Iieto III. TRST, dne 2 0. maja 1910. > š»-v 19^ Izhaja v Trstu rsajc jiua un 5, mi. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in ipriviištvo ul. del Lavatolo št. 1,1. Telefon 18-67. Posamezne štev. H prodajajo po 6 stol Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. s* vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev4 Narodna delavska oganizatija. vabi na jzreini oMil zlu ki se vrši v nedeljo, dne 22. majnika t. I. nuli Humi Nar. Humi ? Trsta DNEVNI RED: 1. Organizacijski statut. 2. Iz premem ba pravil. 3. Izprememba pravil podpor, zaklada. 4. Pristop N. D. O. k češki delavski zvezi. 5. Delavska hranilnica in posojil- ' * niča. 6. Razno. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob 8. uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zhor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov, V smislu pravil je samostalne predloge naznaniti odborn 8 dni pred občnim zborom. Z ozirom na to, da so na dnevnem redu tako važne točke, prosimo res točne udeležbe. Za vse točke ie treba resne in temeljite razprave, ki ne bo kratka, zato prosimo, da se člani udeleže razprave z ono resnpstjo, in trez ostjo, ki je potrebna za tako važno stvar, da bo mogoče rešiti vse točke. V Trstu, dne 6. majnika 1910. Odbor N. D. O. Delavstvo sebi. Prav izredne so bile razmere, v katerih se .je ustanovila N. D. O. Zibel ji je potekla v Trstu, v onem Trstu, kjer baje narodnega delavstva sploh ni bilo, kjer so razni d. lavski lažiprijatelji z blestečimi frazami primarnih velik del delavstva v svoj na videz mednarodni, a v resnici pa le breznarodni. ali pa še več, slovei skemu delavstvu skrajno sovražni narodnonasprotni tabor. Sjcialna demokracija, po svojih načelih z v zunanji svet sicer mednarodna, na znotraj pa naravni st kamoristično šovinistična, je štela med svojimi člani tisoče slovenskega d lavstva, ki je pričakovalo od nje reš tve iz svojega neznosnega položaja. Ali kruto se je varalo to slo vensko delavstvo, kajti n* samo da je bil slovenski delavce le molzna krava, kat* ro so molzli teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, ne, prezidali so celo to dobro kravico, ki jim je v svoji pohlevnosti polnda vedno prazne blagajne, norčevali so se iz nje in jo zasmehovali, slovenski delavec je bil svojim socialističnim tovarišem druge narodnosti vedno le zaničevani — „ščavo". Poznali so ga le tedaj, ktdar je dajal, a poznati ga niso hoteli, kedar bi bil morai kaj dobiti. Trst s svojo popolnoma slovensko okolico, s svojimi tisoči in tisoči avtohto nega slovenskega prebivalstva je bil že od nekdaj torišče hudega boja za obstanek slov nskega naroda, za pravice slovenskega rodu in jezika na domačih tleh. In tega položaja se e tudi zavedalo slovensko delavstvo, d-isiravno je iskalo pomoči za zboljšanja svoiih razmer v mednarodni de lavnki organiz ci|i, ker take organizaci e ni imelo samo, ker je boj za narodni obstani k zahteval vse moči na drugem polju. Tedai je iz narodnega delavstva samega vzklila mis 1 •> lastni organizaciji, o združenju nar dnega delavska v organizaciji, ki bi ne bi a slovenskemu delavstvu samo v obrambo njegovih gmotnih interesov, temveč bi varovala in branila tudi njegove narodne pravice. Tako je potem nastala „Narodna dilav ka organizacija1*. N. D. 0. ie ves čas svojega obstoja po svojih najboljših močeh vršila to svoje dvostransko obrambno delo. Ako se ji niso posre ile vse njene akcije, gotovo ni krivo to, češ da bi ji bila manjkala dobra j voha, pač pa je bila, priznajmo odkrito j še mlada, bilo se je treba še učiti, in 1 prav boj, katerega je morala N. D. O. biti ves čas svojega sedaj triletnega obstoja na vse mogoče strani, je bil zanjo šola, v kateri je pridobila, kar ji je manjkalo — izkustva. Po triletnem obstanku torej stopa sedaj N. D. O pred svoje člane, da z njihovim privid enjem uporabi ta izkustva za s\oje nadaljno delovanje V nedeljo, dne 22. t. m., stopi N. D. O. na svojem izrednem občnem zboru pred svoje člane, da jim predloži načrte za bodočnost. Mnogo se je namreč izpremenilo tekom treh let. Iz majhnega društveca se je razrastla N. D. 0. v mogočno društvo, ki šteje tisoče narodnega delavstva po vseh deželah, .kjer biva slovenski in hrvatski narod. To so vse drugačne razmere, kakor pa so bile ob