Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 18. JAN. 1962 Leto XIV. — Štev. 2 Cena 15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
EKONOMSKA
IN NE
ADMINISTRATIVNA
POT
Že v našem zadnjem pomenku smo dejali, da se bo treba k izrečenim načelom, razpravi, zaključkom zadnjega Občnega zbora sindikatov Slovenije, še večkrat povrniti, kajti res ni moč v enem samem sestavku izčrpati tako obilno snov. Občni zbor je ob svojem zaključku sprejel tudi nekatere smernice za bodoče delo. Zaustavimo se samo pri enem izmed teh priporočil. V zaključkih je rečeno:
»Pri konkretnem usmerjanju gospodarskega razvoja se je izogibati partikularističnih teženj in tendenc, zapiranja gospodarstva v ozke občinske okvire in spodbujati vse oblike kooperacij, združevanja sredstev in podobno, toda po normalni ekonomski poti in perspektivni upravičenosti. Odločno pa se je boriti proti administrativnemu vmešavanju v normalni tok gospodarjenja in proti vsem oblikam prisiljevanja ...«
Ta del priporočila in smernic za nadaljnje delo je sprejel občni zbor Republiškega sindikalnega sveta Slovenije na osnovi razprave in opozoril posameznih delegatov, da marsikje še niso doumeli, kakšna je recimo pot za združevanje, za koncentracijo gospodarskih organizacij in kake ne velja ubirati. V zadnjih dneh minulega leta so bili namreč dokaj pogosti pojavi (ki smo jih lahko opazili tudi prek oglaševanja v dnevnem tisku), da se je združilo recimo po več trgovskih podjetij v eno samo. Opozorila iz posameznih krajev, in o tem je bilo govora v razpravi na občnem zboru, govore, da ni vznikla pobuda za takšno združevanje iz vrst delovnih kolektivov samih, torej da združevanje ni potekalo po ekonomski poti, temveč da so pobudo marsikje prevzeli v svoje roke občinski ljudski odbori, bolje rečeno, marsikje tudi kak aparat občinskega ljudskega odbora. Ob takšnih pojavih gre za dvoje zadev.
—	Takšna združena podjetja torej ne nastajajo po ekonomski poti, na osnovi ekonomskih potreb, temveč na osnovi načrtovanja za zeleno mizo, načrtovanja, ki izhaja iz močne težnje po ustvarjanju krajevnega monopolizma.
—	Druga, nič manj pomembna zadeva pa je, da je odločitev kolektiva, odločitev njegovega samoupravnega organa skratka volja kolektiva drugotna zadeva, potisnjena vstran in podrejena birokratski zamisli.
Eno in drugo je za naše razmere, za naš družbeni sistem, gospodarjenje v sedanjih pogojih, nevzdržno. Namesto, da bi marsikje pogledali resnici v obraz, ukrepali tako, kot je treba in recimo trgovsko dejavnost pospeševali s sredstvi, ki pritekajo iz dejavnosti same. ubirajo drugo, administrativno pot. Znano je, da so dosedanje naložbe v trgovini, v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi zelo, žejo neznatne. Uspehi, ki so bili 'doseženi, so doseženi samo za odpiranje samopostrežnih trgovin in skladišč v posameznih krajih. Večji del povsod so sredstva, ki so dotekala iz trgovine, porabili za investicije v druge namene Zato, da bi zagotovili sredstva za nadaljnji razvoj trgovine, pa jih marsikje iščejo v raznih reorganizacijah. Toda znano je, da dva reveža skupaj (Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi v Pomurju akcija za žrtve potresov
Prvi prispevki — nad milijon
Velika katastrofa, ki so jo doživeli prebivalci Makarske in okoliških krajev v Dalmaciji z zemeljskim potresom, je močno odjeknila tudi v Pomurju. V delovnih kolektivih podjetij im nekaterih ustanov že razpravljajo o pomoči, ki jo bodo poslali v denarju ali materialu posebnemu odboru za ponesrečence v Makarski. Iz Tovarne perila »Mura« so nam sporočili, da bodo prispevali za ponesrečence v Makarski 300 komadov svojih kon-
fekcijskih izdelkov, kolektiv Tovarne mlečnih proizvodov iz M. Sobote za pol milijona din mlečnega prahu itd. V Tovarni mesnih izdelkov »Pomurka« je te dni razpravljala o pomoči prebivalstvu prizadetih krajev v Dalmaciji tudi sindikalna podružnica in se odločila za prispevek. Delovni kolektiv Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti pa se je že odločil, da bo za ponesrečence v Makarski prispeval znesek 150 tisoč dinarjev.
Na Okrajnem odboru Rdečega križa Slovenije v Murski Soboti so nam sporočili, da se je tudi v Pomurju že pričela široka akcija za zbiranje prispevkov v denarju ah materialu. Pričakujejo, da se bodo pozivu organizacij RKS odzvali vsi delovni kolektivi in po svojih močeh prispevali za ponesrečence. Večji kolektivi naj pošljejo svoje prispevke neposredno odboru za ponesrečence v Makarsko, prispevke manjših kolektivov pa bo zbral okrajni odbor RKS.
Plenarna seja Okrajnega komiteja LMS v Murski Soboti
VEČJA KOLEKTIVNOST
Preteklo soboto je bila v Murski Soboti seja plenuma okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Na njej so analizirali letne konference osnovnih organizacij in občinskih vodstev LMS. Navzoča sta bila tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros in sekretar Okrajnega odbora SZDL Ludvik Pleteršek.
Iz poročila predsednika OK LMS Stefana Šeruge in živahne razprave navzočih članov plenuma in gostov povzemamo ugotovitev, da so bile letošnje konference osnovnih organizacij in občinskih vodstev LMS vsebinsko mnogo boljše od predhodnic iz prejšnjih let, vendar ne povsod. Pomanjkljive so bile zlasti organizacij-
ske priprave. Že na samih predkonferenčnih sestankih ni bilo dovolj prizadevanja v tem smislu, da bi izčrpno analizirali delovanje in probleme mladinske organizacije v posameznih okoliših in na osnovi teh analiz pripravili potrebno gradivo za poznejšo razpravo na letnih konferencah.
Osnovna pomanjkljivost vseh letnih konferenc je bilo nezadostno programiranje bodočega dela. Na malokateri konferenci so namreč prišli na dan z izoblikovanim delovnim programom, ki bi služil navzoči mladini za tehtnejšo razpravo o bodočem delu, čeprav si nihče ne zamišlja teh programov kot prenatrpanih konglomeratov marveč je važno, da bi ti programi zajeli vsaj bistvene probleme in iz njih izhajajoče naloge za prihodnost. Zato se tudi ni čuditi, če na nekaterih konferencah ni bilo pričakovane tehtnejše razprave.
Na srednjih šolah so se razprave na letnih mladinskih konferencah pretežno nanašale le na družbeno in športno izživljanje dijakov, zelo malo pa je bilo spregovorjenega o
družbenem uveljavljanju mladine v šolskih skupnostih; delovanju šolskih odborov, vplivu mladinske organizacije pri uresničevanju učnih načrtov in Izboljševanju učnih uspehov itd., skratka o tem, kar bi
mladino na srednjih šolah moralo zanimati in jo tudi življenjsko pritegovati k sodelovanju. Na seji plenuma so zlasti poudarjali potrebo po učinkovitejšem idejnovzgojnem (Nadaljevanje na 2. strani)
Na vidiku: OBMEJNI SEJEM
Danes je bila v Gornji Radgoni razširjena seja Sveta za blagovni promet pri ObLO. Ob prisotnosti predstavnikov Trgovinsko-gostinske zbornice za okraj Murska Sobota so navzoči razpravljali o možnostih za povečanje blagovne izmenjave med obema sosednjima državama. Za pospešitev medsebojne blagovne izmenjave in maloobmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo bo lahko izdatno prispeval tudi obmejni sejem, ki ga nameravajo letos prirediti v Gornji Radgoni.
Obširneje bomo o tej seji poročali v prihodnji številki.
Reorganizacija trgovskega omreža v Pomurju
OSEM TRGOVSKIH PODJETIJ
O reorganizaciji trgovskega omrežja v Pomurju, ki smo jo uresničili z novim letom, smo razpravljali že par let, njen smoter pa je: odpraviti razdrobljenost v trgovskem omrežju in z večjimi trgovskimi podjetji ustvariti ugodnejše pogoje za ustrezno organizacijo poslovanja, urejenost in tehnično opremljenost trgovskih lokalov, za sodobnejšo tehniko prodaje, večjo in pestrejšo izbiro blaga — skratka za sposobnost naše trgovine, da v čimvečji meri zadosti naraščajočim potrebam potrošnikov.
Po novem letu posluje v Pomurju osem večjih trgovskih podjetij. V Murski Soboti je dosedanje grosistično trgovsko podjetje Potrošnik« prevzelo še detajlistično dejavnost,  k temu podjetju pa so se priključila tudi trgovska podjetja »Železo«, »Usnje« in »Dom« od Grada. Zaenkrat še ni rešena priključitev trgovskega podjetja »Tehnopro-
met«. Poleg Potrošnika bosta v okrajnem središču poslovali še detajlistioni trgovski podjetji Merkur« in Prekmurski magazin«. V lendavski občini so že lani ustanovili enotno trgovsko podjetje, v ljutomerski in radgonski občini pa so to storili pred dnevi. Svoji trgovski podjetji bosta zaenkrat obdržali tudi še beltinska in petrovško-šalovska občina; ti podjetji sta po (izločitvi trgovine iz dejavnosti kmetijskih zadrug močno napredovali, vendar pa bo prihodnost pokazala, ali bosta lahko v sedanjem obsegu še naprej zadostili vse večjim potrebam naše trgovine in potrošnikov.
Prednost reorganizacije trgovskega omrežja je prav go-
tovo v tem. da je nismo uresničevali administrativno, od zgoraj, marveč da je prišla družbena pobuda zanjo od spodaj, iz prizadetih trgovskih podjetij in njihovih kolektivov, ki so uvideli prednosti večjih trgovskih tvorb na področju blagovne izmenjave. Določena slabost pa se kaže v tem, da smo nekatera trgovska podjetja preveč zakoličili v občinske meje, čeprav bi take ali drugačne meje pri reorganizaciji trgovskega omrežja ne smele imeti bistvenega pomena. To dopušča teoretično možnost določene monopolizaciije trgovine v posameznih občinah in morda tudi manjšo zavzetost njihovih kolekti-(Nadaljevanje na 2. strani)
V Radencih-vsako leto boljše
V zdravilišču Radenska Slatina so sezono zaključili koncem decembra. V zadnjih dveh letih so podaljšali sezono od 6 na 10 mesecev, kar so omogočile ogrevalne naprave v Terapiji, število gostov in nočitev je bilo precej večje kakor leta 1960. Dočim so imeli 1. 1960 4.450 domačih gostov in 43.599 nočnin, so zabeležili 1. 1961 4.663 domačih gostov in 55.827 nočnin. Inozemskih gostov je bilo letos 458 in 4.596 nočnin. Največ je bilo Avstrijcev, na drugem mestu so bili Italijani, imeli pa so tudi goste iz Egipta. Grčije. Švice, Kanade itd. Julija in avgusta, pa tudi še septembra, so bili vsi prostori zasedeni. Z
novo sezono, ki jo bodo pričeli 1. marca, pa bo vsaj tako predvidevajo, zdravilišče Radenska Slatina prenehalo biti sezonsko zdravilišče, ker bo, delalo vse leto.
Za to leto imajo zelo lepe investicijske načrte. Gradili bodo hotel, oziroma sanatorij z ambulantami, podaljšali bodo cestno razsvetljavo do Petanjskega mostu in preuredili razsvetljavo v parku. Dovršili bodo bazen in 12-stanovanjski blok. Prekmurski dom bodo adaptirali za gostinsko šolo. Sedanjo kavarno, ki so jo uporabljali tudi za kino in ostale prireditve, bodo popolnoma prenovili, za kino in druge prireditve pa bodo uredili dvorano v zadružnem domu. Delno bodo asfaltirali ceste v parku, uredili vrt pri gostilni Pri pošti« ter parkirni prostor z avtobusno postajo. V neposredni bližini zdravilišča
bodo postavili 15 letoviških hišic, s čimer se bo povečala kapaciteta zdravilišča za 40 postelj.	-ika
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS od 18. do 28. januarja Prevladovalo bo suho oziroma jasno in mrzlo zimsko vreme. Neznatne snežne padavine se pričakujejo v bližini 21. januarja, nekoliko pomembnejše (s prehodnim popuščanjem mraza) pa okrog 2b. januarja.
Doslej: preveč enostransko
V ponedeljek je bilo v dvorani OLO v Murski Soboti posvetovanje s člani odborov šolskih skupnosti ter komitejev na šolah iz celotnega Pomurja.
Udeleženci posvetovanja so v glavnem razpravljali o delu mladine na srednjih šolah. Ugotavljali so. da šolski komiteji niti organizacijsko niti idejno niso dovolj močni, da bi reševali naloge, ki se postavljajo mladini na šolah. Kakor je bilo že veliko govora na sobotnem plenumu LMS, so udeleženci posvetovanja v analizi o letnih konferencah na šolah ugotavljali, da so na teh konferencah v glavnem razpravljali o kulturno-zabavnem, športnem delu mladine,
zelo malo pa je bilo govora o mladinski samoupravi na šoli ter idejno vzgojnem izobraževanju mladine.
Dalje so razpravljali o šti-
pendiranju dijakov na srednjih šolah, o mladinskih urah na šoli, ki naj bi postale v bodoče osnovna oblika družbeno ekonomske stopnje. Govorili so tudi o pomoči občinskih mladinskih vodstev organizacijam mladine na srednjih šolah.	-ml
POZIV RDEČEGA KRIŽA
JUGOSLOVANSKI RDECl KRIŽ OKRAJNI ODBOR V MURSKI SOBOTI
poziva vse delovne kolektive, družbene organizacije in občane, da s pomočjo organizacij Rdečega križa takoj prično z akcijo za pomoč s potresom prizadetemu prebivalstvu v Dalmaciji.
Po sporočilu, ki smo ga prejeli od Glavnega odbora Rdečega križa Hrvatske. je nujna takojšnja pomoč v obleki, obutvi, odejah in denarju.
Zato naj občinski odbori. Rdečega križa takoj organizirajo zbiralne centre na svojem območju, tako za material kot tudi za gmotna sredstva. Zbrani material naj pošiljajo neposredno na ŠTAB ZA POSTRADALE, MAKARSKA, SPORTSKI CENTAR, TELEFON: MAKARSKA 289, denarna sredstva pa na naslov: NARODNA BANKA ZAGREB, ŠTEV. TEK. RAČUNA 400-18-9-2.
Akcija naj bo čimbolj neposredna im hitra, zato priporočamo, da bi močnejši kolektivi in organizacije, ki bodo prispevale ali zbrale večje vsote denarja ali materiala, vse zbrano poslale neposredno na omenjena naslova, o pošiljki pa obvestila Okrajni odbor RK v M. Soboti. Manjše prispevke pa pošiljajte kar k nam. O poteku nabiralne akcije bomo sproti obveščali javnost v »Pomurskem vestniku«.
Pomagajmo hitro in učinkovito!
Murska Sobota, 15. jan. 1962.
Okrajni odbor RKS M. Sobota
Pogled v soboško samopostrežno trgovino (članek berite na 2. str.)
Samopostrežna trgovina v Murski Soboti
Petnajstdnevna preizkušnja:
dobro
Trgovsko podjetje »Merkur«, v Murski Soboti je — kot smo že poročali — odprlo svojo novo prodajalno na Titovi ulici in sicer samopostrežno trgovino. Otvoritev lokala je bila 11. decembra lani.
Sredstva za nabavo inventarja ter notranjo ureditev je dobilo podjetje kot dolgoročno posojilo pri Investicijski banki v Mariboru, nekaj sredstev je prispevala občima, nekaj Trgovinska zbornica, 2 milijona dinarjev pa je dalo pod-
jetje iz lastnih sredstev. Inventar samopostrežne trgovine je stal devet milijonov dinarjev.
Takoj ob otvoritvi samopostrežne trgovine je bilo slišati pripombe, da le-ta ne bo uspevala. Toda že po petnajstih dneh so ugotovili, da samopostrežna trgovina ima bodočnost, saj so v teh dneh zabe-
ležili 4 milijone dinarjev prometa.
Kakšne so prednosti samopostrežne trgovine? Stranki, ki se mudi in bi rada dobila čimprej blago, ni treba čakati na vrsto pred prodajnim pultom, pač pa si sama postreže. Poleg tega pa dobi blago že v okusni embalaži, narejeni iz polivinila. Velika prednost samopostrežne trgovine je tudi v tem, da gospodinja dobi v enem prostoru od špecerijskega blaga vse do mesa in mleka in ji ni potrebno hiteti iz ene trgovine v drugo, poleg tega pa so cene blaga enake kot v ostalih trgovinah, nekateri predmeti pa so celo cenejši. V prihodnjih dneh bo gospodinja lahko dobila v samopostrežni trgovini tudi svežo zelenjavo. Že sedaj pa sprejemajo mesečna naročila in bodo blago dostavljali gospodinjam na dom.
Prav tako je za gospodinje zelo ugoden delovni čas v samopostrežni trgovini. V zimskih mesecih je trgovina odprta zjutraj od sedmih pa do šeste ure zvečer, v poletnih mesecih pa bo delovni čas trajal zvečer do sedme ure. Poleg tega je trgovina odprta tudi ob nedeljah od od osme do dvanajste ure, kar je ugodno zlasti za tiste gospodinje, ki so zaposlene.
Trgovsko podjetje »Merkur« ima v planu, da bo v bližnji bodočnosti odprlo še eno večjo samopostrežno trgovino z večjim asortimanom blaga,
-ml
DINARJI ZA ŠILINGE,
Glede na dejstvo, da je sedaj povpraševanje za dinarji v Radkersburga in sploh v Avstriji v glavnem manjšo kot v poletnih mesecih, se je naš sodelavec pozanimal, po kakšnem tečaju dobivajo sedaj naši državljani, ki hodijo v Avstrijo v okviru maloobmejnega prometa, šilinge. Ta tečaj namreč ni uraden in šiling velja toliko, kakšno je pač povpraševanje za dinarji. Ugotovitve so zelo različne, zato jih ne kaže posploševati, čeprav v splošnem drži, da se našim državljanom v sedanjem obdobju no splača kdo ve kaj kupovati onstran meje. Tečaj, po katerem dobijo avstrijski držvaljani po najnovejšem dinarje, je ugodnejši, saj velja šiling 28,80 dinarjev.
Na carinarnici v G. Radgoni pravijo, da kupujejo sedaj naši državljani nekoliko manj v okviru vsote, ki jo dovoljujejo ustrezni predpisi maloobmejnega prometa. To je razumljivo, saj bi vsakdo rad čim ceneje kupil. Neki naš državljan, ki je menjal v Radkersburgu dinarje za nakup nekega drobnega tehničnega predmeta, je odštel za šiling celo 38 in pol dinarja. Pripomniti velja, da je menjal dinarje v eni, blago pa kupil v drugi trgovini. Neki drugi državljan, ki je z dinarji plačal ceno nekega manjšega oblačilnega predmeta v radkersburški trgovini, pa je izračunal, da je plačal za šiling le 28 dinarjev. Verjetno je trgovec zaračunal šiling 28 dinarjev z namenom, da bi kupec tudi v prihodnje še kupoval pri njem.
Ugotovitve carinarnice v G. Radgoni pa tudi kažejo, kaj je navzlic temu, da je treba ponekod za šiling odšteti celo po štiri kovače, za naše kupce marsikaj zanimivo. Za ženske kupce je v Avstriji privlačen dokaj širok izbor perila, poceni nogavice, kdaj pa kdaj kakšen vzorec blaga, »ki ga druga nima« itd. Privlačni so tudi še nekateri drobni in ostali tehnični predmeti, nadomestni deli za radijske in televizijske sprejemnike in še kaj. To je v glavnem ugotovil tudi naš sodelavec v radkersburških trgovinah. Zenski kupci še zmeraj posegajo po nogavicah in nekaterih vrstah in barvah perila, a tudi po nekaterih sredstvih za nego lepote in po ustnih rdečilih. Tu in tam zamika kakšnega kupca tudi kaj v trgovini s špecerijskim blagom, zlasti čokolada po znižanih cenah. Seveda kupuje-
jo sedaj naši kupci mnogo manj kot v poletnih mesecih, nekaj zaradi varčnosti, a tudi neugodnega vremena. Za moške kupce so kajpak mične trevira kravate, dogodi pa se tudi, da v radkersburški trgovini no moreš dobiti, recimo, ustrezne veličine zadrge za vetrni jopič, ali nadomestnega dela za motorno vozilo, kar pa so trgovci brž pripravljeni naročiti in to tudi storijo. Zdaj pa zdaj zavije kakšen naš kupec tudi v prodajalno cenenega nakita in okraskov, po kakšno zdravilo — tako za ljudi kot živino — v lekarno, kakšno čistilo in drugo v drogerijo, posebno velikost žebljev v trgovino z železnino, gramofonsko ploščo, ki si jo je posebej želel in ostalo. Vžigalnikov ne kaže posebej omenjati, prav tako tudi ne kamenčkov. Vžigalniki na plin si za zdaj, kot vse kaže, še niso priborili »prostora na soncu« v radkersburških trgovinah. Marsikateremu našemu kupcu pa so v radkersburških oblačilnih trgovinah odgovorili, da kakšnega zahtevnejšega artikla nimajo na zalogi, ker je za tamkašnje tržišče predrag, pa čeprav ni šlo za kakšno večjo in zato tudi dražjo stvar. Medtem ko čevlji, konfekcija in moški tekstil za naše kupce ni privlačen, ženske rade posegajo po torbicah iz plastičnih mas že zaradi izbire, veličine in oblike.
