. Elektronske naprav« nadzorujejo razvoj bakterij v mleku, ki ga predelajo v sir. PREPOVEDANE LOVSKE METODE Uprava ameriških lovskih društev Je nedavno Izdala odlok, Id ga morajo upoštevati val lovc4 na ozemlju ZDA. Ta odlok prepoveduje lovcem po-snemati ptičje glasove boddsl z naravnimi organi, boddsi z električnimi pripomočki EKSPLOZIJA BREZ HRUPA Tako imenujejo po poročdi-tlh moskovskega radia novo metodo za »tliho miniranje«, kil so Jo IznašU sovjetski inženirji. Baje Je na ta način mogoče minirati tudi največje skale. Ko spusttdo močan tok, se kamenje ob oksploziji ne razleti, zato tudi ni pokanja ln grmenja. MILIJONSKI MONCHEN Bavarski MUnchen bo postal ta mesec milijonsko mesto. Do nedavnega so pričakovali, da bo mesto štelo milijon prebivalcev šele prihodnje leto, ko bo praznovalo 800-lertn.lco obstoja. Mestni svet Je sklenil, da bo dobil častni naslov milijonskega prebivalca le novorojenček ln torej ne pridejo v poštev priseljenci. AZIJSKA GRIPA V FRANCIJI Prvi val azijske gripe Je pobral v Franciji 7000 ljudi, od tega samo v Parizu looo. Epidemija Je dosegla vrhunec oktobra, ko Je bilo skoraj 25 odstotkov smrtnih priiherov. Hamburški kipar Behr sl Je Izmislil novo modo. Dekleta naj bi nosila na verižici okoli vratu medaljončke s pomanjšanimi odlitki fanta ali druge ljubljene osebe. Večja slika kaže kiparja in dvojčici Kessler. Profesor najprej napravi mavčni odlitek, po njem pa pomanjšavo, ki jo vtisne v medaljonček (drugi posnetek) Za kopališča na prostem J« ® j, ameriški konstruktor izdel®1 ^ plastične snovi tale šotor, baje v krajih zmerno topleg® Lj su podaljšal kopalno *ezon0,!f|d za štiri mesece. Ce sončni **% niso dovolj močni, temperira majhen električni motor s 8®*% ko konjske moči, sonce pa ra®, skozi plastično snov vsaj men delček svoj« poletne 10 so padli izpod neba Pasteurjev Inštitut v Parizu proučuje poročilo iz Saigona. Mati osemletnega otroka trdi, da Je malčkov oče opičjega rodu. Zenska zatrjuje, da jo Je pred devetimi leti v gozdu napadel opičji samec. Posnetek kaže dečka z imenom Bonte iz kraja QueIoc v Južnem Vietnamu '• Pomanjkanje vitamina B 1 povzroča motnje psihološke narave. To je ugotovil neki ameriški znanstvenik. Razen tega pomanjkanje tega vitamina vpliva tudi na spremembo splošnega motornega dela človeškega organizma, pc*cbej še na koordinacijo med očmi in rokami. podpisani Prvi vinovod V Švici se je baje zelo obnesel prvi vinovod, naprava iz plastičnih cevi, ki so jih položili meter globoko v zemljo ln po njih teče vino iz kleti v poseben prostor, kjer polnijo steklenice. Vsako sekundo steče po tem vi-novodu liter vina. Novi sistem ima več prednosti: je poceni, hkrati na plastične snovi prav nič ne vplivajo na kakovost in okus vina. Misel na vinovod se je rodila v Švici spričo podobnih mlekovodov, po katerih že dve leti spravljajo mleko s planinskih mlekarn. naročam »Ljudski pravico«, »Ljubljanski dnevnik«. In orosim, da ml Jo tačnet® s ....................... redno pošiljaj (neustrezno prevrtajte). Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi ttevilki, oziroma jo bom plačal po Inkasantu. Američan Robert de Louis je na cesti pri Readingu v severnoameriški državi Massachusetts izgubil oblast nad krmilom in se je najprej zaletel v mostno ograjo, nato pa se Je avto večkrat prekucnil po strmem nasipu. Na dnu ob reki se je vozilo vnelo, ponesrečeni voznik pa Je imel srečo, ker so ga takoj potegnili izpod gorečih razbitin ter ga z več zlomi kosti in vsega opečenega in nezavestnega odpeljali v bližnjo bolnišnico. S takojšnjim operacijskim posegom so mu rešili življenje \ Datum Podpis »Oprostite, ali je haničnu delavnic«?« .