času u-tanovitve Z ozirom na ta razvo< je pred vsem treba enotnega organizacijskega Statuta, treba je enotnih pravil, na podlagi katerih se združi vsa ta mn žica narodnega delavstva v enotno armado, ki bi v a kakor en mož nastopala v obrambo svojih prsvic Zato bo tudi odbor predložil občnemu zboru načrt organizaci skega Statuta in pravil, ki bodo veljavna za vse tvorbe N. D. O. po celi naši domovini. Z ozirom nato, da je delavstvo navezano pri vsem svojem skupnem delu edino le samo nase, da zlasti v svoji stiski in potrebi ne najde prijat lja, ki bi mu skočil na pomoč, je potrebno, da se de-la:-tvo zaveda tega položaja in samo poskrbi zato, da se bo v času nesreče moglo obrniti tja, odkoder edino mu more priti pomoč. Samoobramba, samopomoč, to je edino, kar more delavstvu po magati v njegovi nesreči, in na to merijo tudi vse nadaljne točke dnevnega reda na nedeljskem občnem zboru. Preureditev podpornega zaklada se je pokazala nujno potrebna. ■ Treba je obrambnega zaklada za slučaj sporov, ki imajo svoj izvor v d lu, treba je zaklada, iz katerega bo dobivalo delavstvo poduoro v slučaju brezposelnosti ali tedai, ko mora iskati zaslužka izven svojega bivališča. Okrepiti je treba podoorni zaklad za slučaj bolezni, in kako prav pride podpora zaostalim, ako umrje njihov vzdrževateli. Misliti je tudi treba nato, da zadene delavca tudi kaka druga nesreča stiska, da rabi podpore, toda odkod nai jo dobi, ako ni zaklada, iz katerega naj bi organizacija zajemala. O vseh teh nujnopotrebnih stvareh se bo razpravljalo na občnem zboru, in le želeti je, da »e delavstvo v svojo lastno korist udeleži občnega zbora v čim največjem številu in tu izrazi svoje mnenje. V združenju je moč, in to hoče upoštevati tudi N. D. O. Zato je bil že zdavnaj njen namen, da se z vsem svo im članstvom priključi mogočni organizaciji naših severnih slovanskih bratov, organizaciji narodnega delavstva čiškega in poljskega. Velikanski pomen bi imela ta zveza in bila bi nam mogočna opora v dosego naših ciljev. Ali je po*em mogoče še m šiiti da ni S' ne uresničile naše skupne za hteve, ako zahtevajo njih uresničenj toliki tis či in tisoči sa i ozavestnega delavstva, ki je vedno pripravljeno, da z vsemi svojimi silami posi že v boj, kedar to zahteva obramba koristi celote, ali pa tudi p isa-mez ika. V slovanski delavski zvezi >idimo poroštvo za uresničenje naših velikih delavskih zahtev, katere so nam sicer nedosegljive. Velik korak naprej napravi N. D. O. z ustanovitvijo „D e 1 a v s k e hranilnice in posojilnic e“. Izrecno poudarjamo tu, da to ne bo nikak konkurenčni zavod, ustanovljen morda zato, da bi šk> doval že obstoječim narodnim denarnim zavodom. Delavstvo je čutilo že zdavnaj silno potrebo denarnega zavoda, kjer bi moglo nalagati tudi najmanjše svote, obenem pa tudi dobivati majhna posojila na majhna tedenska odplačila. Obstoječi zavodi se ne morejo vpuščati v taka denarna poslovanja, da bi n. pr. sprejemali vloga od 1 K naprej, ali dajali posojila od 10 K naprej na tedenska odplačila po 1 K itd, ker bi bil zanje za to potrebni režir ski aparat predrag, zlasti pa tudi zato, ker mora imeti tak zavod take ur dne ure, da je pristopen delavstvu v njegovem prostem času, in to so zlasti večerne ure. Obenem pa bi bil namen tega zavoda, da s svojimi preostanki podpre p dporne zaklade N. D. O. Vsekako bi „Dela ska hranilnica in posojilnica41 odpomogla eni na,vi č ih putreb našega delavstva in smo prepričani, da bi uspevala kar nkjboljše, ne da bi bil stem oškodovan kak drug denarni zavod. To so torej v kratkem stvari, o katerih bo razpravljal nedeljski občni zbor. Važne so te stvari, silno važne, in treba je, da se razpravlja o njih z vso resnostjo in temeljitostjo, kajti za nadaljno delovanje N. D. O. so naravnost življenskega pomena. Prosimo torej tovariše člane, da se udeleže občnega zbora v čim najmno-gobrojnejšem številu in že stem pokažejo, da jim je napredek njihove organizacije res na srcu, da se udeleže razprave z ono treznostjo, ki jo zahteva važnost stvari, in potem sklepajo, kakor se jim bo po njihovem dobrem preudarku zdi lo najboljše za splošno korist. Od teh sklepov je odvisni nadaljno delovanje N. D. O., njen napredek in napredek našega narodnega delavstva sploh. Narodni delavci ! Vse, kar vam bo predlaga odbor, je namenjeno vam samim, vašim koristim, vam v dobro. Čist, vzvišen namen je vodil N. D. O. pri vsem tem, da delavstvo samo uo sebi zavzame tisto mesto, ki mu gre po njegovi ustvarjajoči in vse vzdržujoči sili Delavstvo, ki od jutra do mraka, od mraka do dne dela in dela le za druge, naj tu vsaj ustvari nekaj samo, zase, sebi v korist, da vzdrži samo sebe. /ato zaključujemo te vrste z besedami, ki smo jim jih postavili na čelo in kliči mo našemu delavstvu : delavstvo sebi! 1 ZVEZA 11 JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Socijaldemokratično. Prišel je neki prejšnji član socijalnodemokratične organizacije železničarjev v naše uredništvo in z ogorčenjem ožigosal postopanje mednarodne organizacije proti njemu kot 15 letnemu članu. Mislimo, da se nam ni treba čuditi nad nemarnim postopanjem s strani soci-jalistične organizacije pr. ti njemu, kajti njej ie vendar le za stranko, ne pa za železničarje kot take. In če pride kaka bolj sitna zadeva, pa jo kratkomalo ne morejo in nočejo izpeljati, akoravno gre za zvestega čiana, ki je 15 let delal v prid društvu, zraven pa nehote sam sebi v škodo, ker vodstvo ni znalo nastopiti v odločilnem trenutku, in to morda le, kar bodemo videli, da se ne zameri trem članom proti enemu. Torej k stvari. Neki član Krobath j® bil tako srečen, da je po marljivem opravljan u svoje službe izredno napredoval Prl svoji plači. Razglašeno je bilo v uradne® listu št. 34 z dne 13. avgusta 1908 da 80 mu je odkazala s križcem plača K 1400'—> to je torej izredno napredovanje. Komaj je bil ta revež tako srečefli da bi bil prišel eno leto prej do plač® K 1400'—, že so se vzdignili drugi, da njim pripada izredno napredoval je, nc pa Krobathu. In glej, kar bi človek nikdar ne mislil, se je zgod lo. V uradnem listu št. 44 od 11. oktobra 1908 prekliče c. kr. ravnateljstvu državnih ž- leznic izri d io na* predovanje Krobatha in ga postavi nazaj v taro plačo K 1300'— in revež mora plačati že sprejeto povišanje direkciji —1 nazaj. Obrne se zdaj na svojo organizacijo v Trstu in na Dunaj, kako da se mu j® to meglo pripet ti in prosi posredovanja, da pride on do že uradno razglašene in pripoznane plače. In kako tudi ne. Ako se je ustreglo drugim, ki so njega tlačili in ga označili kot neupravičenega, ga seveda tudi mednarodna organizacija ni mogla več uspešno zastopati, ampak samo navidezno, in ko je zahteval, da se zanj zavzame, je debil brco. Na njegova prvotna pisma na pravo-varstveno in strokovno društvo, centralo na Dunaju je dobil sledeči odgovor : Dunaj, dne 21. 11. 1908. Cenjeni sodrug! Na Vaša cenjena pisma z dne 1., ll-in 16. 11. 08 Vam naznanjam, da sem govoril o Vaši' zadevi z dvornim svetnikom dr. Koliskom na novo in mi je on na novo izjavil da ukaže ministrstvo c. kr. ravnateljstvu v Trstu, da dobite K 14001 —. Vi morate imeti pač malo potrpljenja. Predno pride ta zadeva iz ministrstva, prehodi vedno več instanc in traja dalj časa. S socijaldemokratičnim pozdravom Jo s. Tomschik. S tem je bil Krobath nekaj časa p'** tolažen, ali ko je le videl, da se ne gane nič iz ministrstva, se je obrnil dne 13. 12. 08. zopet na centralo na Dunaj. Nato dobi drugi odgovor: Dunaj, 16. dec. 1908. Cenjeni sodrug! V odgovor na Vaše cenjeno pismo z dne 13. 12. 08 Vam naznanjamo, d» nismo v stanu še enkrat posredovati z& Vaše ponovno imenovanje, ker se bode zadeva, kakor je obljubil dvorni svetnik dr. Kolisko, rešila — ugodno. Mi moramo pustiti tudi c. kr. žel-ministrstvu časa, ki ga potrebuje za tako rešitev, akoravno mi spoznamo to Vašo zahtevo za preveliko. Vi morate še potrpežljivo čakati, kar Vam bo tembolj mogoče, k- r Vam n» uspeh ni več treba dvomiti. Tud ne bodete oškodovani, ako se zadeva zavleče, zato manjka za nas vsaka vsaka potreba, da nadlegujemo železniško ministrstvo S socijaldemokratičnim pozdravom za pravovarstveno in strokovno društvo v Avstriji Josip Tomschik. Član, nadsprevodnik Krobath, je čakal torej potrpežljivo do meseca marca 1909, in ker se le ni nič ganilo in ta zadeva še ni prehodila instanc železniškega ministrstva, je član Krobath skoraj izgubil potrpežljivost in pisal dne 29* marca 1909, torej po tričetrt leta, n9 centralo socijaldemokratične organizacij® na Dunaj sledeče pismo : Trst, dne 29. marca 1909. Gospod državni poslanec in sodrug Josip Tomschik in Miiller Dunaj. S pismom centrale, oziroma sodrug9 Tomschika z dne 21. 