V sedežih ostalih okrajev, ki mejijo na našega, v Feldbachu in Jennersdorfu, naših kupcev ni po trgovinah. V Jennersdorfu za zdaj niti ne menjajo dinarjev v šilinge, saj izjavljajo v hranilnici, da zdaj ni povpraševanja za dinarji. Najzahtevnejši naši kupci, v glavnem tisti, ki imajo sorodnike ali svoja motorna vozila, najdejo pot tudi do predmetov iz graških trgovin, ki imajo pestrejši izbor. Medtem ko v Radkersburgu lahko plačaš v večini trgovin in tudi nekaterih gostinskih lokalih blago ali zapitek kar v dinarjih — v nekaterih izložbah so se že lani pojavile cene tudi v dinarjih — v ostalih dveh okrajnih mestih, a tudi v deželnem glavnem mestu tega ni moč storiti. Vendar pa je, pravijo, moč menjati v neki hranilnici v Gradcu dinarje za šilinge in sicer je treba odšteti za šiling 37 dinarjev. To je še vedno nekaj manj, kot 40 dinarjev, kolikor so že dali nekateri naši državljani za šiling v Radkersburgu — v gostinskem lokalu ali nekaterih trgovinah.
Bj. Š.
ŠILINGI ZA DINARJE...
Veržej
V Veržeju pripravljajo klubske večere
Tudi v Veržeju bodo letos uvedli klubske večere. Kaže, da bo najprej na sporedu predavanje o vzgojnih vrednotah plesa, nato pa bo sledil večer odlomkov iz del pisatelja Miška Kranjca. Vse to je namreč poleg ostalega v programu domačega prosvetnega društva, ki je preko izobraževalnega centra v povezavi z Ljudsko univerzo v Ljutomeru. Dalje bodo v Veržeju uprizorili »Celske grofe« in pozneje veseloigro, a tudi dva zabavna večera, za katera bodo pripravili program tamburaši. Organizirali bodo tudi gostovanje sosednje dramske družine itd.
To je le nekaj drobcev iz letošnjih načrtov domačega dramskega društva. 2e ob Novem letu so v kraju pripravili zabavni program, kakršnega doslej še niso imeli — kot sami priznavajo — niti v Ljutomeru. Lani so v Veržeju uprizorili . Mladost pred sodi-
ščem« in Srečo na upanje — oboje v režiji Marije Ferenc, ki je bila tudi scenograf in je pomagala povsod, kjer je bilo treba. Medtem ko je prvo delo privlačno za občinstvo, saj gre za znano dramo z zanimivo vsebino in pretresljivo tematiko, Sreča na upanje« ni tako uspela, čeprav je sodobna komedija. Občinstvo v kraju ceni najbolj odrska dela, ki posegajo v zgodovino. O tem priča primer »Veronike Deseniške« in Mlinarjevega Janeza« iz prejšnjih let. »Veroniko Deseniško« so uprizorili skupno šestkrat, dvorana pa je bila zmeraj nabito polna. Spričo tega lahko upajo s »Celjskimi grofi« na uspeh, pa čeprav zahteva to delo sodelovanje 24 igralcev in številnih statistov. Ker odhaja mladina v industrijska središča, so pritegnili starejše in ta teden bodo začeli z vajami, za katere žal nimajo ustreznega prostora.
Že od nekdaj slovijo domači tamburaši. Nekaj glasbil so imeli od prej. za nove pa so naredili uspelo nabiralno akcijo. Ob novem letu so tamburaši z uspehom nastopili pod vodstvom Slavka Topolovca. Domača knjižnica ima 800 knjig ljudje pa berejo kajpak le pozimi, ko je več časa. Mlajši najrajši posegajo po sodobnih prevodih s področja leposlovja, med starejšimi pa je največje povpraševanje po Jurčičevih delih in podobnih. Knjižnica ima 72 rednih vpisanih bralcev, vendar bere knjige mnogo več ljudi. Prešernova družba beleži 68 naročnikov, če pa bi bil izbor knjig bližji bralcem in njihovemu okusu, bi bilo to število še večje.
Zato pa v Veržeju niso zadovoljni z obiskom kina, saj je bil lani povprečni obisk na predstavo 42 ljudi. Z ureditvijo nepravilnosti pri kinu in z boljšo reklamo upajo, da bodo stanje izboljšali, vendar si mnogo več obetajo od prihodnjega klubskega življenja, saj je v kraju učiteljica Cilka Žerdinova, ki je končala v Kopru tečaj za vodstvo klubov.	-bš-
Ali smo zanje dovolj poskrbeli?
SKORAJ NEVERJETNO: PERIFERIJA MURSKE SOBOTE SE ZARES KONČUJE NA JANŽEVEM VRHU, V ŠALOVCIH, NA HOTIZI IN V PROSENJAKOVCIH — DELAVCI SE VOZIJO V SLUŽBO S KOLESOM TUDI PREKO 30 KM. KOLEKTIVI IN SINDIKALNE PODRUŽNICE DAJEJO POSOJILA ZA NAKUP MOPEDOV, KOLES IN DOGRADITEV ZASEBNIH HIŠ — DRUŽBENA PREHRANA V OKVIRU STANOVANJSKE SKUPNOSTI V MURSKI SOBOTI ŠE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE — ČEDALJE BOLJ V OSPREDJU ORGANIZIRAN PREVOZ DELAVCEV Z AVTOBUSI — ZAKAJ PONEKOD SKRB ZA ZAPOSLENE NE PRIDE DO IZRAZA?
Naše okrajno središče v zgodnjih jutranjih urah. Luči na ulicah razlivajo medlo svetlobo, spolzka cesta, gosta megla in mraz pa opominjajo, da smo sredi zime. Drug za drugim se peljejo delavci na kolesih, zaviti. . . Vi-
deti je le migljajoče silhuete, tu in tam je slišati nekaj besed, nato pa se silhuete porazgubijo po stranskih ulicah. O kom pravzaprav govorimo? Mnogo jih je, preveč, da bi lahko vse predstavili v tako kratkem sestavku.
Vilma Kološeva, šivilja iz Sebeborec, je ena izmed njih Zaposlena je v tovarni »Mura«. Vsak dan se pelje na 11 kilometrov oddaljeno delovno mesto. Kako dolgo že traja to! Človek se v začetku stežka sprijazni, nato pa mu skoraj preide v navado. Ko ima dopoldansko izmeno, mora vstati že navsezgodaj, kajti službe ne sme zamuditi. Kadar pa
dela popoldne, je hujša pot ponoči domov. Tudi mož je v službi v M. Soboto medtem pa ju doma pri sorodnikih čaka mali sin Branko. Moral se je navaditi na odsotnost staršev. Morda pa vse to ne bo trajalo
tako dolgo, se tolažijo. Doslej sta z možem poskušala najti stanovanje kje v bližini, sama pa je v podjetju vložila prošnjo za stanovanje. Enkrat so ji že skoraj dodelili stanovanje. toda ... Pohištvo, ki sta ga z možem kupila na kredit,
mora čakati, dokler ne dobita stanovanja. Morda pa bo prišel tisti težko pričakovani trenutek kar iznenada ...
Predstavili smo samo enega izmed vsakodnevnih potnikov Ni osamljena. Mnogo je takih. Preveč, da bi lahko vsi dobili stanovanja. V osmih večjih soboških podjetjih je zaposlenih kar 454 delavcev in uslužbencev, ki se vozijo v službo s kolesom od 5 do 10 kilometrov. 253 pa se jih vosi tudi preko 10 kilometrov. Najdemo pa seveda še nekaj takih, ki se vozijo s kolesi tudi čez 30 kilometrov oddaljenih krajev. nekaj pa jih hodi tudi do 5 kilometrov peš. In to pot je treba napraviti vsak dan, neglede na to kakšno je vreme. Človek je v takem primeru utrujen že ko pride do delovnega mesta in takrat je pred njim še cel delovnik ter pot domov. Kako naporno je vse to...
In prav tu moramo vprašati, kako skušajo posamezni kolektivi omiliti take primere. Ponekod so se za to resno zavzeli. Tako na primer v Tovarni mlečnega prahu. Tovarni mesnih izdelkov in v Pomurskem tisku dobiva večina
zaposlenih tople malice po minimalnih cenah, v zadnjem času pa se na družbeno prehrano resno pripravljajo tudi v tovarni »Mura«.
Ker kolektivi ne morejo zagotoviti toliko stanovanj, kot imajo prošenj, ali pa prošenj sploh ne sprejemajo, so nekatere sindikalne organizacije najele potrošniške kredite za nakup mopedov za delavce ki se vozijo iz oddaljenih krajev. Tako so kupili v Tovarni mlečnega prahu doslej 7 mopedov, v podjetju »Obrtnik«
5, za člane kolektiva tovarne Mura« pa imajo naročenih 26 mopedov in nad 20 koles, medtem ko je na ta način kupilo nova kolesa že nad 100 zaposlenih. Na podobne nakupe se pripravljajo še v nekaterih drugih podjetjih.
Kot že rečeno, imajo podjetja za gradnjo stanovanj, z ozirom na potrebe, premalo sredstev, zato so ponekod delavski sveti odobrili posojila graditeljem zasebnih hiš, ki so sredi gradenj, da bi na ta način omilili stanovanjsko stisko. Tovrstna posojila so med drugimi dodelili tudi v Tovarni mesnih izdelkov. Tovarni
(Nadaljevanje na 6. strani)
V abratu lahke konfekcije pri »Muri«
Ekonomska in ne administrativna pot
(Prenos s 1 strani)
nista nikoli pomenila bogataša. In tako je tudi v primeru trgovine. Z združevanjem manjših podjetij, s čemer se dejanske zmogljivosti trgovine ne spremenijo, ni moč pričakovati njenega razvoja. Zato bo treba ubrati drugo pot. pot, ki jo narekuje ekonomika.
Vse dosedanje spremembe v trgovini, ki so bile največkrat izvedene administrativno, so tudi negativno vplivale na razpoloženje zaposlenih, kar se je kazalo v slabšem delovnem poletu, v slabšem odnosu trgovskih delavcev do potrošnikov in v zmanjšanih pravicah ter odgovornosti organov upravljanja v trgovini. In to slabo plat si lahko obetamo tudi poslej, če ne bo združevanje zastavljeno drugače.
Nosilci razvoja ekonomsko močne in moderne trgovine morajo postati predvsem trgovska podjetja sama. Zato pa jim je treba priznati enakopraven položaj z drugimi gospodarskimi organizacijami, ustvariti pogoje. v katerih bodo lahko poslovala po zakonu ponudbe in povpraševanja in si tako ustvarjala sredstva za nadaljnji razvoj. Komune kot temeljno politično-teritorialne enote, morajo predvsem skrbeti za razvoj trgovine na svojem območju, in sicer ne z administrativ. vmešavanjem, temveč tako, da bodo pripravljena tudi investirati svoja sredstva na to področje, to dejavnost usmerjati in prispevati k razvoju močnih trgovskih podjetij.
Na občnem zboru je bilo torej rečeno, na potrebnega napredka ne bo mogoče doseči samo z reorganizacijami in drugimi administrativnimi posegi, temveč da je treba tudi pri razvoju te dejavnosti, izhajati predvsem iz njenega dejanskega družbeno-ekonomskega položaja.
P. D.
OSEM TRGOVSKIH PODJETIJ
(Prenos s 1. strani)
vov za konkurenčnost v cenah in drugih poslovnih pogojih (konkurence v mejah občine namreč ne bodo imela), vendar pa bo moč tudi ob takih pojavih ustrezno ukrepati: s posredovanjem drugih trgovskih podjetij na teh območjih brez gmotne škode za posamezne komune. Za tako posredniško vlogo bo v Pomurju prav gotovo najbolj usposobljeno grosistično-detajlistično trgovsko podjetje »Potrošnik«.
Z reorganizacijo trgovskega omrežja sicer nismo dosegli specializacije trgovskega poslovanja po ustanovljenih večjih trgov, podjet-
jih, vendar pa bodo specializacijo uresničili v skladu s potrebami znotraj teh podjetij. Za pričakovani uspeh decentralizacije je izredno pomembna uveljavitev ustreznega sistema delavske samouprave v ustanovljenih podjetjih. To samoupravo bo potrebno tudi decentralizirati na ekonomske in druge poslovne enote. Od novih trgovskih podjetij pa tudi pričakujejo večje razumevanje za pridobivanje strokovnega kadra, saj je bila skrb za štipendiranje dijakov na višjih šolah v dosedanjih trgovskih podjetjih močno zanemarjena, čeprav je znano, da so višji strokovni kadri zelo potrebni tudi v naši trgovini. Pričakovati je, da ne bo dolgo ostalo samo pri osmih štipendistih, ki jih sedaj plačuje okrajna trgovinsko-gostinska zbornica za potrebe trgovskih podjetij v svojem okolišu.
-sk
VEČJA KOLEKTIVNOST
(Prenos s 1. strani)
delovanju mladinske organzacije na učiteljišču, saj nam ne more biti vseeno, kakšnega prosvetnega delavca nam bo že jutri dal ta učni zavod Tudi v naših gospodarskih organizacijah se mladina še ni dovolj uveljavila kot nosilec naprednih teženj in prizadevanj. Na letnih mladinskih konferencah je bilo razen nekaterih izjem — n. pr. ljutomerski MARLES čutiti, da je pri mladini še vedno prisotna bojazen pred zamero, če je potrebno odkrito spregovoriti o nekaterih bolečih problemih v proizvodnji in sploh o odnosih v kolektivu. Analiza v neki večji soboški gospodarski organizaciji kaže, da imajo nekateri vodilni strokovnjaki in preddelavci tehnokratsko in večkrat tudi brezdušen odnos do mladine in ostalih zaposlenih v proizvodnji, odnos brez družbeno izoblikovanega čuta do svoje okolice in bo zato potrebno posvetiti prvenstveno skrb družbeni vzgoji tega vodečega kadra, če hočemo doseči, da se bodo tudi mlada proizvajalci lahko bolj ustvar-
jalno vključili v upravljanje podjetja.
Posebno živahna je bila tudi razprava o tem, ali se naj mladina vključi v aktivno delovanje mladinske organizacije tam. kjer dela, ali pa tam kjer živi. Mneja so bila sprva dokaj različna, vendar pa se je naposled izoblikovalo stališče, da je potrebno osredotočiti delo mladine v naše gospodarske organizacije, kjer se že bije odločilen boj za zmago osnovnih smotrov našega delavskega upravljanja z vključevanjem neposrednih proizvajalcev v odločanje pri delitvi dohodkov podjetij. Mladinska organizacija namreč mora za mladino, ki vse bolj zapušča podeželje in se vključuje v našo industrijo, saj je to pozitiven proces, ki ga je potrebno samo pospeševati. Sicer pa se naj delavska mladina vključuje tudi v družbeno dogajanje krajev, kjer živi, predvsem z vključevanjem in vplivom v raznih družbenih organizacijah in društvih na podeželju. Delovanje mladinskih organizacij na podeželju pa tudi ne kaže več drobiti na manjše kraje, marveč ga je
potrebno osredotočiti predvsem na sedeže krajevnih skupnosti, saj je delovanje LMS na našem podeželju končno del splošnega družbenega dogajanja in prizadevanj.
V naših mladinskih vodstvih bo potrebno dokaj spremeniti tudi sistem dela. Doslejšnje izkušnje namreč kažejo, da je bilo v njihovem delovanju premalo kolektivnosti, kar pomeni, da je bilo glavno breme samo na sekretariatih, medtem ko so se izvoljeni plenumi le občasno sestajali in so se čutili premalo odgovorne za konkretno delo na terenu. Odtod tudi premajhna učInkovitost pri njihovem dosedanjem vodstvenem poslanstvu.
Na plenumu so dokaj kritično obravnavali dosedanje delovanje mladinskih organizacij v Pomurju, čeprav še to ne pomeni, da ni bilo v tem delovanju tudi pomembnih uspehov. Kritična razprava bo prav gotovo pripomogla, da bodo ti uspehi v prihodnosti še večji.	-sk
2
POMURSKI VESTNIK, 18. JAN. 1962
PRITISK NA ZAVEZNIKE
TEŽAVE BRITANSKE IN AMERIŠKE PLAČILNE BILANCE — ZAHODNA NEMČIJA NAJ BI POMAGALA — MACMILLANOV OBISK V BONNU — RAZGOVORI KENNE-DY-ERHARD — MANEVRI S SOVJETSKO SPOMENICO
Bonnska diplomacija je spet v ofenzivi. Že pogled na tri pomembne dogodke v teh dneh — obisk britanskega premiera Macmillana v Bonnu, objava sovjetske spomenice Zahodni Nemčiji in razgovori gospodarskega ministra Erharda z ameriškim predsednikom — govore o tem, čeprav posegajo na prvi hip v različna področja.
Britanski premier je v razgovorih s kanclerjem Adenauerjem obravnaval predvsem vključitev Anglije v skupno zahodno tržišče ter prispevek, ki ga bo Nemčija dajala za vzdrževanje britanskih čet na njenem ozemlju. Kaže, da je Bonn pripravljen plačati le 60 do 65 odst. teh stroškov. Na splošno pa izjavlja, da je pripravljen kriti neugodno britansko plačilno bilanco s tem. da bi v Angliji kupoval več orožja, da bi pošiljal v Anglijo svoje enote na urjenje in da bi pomagal pri raznih preiskavah vojaške narave, posebno pri proizvodnji orožja.
Britanski predsednik je potemtakem prišel pravzaprav moledovat za zahodnonemško uvidevnost. Seveda so se v razgovorih tudi dotaknili evropskih in svetovnih vprašanj, pri čemer je znova prišlo do očitnih nesoglasilj. Britanska politika »pomiritve z Moskvo«Bonnu ni všeč.
Predsednik ZDA Kennedy je skušal v razgovorih s podkanclerjem Erhardom doseči, da bi Zahodna Nemčija bolj sodelovala pri pomoči nerazvitim deželam v Aziji in Afriki. V Washiingtonu so tako pomoč obljubili iz želje, da bi si pridobili naklonjenost pred kratkim osvobojenih narodov ter tako onemogočili
kakršne koli uspešnejše posege sovjetske diplomacije.
Toda ZDA hudo muči primankljaj v plačilni bilanci. Vse večje obremenitve pod »nekomercialnimi pogoji« bi ta položaj še bolj otežkočile. Na drugi strani je zahodnonemško gospodarstvo pričelo uspešno ekspanzijo. Zato je Kennedy v razgovorih z zahodnonemškim gospodarskim ministrom zahteval, naj bi se Nemčija bolj vključila v pomoč slabo razvitim ter tako razbremenila ZDA in ostale zahodne zaveznike.
Znano je, da je Zahodna Nemčija sicer prevzela nase določene obveznosti, vendar je to še daleč premalo za njene možnosti. Na drugi strani so nemška posojila izključno komercialne narave, se pravi kratkoročna in povezana z razmeroma visoko obrestno mero.
In še nekaj žuli ZDA. Vedno več ameriškega kapitala odteka v Zahodno Nemčijo ter s tem krepi zahodnonemški gospodarski potencial, pri čemer izkorišča tudi v primerjavi z ZDA ceneno delovno silo in pa večje možnosti za poseg na tuja, posebno afriška in azijska tržišča.
Bonnska diplomacija izkorišča trenutne tegobe Velike Britanije in ZDA za to, da laže operira s svojimi »hladnimi odnosi« do SZ.
Ta je z nedavno spomenico skušala nekako »prebresti dosedanje težave« v zahodnonemško-sovjetskih odnosih in pozvala Adenauerjevo vlado, da bi razvili tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju, obenem pa opozorila na »neiskrenost« zahodnih partnerjev do Nemčije, katere se boje zaradi gospodarske ekspanzije.
Spomenico so objavili v Bonnu, kot pravijo, iz »strahu pred najrazličnejšimi očitki zahodnih zaveznikov, češ da spet počenjajo določene stvari na lastno roko« — V resnici pa gre za pritisk na Zahodne zaveznike, če bi ti po naključju nasprotovali Adenauerjevim zunanjepolitičnim tezam v odnosu na Berlin in nemško vprašanje. (Saj jim neposredne razgovore celo ponujajo v Moskvi!) Nič čudnega ni, če so vzhodnonemške oblasti ponudbe sovjetske vlade Bonnu sprejele precej hladno . . .
Adenauer — spletke ali metoda?
Tako se križajo interesi v Kongu
DOBER KORAK V NOVO LETO
Ali bo novo leto prineslo spremembo v amerško-sovjetske odnose? Izjave vodilnih politikov sicer mnogo obetajo, toda ali ne morda samo za izjave v sentimentalnem novoletnem razpoloženju?
Veleposlanec ZDA Thompson je na samo Novo leto obiskal sovjetskega zunanjega ministra Gromika in se z njim dalj časa menil o odnosih Vzhod-Zahod. Takoj zatem je sklical sestanek veleposlanikov Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, s katerimi se je razgovarjal o svojih razgovorih. O tem je podrobneje poročal tudi svoji vladi.
Pričetek torej mnogo obeta. Thompsonovo »posredovanje« se nadaljuje. Takoj po sestanku z Gromikom je izjavil, da bodo razgovori, če bodo tudi naprej tako uspešni, pripeljali do konference zunanjih ministrov.
V Washiingtonu sicer pravijo. da trenutno še ni čas za sklenitev sporazuma s SZ. vendar se glede Berlina lahko domenijo o »modusu vivendi«. ki bi izhajal iz sedanjega položaja v mestu.
Kako je pravzaprav v Berlinu potem, ko so vzhodnonemške oblasti zgradile zid na razmejitveni črti med obema mestnima deloma in je prišlo do odprtih demonstracij tankov na obeh straneh?
Sodijo, da je sovjetska vlada po zaporu in preureditvi obmejnih in sektorskih dohodov v Berlin dosegla in ustvarila pogoje za utrditev Vzhod-
ne Nemčije in da v tem trenutku ne želi zaostriti berlinske krize. Zahod se je na drugi strani (razen bojevitežev v Bonnu) nekako pomiril z vzhodnonemško mejo v Berlinu. Moskva po mnenju zahodnih opazovalcev (tako sodi tudi veleposlanec Thompson) sedaj ne bo zahtevala, da je treba pravice do dostopa zahodnih čet v Berlin urediti z neposrednimi pogajanji z vzhodnonemško vlado. ZDA tudi ne bodo dvigale prahu v primeru, če bo SZ sklenila z Vzhodno Nemčijo posebno mirovno pogodbo.