11. 1908 in 16. ^908, št. 285 J/1908 sem bil obveščen, ste bili radi preklica mojega napredo-v&nja (avancementa) pri gospodu dvornemu svetniku dr. Kolisku in da je on ponovno Izjavil, da bode c. kr. železniško ministrstvo obvestilo c. kr. ravnateljstvo v Trstu, da mi ostane plača K 1400‘—, ki se mi Je odkazala z uradnim listom št. 34 od 13. avgusta 1908. V pismu od 16. 12. 1908 se je tudi reklo, da se mora puBtiti c. kr. železniškemu ministrstvu za take rešitve časa in radi tega naj le potrpežljivo čakam, ker mi o uspehu ni več treba dvomiti. Tudi ne bom trpel radi zavlačevanja rešitve ni-bake škode. In zdaj vprašam, kako mi more centrala tako pisati, ako to ni resnično. Tudi sem, kar ste gotovo izvedeli od 8odruga Zinka, vložil dne 3. marca 1909 prošnjo radi preklica mojega napredovanja na c. kr. železniško ministrstvo, katero je oddala dne 4. marca 1909 postaja Trst na ravnateljstvo državnih železnic. Torej sem vendar radoveden, ali bode držal dvorni svetnik Kolisko dano besedo ali ne. Nadalje bi Vas prosil, da mi dopo-šljete tista dva uradna lista z dne 13. avgusta in 6. decembra 1908, da se morem obrniti do drugega poslanca, ako mi poslanca sodruga Tomschik in Miiller te moje zadeve ne moreta uspešno zastopati, kakor se mi je sicer obljubilo, oziroma me obvestilo. Dopisnico in sprejeta dva pisma, ki sem jih spreiel od centrale (od Tomschika podpisano) bodem v slučaju, ako se moja zadeva ne reši, kakor mi je bilo obljubljeno, razglasil javnosti v časopisih. Prosim čimprej odgovora. S socijaldemokratičnim pozdravom sodrug J. Krobath, nadsprevodnik v Trstu. To pismo je centrali malo zasmrdelo in seveda tu centrala ni mogla več tolažiti s potrpežljivostjo, ampak je uporabila najprijetnejše sredstvo, katero rabi rada v sličnih slučajih, odklonila je namreč vsako nadaljno posredovanje za svojega člana, kar je izraženo v sledečem pismu: Dunaj, 26. aprila 1909. Cenjeno vodstvo krajevne skupine! Cenjeni sodrugi! Priloženo Vam pošiljamo prepis pisma, ki smo ga sprejeli od nadsprevodnika J. Krobatha in k kateremu pripomnimo sledeče : Krobath si je dovolil vprašanje, kako mu more centrala kaj pisati, kar ni resnično, vidno pa saiu nima pojma o resnici, ker mu nismo pisali niti besede več, kar mu je rekel dvorni svetnik dr. Kolisko o priliki, ko se mu je sam predstavil in kar je tudi nam obljubil. Zato pa, kar je rekel dvorni svftnik Kolisko, mi ne moremo prevzeti nobene odgovornosti, tudi ne zato, da je dvorni svetnik Kolisko menjal svoje mnenje v tej zadevi. Kar pa se tiče na koncu pisma izražene pretnje, nas pušča popolnoma hladne, mi pa Vas prosimo, da obvestite Krobatha, da mi za ljudi, ki pridejo do nas s takimi pretnjami, ne moremo ničesar nadalje več storiti. Rešitev, ki jo pričakujemo na našo Zadnjo intervencijo z dne 8. 4 1909, Vam še dopošljemo, izjavimo pa že danes, brez ozira na njeno obliko, da mi za Krobatha radi njegovega pisma ne moremo ničesar Več ukreniti. Zhželjena dva uradna lista pošljemo priloženo nazaj. S socijaldemokratičnim pozdravom Splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo. Josip Tomschik. To je zgodba tega p 'sredovanja v res krivičnem in nezaslišanem postopanju s strani c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu, da odvzame to, kar je uradno že dalo. Da je pa razumljivo in upravičeno postopanje in nevolja nadsprevodnika Krobatha, sledi iz tega, da so bili naknadno m izredno imenovani v plačilni red K 4000'— eden službeno mlajši in drugi službeno po letih skornj enako star nadsprevodnik in to z uradnim listom št. 53 z dne 6. decembra 1908. Da pri takem ravnanju ni možno obdržati mirne krvi, bode vsakdo izprevidel, se moramo le čuditi centrali, d» se tukaj res ni pobrigala boli za svojega člana. Je pač mednarodna. Morda še kaj izpregovorimo o tem. Ustanovni shod podružnice Maribor. Preidem torei k naši organizaciji Z. J. Ž. in pri tem Vam kličem v spomin, geslo: „v združenju je moč“ in stem geslom stopim danes pred vas slovenske železničarje v Mariboru, ki ste imeli pogum ustanoviti tukaj na ogroženi meji slovenskega življa podružnico Z. J. Z. To geslo imejmo pred očmi in naš uspeh in napredek nam ne bode izostal. Pri ustanoviti organizacije Z. J. Z. nas ni vodila morda lahkomiselnost, ali morda kaka narodna prenapetost, nismo imeli pred očmi nobenega strankarskega namena, ampak vodilo je nas pri ustanovitvi Z. J. Ž. le edino dejstvo, da ni več mogoče še nadalje prenašati zatiranja in zapostavljanja slovenskega železničarja, tako s strani železniške uprave, kakor od nekaterih brezobzirnih nemških uradnikov. Prišli smo že tako daleč, da se predrznejo nekateri taki mlečnozobneži celo prepovedati govoriti slovenskim železničarjem med seboj slovensko in to ne morda v kakem nemškem kraju, ampak popolnoma na domačih slovenskih tleh, med tem ko se mirno trpi italijanski jezik in hoče gospodovati na naši zemlji nemška prevzetnost. Ali je bila torej potreba, da se združimo jugoslovanski železničarji na narodni podlagi ? Cenjeni tovariši! Staviti to vprašanje je odveč. Kje se more čutiti slovenski železničar, kateri še ni prodal zadnje kapljice slovenske krvi našemu nasprotniku ali internacijonali, bolj domačega kakor pa ravno v narodni organizaciji slovenskih železničarjev, v katero bo imel tudi svoje zaupanje. In ali jej lahko zaupa ? Da, ker slovenska organizacija železničarjev bode imela srce in čut za slovenska železničarja, le slovenska organizacija, katera ni primorana ozirati se na železničarja Nemca ali Italijana, bode lahko zastopala slovenskega železničarja. Naša naloga mora tudi biti, da pripomoremo pri železnici do pravice tudi našemu jeziku, da se ne bode zahtevalo, kar se že dogaja, že od železniškega delavca, da mora znati popolnoma nemški jezik. Ako ne zna tako dobro nemški, kakor pa gospod kontrolor, ga smatra železniška upra a za nesposobnega za mesto čuvaja ali premikača. Čuva) ne dela službe z jezikom, ampak z umom in rokami. In zakaj zahteva železniška uprava na na naših domačih tleh že od zadnjni priredila celo vrsto predavanj, debatnih večerov in drugih enakih prireditev. Delavstvo je prav pridno prihajalo k tem prireditvam in prepričani smo, da ne brez uspeha. Predavanja so bila javna, vršila so se ali v dvorani N. D. O., ali pa v Narodn°m domu, a eno moramo tu žal konstatirati: pri javnih predavanjih v prostorih socialnih demokratov smo videli vso slovensko inteligenco tržaško, nje več, kakor pa sociilno-demokratičnega delavstva, pri predavanjih N. D. O. smo videli večinoma samo, prav samo delavstvo! N. D. O. si je naprošala predavatelje od zunaj, tržaški slovenski intelig nti pa predavajo pri socialnih demokratih! Ne bomo delali nadaljnih-komentarjev, naj nam se tudi ne očita kaka animoziteta ali kaj podobnega, konstatirali smo, kar je pred nami konstatiralo že naše delavstvo samo, in kon-tstiramo le še to-le v blagohoten, a resen opomin onim, katerim gre : naša delavska masa ni mrtva, temveč misleča! d.— Med delavci v mestni plinarni (gas) so pred mesecem dni ustano ili socialni d mokrati neko društvo, ki bi naj varovalo koristi plinarniškega delavstva Mi smo takoj izjavili, da nimamo nič proti temu društvu, da celo, da smo pripravljeni vedno delovati skupsj s tem društvom za korist delavstva, dssiravno naše delavstvo nima s tem društvom kot takim nič opraviti. V nedeljo, dne 22. t. m , pa priredi to društvo shod, na katerem hoče baje zahtevati zvišanje delavskih plač v plinarni. Društvo seveda lahko dela kar samo hoče, toda ob tej priliki moramo naravnost izjaviti, da tudi v slučaju, ako se obrne to društvo za sodelovanje na nas, ne moremo sodelovati, to pa iz enostavnega razloga, ker je sedaj ravno najne ugodnejša prilika za zahtevo zvišanja plače. Plinarna mora v kratkem odpustiti večje število delavstva, ker se v poletnem času obrat znatno skrči, in ob taki priliki zahtevati zvišanje plače, je naravnost neumno, kajti akcija se mora posrečiti le tedaj, ko je plinarna v polnem obratu in je navezana na polnoštevilnost delavstva. Komur je res mar korist delavstva, bo pač temejjito premislil položaj in šele potem začel s tako akcijo, ne pa da bi kar tja-vendan zahteval nekaj, ko se že naprej ve, da je neizvedljivo. V sedanjem trenotku, ko stojimo pred skrčenjem obrata, bi bila taka zahteva naravnost lahkomiselno oškodovanje delavskih koristi, kajti zgoditi se more le eno: kdor bo zahteval zvišanje plače, bo