To nekako pomeni, da sta obe strani nekako pripravljeni sprejeti sedanji položaj. Ta naj bi bil tudi izhodišče pogajanj. pri čemer si bo vsakdo prizadeval, da bi čimbolj utrdil lastne pozicije.
Žal pa Zahod ni povsem enoten o tem, kakšna naj bodo pogajanja z Moskvo. In to notranje nesoglasje so še bolj vznemirile vesti, da se je zahodnonemški veleposlanec Kroll 27. decembra menil s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Na Zahodu so nekateri zagnali krik, da se bonnska vlada »za hrbtom« pogaja z Moskvo. Nemški liberalni krogi pa v tej zvezi opozarjajo, da nekdo na Zahodu želi, da bi Krolla odstranili. Ne smemo pozabiti, da je
ta pokazal precej gibčnosti v posredovalnih poslih že poprej in da je zahodnonemška vlada morala celo izjaviti, da je včasih ravnal — na lastno pobudo.
Bonnska vlada je tudi dolgo molčala, da so Krollu izročili daljšo spomenico, vendar o njej za sedaj še molče. Spet so nastala sumničenja, čemu je zahodnonemška vlada o tem tako dolgo molčala. Vendar trenutno samo razglabljajo o tem, kaj se utegne skrivati za to »zahrbtnostjo«. Verjetno gre samo za določene predloge o nemškem in berlinskem vprašanju, ki jih kaže temeljito proučiti . . .
Po sledovih eksplozij plastičnih min v Franciji in Alžiru
OAS - PROFAŠISTIČNA ZAROTA
Podtalna francoska armada, ki z grozilnimi pismi in izsiljevanji, atentati na vodilne predstavnike meščanskih demokratičnih krogov in levice in eksplozijami min na javnih mestih vliva strah francoskemu prebivalstvu v metropoli ter domačinom v Alžiru, je vse bolj napadalna. Uradni Pariz sicer obljublja odločen boj proti brezzakonju, vendar je doslej vse to ostalo samo na papirju. Še več! Policija onemogoča javne demonstracije tistih krogov, ki zahtevajo konec OAS-ovskih izzivanj in nasilja.
Nobenega dvoma ni več, da je podtalna vojska udarna sila skrajno desničarskih in fašističnih krogov in da je prerasla v pomemben družbeni
činitelj v Franciji. O njej vsakodnevno piše francoski in tuji tisk. V Alžiru takorekoč nadzira posamezna mesta in območja, prav domače se počuti tudi v Franciji.
KDO STOJI ZA PODTALNO ARMADO?
OAS si je prizadevala in si še prizadeva, da bi svoje delovanje in organizacijo zavila v pajčolan skrivnosti. Na drugi strani želi, da bi prišle na dan one podrobnosti, ki vzbujajo med javnostjo strah. Pri tem je imela tudi precej uspeha. Tudi danes nihče ne ve o dejanski moči podtalne organizacije. O njej samo domnevajo.
Kaže, da je njena udarna moč tako kakor poprej v Alžiru, saj oblasti tod nimajo tolikšne moči kakor v metropoli. Tu so razen tega francoski doseljenci-koloni, ki so nezadovoljni z de Gaullovo politiko o samoodločbi alžirskega naroda. Na drugi strani se boje za svoj privilegiran položaj v primeru, da Alžir zares postane neodvisna država.
Prav zaradi tega skuša OAS prikazati svoj »boj« kot edini izhod, da bi »rešili francosko prebivalstvo v Alžiru« in »francoski Alžir«.
Voditelji in organizatorji tega gibanja so znani po svoji dejavnosti že pred upostavitvijo tako imenovane Pete francoske republike, saj so se že 1. 1958 vsilili kot eden usodnih vzvodov pri rušenju stare in ustvarjanju fiziognomije novi republiki. Eliten del izhaja iz armade, sestavljene iz častnikov, ki se nikakor ne morejo pomiriti z zatonom imperija (general Salan) ter častniške »mladine« tipa Challe in Massigny, ki jo je politično »vzgojila« dolga kolonialna vojna, polna porazov in pogubnih vplivov za francosko demokracijo.
VOJAŠKI KADRI -HRBTENICA
Vojaški kadri predstavljajo potemtakem hrbtenico organizacije. kakor so jo predstavljali v znanih dogodkih l. 1958,
1960 in 1961 ob poizkusih državnega udara. Brez dvoma je njihova vloga porasla v letih 1958—1961, saj so dogodki okrog zarot proti de Gaulla pokazali, da je le taka oblika »boja« uspešna.
Vendar bi bilo napak, če bi vso francosko desnico v enaki meri povezovali z OAS. Medtem ko francoski koloni v Alžiru dajejo svoje aktiviste tej organizaciji, celo del vodilnega kadra, pa predstvalja desnica v metropoli v glavnem vlogo priveska, ki zaradi svoje lastne slabosti nastopa v tuji vlogi. Verjetno je pomembnejša vloga desnih sil doma v tem, da dajejo gospodarsko pomoč (predstavniki velikega kapitala!). Na drugi strani nam govori akcija prisilnega obdavčevanja o nasprotnem: da namreč prostovoljcev ni kdo ve koliko oziroma da njihova pomoč še zdaleč ne zadošča.
In kakšni so načrti organizacije »podzemlja«? Odgovor na to vprašanje predstavlja največjo skrivnost. Kaže, da prevladujejo v sami organizaciji različna mnenja. Eno izmed kril, kateremu je pripadal Laguaillard, je bilo za odločne nasilne akcije, t. j. za neposreden pohod na oblast, medtem ko je Salanova skupina »ohranila« daljšo pot, četudi verjetno z istimi smotri. V Franciji
prevladuje mnenje, da OAS pripravlja strmoglavljenje de Gaulla (o tem organizacija tudi odprto govori!), da bi prevzela oblast. Gre torej za neke vrste profašističnega režima.
In prav to prepričanje meče sence na vso francosko politično življenje. Resnico, da se de Gaulle obotavlja in noče pohiteti z rešitvijo alžirskega vprašanja, čeprav je v bistvu popustil Alžirski fronti nacionalne osvoboditve v najpomembnejših vprašanjih, pripisujejo njegovemu strahu pred reakcijo OAS. Ukrepi, ki so jih storile doslej policijske oblasti proti tej organizaciji, bi lahko bili mnogo drastičnejši, če pred sedanjim francoskim režimom ne bi bili dve neznanki:
— kakšna je dejanska opredelitev policijskih sil in
— kako bi v danem trenutku reagirala vojska, kako novačeni vojaški krogi in kako slednjič ljudje v današnji vladi?
NEODLOČNA LEVICA IN VLADA
Sam režim ne gleda navdušen aktiviziranje profašističnih sil. o čemer zelo prepričljivo govore represalije proti nedavnim protifašističnim demonstracijam. Režim še boji podtalne organizacije, obenem pa tudi protifašističnih sil, zato predstavlja ranljivo točko današnje Francije. Vendar levica ni dovolj strnjena, razen tega počasi sklepa in ne želi odločne je vplivati na dogodke V tem je njena poglavitna hiba. Vsi ti elementi ženejo vodo na mlin OAS kot utelešeno vojaško, desničarsko in profašistično zaroto.
  UPOR V BAJI
Na novega leta dan je svet pretresla novica, da se je v portugalskem mestu Baji, IVO km južno od Lizbone, uprla skupina vojakov in civilistov in napadla tamkajšnjo vojašnico. Vodil jih je kapetan Gomes. ki je bil eden protivladnih kandidatov na zadnjih volitvah in kot tak pridobil precejšnjo priljubljenost.
— Vlada je poslala v mesto vojaške okrepitve in upor zadušila Upornike bo postavila pred sodišče, sicer pa je uvedla pripravno stanje. Podrobnih poročil o razvoju položaja ni. ker jih portugalske oblasti cenzurirajo. Kaže, da je prišlo do uporov tudi po drugih krajih. Značilno je, da je kapetan Galvao, ki se je proslavil z začasno »zaplembo« ladje »Santa Maria«  izjavil, da pomeni osvoboditev Goe in ne-
davni upor pričetek Salazarjevega konca in da bo Portugalska še letos svobodna.
Nič čudnega ni, če portugalski tisk piše. da so upor v Baji zanetili — komunisti. Tistim, ki gredo molče mimo nezadovoljstva z vladno zunanjo in notranjo politiko, morajo poiskati nekakšnega grešnega kozla, da bi nanj zvalili vse mogoče obtožbe. Zunanji svet pa ocenjuje dogodke v Baji
(Nadaljevanje na 7, strani)
Leto in pol zapora
 za nečloveško dejanje
Pred nekaj dnevi je bila na Okrožnem sodišču v M. Soboti končana razprava zoper obdolženca Ludvika Cmora, kleparja v podjetju »Panonija« in Jožeta Cipota, mizarja pri »Ledavi«, oba iz Murske Sobote, ki sta oktobra lani zakrivila nečloveško dejanje — na soboškem in rakičanskem pokopališču sta podirala spomenike.
Ludvik Cmer in Jože Cipot sta dne 28. oktobra lani šla na obisk k prijatelju v Rakičan, pri katerem so omenjenega dne stiskali grozdje. Ko sta se v nočnih urah, istega dne, nekoliko vinjena vračala domov v Mursko Soboto, sta se ustavila na pokopališču v Rakičanu in razdejala 21 grobov, nato pa še na pokopališču v M.
Soboti, kjer sta uničila 6 grobov.
Obdolženca sta se zagovarjala. da se svojega dejanja nista zavedala, ker sta bala popolnoma vinjena. Priče so na obravnavi izjavile, da sta bila sicer res vinjena, vendar ne tako. da se svojega dejanja ne bi mogla zavedati. Obdolženca sta se nadalje zagovarjala, da
sta pri dejanju drug drugega vzpodbujala, češ kateri si upa na pokopališče ali celo podirati spomenike. Na obeh pokopališčih je bilo ugotovljene za okrog 500 tisoč dinarjev škode.
Okrožno sodišče v Murski Soboti je oba obdolženca obsodilo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje lastnine in kaznivega dejanja oskrunitve grobov na 1 leto in pol zapora. Kot olajševalno okolščino je sodišče upoštevalo predhodno nekaznovanost obdolžencev, pri Cipotu družinske razmere in ker sta izjavila, da bosta nastalo škodo povrnila.
Sodba še ni pravnomočna.
-ml
 ŠE K VANDALIZMU
Dobra dva meseca je tega, kar smo bili priča dejanju, za katerega pravzaprav ne najdemo pravega izraza. Vsi, ki so bili posredno ali neposredno prizadeti — neprizadetih ob takem dogodku sploh ne more biti — so označili oskrunitev rakičanskega in soboškega pokopališča v noči od 28. na 29. oktober kot skrajni vandalizem. ki ga ni moč upravičiti z nobeno pijanostjo. Po zaslugi pristojnih organov so bili krivci postavljeni pred sodišče.
Toda to še ni dovolj. Pred približno štirinajstimi dnevi je
neki Stefan Car, zaposlen kot električar v Hrastniku, ponoči podrl na- salamenskem pokopališču 22 kamnitih in marmornatih ter 19 lesenih križev in spomenikov. Storilec je krivdo priznal in se bo prav tako kot prva dva zagovarjal za svoje dejanje pred sodiščem.
Vsi ti dogodki pa so — kakor je to pogostokrat — dali povod redkim posameznikom, da speljejo vodo na svoj mlin. Brez vsakih dokazov so širili tudi vesti, da so to storili komunist. Vsak pa, kdor hoče
razumeti naš družbeni sistem, ve, da je spoštovanje mrtvih in s tem odnos do mesta kjer so pokopani, eden bistvenih elementov socialistične etike in morale.
Razvoj dogodkov, ki so našli epilog za prvi primer pred nekaj dnevi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti je pokazal, da je vsa naša javnost obsodila to nečloveško dejanje in da je kazen, ki je bila izrečena za tako barbarstvo, vsekakor premila.
POMURSKI VESTNIK, 18. JAN. 1962
3
  DELEGATI ZA 7. KONGRES LMS O PROBLEMIH MLADINE
VRZEL V IZOBRAŽEVANJU MLADIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV Delegat Franc Grah iz Gorice pri Puconcih dela doma na posestvu in ob tem pridno sodeluje tudi v klubu mladih proizvajalcev. V predkongresnem intervjuju smo mu zastavil dve vprašanji:
Kaj menite o delu mladih kmetijskih proizvajalcev? »Klubi mladih proizvajalcev imajo skoraj v vseh primerih nekaj zemlje. Menim, da je v prvi vrsti njihova naloga, da te površine obdelujejo vzorno. Razen praktičnega dela pa bo potrebnih v bodoče več predavanj, na katerih se bodo lahko seznanili s sodobno kmetijsko proizvodnjo in še z marsičem drugim, kar jih zanima. Skoraj povsod pa ugotavljajo, da je nastala po ukinitvi kmetijsko gospodarskih šol nekaka vrzel. To bo potrebno izpopolniti zlasti s predavanji ali pa morda s seminarji. Tako izobraževanje bi bilo potrebno za vse mladince in mladinke, ki ostajajo po končani osemletni šoli doma na posestvu.«
Ali so dohodki mladinskih aktivov in klubov pravilno izkoriščena? »Domala vsi mladinski aktivi, oziroma dosedanji aktivi mladih zadružnikov, so si s svojim delom zaslužili precej denarnih sredstev. V večini primerov so le-te pravilno usmerili. Namenili so jih za dograditev vaških domov, za nakup televizorjev ali podobne opreme. Se pravi, da so prispevali k razvijanju klubskega in zabavnega življenja, ki je povsod zelo potrebno. Res pa je, da posamezni
aktivi ali klubi niso izkoristili vseh možnosti, da bi čimprej zasnovali vaške klube.«
PREMALO VZGOJNIH
KADROV
Peter Fridau, predsednik Občinskega mladinskega komiteja v Gornji Radgoni nam je o političnem-ideološkem izobraževanju mladih družbenih delavcev v radgonski občini povedal naslednje:
»Politično-ideološko izobraževanje mladih družbenih de-
lavcev v naši občini ni doseglo takega uspeha, kot smo ga pričakovali. Vzroki za to so med drugim bili pomanjkanje vzgojnih kadrov in premalo vloženega truda in prizadevanja za to vrsto izobraževanja mladih ljudi.
Za letošnje leto pa je komisija za idejno-vzgojno delo dobila nekaj napotkov za politično-ideološko izobraževanje mladine. Program zajema načrtnejšo obliko izobraževanja, katerega izvajamo preko mladinske politične šole, klubskih razgovorov, raznih krožkov, kakor tudi preko raznih predavanj, katere uveljavljamo zlasti v tistih krajih, kjer mladini ni dana možnost obiskovanja mladinske politične šole.
Vse te oblike dela se bodo še tekom leta izpopolnjevale tako, da lahko pričakujemo, da bo končna ocena mnogo boljša kot je bila lanska.«
MLADINI JE TREBA
NAJTI ZAPOSLITEV
V DOMAČI OBČINI
Delegat za kongres LMS Janez Kološa, ki je v Čepincih zaposlen kot traktorist, nam je povedal nekaj o problematiki mladinskega dela na Goričkem.
»Tudi pa Goričkem imajo mladinski aktivi težave pri delu zaradi odhajanja svojih članov na sezonska dela. Zaradi tega kajpada delo aktivov zaživi samo v poznih jesenskih in zimskih mesecih, medtem ko poleti aktivno dela le nekaj članov, ki pa so precej obremenjeni z delom na posestvu ali službenem mestu. To je tudi eden glavnih vzrokov, da aktivi mladih zadružnikov v goričkem predelu niso pokazali doslej večje aktivnosti. Lani je na primer neki aktiv prevzel v oskrbo sadovnjak s podkulturami in je med letom zaradi pomanjkanja članov skoraj zašel v resne težave. K sreči so situacijo potem rešili z zadružnimi stroji.
Menim, da bomo v petrovsko-šalovski občini tudi v tem pogledu kmalu zboljšali sedanje stanje. V mislih imam namreč zaposlovanje mladine na območju občine. V tem po-
gledu smo zabeležili velik napredek, posebno še z gradnjo raznih delavnic in obratov. To pa je hkrati zelo primerna pot
za odpravljanje sezonstva.«
Tovariš Janez nam je v razgovoru nato še povedal, da bi bilo potrebno tudi na Goričkem začeti v večji meri razvijati, oziroma uvajati klubsko življenje in dajati primerno mesto predavanjem in izobraževalni dejavnosti na splošno.
PREMAJHNA POZORNOST
MLADIM SEZONCEM
Tudi delegat Peter Panič, miličnik iz Šalovec, je v našem predkongresnem pogovoru povedal nekaj besed o mladini, ki odhaja na sezonska dela. Dejal je, da so taki mladinci v času sezonskega dela popolnoma odrezani od mladinskih aktivov. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno, bodisi preko okrajnega alt ob-
činskih komitejev poskrbeti, da bi se taki mladinci vključili v aktive, ki obstojajo v bližini kraja njegove sezonske zaposlitve. Če pa že to ni mogoče, pa bi bilo potrebno kako drugače vzdrževati stike med aktivom in njimi.
»Prepričan pa sem. da se bo število mladih, ki odhajajo na sezonsko delo, todi v petrovsko-šalovski občini kmalu zmanjšalo, saj je vsako leto več zaposlitve doma. Sedaj imamo na območju občine 648 mladincev in mladink, od tega jih je tu zaposlenih že 97, to število pa se še povečuje. Te ugotovitve kažejo, da delo aktivov kljub še precejšnjemu številu sezoncev tudi v poletnih mesecih ne bi smelo docela zamreti. V zimskih mesecih bi bilo potrebno uveljavljati zlasti izobraževalno in klubsko dejavnost, v poletnih in jesenskih mesecih pa bi morala mladina več delati tudi na telesnovzgojnem področju.«
USTANAVLJANJE KLUBOV IN POMANJKANJE
PROSTOROV
Marija Kovač, trgovska pomočnica iz Cankove, je ena najaktivnejših mladink. Ker v mladinskem aktivu dela največ na področju klubskega življenja, smo jo, kot delegatko za kongres LMS zaprosili, naj nam nekaj pove o uveljavljanju klubov in o težavah, ki so s tem v zvezi.
Ni mi menda potrebno poudarjati, da je glavni vzrok za tako počasno razvijanje klubskega življenja po vaseh, pomanjkanje primernih prostorov, V največ primerih se klubsko delo poraja v gasilskih domovih, kjer pa je največkrat na razpolago le po en prostor. In če dodam, da ta prostor uporabljajo še za sestanke, plese in podobno, potem je razumljivo, da ta dejavnost ni mogla bolj zaživeti. Menim pa, da se da tudi v takih situacijah razviti precej pestro klubsko življenje. Potrebno bo pač napraviti nekakšen razpored za televizijske programe, za predavanja, za šahiranje, branje in podobno. To je namreč ob sedanjem pomanjkanju prostorov edini primeren izhod Dodati pa moram, da je ob takem delu potrebno skladno delo vseh vaških organizacij.
Na Cankovi imamo na videz dovolj prostorov, vendar v resnici še zdaleč ni tako. V enem samem prostoru imamo knjižnico in čitalnico, v njej se zbirajo hkrati šahisti, poslušalci radia in pa seveda tisti, ki prebirajo časopise. Pravi živžav je in zares je zadnji čas. da tudi tu napravimo razpored.«
Toliko nam je povedala o ustanavljanju klubov delegatka Marija Kovač iz Cankove. Ob koncu pa je še dodala, da klubi ne bodo smeli služiti samo mladini, ampak tudi članom drugih organizacij.
TRIJE PROBLEMI
Marija Marič iz Gradišča se na soboškem Učiteljišču pripravlja za učiteljski poklic. Kljub temu pa še vedno najde dovolj časa za delo s kmečko mladino v svoji okolici in
priznati moramo, da tudi precej pozna njene probleme. O treh nam je tudi spregovorila!
»S kmečko mladino je precej težje delati kot s šolsko. Osnovni problem je pomanjkanje mladinskih aktivistov iz vrst podeželske mladine. Za vzgojo tega kadra bomo morali v prihodnosti storiti mno-
go več. če hočemo, da bomo povečali aktivnost mladinskih organizacij v naših vaseh. Velik problem v našem okolišu so tudi prostori, v katerih naj bi se naša mladina sestajala in izobraževala. Mladina mora gostovati večinoma v za-
sebnih hišah in je vprašanje, kako naj uspešno deluje tam, kjer ima še vedno opraviti z zaostalostjo nekaterih vaščanov. Pri nas v Gradišču imamo zadružni dom, ki pa služi povsem za druge namene: v večji dvorani ima zadruga umetna gnojila, v sejni dvorani pa proso. Mladina pa ima ob tem resen problem, kje bo nastopila z igro, ki jo bo naštudirala v teh dneh! Na tem področju bi vsekakor moralo biti več razumevanja za potrebe in probleme vaške mladine, ki jo sicer zelo zanima izobraževalno delo, še prav posebno dovzetna pa je za kulturno in družabno življenje. Precejšnjo vrzel čutimo tudi v strokovni vzgoji kmečke mladine, ki ostaja doma. Tej mladini bi bilo vsekakor potrebno omogočiti dodatno strokovno izobraževanje s strokovnimi predavanji, občasnimi šolami itd. Saj kaže že dosedanja praksa, da so na primer šole za življenje zelo priljubljena oblika izobraževanja mladine in tudi odraslih. Toda če spet ne bi bilo problema s predavatelji, ki jih često ni na predavanja, pa zato zanimanje za to zvrst izobraževanja upada tudi pri mladini...«
Vijaki Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti so pridno pomagali pri urejanju šolskih prostorov
BESEDI O TURIZMU
Cilji in naloge, ki jih postavlja perspektivni program, zahtevajo ne le, da jih osvojimo, temveč predvsem to, da se potem v vsakodnevni praksi borimo za njihovo uresničevanje. Predloženi program je dokaj zahteven, optimističen, toda realen takrat, če bomo zastavili vse svoje sile za njegovo realizacijo, če bomo znali poiskati svoje lastne notranje rezerve in vse materialne ter druge sile, ki nam stojijo na razpolago.
Blagovni promet na področju skupnosti komun bo v prihodnjih štirih letih naraščal vskladno z razvojem proizvodnje in standarda. Notranji blagovni promet, ali domača potrošnja, pa je odvisen predvsem od realne politike cen in osebnih dohodkov na območju okraja. Oboje mora biti v skladu z jugoslovansko ekonomsko politiko. Če še danes lahko izkoriščamo ceneno delovno silo, zlasti velja to za manj e gospodarske organizacije, bo to že jutri nemogoče. Zato moramo modernizirati našo gospodarstvo, vpeljati modernejše tehnološke procese in moderni sistem delitve osebnih dohodkov. Glede osebnih dohodkov moramo zasledovati slovensko povprečje, akumulacijo pa lahko v pretežni meri vlagamo v razširjeno reprodukcijo, ker nimamo tako skutnih stanovanjskih problemov kot v večjih industrijskih centrih. Večji razmah gradnje stanovanj bo nastal šele v prihodnjem obdobju, ko bodo po tem programu realizirane investicije dajale novo vrednost. Vzporedno z modernizacijo proizvodnje moramo na širši osnovi kot doslej šolati in vzgajati kadre. Za nove kadre pa moramo imeti tudi stanovanja, zato se mora sedanji tempo izgradnje stanovanj nekoliko povečati, vendar ne več kot je neobhodno potrebno.
Program prvotno postavlja vlaganja v industrijo in kmetijstvo. Nadaljevati moramo začeto izgradnjo predelovalne industrije na temelju domačih surovin. Tudi di-
ferencialna renta bi lahko bila naša, če bomo usposobili trgovsko mrežo in gospodarstvo. Na področju trgovine moramo na ekonomskih osnovah ustvariti močnejša podjetja. Taka podjetja bodo sposobna, da širše zajemajo diferencialno rento in da akumulirajo. Taka podjetja naj razčistijo tudi probleme podeželske trgovine, ki životari in ki tako po svoji obliki, kakor po vsebini zaostaja in prihaja v nasprotje s sodobnim, socialističnim pojmovanjem gospodarstva. Združevanje trgovine naj ne motijo meje občin in okraja, trgovina se mora ne glede na te meje organizacijsko in gospodarsko razvijati čim širše.
Turizem je pri nas panoga, ki se še komaj bori za sodoben razvoj. Potrebe po tem razvoju so vsak dan večje. Turistični promet močno narašča. V letu 1961 smo imeli v okraju za več kot 30% večji turistični promet kot smo ga imeli v preteklem letu. Tako pri nas turistični promet hitreje narašča kot v LRS, kjer bo turistični premet v letu 1961 povečan predvidoma za okrog 20 odst. Na povečani turistični promet so delovali predvsem naslednji faktorji: maloobmejni promet, cesta Sobota
Maribor, razvoj standarda, lovski turizem in boljša reklama.
To, da v turizmu zaostajamo, ni samo naš okrajni problem, temveč je to splošno slovensko in jugoslovansko vprašanje. Kaže, da smo se zadnje čase dokopali do spoznanja, da moramo dati za razvoj turizma več kot smo dajali doslej. Navedenemu spoznanju so botrovale naše povečane materialne možnosti. Turizem prinaša sosednjim deželam Avstriji, Italiji, Švici, Franciji in drugim velike dohodke in spada med poglavitne panoge gospodarstva teh dežel. Jugoslavija ima po svojih naravnih lepotah in možnostih to, kar imajo omenjene dežele skupaj, Jugoslavija je Evropa v malem, posebej velja to še za Slovenijo, ki ima poleg morja še alpski in pa-
nonski svet. Italijo zadnja leta obiskuje letno 20 do 30 milijonov turistov. Če bi Slovenci izkoristili vse naše možnosti bi lahko imeli več, kot milijon turistov letno, približno toliko inozemskih turistov pa je imela v letu 1961 vsa Jugoslavija. Sodobna tehnična sredstva so spravila v gibanje ves svet. Danes se pojavlja na Evropskem kontinentu predvsem ameriški turist, toda v dogledni prihodnosti bo tukaj tudi turist iz Azije in Afrike. Tudi narodi vzhodnega bloka bodo prej ali slej zopet našli naše morje, naše planine, našo deželo. Vse torej kriči po razvoju turizma. Za Slovenijo ni pretirano trditi, da nam lahko turizem v doglednem času prinaša več dohodkov kot vse slovensko kmetijstvo.
Turistični razvoj ne terja od nas le večjih naložb, temveč predvsem izkoriščanje že obstoječih možnosti in vzgojo kadra. Že v otroških vrtcih se moramo pričeti ukvarjati s turistično vzgojo. Na zahodu je turizem že posebna veja znanosti, pri nas na slovenskem imamo šele prve dijake na turističnem oddelku višje komercialne šole v Mariboru. Profesorji in dijaki na tej šoli pripovedujejo s kakšnimi težavami se prebija ta šola. Literature s tega področja skorajda nimamo. Nismo pa poskrbeli za uvoz potrebne literature in še posebej za prevajanje potrebnih učbenikov. To moramo nemudoma storiti, če hočemo dobiti iz šol sodobne turistične delavce. Turističnim organizacijam moramo dati večja materialna sredstva, saj ugotavljamo, da znajo iz enega vloženega družbenega dinarja ustvariti najmanj 100 dinarjev nove vrednosti. Na tem področju je najlažja mobilizacija ljudi in njihovih sredstev. Naučiti pa se moramo živeti ne le od turizma, temveč tudi z njim in za njega.
V Pomurju moramo v najkrajšem možnem roku modernizirati prireditve, ki jih prirejajo naše organizacije, predvsem gasilske organizacije. V krajih, kjer je bilo pred otvoritvijo meje in pred modernizirano cesto Maribor-M. Sobota na veselicah do 1000 ljudi jih je bilo letos že po 5000. Ob takem pritisku je odpovedala vsa
klasična organizacija. Te prireditve organiziramo še vedno tako, kot smo delali pred 50 leti. Zato moramo čimprej rešiti ta problem.
Lov predstavlja pomembno materialno bazo na takozvani lovni turizem. Na žalost se tovrstni turisti pritožujejo, da nimajo kje zapraviti denarja. Razen tega imamo v določenih lovskih organizacijah posameznike, ki predvsem iz egoističnih razlogov nastopajo proti lovnemu turizmu. To moramo preprečiti. Favna in flora sta last naroda in zato mora lov tudi na ta način služiti družbi. To, da smo začetniki v organiziranju lovnega turizma še ne pomeni, da moramo vreči puško v koruzo. Od vse odstreljene divjadi v tem letu v Pomurju je bilo po inozemskih turistih ustreljene le 10. odst. To ni veliko, to ni toliko, da bi bili lovci materialno oškodovani. To, da se inozemski lovci v naših loviščih ne obnašajo dovolj lovsko, ni povsem njihova, temveč predvsem naša krivda. Inozemske lovce moramo na primeren način podučiti, kaj smejo streljati, in
Bogo Verdev
kaj ne, kakšna je naša lovska morala itd. Družba vsekakor ne more odstopiti od te materialne baze za turizem, predvsem še to velja za naš okraj. Če ne drugače, bo potrebno novelirati zakon o lovu in najti kompromis med interesi družbe in posameznimi lovci. Problematika v tem smislu je bila iznesena na turistični konferenci v Radencih in na zadnji seji sveta za blagovni promet.
Za turizem so važne tudi ceste. Prepričati nas morajo dejstva, da je poleg ceste Maribor Lendava izredno važna cesta Radgona Ormož preko Ljutomera. Po informaciji predstavnika ObLO G. Radgona bodo Avstrijci gradili cestno magistralo do Radgone. Vsekakor računajo na tranzit in morda tudi na nadaljnji razvoj maloobmejnega prometa. Že danes prepelje na stotine avtomobilov čez radgonski most. Ti se obračajo na naši strani nazaj proti Mariboru. To delajo zaradi ozkega grla. Pri Šentilju,
kakor zaradi slabe ceste proti jugu. Zapadna Hrvaška, vključno z Zagrebom, je močno vezana na to pokrajino, predvsem zaradi Radenec. Tam popijejo čez 10 milijonov naše slatine letno, od tam imamo danes dve avtobusni zvezi dnevno. Toda imeli bi jih lahko najmanj 10, če bi bila boljša cesta itd. Po tej cesti bo že prihodnje leto vozilo dnevno do 40 pet tonskih kamionov slatino na jug. Letos je ta cesta obremenjena tako, da vozi skozi Križevce že vsakih 40 sekund eno vozilo. Drugo leto bo še hujše. Mi, ki živimo na desnem bregu Mure bomo v prihodnjih dneh predložili memurandum o tem vprašanju.
Opozoriti hočemo na problem, ki bo prej ali slej postal kritičen. Radenci predstavljajo turistični center Pomurja, so za Pomurje to. kar je Bled za Gorenjsko. Bodoči razvoj Radenec je bil v zadnjih 2 letih razčiščen s perspektivo za prihodnjih 30 let Razvoj v tem smislu se je že pričel. Razvoj tega turističnega centra pa terja razvoj vsega Pomurja. Turist je v Radencih le stacioniran, sicer pa potuje po celem Pomurju in še dalje v Maribor, Ptuj in v okoliške turistične kraje. Gostinstvo v Pomurju je kaj malo napredovalo od rajnke Avstrije. Gostinstvo se mora razvijati ne le v mestih, temveč tudi na podeželju. V tem pogledu se moramo učiti na Gorenjskem. Tam je tudi vaška gostilna lepo urejena. Gostinstvo pa ne rabi le investicije, temveč prav tako kadre. Brez dobrih kadrov ne bo sodobnega gostinstva. Vsi negodujemo, da ne dobimo v naših gostilnah to, kar bi hoteli, še najmanj pa domačih specialitet. Tudi gostinstvo ima svoje zakonitosti, ki pa jih nihče ne proučuje. Sedaj ustanavljamo strokovni center za vzgojo gostinskega kadra. Želeti bi bilo, da se ta problem ne obesi na ramena poedinim ljudem, temveč, da to rešijo s skupnimi močmi vsi, ki so, ali ki bi morali biti zato
zainteresirani. Ta center mora biti solidno organiziran in dobiti mora najboljše kadre kar jih ima Slovenija iz te stroke. Ta pokrajina bo po vseh ocenah že tudi jutri pošiljala gostinske kadre po Sloveniji. Razlika bo le ta, da so do sedaj odhajali priučeni, v bodoče pa bodo odhajali kot strokovni delavci.
Imamo vzdolž meje našega okraja odprto državno mejo. To nam nalaga vrsto nalog tako v pogledu blagovnega prometa, kakor na vseh drugih področjih. Med drugim so naši tradicionalni sejmi naenkrat oživeli. Imamo nalogo, da postavimo te sejme na nove noge, da prilagajamo trgovsko mrežo novim nalogam in da storimo vse za čim širši razvoj medsebojnega sodelovanja.
Mnogo se sliši pritožb o delu naših carinskih organov. Mnogo teh pritožb je seveda neobjektivnih. Komaj se je odprla meja in ljudje bi že radi potovali v Avstrijo tako, kot potujejo v Maribor ali v Ljubljano. Človeku že ni prav, če ga kdo vpraša za osebno izkaznico, kaj šele, če tl gledajo po aktovkah, cekarjih, denarnicah in celo po žepih. To je seveda zoprno, toda pred tem je za sedaj nemogoče pobegniti. Res pa je tudi to, da bi na naših mejah lahko bili bolj vljudni. Odnos carinikov do tujih in naših državljanov bi moral odsevati moralo in vljudnost našega naroda.
Problemov s področja blagovnega prometa in turizma je seveda še več, toda o vseh ne moremo govoriti na tem omejenem prostoru. V celoti vzeto izraža predloženi družbeni plan težnje našega prebivalstva in je vsklajen s težnjami naše domovine, zato ga moramo sprejeti v zavesti, da je to naš plan in da je njegova uresničitev odvisna predvsem od zavestnih sil našega območja.
Sestavek je napisan koncem lanskega leta. zato se časovni termini »letos« nanaša na leto 1961.
Mnenja - polemika
4
POMURSKI VESTNIK, 18 JAN. 1962
V Mačkovcih je zrasla nova zgradba ...
NOVA TRGO VINA IN STANOVANJA
V Mačkovcih so pred kratkim izročili namenu novo poslopje, ki ga je za ta rajon dogradilo podjetje Elektro-Maribor-okolica, v katerem bodo odprli še novi trgovski lokal, preselili krajevni urad, dograjujejo pa tudi večjo razdelilno transformatorsko postajo.
Podjetje Elektro Mariborokolica je v lanskem letu zgradilo v Mačkovcih obsežno poslopje, v katerem imajo, razen pisarne, garaž, skladišč in treh družinskih stanovanj, še servisno delavnico za cenena popravila gospodinjskih in podobnih aparatov in strojev. V Mačkovcih pa bodo verjetno
še v tem letu dogradili novo razdelilno transformatorsko postajo. Z dograditvijo te postaje se bo v goričkem predelu znatno zboljšala preskrba z električnim tokom, hkrati pa bo razbremenjena tudi razdelilna transformatorska postaja v Murski Soboti.
Čez nekaj dni bodo v Mač-
kovcih odprli tudi novo poslovalnico trgovskega podjetja »Prekmurski magazin« iz M. Sobote. Novi lokal ima celotno novo opremo ter ustrezna skladišča. Računajo, da ga bodo odprli še ta mesec.
V začetku meseca se je vselila v nove prostore tudi uprava poslovne enote kmetijske zadruge Puconci v Mačkovcih, medtem ko so ostale prostore poslovne enote vselili že v lanskem letu. V kratkem se bo vselil v nove pisarne tudi mačkovski krajevni urad.
Mačkovci so z dograditvijo omenjenih objektov precej menjali podobo. Ob vsem tem pa je res nujno, da posvetijo pozornost še ureditvi cest v središču vasi, ki so zlasti ob nalivih zelo slabe.	-js
Regres za prevoz dijakov
Pred dnevi je bila v Gornji
Radgoni seja komisije za priznavanja regresov za prevoze dijakov, ki uporabljajo javna prevozna sredstva.
Prevozniško službo na relaciji G. Radgona Murska Sobota opravlja radgonsko podjetje »Avtoremont«. Tega prevoza se poslužuje preko 80 dijakov, ki se vozijo
iz radgonske občine v Mursko Soboto na srednje in strokovne šole. Da bi bilo dijakom omogočeno čimveč prometnih zvez sta bili z januarjem letos vzpostavljeni še dve dodatni progi.
Člani komisije so sklenili, da se naj za leto 1962 določi okrog 3 milijone dinarjev regresa.	-ml
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
GROFICA MARICA — Zahodnonemški film, ki je nastal po že znani opereti z istim naslovom. To ni prvi film, ki je »ovekovečil« to nekoč zelo popularno opereto in da bi bil učinek še močnejši, so ga ustvarjalci posneli v barvah. Ne glede na to, da je film izdelek zadnjih let, dehti skupno z opereto vred po naftalinu. Film je seveda namenjen določenemu delu občinstva, zato pa najdemo med igralci tudi nekoč zelo priljubljenega Hansa Moserja. Film tudi pri nas ne bo ostal brez svojega občinstva, vsi obiskovalci kina, ki so le malce zahtevnejši, pa se prav gotovo ne bodo drenjali pri blagajnah. Komercialna računica je nedvomno bila vodilo ustvarjalcem in zares bi se čudili, če bi film naredili kje drugje kot v Zahodni Nemčiji.
Film bo prihodnje dni na sporedu Kina »Park« v Murski Soboti.
DOŽIVLJAJI KAPET. WIGHTA Ameriški film, ki sicer ni več novejšega datuma, je pa zanimiv. Zanimiv tudi zato, ker kaže navado Američanov, kako se po drugi svetovni vojni radi, če drugače ne, vsaj v spominu, vračajo v kraje, kjer so se nekoč vojskovali. Časi po vojni so se sicer spremenili, a tudi življenje okoliščine v Italiji, kjer se film dogaja, so postale drugačne. Film ima obilo dramatičnih zapletov, za začimbo pa je služila ustvarjalcem — ljubezen. Vendar, kot že rečeno, film lepo teče in gledalcem se ni treba bati dolgočasja. Režija je na zadovoljivi višini, kaj več možnosti pa ni nudil niti scenarij. Tudi igra glavnih junakov je odgovarjajoča.
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Križevcih pri Ljutomeru.
DAVY CROCKET IN PIRATI — Ameriški film v barvni tehniki, ki je postal že nekako reden gost
pomurskih kinematografov. To sicer ni prvi film, posnet na to temo, saj smo videli že več filmov o tem junaku ameriškega Zapada. Če bi človek hotel biti tudi malo kritičen, res ne bi vedel, ali naj uvrsti film med nezahtevne zabavne filme ali med komercialno blago. Kaže pa, da gledalcev za filme te vrste ne zmanjka nikjer na svetu in zato ne smemo zameriti mlajšim in starejšim otrokom, če si ga radi ogledajo. Vendar se ob gledanju tega filma ne moremo ubraniti vtisa, da je narejen po že znanem kopitu, ki omogoča, da ostane na koncu volk sit, krava pa cela. Ali z drugimi besedami, blagajne polne, nepreveč kritično občinstvo pa zadovoljno.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina Beltinci.
SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV Ameriški barvni kinemaskopski film, ki sodi med glasbene komedije, je pa narejen z mero in okusom ter nudi poldrugo uro kakovostne zabave in tudi glasbenega ugodja, kajpak ne za ljubitelje klasične glasbe. Tema filma je sicer malce nenavadna, vendar smo se ob poplavi raznih filmov z vseh vetrov že navadili, da ni na svetu nič nemogoče, najmanj pa v domišljiji filmskih ustvarjalcev. Režijsko ni filmu kaj očitati. Tega, kar je nudil scenarij, se je režiser v polni meri poslužil in nekatere zamisli scenarija tudi obogatil. Tudi zasedba vlog je ustrezna, film kot celota pa dokazuje, da se v ameriški tovarni sanj, kot imenujejo Hollywood, dobro zavedajo, da je med gledalci nešteto okusov, vsi ljudje na svetu se pa radi zabavajo, četudi vsak po svoje.
Film bo v soboto in nedeljo na sporedu kina Videm ob Ščavnici.
-bš-
Javna tribuna Ljudske univerze v Murski Soboti
V petek zvečer minuli teden je priredila Ljudska univerza v M. Soboti skupno z občinskim komitejem LMS v dvorani občinskega odbora SZDL javno tribuno spričo nedavnega filma Nočni izlet«, predvajanega v soboškem kinematografu. Kot je poudaril v uvodni besedi upravnik LU tov. Branko Puconja, ni bil namen prirediteljev, da bi dali poseben poudarek omenjenemu filmu,	občinstvo,
zlasti pa kulturne in druge javne delavce razočaral. Prva tema javne tribune je bila prav o tem filmu spričo tega, ker je začetek delovanja javne tribune sovpadel s tem dogodkom.
Ne glede na dokaj skromno število udeležencev javne tribune, med katerimi je prevladovala mladina obeh spolov, je treba poudariti, da so prireditelji uspeh, zlasti s vsebinske plati. Uvodnim besedam o filmu. ki sta jih podala med drugim tudi prof, Ivo Švarc in prof. Vera Doma, prvi s pedagoškega, druga pa s psihološkega vidika, je sledila zanimiva in tehtna razprava zbranih.
Diskutanti so v nadaljevanju razprave odklonili film kot tipičen za slovensko mladino, hkrati pa so menili, da zabava mladine, kot je prikazana po francoskem vzorcu (v originalni inačici smo jo videli v filmu Marcela Carneja »Goljufa«) nikakor ni privlačna za soboško in našo mladino. O glavnih junakih slovenskega filma »Nočni izlet« pa so udeleženci javne tribune sodili, da izhajajo (vsaj večina) iz neurejenih družin, tako da ti mladi ljudje niso imeli nikogar. ki bi jim nudil pomoč, ko so jo najbolj potrebovali.
Tako mladina kot odrasli diskutanti so bili mnenja, da ima pri nas mlad človek obilo možnosti, da dobi ustrezne nasvete in tudi moralno pomoč, hkrati pa še več možnosti, da se udejstvuje in dobi za svoje udejstvovanje v družbi zasluženo priznanje. Dejali so tudi, da je imel film sicer nekaj umetniških in drugih kvalitet, toda tema in scenarij sta zgrešena v osnovi. Zbrani so tudi izrazili upanje, da takšnih spodrsljajev. kot je omenjeni film, pri nas v prihodnje ne bo.
-bš-
O revmatizmu v otroški dobi
Otroška leta človekovega življenja so izrednega pomena za vse njegovo poznejše udejstvovanje — posebno pa to velja še v pogledu delovne storilnosti. Poleg neokrnjenega telesnega razvoja in primerne duševne zrelosti posameznika so odločilnega pomena v tem smislu često za vse poznejše življenjsko obdobje najrazličnejše telesne okvare, ki ostanejo posledično po gotovih prebolelih obolenjih v otroški dobi. Take okvare često pomenijo za prizadetega večjo ali manjšo stopnjo invalidnosti.
Otroši revmatizem je eno izmed takih obolenj: težke srčne okvare, ki jih često opazujemo pri revmatikih — če se pravočasno in smotrno ne zdravijo — kratijo prenekateremu mlademu človeku sproščeno življenjsko radost, popolno delovno zmogljivost in ga končno porinejo v prezgodnji grob.
Otroški revmatizem je dolgotrajno in težko obolenje rastočega in razvijajočega se organizma ter se zelo rad ponavlja. Francoski zdravniki imajo za to belezen posrečeno oznako: »pri odraslem človeku se revmatizem zagrize, ko se je dotaknil srca, v sklepe pri otroku pa sklepe le oblizne in ubija srce . . .« V tej žalostni resnici je zapopadeno bistvo in vsa teža tega obolenja v otroški dobi.
Opazovanja so pokazala, da se pojavlja revmatizem najpogosteje v starosti med 5. in 15. letom. Po slovenskih statistikah odpade na revmatizem nekaj nad 5 odst. vseh bolezni v tem starostnem obdobju. Širša državna statistika pa nas uči, da postane približno 8 odst. revmatikov za delo nesposobnih, to je invalidov. Tak visok procent invalidnosti naših ljudi (zaradi revmatičnih okvar) sledi neposredno onemu, ki nastaja po poškodbah in po zazdravljeni tuberkulozi. V tej luči se nam predstavlja revmatizem kot ogrožajoč socialni problem, ki stane našo družbo velika gmotna sredstva.