odpuščen. N. D. O. pa nikakor noče v tem času, ko je delo tako težavno dobiti, ko stagnira ves promet, riskirati za svoje člane izgubo zaslužka. Kdor ima količkaj smisla za delavske koristi bo storil tudi tako in počakal ugodnejše prilike jeseni, ko bo stala plinarna zopet v polnem obratu. d— Dvojna mera. Označili smo že parkrat naše stališče v zadevi raznih nepravilnosti, ki se d gajajo s strani delavstva gleoe tujega imetja, in rekli smo vselej, da je vsak tak pregrešek ali prestopek treba kazni. Kdor se je pregrešil, naj tudi trpi, toda že s splošno človeškega stališča pa je pri tem treba tudi gledati nato, da se morda zaradi kake malenkosti ki skoraj ni vredna, da bi človek govor i o njej, ne uniči eksistenco človeka in žnjim morda cele njegove družine. Treba je prizanesljivosti, toda treba je tudi pravičnosti in nepristranosti. Enaka pravica za vse, ne pa da bi takega grešnika preganjali do skrajnosti, ako je morda Slovenec, nasprotno pa ga le navidezno kaznovali, če je Italijan, zlasti pa regnikolo- V mestni plinarni se je dogodilo že več takih slučajev' Bili so tički ti regnikoli, ki so kradli, kakor srake. Po cele vreče oglji ali koksa so izginile mimo spečega vratarja za zid, ali pa so bile vreče ne za par, temveč za 10, 20 kg težje, kakor bi morala biti. In kaj se je /godilo. Tat je bil Italijan, zgodilo se mu ni drugega, kakor da so mu odpovedali službo in to celo z enotedenskim odpovednim rokom. Jeseni ga bodo seveda zopet .sprejeli v delo. Če bi bil mož Slcensc, bi ga bila policija na mestu odvedla iz plinarne naravnost v zapor ! Takih slučajev je v plinarni dosti. Mi gotovo ne privoščimo ni komur tike nesreče, toda če velja za Italijane in zlasti regnikole taka prizanesljivost, naj velja enako za vse delavstvo. Naspro no pa vzemimo slučaj n kega >dov. delavca, ki nikd*r ni Rtoril niti najmanjše krivice v plinarni, kvečjemu da je odnesel iz plinarne prah, ki se mu je držal na črevljih, samo da je tupatam upravičeno zavrnil kako ž litev, in razni kapoti, zlasti tisti prosluli priganjač Biancato, so ga šikanirali toliko časa, mu nalašč dajati najslabše delo ob najslabšem zaslužku, da je revež moral zapustiti sam plinarno, ker s svojim zaslužkom ni mogel vzdrževati sebe in družine! Tu se vidi, kaka je ta dvojna meia v plinarni. Italijanu 'se, Slovencu pa brco I Gospod župan, imena imamo na razpolago ! d— Tovariše delavce, ki imajo ve sGje do petja in š* niso člani kakega drugega pevskega društva, vabimo,* da pristopijo k pevskemu društvu »Trst", ki ima vsak torek in petek zveč-r i evske vaje v dvorani N. D. 0. ul Lavatoio št. 1. Kdor torej ž-li sedelovati, naj se brez drugih okolnosti priglasi v torek ali petek in pomaga i o svojih močeh, da si delavstvo ustvari tu mogočen pevski zbor, s k-terim se b’ res moglo ponašati. Koliko dobrih pev kih moči je m'd našim delavstvom, a ne sod-lujejo nikjer, kar je gotovo L obžalovati, in zato želimo prav iskreno, da bi društvo »Trst" združilo čim največ takih raztresenih moči v lepo celoto. Treba je le dobre volje in šlo bo! d— Trije zidarji dobe takoj zaslužek v Logatcu n-i Kra jskem Plača K 4.40 na dan, po zmožno ti tudi več. Natančnejše pove strokovni tajnik N. D. O. d— Delavstvo v Skednju opozarjamo nato, da se vrši jutri, v soboto, dne 21. t. m. oh 8. zvečer v prostorih »Go- spodarskega društva" v Skednju javno društveno zborovanje. Vabimo torej narodno delavstvo, da se zborovanja udeleži v čim največjem številu, obenem pa izražamo tudi željo, da bi se zborovanja udeležilo tudi čim več ostalega škedenjskega narodnega občinstva. d— Skupina N. D. O. — »prosta luka" priredi v nedeljo dna 29. t. m. svojo veselico v Rojanu. Natančnejše poročamo prihodnjič, pač pa že danes izražamo željo, naj bi občinstvo to upoštevalo že sedaj in prihrani to nedeljo za našo »prosto luko". d— Prvi pomladanski koncert, ki ga priredi v nedeljo, dne 22. t. m., popo-ludoe ob 4. in pol skupina N. D. O. »Sv. Marko in sv. Andrej" v prostorih »Gospodarskega društva — pri Tirolcu" pri Sv. Mar. Magd. Zgornji, obeta biti ena naiboljših prireditev N. D. O. letošnjo pomlad. Skupina Sv. Marko in Sv. Andrei, ena najagilnejših naših skupin, priredi to veselico, da s čistim dobičkom podpre prepotrebni podporni fond, iz katerega dobivajo potem