Zakaj in kako pride do revmatičnega obolenja? Smatramo, da pride do revmatizma zaradi posledic okužbe telesa z gotovo bolezensko klico (hemolitičnim streptokokom). Ta se namreč naseli v zgornjih dihalnih poteh: v mandeljnih, v obnosnih votlinah, žrelu itd. — in od tam zastruplja s svojimi izločki različne predele okuženega telesa. Telo se seveda skuša ubraniti teh strašnih sovražnikov: ustvarja različne protisnovi, ki onesposabljajo nasprotnikovo orožje. Razvije se zagrizena borba, ki se odigrava predvsem v vezivnih tkivih; navzven se nam pa kaže v obliki vnetja. Bolezenski znaki, ki spremljajo revmatično vnetje, so lahko lažjega ali hujšega značaja. Pri otrocih so po takem vnetju najčešče prizadeti srce, sklepi, možgani — redkeje tudi možganske mrene, pljučn mreni, potrebušni mreni, koža in ožilje.
Kaj olajša nastop revmatičnega obolenja? Slabe vremenske in stanovanjske prilike (vlažno, tesno in temno stanovanje), dalje: nezadostna in nepravilna prehrana (posebno: pomanjkanje beljakovin), poseben telesni ustroj in dednost so odločujoči faktorji) poleg že omenjene bolezenske klice (pri nastanku revmatičnega obolenja.
Potek obolenja: običajno se začne z visoko vročino, s težavami pri požiranju in močnimi bolečinami v žrelu - skratka z znaki angine. Včasih čuti bolnik tudi že nejasne bolečine v kosteh in sklepih. Angina traja ponavadi nekaj dni manj časa. če jo primerno zdravimo — mine pa tudi sama po sebi. Na to sledi obdobje kakih 14 dni. ko se bolnik še kar dobro počuti; morda je le nekoliko utrujen in nima prav dobrega apetita.
Čez kakšna dva tedna pa vročina ponovno naraste, bolnik je bled v obraz, se močno poti, težko diha, lahko pa čuti nekakšen pritisk ali bolečine v predelu srca. Srčni utrip je zelo hiter, bolnik je močno prizadet in izmučen. Poklican zdravnik ugotovi v mnogih takih stanjih okvaro srca. Pogosto imamo spremljajoče vnetje sklepov; češče so prizadeti veliki sklepi: kolenski, kolčni, ramenski, komolčni — neredko pa tudi manjši: v zapestju, skočni itd. Prizadeti sklepi so pri premikanju zelo boleči, so nekoliko toplejši, koža nad njimi je lahko nekoliko pordela. Za revmatično vnetje sklepov je značilno, da se rado seli iz sklepa v sklep. Po koži telesa se včasih pojavi marogast izpuščaj. V podkožju okolice sklepov najdemo kakšenkrat otipljive revmatične bunčice kot trde, ne boleče otekline v velikosti graha do fižola. Na začetku obolenja krvavi marsikateri revmatik iz nosa, nekateri tožijo o bolečinah v trebuhu in mišicah.
S pravkar opisano bolezensko sliko se ponavadi začne in nadaljuje otroški revmatizem. Imamo
pa še drugo obliko revmatičnega obolenja, kakršna se pogosteje pojavlja le pri deklicah v starosti 6—14 let: Vidov ples. Ta oblika okvarja predvsem možgane. Pride do začasnih sprememb v otrokovi duševnosti: raztresenost, neosnovan jok in smeh; motnje pri govorjenju, hoji ter pisanju onemogočajo otroku šolski pouk. Pri hoji ga zanaša, korak je negotov in poplesujoč — s prstmi na rokah pa izvaja nesmiselne in nenavadne kretnje, ki ga motijo pri jedi z žlico. Poleg možganskega vnetja je tudi pri tej obliki revmatičnega obolenja često prizadeto srce.
Prvi revmatični napad traja — v tej ali oni obliki — navadno 3—6 tednov. S primernim zdravljenjem, nego in prehrano lahko precej omilimo bolezen, skrajšamo neprijetne bolezenske težave — ter privedemo bolnika kmalu do dobrega počutja in apetita. Vendar pa s tem še ni ozdravljena bolezen; okvarjeno srce se le počasi popravlja in rabi za to več mesecev ali celo let. Omenil sem že. da se bolezen rada ponavlja, posebno še, če jo primerno ne zdravimo in se bolnik dovolj ne pazi, oziroma ne
posluša zdravnikovih navodil. Vsak ponovni napad revmatizma izredno močno okvarja srce! Srčna mišica močno oslabi, se hudo razširi in končno povsem omaga. Po drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da je prav otroško srce izredno trdoživo in da se — četudi okvarjeno — ob primernem zdravljenju tekom let lahko popolnoma pozdravi. Pri tem igra veliko vlogo (Konec na 7. strani)
 Moja plošča po želji
(Odlomek iz dnevnika dijaka srednje
kmetijske šole)
Dragi dnevnik, zaupal ti bom nekaj skrivnosti, ki me tarejo zadnje čase. Zima je in mraz, starši so revni, rad bi si kupil toplejši zimski plašč, toda nisem še v rednem službenem razmerju, da bi izpolnil pogoje za potrošniško posojilo.
Omenil sem redno službeno razmerje! Vprašanje je, če se bom do njega sploh dokopal, čeprav se pridno učim. Če hočem dokončati šolanje, ki traja štiri leta, si bom moral dobiti štipendijo, ker drugače ne bo šlo.
Štipendija! To pomeni toliko, kot tramvaj, imenovan hrepenenje. Upravnik domače kmetijske zadruge mi je zadnjič rekel, da se zadrugi bolj splača štipendirati bodočega kmetijskega tehnika na srednji kmetijski šoli za odrasle, ker traja študij le dve leti, moj pa štiri leta. Vzemi svinčnik in papir, dragi dnevnik, pa boš videl, kaj se bolj splača, kmetijski zadrugi namreč. Da to ugotoviš, dragi dnevnik, ti ni
treba na študijsko potovanje v inozemstvo ali celo v Ameriko, kjer so že izračunali, kdaj se ti bolj splača umreti in kdaj živeti.
Skoraj bi zašel predaleč, moj dragi dnevnik. Za zdaj sem jezen na svojo sestro, ker je le šivilja v tovarni in ni tajnica pri kakšnem direktorju kmetijskega posestva, da bi mi lahko, kot pravi Ježek, po vezi« uredila štipendijo. Jezen sem tudi na brata, ki je le železničar in ni niti referent na občini, kje šele na okraju ...
Dragi dnevnik, želim si le štipendijo ali pa odgovor na vprašanje, ali je sploh vredno študirati redno, ko je izredni študij hitrejši in cenejši, jaz za izrednega študenta premlad, sestra pa prestara za tajnico, za takšno namreč, da bi tudi kaj uredila...
Štipendija — tako bi se imenovala moja plošča po želji.
Te plošče pa v diskoteki še ni.
-boš-
MALA KRONIKA
NEOSVETLJENO VPREŽNO
VOZILO
Pred nedavnim Je prišlo do prometne nesreče v Sp. Kamenščaku pri Ljutomeru. Ivan Vrabel iz Ljutomera se je z osebnim avtomobilom zaletel v vprežno vozilo. last Jožeta Vrbnjaka iz Moravec. Vzrok nesreče je bil v tem, ker voz v temi in megli ni bil osvetljen in ga voznik osebnega avtomobila ni mogel pravočasno opaziti
Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 33 tisoč dinarjev.
S SPOLZKE CESTE
ZAVOZIL V JAREK
Na križišču cest Rankovci — Krajna — Gederovci je prišlo 6. tega meseca do prometne nesreče, katero je zakrivil voznik tovornega avtomobila Ingo Vučkovič iz Gornje Radgone.
Do nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje na ovinku in spolzke
ceste, kar je imelo za posledico,
da je vozilo zdrknilo v jarek Na tovornjaku je nastalo za okrog 5 tisoč dinarjev materialne škode.
Istega dne je prišlo do prometne nesreče v Stročji vasi pri Ljutomeru, ko sta se srečavala tovornjak, katerega je vozil Stepan Hudoletnjak iz Zagreba in vprežni voz s konjsko vprego, last Stefana Repa iz Stročje vasi.
Do nesreče je prišlo zaradi nepravilne vožnje konjske vprege, ki je bila na skrajni levi strani cestišča. Da bi se izognil trčenju, je šofer tovornjaka pritisnil na zavore. nakar ga je zaradi spolzke ceste zaneslo v obcestni jarek.
Dne ll. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v vasi Sotina. Šofer tovornega avtomobila »TAM« Jože Horvat je s precejšnjo hitrostjo privozil na nepregledni ovinek. Ker pa je bila cesta poledenela, ga je zaneslo v obcestni jarek.
Telesnih poškodb in večje materialne škode ni bilo.
ROJSTVA
Rodile so: Kristina Lapoši iz Kroga — dečka. Marija Cvetkovič iz Otovec — dečka, Terezija Božič iz Bakovec — dečka. Otilija Horvat iz Skakovec — dečka, Katarina Horvat iz Beltinec — deklico, Ana Mlinarič iz Radenec — deklico, Rozalija Penhofer ir Dobrovnika — deklico. Mimica Korošec iz Ljutomera — dečka. Marija Ščap iz Turnišča — deklico, Marija Kociper iz Beltinec — dečka, Anatonija Vežnaver iz Šalovec — deklico, Helena Belak iz Čikečke vasi — dečka, Antonija Müler iz Skakovec deklico, Gizela Lopert iz Suhega vrha — deklico.
POROKE
Poročili so se: Jože Bratkovič, kmetovalec iz Bakovec in Cecilija Černjavič, krojaška pomočnica iz Bakovec .
SMRTI
Umrli so: Alojz Šmit, cestar lx Stare gore, star 52 let.
VESTI
LJUTOMER — Dramska sekcija DPD Svoboda Ljutomer je naštudirala Prežihovega Voranca trodejanko »Samorastniki«, To dramsko delo bodo prvič uprizorili v soboto na domačem odru, nato pa imajo predvidenih še več gostovanj. Ljubitelji dramskih prireditev so te predstave nedvomno zelo veseli, zlasti še, ker se je pojavila po zelo dolgem premoru. CANKOVA — Mladinski aktiv na Cankovi je začel v prejšnjem mesecu pripravljati igro »Ad acta«. Računajo, da jo bodo uprizorili že v prihodnjem mesecu. V kolikor bo kasneje dopuščal čas, bodo uprizorili še igro »Tripče de Utolče«. HODOŠ — Na Hodošu so v prejšnjem mesecu dogradili novi hlev kmetijske zadruge Šalovci. Do sedaj so vanj namestili že 62 telet
GRAD — Prosvetno društvo pri Gradu je pred nedavnim uprizorilo igro »Priložnostni zdravnik«. Prvo predstavo so imeli za šolsko mladino, druga pa je bila v nedeljo za odrasle. Udeležba je bila na obeh predstavah zelo dobra.
LJUTOMER — Krajevna organizacija SZDL v Ljutomeru bo priredila 22. januarja že drugo javno razstavo. Tokrat o združevanju in problemih trgovskih podjetij, o preskrbi ter o gostinstvu, kakor tudi o razvoju teh panog v prihodnjih letih.
ŠALOVCI S pomočjo kmetijske zadruge je tovarna šivalnih strojev »Bagat« organizirala v Šalovcih dvomesečni šiviljsko-prikrojevalni tečaj. Tečaj obiskuje 58 žena in deklet iz vse okolice.
ČEPINCI — Mladinski aktiv v Čepincih pripravlja igro »Vzoren soprog«. Predvidevajo, da jo bodo uprizorili že proti koncu prihodnjega meseca. V programu imajo tudi več gostovanj.
GORNJA RADGONA — Prihodnji teden bo v Gornji Radgoni seja Občinskega komiteja ZKS. Razpravljali bodo o kadrovskih in organizacijskih vprašanjih ter o idejno-političnem izobraževanju članov Zveze komunistov.
GORNJA RADGONA — Včeraj je bila na ObLO v G. Radgoni konferenca v zvezi s položajem borcev NOB v Apaški kotlini. Tega posvetovanja so se udeležili predstavniki republiške komisije iz Ljubljane, predstavniki zveze borcev ObLO iz Apaške kotline ter predstavniki ostalih občinskih političnih forumov.
Pogovorili so se o ekonomskem vprašanju borcev NOB, njihovi zaposlitvi itd.
GORNJA RADGONA Pred dnevi je bila v Gornji Radgoni seja komisije za štipendije pri ObLO Gornja Radgona. Razpravljali so o predračunu sklada za štipendije ter sprejeli predlog, da bodo v letošnjem letu povečali ta sklad z dosedanjih 5 na sedem milijonov dinarjev.
PETROVCI—ŠALOVCI - Pred kratkim so imeli v Petrovcih, Šalovcih, Ženavljah ter Čepincih sestanke Osnovnih organizacij ZK. Na teh sestankih so preštudirali gradivo 3. plenuma Centralnega komiteja ZKJ ter se pogovorili o reševanju problemov, ki jih je nakazal plenum. Pogovorili pa so se tudi o pripravah na letne konference osnovnih organizacij ZK, ki bodo sredi meseca februarja letos.
PETROVCI-ŠALOVCI — V nedeljo je bila v Šalovcih in Čepincih seja Krajevnega odbora Socialistične zveze. Na seji so razpravljali o dosedanjem delu KO, o sprejemanju novih članov, o urejevanju prostorov za KO. Dalje so se še pogovorili o organiziranju sestankov Socialistične zveze po vaseh, na katerih bodo razpravljali o perspektivnem razvoju kmetijstva v občini in to zlasti sadjarstva in živinoreje. Razpravljali so tudi o pripravah na konference SZDL, ki bodo v petrovsko-šalovski občini od 25. do 30. januarja letos po vseh krajevnih odborih.
MURSKA SOBOTA V torek je bilo na Okrajnem komiteju LMS v Murski Soboti že drugo posvetovanje delegatov in gostov VII. kongresa LMS. Odhod delegatov in gostov na VII. kongres LMS v Kranj bo 25. t. m. ob 12. uri iz Murske Sobote.
GORNJA RADGONA — V ponedeljek je bilo v Gornji Radgoni posvetovanje predstavnikov zdravstvenih zavodov radgonske občine, na katerem so razpravljali o združitvi zdravstvenih služb v občini Gornja Radgona.
Predstavniki zdravstvenih zavodov se niso zedinili za združitev, pač pa so predlagali ustanovitev organizacije občinskega zdravstvenega centra, katerega sedež bo v Gornji Radgoni.
GORNJA RADGONA — Po vseh krajevnih odborih v radgonski občini so imeli seje, kjer so se pogovorili o pripravah na krajevne konference Socialistične zveze, ki bodo od 21. do 28. tega meseca.
POMURSKI VESTNIK, 18 JAN. 1962
5
ALI SMO ZANJE DOVOLJ POSKRBELI?
(Nadaljevanje z 2. strani)
mlečnega prahu in v Pomurskem tisku, kjer bodo posojila dodeljevali v nujnih primerih tudi letos.
Zares vzorno pobudo pa so si omislili v tovarni »Mura«. Nameravali so namreč organizirati avtobusni prevoz svojih delavcev na treh progah. Zaposleni so pokazali za to veliko zanimanje, saj se je prijavilo blizu 300 delavcev, od tega je bilo okrog 140 takih, ki so bili zainteresirani za prevoze skozi vse leto. Žal se je ta poskus izjalovil, ker je podjetje Avtobusni promet Maribor postavilo preveč zahtevne pogoje, ki niso bili sprejemljivi ne za kolektiv, ne za posameznike.
Prevoz delavcev, kar imajo ponekod po Sloveniji organizirano že več let, pa bo kaj kmalu potrebno organizirati tudi v M. Soboti. To je ena zelo aktualnih nalog v občinskem merilu. Potrebno bo namreč z združenimi sredstvi kupiti več avtobusov, ki bodo prevažali delavce vseh soboških kolektivov. Prav tako aktualen problem je tudi družbena prehrana v okviru stanovanjske skupnosti. Veliko število članov velikih in malih kolektivov si želi tople obroke, ki bi jih prevažali iz
osrednje kuhinje v svoje jedilnice. Zares mnogo je zainteresiranih, žal pa gredo priprave zelo, zelo počasi. Ali leži krivda na stanovanjski skupnosti, ali tudi na sindikalnih podružnicah?
Dokler pa ni rešeno vprašanje prevoza in družbene prehrane, pa toliko bolj upravičeno stopa v ospredje zahteva po izplačevanju dodatkov za oddaljenost od delovnega mesta ali terenskih dodatkov. Doslej so izplačevali te dodatke samo pni splošnem gradbenem podjetju »Pomurje«, ponekod pa so odločitev o izplačevanju dodatkov prepustili ekonomskim enotam.
Na koncu pa naj zapišemo še nekaj besed o kolektivih v Murski Soboti, kjer skrb za zaposlene še ni prišla do pravega izraza. Gre predvsem za manjše kolektive, ki nimajo dovolj sredstev za stanovanjsko izgradnjo, še niso uvedli toplih malic, kje da bi še izplačevali terenski dodatek. Kako se v takih primerih počutijo ob novem načinu nagrajevanja delovni ljudje, ki vstajajo ob štirih ali celo ob treh zjutraj ter se v mrazu ali dežju peljejo na oddaljeno delovno mesto, kjer jih čakajo le vzvodi strojev in osemurni delavnik. Ali smo tudi zanje dovolj poskrbeli?
JANKO STOLNIK
 Seminar za nogometne sodnike
Prihodnjo sredo se bo pričel v Murski Soboti seminar za nogometne sodnike. Priredila ga bosta Nogometna podzveza in sodniška organizacija za Pomurje. Za seminar se je doslej prijavilo okrog 15 kandidatov, ki bodo predvidoma že marca opravljali izpite.
Nogometna podzveza za Pomurje namerava še pred pričetkom spomladanskega tekmovanja prirediti tudi seminar za bodoče trenerje nogometnih moštev. Tudi za ta seminar je med kandidati veliko zanimanje.
S seje Okrajne zveze za telesno vzgojo v M. Soboti
 Letos pomurska revija dosežkov
V četrtek, 11. januarja je bila v Murski Soboti seja okrajne zveze za telesno vzgojo. Obravnavali so predvsem delovne programe strokovnih zvez in podzvez. Sprejeli so tudi proračun zveze za letošnje leto v znesku nad 6,5 milijona dinarjev.
Na seji so se dogovorili, da bodo strokovne zveze in podzveze nadaljevale s tekmovanji po dosedanjem sistemu, težiti pa je potrebno za tem, da bomo sčasoma nekatera tekmovanja vključili v prizadevanja posameznih občin in območij. Letos bo predvidoma v Murski Soboti tudi osrednja pomurska revija dosežkov na telesno-vzgojnem in športnem področju. Predvidevajo,
da bo na tej reviji s kakovostnim programom sodelovalo okrog 5 tisoč aktivnih telovadcev in športnikov. V programu je tudi več turnirjev republiškega značaja: v košarki, odbojki, rokometu in v nogometu pionirski turnir. Osnovni namen teh turnirjev je: zbližati naše športnike z vrstniki in njihovimi organizacijami v drugih slovenskih okrajih.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bilo lani v Pomurju skupno 2639 telovadnih in športnih prireditev z 18.836 aktivno nastopajočimi člani. Te prireditve si je ogledalo nad 94 000 ljudi, kar priča o tem, kako zelo se naše prebivalstvo zanima za športne prireditve. V tem številu pa so zajeti samo z vstopnicami registrirani gledalci. Letos nameravajo
število nastopov in prireditev povečati za 60 odst.
Osnovni pogoj za uresničenje tega programa je pridobitev večjega števila strokovno-vadbenega kadra v osnovnih organizacijah in strokovnih zvezah. Sedaj deluje v strokovnih zvezah in podzvezah 141 amaterskih vaditeljev in trenerjev, ki pa se ne morejo zadovoljivo posvetiti svojemu poslu, ker so večinoma preobremenjeni s poklicnimi dolžnostmi. Njih število bo potrebon vsekakor izdatno povečati. Zato predstavlja investicija v nove kadre znatno postavko v proračunu: 1.677.000 din.
Navidez je vsota letošnjih proračunskih zahtev velika, vendar pa temu ni tako, če posamezne postavke globlje analiziramo v luči programov strokovnih zvez. V proračunu so kajpak zajeta tudi sredstva za okrepitev občinskih zvez za telesno vzgojo, kar pa bo sčasoma odpadlo, ko bodo občinske zveze v naših komunah zaživele samostojno življenje.
Na seji, so razpravljali tudi o letošnji letni skupščini zveze, ki naj bi bila v drugi polovici marca. Do tedaj pa morajo opraviti svoje letne obračune vse strokovne zveze v Pomurju.	-s k
Ustanovljena Pomurska strelska liga
Pred dnevi je bila seja Izvršnega odbora Okrajnega strelskega odbora v Murski Soboti. Na seji so v živahni razpravi proučili pravilnik o tekmovanju z zračno in malokalibrsko puško v strelski ligi. Tekmovanje v strelski ligi je vsekakor novost za naše tekmovalce in strelske družine, zato bo tudi zelo zanimivo; na njem bo prišla do izraza živahnejša borba za kroge med strelskimi družinami, zaradi večjih tekmovalnih možnosti pa je pričakovati tudi povečanje tekmovalne veščine naših strelcev.
Na sestanku so izbrali posebno 5-člansko komisijo, ki bo sestavila koledar tekmovanj in pripravila vse potrebno, da bo lahko tekmovanje v Pomurski strelski ligi potekalo čimbolj nemoteno in uspešno. Komisija bo nadzorovala tudi pravilnost tekmovanja v ligi. Na seji so z žrebom že tudi določili tekmovalne skupine. V našem okraju bodo štiri, vsaka pa bo štela 12 strelskih družin. Tekmovanje se bo pričelo že 20. januarja in se končalo koncem marca letos.