člani v času bolezni podpore. Pri koncertu bo sodelovalo pev. društvo »Ilirija" od sv. Jakoba s svojim mešanim in moškim zborom, ter godbo društva »Zvezde" iz Herpelj. Poskrbljeno bo za najraznovrstnejšo zabavo za stare in mlade. Poslovala bo šaljiva pošta in razne druge naprave, priredi se enodn-janska igra itd., kakor poročamo natančnejše na drugem mestu. To naj le še rečemo, da bo gotovo žal vsakomur, kdor se ne bo udeležil te prireditve. V prvi vrsti seveda pričakujemo, da bo naše delavstvo prihitelo gotovo v največjem številu, da tako pokaže svojo sanovsko zavednost v drugi vrsti pa se nadejamo, da se bo tudi ostalo narodno občinstvo zavedalo svoje dolžnosti napram narodnemu delavstvu in mu s svojo udeležbo pri tej prireditvi pokazalo svoje simpatije. Da se torej snidemo v čim največjem številu v nedeljo popoludne »pri Tirolcu" ! d.— Naše Članstvo opozarjamo nato, da praznuje pevsko društvo .Primor* c" v Trebičah v nedeljo, dne 22. t. m. svojo desetletnico. Pevsko društvo »Primorec" je pri proslavi našega delavskega praznika z veseljem sodelovalo in se udeležilo veselice na Opčinah, torej je naša dolžnost, da vrnemo društvu njegovo prijaznost in se po mogočnosti v čim največjem številu udeležimo njegove prireditve. Torej tovariši, kdor more, v nedeljo popoludne v Trebiče. d— Ali je to prav ? Pišejo nam : V Rocolu je neki trgovec Francesco Coz-zian, ki pač ne ve, kako je treba ravnati s s ojimi uslužbenci. Pri njem je bil neki petnajstletni deček, Josip Cepek, za učenca. Mladi fantič je pač nekaj zagrešil, kaj, ae ne ve, najbrž pa ni bil ta greh bogve kako velik. Cozzian pa ga je zato začel zmerjati s tatom in mu dal še par zaušnic. Na dečka je to tako delovalo, da je pobegnil in njegovi sorodniki še do danes niso mogli poizvedeti, kje se nahaja. G. Cozzian naj se pač navadi malo drugače ravnati s slovenskimi učenci, kajti sicer se bomo tudi mi slovenski delavci malo drugače ravnati slovenskimi učenci, kajti sicer se b*mo tudi mi slovenski delavci malo drugače ponašali napram njemu. Gospod Cozzian nas bo že razumel ! Eden v imenu drugih. d— Krajevna skupina N. D. O. sv. Marka in sv. Andreja priredi I. pomladanski koncert s petjem godbo, igro, šaljivo pošto, tombolo in plesom v nedeljo, dne 22. maja 1910. na vrtu gostilne »Go- spodarskega društva" („pri Tirolcu") pri Sv. M. M. Zgornji. V slučaju neugodnega vremena so koncert prenese na prihodnjo nedeljo, 29. maja. Na sporedu so pevske in glasbene točke ter igra v enem dejanju, »Kateri bo ?“ Po končanem sporedu prične ples, ki bo trajal do petelinovega klica. Ob 3. in pol uri pop. zbirališče pred »Narodno gostilno" pri sv. Jakobu, od koder se odkoraka točno ob 4. uri z godbo in zastavo po ulici dellT8tria in Molino a Vento na veselični prostor k »Tirolcu". Pevske točke proizvaja pod vodstvom g. Laha iz prijaznosti bratsko pevsko društvo »Ilirija" od sv. Jakoba. Igro uprizorijo diletantje istega društva. Na koncertu in pri plesu igra godba (24 mož) »Pevskega, bralnega, Sokolskega, godbenega društva »Zvezda" iz Herpelj v Istri v sokolskem kroju. Kapelnik F. Majcen. Začetek koncerta točno ob 4 in pol uri popoludae. Vstopnina 50 st. za osebo. Vsak plesni komad 10 st. za osebo. Med koncertom in plesom deluje šal|iva pošta. Ker je čisti dobiček določen prepotrebnemu podpornemu fondu, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vljudno vabi svoje tovariše in vse slav. slov. občinstvo iz mesta in okolice odbor. Iz delavskega sveta. ds— Velikanska izključitev stavnega delavstva na Nemškem. Prvi maj-nik nemškega stavbnega delavstva se je vršil v znamenju pravega b >ja. Predigra k temu boju se je začela v četrtek, ko so delodajalci v nekaterih mestih dosegli po izključitvi delavstva. V soboto se je boj vnel po celi Nemčiji, izvzemši prestolnico Berolin in Hamburg, kjer se vrše pogajanja, da se izključitev ne izvede. Če se pogajanja ne završe do sobote, se izvede tudi v teh mestih splošna izključitev. Boj, ki je vzplamtel v Nemčiji, je velikanski in bo zahteval velikanskih žrtev. Izključevalci se sami zavedajo tega in zato že začenjajo z zbirkami med kapitalist. Njih edini namen je uničiti moč strokovno organiziranega delavstva. Pri tem stremljenju so našli tovarišev. Osrednja zveza nemških podjetnikov jim je