Po Pravilniku za tekmovanje v strelski ligi bo vsaka tekmovalna skupina, ki bo predstavljala eno
strelsko družino, štela 10 strelcev. Tekmovalne skupine bodo sestavljene iz članov, članic, mladincev in pionirjev. Tako bo omogočeno sleherni strelski družini, da bo lahko uspešno opravila izbor za svojo tekmovalno skupino. Vsaka tekmovalna ekipa bo nastopila proti vsaki ekipi v svoji skupini - skupno enajstkrat. V Pomurju imamo tudi strelske družine s 130 člani, zato bo prav, če bodo take družine omogočile čimvečjemu številu svojih članov udeležbo na tekmovanju, prav zato, ker bodo tekmovalne skupine številčno razmeroma male.
Tekmovanje v Pomurski strelski ligi je obvezno za vse strelske družine. Prvouvrščene ekipe iz vsake skupine (iz našega okraja štiri) se bodo potem pomerile s prvoplasiranimi tekmovalnimi ekipami ostalih slovenskih okrajev — vendar ne v tekmovanju z zračno, marveč z malokalibrsko puško. Zmagovalne ekipe v posameznih skupinah v okviru republiške pa se bodo pomerile na zaključnem tekmovanju za naslov najboljše strelske družine v Sloveniji.
Z ustanovitvijo Pomurske strelske lige bodo odpadla družinska posamična tekmovanja z zračno puško. Pomurski strelci pa bodo še nadalje tekmovali v streljanju z zračno puško za družinsko, občinsko, okrajno in republiško »Zlato puščico«, in za Medaljo dobrega strelca, v programu pa ostanejo tudi druga tekmovanja, za katera so se doslej odločili teritorialni strelski odbori ob praznovanju pomembnejših državnih praznikov.
Tekmovanje v Pomurski strelski ligi bo prav gotovo zelo popularno, še zlasti zaradi tega, ker zmagovalec ne bo znan vse do zadnjega kola te množične borbe za kroge.
Kap. Ivo Perinić
POMURSKI REKORDI-1961
Z zatonom starega leta 1961 je bilo hkrati konec lanske atletske sezone, ki je tudi tekmovalcem iz Pomurja prinesla nekaj pomembnih tekmovalnih dosežkov. Zdaj, ko je nastopilo tudi na atletskih stezah in napravah navidezno zatišje atleti sicer ne poznajo pravega počitka, saj že redno trenirajo in se pripravljajo na spomladanski start jo ugodna priložnost, da bolj od blizu spoznamo pomembnejše tekmovalne rezultate pomurskih atletov v letu 1961. Tokrat nekaj nepopolnih podatkov o uspehih kratkoprogašev in skakalcev, prihodnjič pa dolgoprogašev in metalcev.
Največji uspeh za pomursko atletiko sta dosegla lani Žunec in Logar na tekmovanjih za mladinsko prvenstvo FLRJ v Sarajevu in Svetozarevu. Žunec je zmagal v teku na 100 m čez ovire in postal mladinski državni prvak v tej disciplini. Logar pa je zasedel v teku na 100 m častno tretje mesto.
Tekmovanja za prvenstvo LRS so nam dala tri republiške prvake: 2unca v teku na 110 m čez ovire, Logarja v teku na 200 m in Logarja v štafeti Branika 4 x 200 m, trije tekmovalci so zasedli častna druga mesta: Logar v teku na 300 m, Kemr v pionirski konkurenci
v teku na 80 m čez ovire, Györfi v metu krogle v pionirski konkurenci, šest tekmovalcev pa se je uvrstilo na tretja mesta: Žunec v teku na 110 m čez ovire v članski konkurenci. Logar s skokom v daljino, Pavlič v teku na 100 m, Antalič v štafeti Branika 4 x 100 m, Pavlič v štafeti Branika 4 x 100 m in 2unec v štafeti Branika 4 krat 100 m.
Pomurski rekord v teku na 100 m je dosegel Antalič s časom 11,3, drugo in tretje mesto pa sta zasedla: Logar in Pavlič s časom 11,4. Vodilna petorka v tej disciplini je izboljšala povprečen čas od 11,80 v letu 1960 na 11,42 v lanskem letu. Tek na 300 m: pomurski prvak Logar s časom 38.3, 2. mesto Kovač 38,4, 3. mesto I. Maučec 39,4. Povprečje vodilne petorke v tej disciplini je letos 39,6. Daljina: pomurski prvak je Miloševič s 658, 2. mesto je pripadlo Logarju s 600 in tretje Pavliču s 589 cm. V letu 1960 je znašalo povprečje vodilne petorke v tej disciplini 5,466 m lani pa že 5,902 m.
V teku na 100 m so pomurski atleti lani dosegli čas pod 12 sekund kar dvaindvajsetkrat: Logar 8-krat, Pavlič 5-krat, Antalič in Kovač po 2-krat, ostali po po enkrat.
Proti negativnim pojavom v športu
Ob navzočnosti številnih uglednih gostov je bila v nedeljo v Murski Soboti Četrta letna skupščina Okrajnega rokometnega odbora, ki ga republiški športni forumi zaradi dosežene stopnje množičnosti v tem pomurskem vodilnem športu prištevajo med najboljša okrajna športna vodstva v Sloveniji. Kljub temu, da je imela letošnja skupščina izrazito delovni značaj, je bila hkrati tudi jubilejna, saj mineva letos v Pomurju pet let organiziranega dela na rokometnem področju. Zato so na skupščini podelili zaslužena priznanja pionirjem-organizatorjem in vodilnim funkcionarjem. Zla-to spominsko plaketo sta prejela predsednik in tajnik OKO prof. Evgen Titan in Franc Kous, srebrno Peter Šraj iz Beltinec, bronasto pa Boris Zupan iz Gornje Radgone. Posebne pohvale pa je prejelo 27 rokometnih delavcev, med njimi Peter Juteršnik, Stefan Antolin, Franjo Bobovec, Zoltan Kučan in drugi.
Na skupščini so med drugim ugotovili izredno množičnost v tem športu, saj je samo lansko jesen tekmovalo v 53 moštvih kar 651 igralcev, medtem ko je vseh aktivnih igralcev 814.
Dosežena stopnja množičnosti že odločno narekuje stopnjevano prizadevanje za večjo kakovost. Skupščina se je opredelila za več smeri tega prizadevanja. V prvi vrsti so na skupščini znova oživeli potrebo po ustanovitvi štajerske ali vzhodnoslovenske rokometne lige. v katero bi se lahko vključevala tudi najboljša tekmovalna moštva iz Pomurja. Obsodili so težnje posameznikov iz sosednjega mariborskega odbora, ki doslej niso pokazali za to pobudo prav nobenega razumevanja in so njeno uresničenje celo zavirali. Za uresničenje tega smotra se bo potrebno letos še odločneje zavzeti, posvetiti večjo skrb enemu vodilnih moštev, ki naj bi v jeseni prišlo v višji kakovostni razred. in postopoma uveljaviti decentralizacijo tudi v tem športu. Tako naj bi še v tekmovalni sezoni
1962-63 prišlo po vzgledu G. Radgone, ki že ima prvo občinsko tekmovalno ligo v Pomurju. do ustanovitve občinskih tekmovalnih komisij. V treh primerih bodo nižje organizirane tekmovalne lige v občinskih mejah, medtem ko bodo občine Murska Sobota, Beltinci in Petrovci-Šalovci tvorile dve območni tekmovalni ligi: goričko in ravensko. S tekmovanjem v občinskih in območnih ligah bodo najprej začeli v pionirski konkurenci. Na Goričkem bo potrebno poprej ustvariti nekaj rokometnih zametkov, saj ta šport v tamkajšnje kraje še ni prodrl kljub siceršnji množičnosti.
Uresničenje tega programa pa je povezano tudi z gradnjo potrebnih športnih objektov. Skupščina je dala odločno pobudo za ureditev asfaltnega igrišča pri soboškem Domu »Partizana«. Uredili naj bi ga s pomočjo delovnih kolektivov.
Na skupščini so bistveno dopolnili dosedanje tekmovalne propozicije za spomladansko tekmovanje in še zlasti za za-
četek prihodnje tekmovalne sezone, tako se bodo bodoči občinski prvaki avtomatično uvrstili v II. razred okrajne rokometne lige, medtem ko bosta prvi dve moštvi v tem razredu avtomatično zasedli dve izpraznjeni mesti v I. razredu. Pri članicah pa se bodo občinski prvaki avtomatično uvrstili v I. razred okrajne lige članic. Sprejeli so tudi u-
strezna napotila za obvezno
registracijo igralcev, zdravniške preglede itd.
Se zlasti pa je pomembna enodušna obsodba negativnih pojavov v našem športu. Skupščina je obsodila vsakršne pojave formiranja črnih fondov, denarnega stimuliranja, podkupovanja in kapranja igralcev iz kluba v klub poudarjajoč pri tem, da je potrebno sredstva, ki so v Pomurju namenjena za telesno-vzgojno dejavnost, uporabljati v skladu z našimi družbenimi načeli in pod vplivom javnosti, predvsem še za kapitalno izgradnjo športnih objektov.
-sk
 73 izletov v naravo
Planinsko društvo v Murski Soboti se lahko pred svojim občnim zborom pohvali z ugodno delovno bilanco. Na zadnji seji društvenega vodstva so med drugim ugotovili, da so domala povsem izpolnili lanski delovni program.
Tako so povečali število članov za 112 odst. od 262 na 595. Med člani je največ mladine. Lani je društvo priredilo 73 izletov v bližnjo okolico in oddaljene kraje. Pet društvenih skupin se je udeležilo Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, dve proslave 20-letnice ljudske vstaje na Sutjeski, šest planinskih skupin s 30 člani pa je obiskalo Triglav in ostale očake Julijskih Alp. Organizirali so tudi dva smučarska tečaja in poslali
enega člana na tečaj za vodnike
smučarskih pohodov v Snežnik. V matično društvo se je vrnil z uspešno opravljenim izpitom. Dobro sta bili obiskani tudi predavanji »O naših stenah« in »Na Triglavu in v njegovi soseščini«.
Društvo bo imelo letni občni zbor 18. februarja. Pred občnim zborom nameravajo prirediti še izlet v Petrovče, večer prej in na sam dan zbora pa zanimivo predavanje »Naša odprava na Himalaji« prvič v kino dvorani za občinstvo, drugič pa za podeželsko občinstvo, ki se je že v velikem številu vključilo v matično društvo.	-sk
Sodelovanje tudi v šahu
Radgonsko šahovsko društvo je v nedeljo že drugič organiziralo šahovsko srečanje s šahovskim društvom v Radkersburga. Prvič so radgonski šahisti gostovali v Avstriji 7. januarja. V dvoboju na desetih deskah so zmagali Radgončani z rezultatom 7,5:2,5. Povratno srečanje je bilo zadnjo nedeljo v Gornji Radgoni. Tudi. tu so avstrijci zgubili z rezultatom 6:4.
Prvi medsebojni stiki na šahovskem področju kažejo, da bo tudi v bodoče prišlo do še tesnejšega sodelovanja šahistov z Obeh bregov Mure. Zato predvidevajo simultanko, katero bi poleg Avstrijcev povabili tudi svetovnega mla-
dinskega prvaka, Ljubljančana Bruna Parmo. Nameravajo pa organizirati tudi troboj med šahisti iz Gornje Radgone, Murske Sobote in Radkersburga.	-rj
ESŠ: SŠTV 5:1
Pretekli teden je bil na soboški ESŠ šahovski dvoboj med domačo tekmovalno ekipo in gostujočo ekipo Srednje šole za telesno vzgojo. Zmago ekipe ESŠ so predvidevali, saj so jo sestavljali že znani igralci, medtem ko je ekipa SŠTV tokrat prvič nastopila, zato ima prav gotovo še ugodne možnosti za bodoče uspehe. Rezultati posameznih partij: Ficko : Žitek 1:0, Režonja : Gerič 0:1, Tot : Glažar 1:0. Roudi : Lülik 1:0, Ružič : Huber 1:0. Prvoimenovani so igralci ESŠ.	F. R.
  RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 21. do 28. jan. 1962

NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Trije v raketi; 8.37 Spoznavajmo naše glasbene umetnike — Mladim poslušalcem igrata: pianist Marijan Lipovšek in violinist Karlo Rupel; 9.05 V novi teden z zabavno glasbo; 9 45 Pesmi Rada Simonitija — Ples v rdečem — Pod brajdo — Samo en cvet — Pomlad — Na Krasu; 10.00 Še pomnite, tovariši . . Marija Vojskovič: Bil je navaden dan; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Ernest Petrin: Beli hodniki v Valdoltri (reportaža); 1150 Orkester Franck Pourcel; 13.30 Za našo vas: 14.00 Slovenski oktet poje črnske duhovne pesmi; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.15 Trikrat pet; 16.00 Humoreska tega tedna — L. Kiauta: Pred sodnim tronom; 16.20 Operne melodije; 17.05 Majhni zabavni ansambli: 17.15 Radijska igra — Vlado Vukmanović: Polnočni expres; 18.02 Marko Tajčevič: Pet srbskih plesov; 18.13 Nekaj španskih in južnoameriških melodij; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Nedeljska panorama: 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Zabavni zvoki; 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 3. oddaja: Praga; 22.15 Nočni akordi; 23.05 Plesna glasba.
PONEDELJEK
8.05 Glasbena lirika Josefa Suka; 8.30 Iz Thomasove Mignon — Uvertura — Arija Mignon Duet Mignon in Lotharia - Arija Filine; 8.55 Za mlade radovedneže a) Vremenska napoved, b) Prvi uspehi — Sodelujejo gojenci glas-
benih šol; 9.25 Orkestralni intermezzo — Ivo Petrič: Divertimento; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Poje Zenski vokalni kvartet; 11.15 Naš podlistek — Curzio Malapate: Koža — III.; 11.35 Od valčka do twista; 12.05 Tri pesmice Borisa Kovačiča; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Mihael Leonardi: Novi pogledi glede obdelave v vinogradih; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Zvočna mavrica; 14.10 Baritonist Rudolf Šutej poje staroklasične arije, pianistka Dubravka Tomšič — Prvič izvajani posnetki; 15.20 Godala in zabavni zbori; 15.40 Literarni sprehod — Ciril Zlobec: Moška leta našega otroštva; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.10 Veliki zabavni orkestri; 18.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Naše tovarne pogonskih motorjev; 19.05 V Španiji s skladatelji Turino, Ernestom Halffterjem. Vivesom in Fallo; 20.00 Igramo za vas; 20.45 Kulturni globus; 21.00—22.50 Z revije mladih koncertantov v počastitev 20-letnice vstaje Slovenije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba.
TOREK
8.05 Gorenjski vokalni oktet; 8.25 Zvočni kaleidoskop; 8.55 Za šolarje: Kdo je našel Jurčka; 9.25 Iz albuma sopranskih arij; 10.15 Izberite melodijo tedna; 11.30 Pol ure pri skladatelju Blažu Arniču; 12.05 Sekstet »Pleško« s triom Bardorfer; 12.15 Kmetijski nasveti — Vlado Martelanc: Kuhanje voščin in pravilno ravnanje z voskom:
12.25	Melodije ob 12.25; 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Orkester Roberto Rossi; 14.05 Za šolarje: Čudežno zdravilo; 14.25 Chopin in trije pianisti; 15.20 Zabavni orkester Alfred Scholz; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Puškin in Gogolj v glasbeni literaturi; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Uvertura in pisemska scena iz opere Evgenij Onjegin; 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta; 20.30 Radijska igra — Hans Friedrich Kühnelt: En dan z Edvardom; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (13): Neoklasicizem;
23.05	Plesna glasba.
SREDA
8.05 Matineja v ljudskem tonu: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb;
9.25	Četrt ure z orkestrom Erwin Lehn; 9 40 Gabriel Faure: Samospev »Gozd v septembru« in štirje impromptuji za klavir — Prvič izvajani posnetki; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Segava klaviatura; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Verdi s solisti ljubljanske Opere;
12.05	Vaški kvintet z Božom in
Miškom; 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. Franjo Janežič: Zatiranje kostanjevega raka; 12.25 Melodije ob 12.25;	13.30	Antonin
Dvorak: Slovanski plesi op. 72;
14.05	Za šolarje: Sestanek s slavo; 14.35 Veliki zabavni orkestri; 15.20 Komorna portretna študija skladatelja Pavla Šivica: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Orkester Raphaele; 18.10 Jules Massenet — Odlomki iz opere
Werther; 18.45 Ljudski parlament;
19.05	Igra violončelist Janoš Starker — Ernö Dohnanyi: Koncertne skladbe za violončelo in orkester; 20.00 Naš variete; 20.45 Albert Lortzing: Car in tesar, radijska priredba opere; 22.15 Po svetu jazza; Neznani pevci jazza; 22.45 Kitara v ritmu; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Leoš Janaček: Drugi godalni kvartet (»Zaupni zapiski«) — Igra Smetanov kvartet; 23.31 Plesna glasba.
ČETRTEK
8.05 Georg Espitalier s svojim ansamblom: 8.20 Zabavni orkester RTV Zagreb; 8.35 Matineja s Slavkom Ostercem; 8.55 Za šolarje: Lišček; 9.25 Petnajst minut za ljubitelje cha-cha; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Angleška nar.: Sinek-Tinek in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Ludwig van Beethoven: Finale opere Fidelio; 11.30 Zvoki za zabavo; 12.05 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Stojan Vrabl: Pojav rdečega pajka v vinogradih; 12.25 Melodije ob 12.25;	13.30 Skladbe
Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Klavir v ritmu; 14.00 Tri simfonične rapsodije; 15.20 Hitri prsti; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Naši mladi reproduktivci z novimi posnetki; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Popevke slovenskih avtorjev; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 20.45 Godala v ritmu; 21.00 Literarni večer — Večer u-
metniške besede — Lojze Potokar; 21.40 Primož Ramovš: Simfonietta; 22.15 Novi posnetki plesnega orkestra RTV Ljubljana; 22.30 Felix Mendelssohn: Sonata za violončelo in klavir v D-duru (Violončelist Renč Forest, pri klavirju Fred Došek); 23.05 Modest Musorgski: Zaključni prizor opere »Hovanščina«.
PETEK
8.05 Nekaj odlomkov iz oper Nikolaja Rimskega Korsakova; 8.40 Orgle in orglice; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Vlastimir Nikolovski: Suita in modo antico; 11.35 Šopek hrvatskih samospevov z medigrami; 12.05 Belokranjske pesmi in plesi; 12.15 Radijska kmečka univerza Ing. Jaka Ferjan: Nova usmeritev v prašičereji; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Pojeta Jan Peerce in Leonard Warren; 14.05 Za šolarje: Poti v domovino; 14.35 Radi bi vas zabavali; 15.20 Ludwig van Beethoven z vedre strani — Pesem o bolhi — Sekstet za 2 klarineta, 2 rogova in 2 fagota v Es-duru; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe; 17.45 Lucijan Marija Škerjanc: Prva simfonija; 18.10 Indonezijske pesmi; 18.25 Poje zbor Slovenske filharmonije: 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Dva prizora iz Donizetijevega Don Pasquala; 20.00 Instrumentalna zabavna glasba slovenskih avtorjev; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Priljubljene točke iz klavirskega
in violinskega repertorja; 20.55 Pojeta Vladimir Ruždjak in Cvetka Ahlin, vmes nekaj glasbenih utrinkov Vasilija Mirka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Zvočni magazin; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Trije obrazi iz novejše evropske glasbe.
SOBOTA
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba; 8.55 Za šolarje: Rjavka; 10.10 Od tod in ondod; 11.00 Z javnega koncerta violinistke Nelli Školjnikove v Ljubljani (pri klavirju Ljubov Edlina); 11.30 »Casta Diva« (Odlomki iz oper Vincenza Bellinija); 12.05 Srbska kola; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Ferjan: Proizvodnja pujskov pitališča; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Slovenske narodne pesmi; 13.45 Dunajski valčki; 14.10 Baletni fragmenti (Čajkovski, Adam, Delibes); 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Bagatele in impromptuji Bedricha Smetane za klavir — Prvič v RTV Ljubljana; 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Ray Coniff s svojim orkestrom; 18.10 Izbrali smo za vas; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Sobotni domači živ-žav; 20.00 Vedro in priljubljeno: 20.20 Dr. Walter Gerteis:	Vozli inšpektorja Braina —
Četrti vozel: Leksikon: 20.50 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
6
POMURSKI VESTNIK, 18. JAN. 1962
Zakaj odpor proti dobremu umet. gnojilu?
V tem kratkem sestavku želim spregovoriti o nitrofoskalu, v katerem so hranilne snovi v razmerju in sicer dušik : fosfor : kalij, kakor 2:4:40. To pomeni, da vsebuje zgoraj imenovani nitrofoskal v 100 kg čistega dušika, 4 kg čistega fosforja in 40 kg čistega kalija. To gnojilo vsebuje od vseh hranilnih snovi 85 % kalija. Seveda tega gnojila ne smemo uporabljati samega, ker bi gnojili preveč enostransko. Določena kultura bi imela na razpolago dovolj kalija, primanjkovalo pa bi ji dušika in fosforja. Ta dva elementa pa sta za pravilno rast in visoke pridelke prav tako potrebna kakor kalij.
Nitrofoskal NPK -- 2,4.40 se zato uporablja v kombinaciji s superfosfatom za jesensko gnojenje. Lahko pa ga uporabljamo tudi za spomladansko gnojenje, ker se hitro topi v vodi, rastlinam pa so hranilne snovi takoj dostopne. V jeseni ga tudi lahko uporabljamo, ker se kalij im fosfor vežeta na zemeljske koloide in se tako ne spirata iz obdelovalne zemlje.
Naj navedem primer gnojenja za italijansko pšenico Leonardo:
300 kg 20 °/o nitromonkala/ha
500 kg 16% superfosfata/ha
200 kg 40 % kalijeve soli/ha
V	300 kg 20°/o nitromonkala je 60 kg čistega dušika.
V	500 kg 15% superfosfata je 80 kg čistega fosforja.
V	200 kg 40% kalijeve soli je 80 kg čistega kalija.
Tako imamo v gnojilni normi« 60 kg čistega dušika, 80 kg čistega fosforja in 80 kg čistega kalija.
Če gnojimo pšenico z nitromonkalom NPK — 2. 4, 40 bomo istega dali 200 kg, s tem pa smo dodali že 4 kg čistega dušika in 8 kg čistega fosforja. Tako bomo dodali v jeseni pred setvijo samo še 450 kg superfosfata/ha oziroma 72 kg čistega fosforja/ha. V jeseni dodamo še 80 kg nitromonkala/ha t. j. 16 kg čistega duši-ka/ha. Tako smo v jeseni gnojili s polno dozo fosforja in kalija ter ⅓ celotne norme dušika. Spomladi pa dognojimo dvakrat z dušičnim gnojilom »pod list«.
Na ta način je možno kom-
binirati nitrofoskal NPK 2, 4 40 z dušičnimi in fosfornimi gnojili. Prednost, katero ima zgoraj imenovani nitrofoskal je v tem. da je dobro topljiv in da kupimo v njem hranilne snovi relativno najceneje.
V tem kratkem sestavku sem želel pojasniti kmečkim proizvajalcem v nekaj besedah
vrednost nitrofoskala NPK -2, 4, 40, to pa predvsem zato. ker se razširja v ljutomerski komuni nestrokovna propaganda proti uporabi zgoraj omenjenega dobrega umetnega gnojila, katerega resnično lahko uporabljamo v kombinaciji z dušičnimi in fosfornimi gnojili. Ing, Slavko Nemanič
O revmatizma v otroški dobi
(Prenos s 5. strani)
borba proti ponovnim obolenjem
—	revmatičnim napadom.
Kako se borimo proti prvemu in ponovnim revmatičnim obolenjem? Potrebno in pametno je skrbno in smotrno zdraviti vsako težko angino, dalje vse angine, ki se cesto ponavljajo in vsako vnetje po prebolelem revmatizmu. Pri otrocih, ki imajo česte angine, priporočamo operacijo mandeljnov; pokazalo se je namreč, da obolevajo po operaciji otroci redkeje za revmatizmom. Dalje je treba primerno zdraviti vsa vnetja obnosnih votlin, srednjega ušesa, zobovja itd. Nagnite zobe — posebno tiste, ki imajo že zagnojeno korenino -- je najbolje izpuliti.
Kako zdravimo otroški revmatizem? Prav vsak bolnik z akutnim revmatizmom spada v bolnišnico! Edino tam je možno: res sodobno zdravljenje, primerna prehrana, potrebna telesna nega
—	in primeren zdravstveni nadzor. S takim energičnim zdravljenjem slehernega revmatika od vsega začetka imamo namreč izred-
no lepe možnosti, da bomo uspeli vrniti popolno zdravje pretežni večini prizadetih otrok.
Poleg že omenjenega je važno še sledeče dejstvo: starši in sam bolnik morajo razumeti in upoštevati zdravnikova navodila ob odpustu iz bolnice: bolezen namreč še ni povsem končana — bolnik se bo moral ravnati po prejetih navodilih še nekaj mesecev, prav tako bo moral še več mesecev ali celo let uživati predpisana zdravila. Oblika ambulantnega zdravljenja z občasnimi kontrolami je potrebna še 2—5 let.
Če bomo tako zdravili in skrbeli za revmatične otroke, bomo v veliki meri uspeli znižati — oziroma sploh preprečiti — invalidnost pri mladih ljudeh. Preprečili bomo marsikatero družinsko tragedijo in bomo usposobili pretežno večino revmatikov za polnovredno in plodno življenje. Tako bodo tudi stroški zdravljenja manjši in ne bomo predali v breme skupnosti mladega invalida — marveč vrnili naši družbi polnovrednega delovnega člana.
Dr. Franc Žibrik
V jubilejnem letu
Te dni smo povabili v uredništvo na razgovor tudi Štefana Hozjana, tajnika Združenja šoferjev in avtomehanikov iz M. Sobote. Naj že uvodoma povemo: združenje in še posebno tovariš Hozjan imata največ zaslug, da je lahko dedek Mraz ob Novem letu tako bogato obdaril naše prometne miličnike. Več pa naj pove tovariš Hozjan sam:
»Med našim Združenjem in vodom prometne Ljudske milice je uveljavljeno tesno sodelovanje. Tako smo lani v Mesecu varnosti prometa uredili izložbe in poskrbeli za predvajanje predfilma o prometni varnosti Sodelovali smo tudi v akcijah proti alkoholizmu. Naše podružnice v Murski Soboti, Lendavi in Gornji Radgoni so priredile tečaje za visokokvalificirane in kvalificirane voznike motornih vozil Te tečaje je uspešno absolviralo 87 kandidatov, kar je prav gotovo lep uspeh. Podobna prizadevanja so bila tudi v Ljutomeru. Tudi letos nadaljujemo s strokovno-izobraževalnim
poslanstvom — v Murski Soboti se že udeležuje šoferskega tečaja 34 kandidatov — in upamo, da bomo v glavnem zadostili potrebam po strokovno kvalificiranem kadru vozačev. Vsako drugo nedeljo imamo obvezne članske sestanke, na katerih poslušamo tudi predavanja o zdravstvenih zadevah, prvi pomoči, prometnih predpisih, vplivu alkohola na človeški organizem itd. Predavanja so razmeroma dobro obiskana.
Želel bi omeniti še tovariško gesto naših članov, ki ob vsakem novem letu obdarijo družino delovnega invalida Alojza Lukača iz Kroga. Letos so zbrali v ta namen okrog 22 tisočakov.
Letošnje leto je za naše šoferje im avtomehanike jubilejno. O detaljnejšem programu za praznovanje še ne bi mogel povedati, znano pa je že. da bo okrajni odbor Združenja ob našem stanovskem prazniku. 13. juliju, razvil svoj prapor.«	-sk-
KINO
MURSKA SOBOTA od 19.—21. jan. zahodno-nemški barv. film: »Grofica Marica«; od 22. do 23. januarja zahodno-nemški film: »Cvetje za državnega tožilca«; od 24. do 25. jan. franc.-nemški film: »Napoleonov oficir«.
SLATINA RADENCI — od 20.-21. jan. ameriški barvni film: »Velikan I«; 25. jan. jugoslovanski film: »Skupno stanovanje«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 20. do 21. jan. ameriški film: »Doživljaji kapetana Vaita«; 24. januarja ameriški film: »Detektivska zgodba«.
BELTINCI — od 20.-21. jan. ameriški falm »Dejvi kroket in pirati«.
GORNJA RADGONA - od 20. do 21. jan. ameriški barvni film: »Mož, ki je preveč znal«; 24. jan. francoski film: »Vlačuga vredna spoštovanja«.
VIDEM OB ŠČAV. — od 20. do 21. jan. ameriški barvni film: »7 nevest za 7 bratov«.
TEDENSKI KOLEDAR Petek, 19. jan. — Marij Sobota, 20. jan. — Boštjan Nedelja, 21. jan. — Neža Ponedeljek, 22. jan. — Viktor Torek, 23. jan. — Rajko Sreda, 24. jan. — Felicijan Četrtek, 25. jan. — Trpimir
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Od 20. do 26. jan. 1962 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki:
20.	jan. — dr. Sedlaček
21.	jan. — dr. Sedlaček
22.	jan. dr. Gruškovnjak
23.	jan. — dr. Udovč
24.	jan. dr. Sedlaček
25.	jan. dr. Gruškovnjak
26.	jan. — dr. Udovč
UPOR V BAJI
(Nadaljevanje s 3. strani) kot udarec Salazarjevemu režimu, saj gre za notranji upor. ki ga ni mogoče primerjati z indijsko osvobodilno akcijo v Goi in z uporom domačinov v koloniji Angoli.
— Portugalska vlada je ostala osamljena tudi s svojo pritožbo v VS glede indijske akcije v God. Zaradi tega je Salazar zagrozil, da bo Portugalska prva. ki bo zapustila Združene narode. Nemalo pikrih in celo groženj je portugalski vladni tisk naslovil na zaveznike v NATO. ki so Portugalsko pustili na cedilu« . Toda kdo bi tudi lahko branil tak kolonialni nesmisel v 1. 1962 kot je portugalska enklava na povsem indijskem matičnem ozemlju. Pred takim nesmislom zamrznejo še tako »mogočni argumenti zavezništva ...
HAAG Nek nizozemski patrolni čoln je včeraj v bližini Zahodnega Irijana napadel indonezijski torpedni čoln in ga potopil. Agencija Reuter celo poroča, da je v spopadu sodelovalo več patrolnih čolnov na obeh straneh. Nekateri sodijo, da se je s tem pričel oboroženi spopad. Indonezijska vlada je namreč pripravila že vse potrebno za osvoboditev Zahodnega Iriana in je v ta namen tudi mobilizirala prostvoljce.
Glavni tajnik OZN U Tant je pozval obe deželi, naj rešita spor zaradi otoka na miren način.
GIZENGA PRED ARETACIJO?
LEOPOLDVILLE          ---            Kongoška
skupščina je ukorila podpredsednika Gizengo, ker ni hotel priti v Leopoldville in ker so se njemu naklonjeni oddelki žandarmerije pred nedavnim spopadli z enotami generala Lundule, ki je hotel podpredsednika aretirati. Novice o trenju med Lundulo, nekdanjim poveljnikom enot stanleyvillske vlade in podpredsednikom Gizengo so krožile že precej časa poprej.
Trenutno še ni znano, kaj bo skupščina ukrenila glede Gizenge. Predsednik vlade Adula se ga bo verjetno skušal otresti kot podpredsednika, utegne pa ga celo zapreti.
MOTORNO kolo »Pretis MAKS«, tipa 1960, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-41
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 14. ure naprej. Partizanska 1, pritličje 6, Murska Sobota.	M-51
TROSOBNO komfortno stanovanje v centru M. Sobote, ugodno naprodaj. Informacije, Kocljeva 3 (Flisarjeva), M. Sobota. M-52 REALITETNA agencija v Murski Soboti nujno rabi večje število osebnih avtomobilov, motornih koles in mopedov za svoje kupce širom države. Zaradi velike sposobnosti svoje komerciale smo v stanju prodati vsakršno vozilo v 20 dneh. Prodajalce vseh motornih vozil, ki mislijo prodati svoja vozila vljudno naprošamo, da prodajo prijavijo v naši pisarni in sicer: v soboto 20. in v nedeljo 21. tega meseca od 8.—12. ure.
Istočasno rabimo tudi večje število vprežnih kosilnic, stabilne motorje in druge kmetijske stroje.	M-55
SOBO, lepo opremljeno, z dvema posteljama, oddam dvema intelegentnima osebama. Naslov v upravi lista.	M-56
UGODNO PRODAM gospodarsko poslopje z nekaj zemlje in gradbenimi parcelami ob prometni cesti Ljutomer—Gornja Radgona. Poldi Dešnik, Križevci 62 pri Ljutomeru.	M-53
SPALNICO, kompletno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Lendavska 23, M. Sobota.	M-47
STANOVANJE, lepo. v Murski Soboti, prodam. Naslov v upravi lista.	M-50
ČISTILNIK za žitarice (trijer). v dobrem stanju, kupim. Janez Smodiš, Stanjevci 59, p. Petrovci.	M-42
HIŠO, vseljivo, in gospodarsko poslopje s posestvom 5 ha njive, gozd, sadovnjak in vinograd, takoj dam v najem ali prodam. Vprašati pri Lovrencu Magdiču, Pršetinci 29, p. Tomaž pri Ormožu.
BLAGAJNIKA
UO Lekarne Murska Sobota razpisuje delovno mesto
Pogoj: nižja strokovna izobrazba z 10 let prakse v blagajniških poslih. Prošnje poslati na UO Lekarne Murska Sobota do 25. januarja 1962.
skladiščnika
Komisija za sprejem in odpust delavcev in uslužbencev pri Kmetijski zadrugi Črensovoi razpisuje delovno mesto
Pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik z nekaj let prakse. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe poslati na upravo KZ Črensovci do 25. januarja 1962.
Vse lastnike motornih vozil obveščamo, da potrdila za registracijo o zavarovanju vozil
izdajamo le na podlagi predloženih originalnih polic.
Poleg polic predložite tudi prometno dovoljenje. Potrdila izdajamo vsak dan v prostorih zavarovalnice v Murski Soboti, Titova ul. 13/III., za Ljutomer. Radgono in Lendavo pa tudi področni zastopniki.
Zavarovalnica Murska Sobota
Kmetijsko industrijski kombinat »POMURKA« Murska Sobota, obrat Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	računovodje
2.	likvidatorja
Pogoji:
pod 1. srednja šola in najmanj 5 let prakse kot samostojni računovodja; pod 2. srednja šola in najmanj 2 leti prakse v računovodstvu.
Prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe takoj ali najkasneje 1. februarja 1962, oziroma po dogovoru.
Prošnje vložite najkasneje do 24. januarja 1962 pri Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti.
Upravni odbor Zdravstvenega doma Lendava razpisuje v Zobni ambulanti naslednja delovna mesta:
2 zobna terapevta 2 zobni asistentki
Pogoji:
pod 1. stomatološka fakulteta, ali višja zobarska šola;
pod 2. položen strokovni izpit za zobno asistentko. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka ZD Lendava.
Na razpolago imamo eno komfortno družinsko stanovanje.
Vloge pošljite do 1. februarja 1962 Zdravstvenemu domu Lendava.
Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Murska
Sobota razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
KMETIJSKO INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »POMURKA« MURSKA SOBOTA
Pogoji: Visokošolska izobrazba z obvladanjem zunanjetrgovinskega poslovanja.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in krajšim opisom dosedanjega dela je treba poslati najpozneje v 15. dneh po objavi razpisa Občinskemu Ljudskemu odboru M. Sobota.
Mrtvečevi čevlji
(Nadaljevanje)
Derry se je namrščil. »Tribuni?«
»Zdaj smo za Babcock Gardes. Presenečen, vendar ustrežljiv civilist nam bo posodil svojo jedilnico. Številka petnajst je ravno nasproti.«
Derryju Fisherju se je kasneje zdelo, da je tisto, kar je sledilo, trajalo samo nekaj sekund. Jedilnica ustrežljivega civilista je bila mračna in prenapolnjena in to je dalo sonca osvetljeni ulici pred hišo nekaj gledališkega — prazen oder, ki čaka. da vstopijo igralci in da se igra začne.
Nenadoma so se na njej pokazali ljudje — igra se je začela. Hiša na drugi strani je stala na vogalu. Okrog nje je prišla postava — neki moški — ki je gledal navzgor, kakor da išče hišno številko. Derry je imel komaj dovolj časa, da se mu je postava zazdela znana, kar so se vrata na številki petnajst odprla in dol po stopnicah je prišlo dekle. Bilo je dekle, ki jo je bil Derry zjutraj spoznal na vlaku. Malone je že bila na poti, ko se je opotekla in padla — isti trenutek je počil revolverski strel. Mož je stal pri miru in točino pozorno strmel vanjo. Derry je lahko videl samo možev hrbet. A zdaj je vedel, da je to hrbet Marka Borlasa.
Borlase je stopil korak naprej. Istočasno je čez cesto planila druga postava — moralo je biti z vogala na drugi strani — in se -pognala nad Borlasa. Videti je bilo, da hoče v letu poddreti Borlasa. A preden mu je to uspelo izpeljati, se je dramatično prikazala še ena postava. Uniformiran policaj, ki je pri-
drvel proti številki petnajst, je zagrabil napadajočega Meritta s stram in ga podrl na tla. V trenutku so ves prostor zagrnili policaji.
»Naprej « Appleby se je dotaknil roke zgroženega Derryja Fisherja. Pohitela sta ven. Mark Borlase se ni bil premaknil. Pretresen in zbegan je gledal zdaj sem, zdaj tja. Na njegovi levi je bil za noge zvezani Meritt, ki sta ga dva krepka policaja držala za vrat. Na desni 'je ležalo dekle, še zmerom iztegnjeno na stopnicah pred številko petnajst — in pod eno roko se ji je bila nabrala mlaka krvi.
Derry je stekel proti njej in srce mu je divje utripalo. Ko je to storil, se je vzdignila in zatipala torbico. Za hip in s čudno brezizraznim obrazom se je zastrmela v Meritta in v može, ki so ga držali. Potem je z neranjeno roko odprla torbico, potegnila ven neko bleščečo stvarco in jo potisnila v usta.
»Ustavite jo!«
Applebyjev krik je bil prepozen. Drugi revolverski strel je pretrgal mir Babcock Gardes. Neverjetno — neverjetno in strašno — Derryjeva lepa deklica se je ubila s strelom v glavo.
Zvečer je razlagal Appleby:
Nikdar ni bilo posebnega dvoma o tem, gospod Borlase, da je bil vaš bratranec umorjen. In očitno zločin ni bil storjen iz strasti ali nagona. Ozadje umora je bila mednarodna vohunska mreža. Sir Stephen je bil ubit, da bi dobili pomembno znanstveno skrivnost in spravili s sveta edine možgane, ki bi jo lahko zopet ustvarili. Lahko da je bil kak poskus — domnevno s strani tistega Kraussa — da bi zagrabil sira Stephena na ideološki
osnovi. Ampak to je bilo gotovo neuspešno. Se strinjate?«
Mark Borlase je prikimal. »Stephen — kakor sem vztrajal proti vam — je bil v resnici popolnoma zdrav. Kdaj pa kdaj mi je delal skrbi, to drži — in šele včeraj sem začutil, da bi moral stopiti dol k njemu in kaj spregovoriti z njim. A se nisva srečala. Dobil sem ga po telefonu in vedel pri priči, da ni niti govoriti o kaki težavi tisti čas. Zato sem skril dejstvo, da sem pravzaprav v Sheercliffu, prenočil v hotelu Grand in se danes zjutraj vrnil. Moral bi pa biti odkritosrčnejši, ko ste me izzvali k temu, o tem ne dvomim.«
Prišlo je ravno o pravem času, gospod Borlase. In zdaj naj nadaljujem. Ta zločin je bil popoln. Zato sem postal takoj nezaupljiv glede pristnosti kakršne koli ZMEŠNJAVE s čevlji. PAČ PA SO LAHKO BILI ZVIJAČA, PREMIŠLJENA TAKO. DA BI NAS ZAPELJALA NA NAPAČNO SLED. In če je bilo tako. sem se moral spoprijeti z bistroumnostjo. In na vlaku sem se prepričal, da je tudi ta bistroumnost zelo nepopolna. Ugotovil sem namreč, da je dekletova zgodba od 'konca do kraja popolnoma izmišljena. Dejstvo mi je strmelo v obraz.«
Derry Fisher je sédel pokonci. Ampak kako je to MOGLA? Znova in znova sem premlel zadevo ...«
»Dragi mladenič, tele stvari niso vaš poklic. Dekle, ki se je bila predstavila kot silno prestrašena, je prezrla tri oddelke — in v dveh bi lahko dobila žensko podporo in tolažbo — in se odločila, da vdre k osamljenemu in primerno dovzetnemu mlademu človeku njenih let. Nadalje — skrivnostni človek s čevlji različne barve naj bi se seveda umaknil naprej po vlaku, oropani kovček pa je bil na zadnjem koncu, v smeri, kamor je bilo odšlo dekle brez vašega spremstva po svojo skodelico kave. Nadalje — ruske cigarete je nekdo kadil z ustnikom. Na eni od njih pa je bila vendarle rahla lisa rdečila.« Appleby se je obrnil k Derryju. Mislim, da sem vam to takrat omenil.«
(Nadaljevanje na 8. strani)
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11

1-365
POMURSKI VESTNIK, 11. jan. 1962
7
    DROBNE ZANIMIVOSTI
Z AVTOMOBILOM V REKO Terenski avtomobil »GAZ«, v katerem so bili Zvonko Astič, uslužbenec »Belja«, Kiro Zlatkovski, pilot in Radoslav Stevič, šofer beograjskega »Aerotransporta«, je porušil leseno ograjo dravskega mostu v Osijeku in padel z devet metrov višine v vodo.
V nesreči je izgubil življenje Radoslav Stevič, medtem ko sta se ostala dva z nadčloveškimi napori rešila. Preiskava takoj po nesreči še ni ugotovila, ali gre za nesrečen slučaj ali nepazljivost.
Tudi šimpanz rad pozira
GORELA KOT ŽIVA BAKLJA
Znana francoska balerina Jeanine Charrat, ki je s svojo družino gostovala pred nekaj leti v Jugoslaviji, je doživela te dni težko nesrečo. V času priprav za snemanja v pariški televiziji se je Jeanine nagnila, da zaveže svoje plesne čeveljčke. Pri tem se je preveč približala prižganemu svečniku, ki je bil potreben pri sceni. Plamen je zajel obleko iz nylo-na in plesalka je postala v trenutku živa baklja. Ko so prisotni priskočili na pomoč, ji edino obraz In vrat nista bila v plamenih. Diagnoza: 70% telesa v opeklinah.
»POLICIJA, HITRO ME
ZAPRITE . . .«
Jean Bremond je v 48 urah svoje kariere prišel na glas najbolj posebnega gangsterja Francije. Grozeč z otroško pištolo iz plastične mase je vlomil v stanovanje nekega direktorja in mu odnesel — vžigalnik. Prej ga Je zvezal z njegovo kravato. Na podoben način je postopal z neko finančno inšpektorico in njeno prijateljico. Ko je postal lačen, si je postregel z mesom v kuhinji in ju pozval, da z njim popijeta kozarec viskija.
Na koncu se je opravičil in odnesel nekaj nakita in vozovnice za avtobus. Tretja žrtev, neka starejša žena, se mu je uprla, pa jo je udaril z neko figurico po glavi. Ker ga je potem pekla vest, Je telefoniral policiji: »Halo . . . čakam vas . . . hitro me primite!«
OPERACIJA V NYLONSKI
VREČI
Na medicinski šoli univerze v Arkansasu je bila opravljena operacija, med katero kirurgi in pomožno osebje niso imeli na obrazih običajnih mask. Namesto tega so ovili pacienta z nylonsko vrečo, ki je od znotraj sterilizirana in v kateri so vsi potrebni instrumenti. S tem je zmanjšana možnost infekcije.
POSTREZI SI SAM
V Trebinju slovi gostilnica Rajka Kosiča po raznih specialitetah in dobrem vinu, ki ga v lokalu točijo. Zanimivo je, da Rajko ne d6voli petja v svoji gostilnici, čeprav je znano, da glasna družba največ troši.
Kar pa je najzanimivejše, je to: družbi, ki se najdlje zadrži, gostilničar pusti pijačo, s tem, da si samo zabeleži, koliko je družba popila, sam pa leže k počitku.
Rajko zaupa ljudem, hkrati pa ima dober nos, tako da ga dvakrat ne more nihče ogoljufati.
NOSAČ ŠIME ČESTITA
V istrskem mestu Umagu vsi poznajo nosača Sima, ki je znan tudi kot iznajdljiv človek.
Za Novo leto si je dal natisniti čestitke te vsebine: »Srečno novo leto vam želi Sime, hkrati pa, da bi se ga često poslužili. . .«
Reklama ob vsaki priložnosti, si najbrž misli Sime.
SALA, KI JE VŽGALA PO
116 LETIH
Lahko si zamislite, kako presenečen je bil Metod Bajc iz Ljubljane, ko je popravljal neko staro uro iz zbirke Narodnega muzeja in našel v uri listič z že izbledelim napisom v nemškem jeziku: »Ti osel, zakaj si me odprl! Ura je obnovljena leta 1846. Alojz Sušek, zlatar. Tega leta je bil potres«.
»Ni se mi še zgodilo, da bi me kdo tako potegnil pravi Metod Bajc. Toda prav se mi zgodi, ker sem bil radoveden in rad šarim po starih urah . . .«
Kaže, da so stari urarji imeli mnogo smisla za šalo. Toda zamislite, ta šala je vžgala šele po 116 letih. Zanimivo je, da omenjeni urar omenja tudi potres v Ljubljani, ki sicer ni znan iz starih kronik.
PETLETNI PROFESOR — Psihologi so izračunali, da ima 5-letna Verina Green (na sliki) hči nekega londonskega delavca, koeficient inteligence 200, t. j. kot profesor univerze. Verina zna francoski in italijanski jezik. Pred nedavnim je v televizijski oddaji reševala komplicirane matematične probleme.
VAJE BRITANSKIH IN
FRANKOVIH MORNARJEV
Prvič po španski državljanski vojni so bile pred kratkim skupne vaje britanske in Frankove mornarice. Enote obeh mornaric so se sestale pri Malti, nato pa so odplule, da opravijo svoje nalqge. Španska eskadra je bila sestavljena iz petih rušilcev in ene podmornice.
1.300.000 žrtev
BILANCA MRTVIH PREBIVALCEV MEST ZARADI BOMBARDIRANJA IZ ZRAKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI
Največje število izgub prebivalcev v drugi svetovni vojni, pri bombardiranju iz zraka, so imeli Japonci — okoli
670.000	prebivalcev. Skupno število japonskih izgub v drugi svetovni vojni znaša okoli
1.850.000	ljudi.
Nemci so. imeli v teku druge svetovne vojne zaradi bombardiranja iz zraka okoli 500 tisoč mrtvih prebivalcev, skupno število mrtvih Nemcev v drugi svetovni vojni pa je 5,500.000.
Francozi so imeli okoli 60 000 mrtvih pri bombardiranju iz
zraka, k temu številu pa je treba dodati še 440.000 padlih v vojni. Skupno število mrtvih Francozov v drugi svetovni vojni znaša torej 600.000.
V Veliki Britaniji je v drugi svetovni vojni padlo 60.000 prebivalcev od bomb, skupno v vojni pa 360.000.
Jugoslavija je imela okoli 25.000 padlih prebivalcev od bombardiranja, a skupno okoli 1,750.000 ljudi med drugo svetovno vojno — skupno z ženami in otroki.
Sovjetska zveza in Poljska sta imeli veliko število izgub zaradi bombardiranja iz zraka, podatkov o vseh izgubah nimajo.
ZDA v metropoli niso imele izgub zaradi bombardiranja iz zraka.
REKORDERJI MRAZA IN TOPLOTE
Pozimi tožimo, da nam je mraz, poleti pa, da nam je vroče. Kakšno temperaturo lahko človek zdrži? Na to so poskušali odgovoriti učenjaki iz Kolumbijske univerze, ameriške prestolnice biologije«.
Če bi se toplota, ki nam jo pošilja sonce, zmanjšala samo za 13 odst., bi naš planet pokril leden pokrov, debel kilometer in pol. A če bi sonce postalo toplejše za trideset odstotkov, bi življenje na zemlji prenehalo. Predpostavimo, da
se povprečna dnevna temperatura na zemlji poveča za vsega 20 stopinj Celzija. Tudi tedaj bi se obdržalo in ohranilo le malo živalskih in rastlinskih vrst. Človek tega ne bi mogel prenesti. Zaključek je, da človek težje od drugih živih bitij prenaša visoke in nizke temperature.
Da pa človek ni slabič, lahko vidimo iz naslednjih primerov. Neki francoski geograf je preživel v Sahari nekaj izredno vročih dni, ko je tempe-
ratura v senci znašala 67.7 stopinj Celzija in vendar se mu ni nič zgodilo. Dr Taylor s Kolumbijske univerze je dokazal, da lahko prenese človeški organizem tudi znatno višje temperature. Sam je ostal v peči, pri temperaturi, ki je bila v začetku 80 stopinj Celzija, potem pa je postopoma narasla na 128°C. Za čas tega poizkusa se je povišala telesna temperatura dr. Taylora na 40.2°C.
Toda to je še daleč od rekorda odpornosti. Na Ceylonu je neka riba, ki vse življenje preživi v toplih mineralnih izvorih. pri toploti 50°C. nekateri mikroorganizmi pa prenesejo tudi temperaturo 100°C. Toda tudi glede nizkih temperatur so zabeležili nenavadne primere. Nekega decembrskega jutra leta 1951 so na neki čikaški cesti našli zelo slabo oblečeno žensko. Ležala je v nezavesti. Vso noč je prebila tako pri temperaturi minus 15°C. Njena telesna toplota je padla na 18°. to je 19° pod normalo. Pa vendar so jo rešili.
Vendar tudi tukaj pripada rekord nižjim vrstam živih bitij. Tako imenovani snežni bubi zelo prija temperatura med minus 5 in plus 5°C. Nekatere bakterije so v laboratoriju živele mesece pri minus 150°C.
SREČEN
NESREČNIK
Zamislite si človeka, ki je doživel cel kup prometnih nesreč. Mislite, da je popolnoma strt in da se komaj drži na nogah?
Devetindvajsetletni gradbeni tehnik Aco Pavličič iz Titograda je doživel dvanajst prometnih nesreč, a se vseeno dobro počuti. Zato ga kličejo »srečni nesreč nik«. Najtežjo nesrečo je doživel v maju leta 1957 na Tjentištu.
Kamion, v katerem se je vozil skupaj z bratom, svakom in njegovo sestro, je zdrknil s poti in se začel preobračati. 30 km dalje je padel iz potolčene karoserije, ves omotan v platneno streho kamiona, ko otrok v plenico Aco.
»Bil sem opraskan, vendar sem se moral smejati ženi, ki je padla iz kamiona že prej in pri tem razsula pravo kavo, ki jo je prej kupila v trgovini. Glas no je jokala zaradi škode, tako da ni opazila preloma na svoji desni nogi, ki je bila otečena, ko kakšen sod«.
Nekoč je bil na kamionu, v katerega je treščil potniški vlak. Tudi takrat se Je izmazal.
Zadnjo nesrečo	Aco
vsaj tako misli, da je njegova zadnja, je Aco doživel preteklo leto. Peljal se Je v limuzini svojega prijatelja, da privede domov svojo ženo in novorojenega sina. Limuzina je zdrsnila z asfaltne ceste na travnik. Aco je bil laže poškodovan.
DVA DOMAČA ROBINZONA
Na okroglem hribu pri Andrijevici živi že več kot tri desetletja v najprimitivnejši planinski kolibi invalid Miloja Labovič. Brez desne noge je ostal že v vojni leta 1913. Ta nenavadni črnogorski Robinzon spi pozimi s psi, ki ga grejejo s svojimi telesi. Največ se hrani z medom divjih čebel in s kravjim mlekom. Sicer sprejema mesečno pokojnino 12.000 dinarjev, vendar se je vdal puščavniškemu življenju. Kaže, da uživa v samoti.
Se en nenavaden Robinzon živi
na planini Kukavici pri Leskovcu. To je 75-letni Boris Nekupnoj, učitelj v pokoju, ki živi na osamljenem mestu, vendar v dokaj lepo urejeni hiši. Fizkultura mu je edino delo oziroma opravilo. Vstaja natanko ob šestih in po jutranji telovadbi odhaja na kopanje v reko Vučnjaku. Po kopanju preskakuje zapreke, meče kamenje z ramen In odhaja na obvezno peš hojo, ki je dolga najmanj 10 kilometrov. Enkrat na teden pešači tudi do 30 kilometrov.
Boris Nekupnoj je veliki prijatelj ptic, ki posedajo tudi po njegovi postelji, kjer jih hrani. Nekupnoj živi že šest let na planini in pravi, da mu ni bilo nikoli lepše kot sedaj.
Prometnik zaustavil vlak   in rešil potnici smrti
Ljudem na peronu je zastal dih. To je bilo na postaji Vladičin Han. Vlak je naglo krenil s postaje, neka ženska pa je obvisela pod stopnicami vagona in zaman poskušala, da bi se povzpela na vlak. Kazalo je, da bo vsak trenutek pad la pod kolesa vlaka.
Prvi se je znašel odpravnik vlakov Milten Dimitrijevič, ki je odhitel proti ženski. Dvignil je svojo prometniško tablico, zaustavil vlak. nato pa je prijel žensko in jo izvlekel na peron. Potnica je bila samo lažje poškodovana Prisotni so se prometniku, ki je pokazal veliko prisotnost duha, zahvalili.
»Skopska Ana Frank«
V Skopju se je leta 1943 začela drama Židov. Cele četrti so bile blokirane. Slučaj je hotel. da sta se tega jutra znašla v bližini zgradbe Centralne pošte Blaga in Aleksander Todorov.
Ko je policija šla v zgradbo, kjer so stanovali njuni prijatelji, Židje Beharji. je pritekla iz hiše mala Benvenita, imenovana tudi Titi, ne sluteč, da
bodo odpeljali njene roditelje. Todorova sta dekletce odpeljala, ko da bi bilo njuno. Ni se jima upirala, ker ju je dobro poznala. Ves čas vojne sta jo Blaga in Aleksander Todorov skrivala. Dala sta jo na vas. ker so njuno stanovanje vedno preiskovali in pretili s smrtjo, če jo najdejo.
Ko je bila na vasi, sta jo Todorova stalno obiskovala in ji nudila vse. kar je bilo potrebno. Ljudje, ki so skrbeli zanjo na vasi, niso vedeli, da je Židinja, mislili so, da je otrok zakoncev Todorov in da jo skušata ubraniti pred bombnimi napadi. Prišel je konec vojne in otrok je bil rešen, starši pa so bili plen plinskih celic.
Po osvoboditvi je mala Titi odpotovala v Izrael k sorodnikom, ki so že prej zapustili Jugoslavijo Ko je pred nedavnim Titi pisala, da hoče še enkrat v Jugoslavijo, so bili pri Todorovih presrečni. Nekoliko dni pred Novim letom je dopotovala v Skopje s svojim možem Titi, »skopska Ana Franki. Dva dni po Novem letu je zopet odpotovala v Izrael. Lepšega darila ni mogla izbrati za Novo leto, je rekla Blaga Todorovič.
Ob slovesu je Benvenita — Titi Behar rekla, da je bil ta obisk v mestu Skopju, v katerem je doživela toliko pretresljivih stvari, in ki mu dolguje življenje, zanjo — velik dogodek.
PRVI DRŽAVLJAN VSEMIRJA
O PRIPRAVAH ZA POLET
Ko se je v Sovjetski zvezi zvedelo, da je Jurij Gagarin uspešno opravil prvi polet človeka v vsemirje, so začele prihajati v Moskvo z vseh strani te obsežne države številne čestitke, z njimi pa predlogi, da se prvi vsemirec proglasi za heroja Sovjetske zveze. Kmalu se je doprsni kip majorja Gagarina pojavil v Aleji herojev v Moskvi, kasneje pa tudi na trgih številnih drugih mest v Sovjetski zvezi.
Ko so iskali prostovoljce za polet v vsemirje, se je prijavil tudi Jurij Gagarin. Najprej je po lastnih besedah moral dokazati, da je zdrav. Moral je skozi najstrožji zdravniški pregled. Gagarin je o tem sam rekel: »Ne vprašujte me, kaj gledajo z večjo pozornostjo na teh pregledih: srce, pljuča ali živčni sistem. Vem samo to, da sem bil na pregledih dneve in dneve. Naposled so mi sporočili, da mi je zdravje popolno in da se bodo priprave začele takoj«.
Dalje pravi Gagarin, da je prvo pravilo med pripravami za vsemirski polet absolutna točnost. K počitku je treba ob določeni uri, ne prej. ne kasneje. Zjutraj je na dnevnem redu mnogo gimnastike; pozimi smučanje, poleti teki. Nato skoki z velikih višin, prav tako, kot to delajo padalci: vsi kozmonavti morajo imeti padalsko knjižico. To je pa le tisto, kar se dogaja na prostem. V laboratorijih pa se organizem navaja na dolgotrajna rotacijska gibanja, oziroma na delovanje centrifugalnih sil Za te poskuse obstajajo posebne platforme. Dalje se je treba učiti mnogih stvari: biologija, astrofizika, radio-telegrafija. Starostna meja je zelo stroga: ne manj kot 20 let. ne več kot 30. Po besedah Gagarina ni niti najmanj važno, če je kdo poročen. Kdor je poročen, uživa neke vrste svobodo, saj lahko odhaja domov pogosteje kot ostali. Seveda pa zavisi od zavesti vsakega posameznika, če bo spoštoval izven ustanove pravila resnega življenja. Gagarin je prej kadil in popil včasih kozarček vodke ali konjaka. Ko se je prijavil za kozmonavta, je s tem prenehal.
Gagarin ni vedel do zadnjega trenutka, da bo letel prav on.
PLZENSKO PIVO NA ZNAMKAH
V čast Svetovne razstave poštnih znamk, ki bo avgusta letos v Pragi, je dala čehoslovaška pošta v promet novo serijo znamk. Na eni izmed njih je prikazano mesto Plzen, v katerem proizvajajo slovito pivo.
 Prodana najvišja  zgradba na svetu
Newyorški nebotičnik Empire State building, ki že trideset let velja kot najvišja zgradba na svetu, je te dni spremenil lastnika. Za njegovo izgradnjo so potrošili 40 milijonov dolarjev, pred desetimi leti ga je kupila neka industrijska družba za 51 milijonov, sedaj pa ga je prodala dalje neki zavarovalni družbi za 65 milijonov dolarjev.
Ta ogromna zgradba ima 102 nadstropji. Ko so jo zgradili,
— to je bilo leta 1931, — so jo nazivali v angleščini »prazni nebotičnik«. V začetku namreč ni bilo moč najti dovolj najemnikov, pa je bila zgradba do dveh tretjin — prazna. Toda položaj se je kmalu temeljito spremenil.
Sedaj ima v tej zgradbi svoj sedež 900 tvrdk in družb z okrog 16.000 uslužbencev.
Novoletna tragedija
V novoletni noči se marsikaj dogodi. V Zagrebu je Marija Mihalič gledala z balkona svojega stanovanja razigrane mimoidoče. Naenkrat jo je pogodil strel nepazljivega, vinjenega veseljaka. Odpeljali so jo na traumatološko bolnišnico v Zagrebu.
Sef je izgubil gumb!
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Omenili? Derry je bil zbegan — in potem se mu je zasvetilo. Ko ste naredili tisto opazko, da vidite rdečeti«
»Tako je. Tako se je torej primer začel jasniti. Truplo sira Stephena Borlasa je priletelo na tisto skalo namesto v morje po premisleku; namenjeno je bilo. naj ga najdemo v čudni obleki in nerazložljivih čevljih — sicer bi bila vsa napačna sled, ki jo je dekle tako dovršeno vlekla po vlaku, brez pomena. Ampak ZAKAJ dovršenost? Videti je bilo. da je odgovor samo eden. Da bi nekdo, ki si je zelo prizadeval, da bi se izognil kakršni koli preiskavi in zasliševanju, dobil primeren, od začetka dovršen alibi. Moje misli so se obrnile k Merittu, kakor hitro je narisal tisto gladko zgodbico, da je zločinec Krauss.«
Mark Borlase je prikimal. In nastavili ste mu zanko?«
»Natančno tako. Ampak naj vam najprej na kratko povem, kaj sem sodil o Merittu. Obljubili so mu denar — velike vsote, da ga je zgrabila skušnjava — in sicer za DVOJE reči: dobiti beležko in spraviti s sveta sira Stephena. Zdelo se mu je, da bo najboljša priložnost za to navada sira Stephena, da hodi na nočne sprehode Sinoči mu je kratko malo sledil na rt. ga ubil in oropal, oblekel truplo v oblačila, ki jih je imel skrita za ta namen, vključno neparne čevlje. Potem je vrgel truplo čez čer. da bi padlo natanko na tisto mesto, kot je res padlo, se vrnil v hotel Metropol in telefoniral zaveznici, naj začne igrati svojo vlogo na vlaku ob osem in pet zjutraj. Dekle — ime ji je bilo Jane Grove — mu je bilo vdano. In zaigrala je zelo dobro — do konca, bi dejal.«
Za trenutek je v Applebyjevi sobi zavladala tihota. Potem je Derry postavil vprašanje: »In vaša zanka?«
Odvisna je bila od nečesa, kar je že aksiom v detektivski raziskavi. Zločinec, ki je uspešno izpeljal spretno zvijačo, poskuša še eno, dvakrat tako bistro, če mu daste priložnost. Ko sem še zmerom ugibal — zakaj proti Merittu nisem imel nika-
kega dokaza — sem mu dal priložnost, kolikor sem mogel naravno.
Dekle, razumete, je moralo priti na dan in ponoviti zgodbo, ki jo je povedala na vlaku. To je bilo bistveno za prepričljivost vse zgodbe. Seveda je povest govorila o človeku, ki ga sploh ni. Zakaj tisti nihče je bil namenjen, da bi prepričal Meritta, da je zamenjal nekoga: vas, gospod Borlase. Vi. ste bili na tistem vlaku in ste to dejstvo skrili. To informacijo sem Merittu zaupal. Ustvaril sem vtis, da močno sumim vas. Dal sem mu vedeti, da vas je mogoče dobiti v vašem klubu Junior Wessex. In kakor hitro je Meritt odšel, sem vam tja poslal sporočilo razložil kaj želim od vas, in vas naprosil, da bi sodelovali. To ste storili čudovito in sem vam zelo hvaležen.«
Mark Borlase je povesil glavo. »Lov na človeka ni ravno meče torišče, to moram reči. Ampak zdelo se mi je prav, da dobi Stephenov morilec zasluženo kazen. «
Derry Fisher je bil videti popolnoma zmeden.
Ne razumem, kako je Meritt...«
Bilo je prav preprosto. Appleby je premolknil, da je odgovoril na telefonski klic, potem pa se je vrnil k razlagi.
Meritt se je gospodu Borlasu predstavil kot moj tajnik, in ga zaprosil, naj pride na moj dom — kar je označil kot Bobcock Gardens št. 15 — ob pet petinštirideset. Potem je poiskal dekle in pripravil past zanj. Appleby se je mračno nasmehnil.
Ni vedel, da je to tudi naša past.«
Ali je mislil obdolžiti gospoda Borlasa?
Tako je. Ne pozabite, da bi se vi lahko s prisego sklicevali na to, da ste videli gospoda Borlasa, ko je odhajal s postaje Waterloo v taksiju tik za dekletom. Iz tega sledi zaključek, da ji je gospod Borlase sledil do njenega doma; in da se je po svojem pogovoru tukaj odločil, da ji mora zapreti usta.«
Ampak Meritt sam ni mislil — dekleta ubiti?«
Mislil je uprizoriti poskušam umor gospoda Borlasa; in za to jo je moral opogumiti po telefonu. Vse je moralo biti zelo lepo časovno razdeljeno.«
Mark Borlase je nenadoma zadrgetal. Mislil je prijeti mene, potem ko bi sam opravil z dekletom? Bi rekel, da je bila pištola molja — kaj takega?«
Da. Nemara vas je celo mislil ubiti in narediti tako, kakor da bi bili ustreljeni v spopadu. Potem bi vas dekle prepoznalo kot moža z neparnimi čevlji. In bili bi tam.«
Kako bi razložil, da se je prikazal na prizorišču — tam v Babcock Gardens? Kako?«
Izjavil bi. da sem vam jaz naročil, da gre in pogleda v vaš klub; da vas je odkril, ko ste šli ven, in se odločil, da vas bo zasledoval. Kaka taka zgodba bi nastala. A rekel bi, da je nekoliko izgubil razsodnost, ko je izvajal svojo zadnjo prekanjeno potezo. Vse skupaj je bila nekakšna zločinska umetnija. A kot umetnija prav nič manj prismojena.«
In Stephenova beležka?«
Tisti telefonski pogovor je povedal, da je bila najdena med Merittovimi stvarmi. Meritt se je imel za popolnoma varnega in bil je trdno odločen, da jo bo za lepe denarje spravil v promet. Appleby je vstal. Tako — to je vse. In nobenemu od nas ne bo odveč, če bo šel spat.«
Ko so se poslavljali, je Derry Fisher odlašal. Ali vas lahko še nekaj vprašam?«
Gotovo.«
Streljanje v Babokock Gardens je bilo Merittov domislek — in mislim, da je bil to domislek sovražnika. Ampak zakaj — zakaj ste mi rekli, potem ko ste bili preiskali vlak in uganili skoraj vso resnico, da je dekle v nevarnosti?«
Bila je v nevarnosti, da pride na vešala, gospod Fisheri Ampak pobegnila je vsaj temu.«
KONEC
8
POMURSKI VESTNIK, 18 JAN. 1962