ponudila 12 milijonov mark, tvrdka Kruppova pa 4 milijone. Vse te velike svote pa se zde izključiteljem še premajhne, zato so začeli akcijo da dobe še 14 milijonov, da bi se boj končal s popolnim uspehom za delodajalce, da bi potem dektirale delavske pogodbe za bodočnost, kakor bi sami hoteli. Namen je jasen. Delavstvo, v prvem trenotku prese-neteno, je vendar takoj izpoznalo situacijo in dasiravno popolnoma nepripravljeno, se je zedinila v eno celoto brez razlike pre-pričaja. Delavstvo se je odločilo stopiti v ta obupni boj. To bo hoj za biti ali ne biti za delavske organizacije. Silni milijoni, ki so jih dobili izključitelji, niso ustrašili delavstva. Delavstvo gre v boj vzajemno in sporazumno, trdno računajoč na bodočnost. Danes triumfira kapital, svest zmage. Nepričakovana izključitev je pa tudi šola za delavstvo, da plača izključitev delodajalcev bo morebiti tokrat popolna, ali trajna ne bo. Izključitev stavbnega delavstva se tudi že čuti na severnem Češkem, (Dalje na četrti strani.) Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičamo ul. Molin Grande štv. g. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladdčice, potice itd. Udani Josip Taučar. 1 Koicumnc zadrugo H. D 0. A CENE ZMERNE, TELEFON 16-83 VI *■= !£ \a obroke Velika izbora volnenega blaga. Sprejemajo se ročila po m< Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mifco in posteljo itd. Adolf Moris, m. S. Glounnnl 16,1. n. zra-en „BUF • ET AUTOMAT1CO“ Mb IR POZOR! Skladiščeni v pri II- H POZOR! Skladišče si v pritii-l čju, ampak v prvem nadstropju. M n čju, ampak v prvem nadstropju.p Al Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare Telefon: ate v. 23-21. : m. v Čisti dobiček tega Vašega prvega go-epodarekega podjetja Je namenjen le ŠkednjU. vam In Vaši sveti stvari! kjer se že pojavljajo izključeni delavci, ki iščejo dela. Mnogo čeških delavcev, ki so odšli na delo v Ntmčiio se zopet vrača domov. Ljudje, ki poznajo položaj v Nemčiji. pravijo, da bo izključitev potrajala preko pobtne sezone. Da bi si delavstvo dalo diktirati delavko pogodbo, ni verjetno. Zveza st vbnih delodajalcev šteje 23 000 članov in zaposluie v celi Nemčiji okrog 400.000 delavcev. Pričakuje se, da bodi državni uradi posegli vmes, in to je gotovo tudi stvar zako> odajnih zastopov, da pri sil jo dt lodajalce k mirrb ^ pogajanjem. Nemške st ok vne organizacije se napravile že vse k« rake, da tujezerasko delavstvo ne bo nastopalo, kakor žele delodajalci, stav-kokazno. ds— Takojšnja uvedba dela čez uro. Tovarniškemu delavcu je bilo v ponedeljek povedano, da se bode v tekočem tednu delalo namesto do 6. do 8. zvečer. Delavec se je pritožil pri mojstru (delovodji) a ta ga je poslal k ravnateliu in ravnatelj zopet k dtlovrdji. Delavec je nato opustil delo in zahteval izplačilo mezde za celi tekoči teden. Ker je delavni red predpisoval, da se odpoved daje vedno od četrtka do sobote, je trdil, da bi bila morala tvrdka že v četrtek napovedati, da ® Največja slovenska mani/aklnrna trgovina v Zrstu. Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. 0 zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske oblake, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Uelkanska izbira vsakorstne drobnarije, za ši-viijein krojače vse po nalntžjih konkurenčnih cenah. 09* Udom ]t j). 0. dajeva 10°|o popusta □ Priporoča se kot 8lovenca slav. občinstvu za najobllnejši obisk. Q se bo od p< nedeljka naprej delalo čez uro da bi d ko bi ga bi a tovarna vsled tega odpustila in ako bi se bilo dokazalo, da uvedba dela č z uro nasprotuie delavnemu redu, bi se b lo moralo ugoditi njegovi zahtevi po izplačilu plače z odpovedni rok. V da- go člča 4-— Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRSI Veliki Izbor vsakovrstnih nnjfiu.Jših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A1I’ Adria“ ul. Nuova štv. tl in „Ai fratelll dalmati“ ulici Zudec he štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst Vsako« > st ne mašne knjige po raznih rptiflh NOVO- ’ NOVOST Itoicti zn dvorane In vrte pri :: znbaoch :: ▼ belo-no tro-mdečih barvah, komad po 4 metn d' Ig stane po 40, 50, 60 in 80 vinaijev. Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v Slo.nnski knjigarni In pnplrnltl losip Gorenjec TJts r, Via Valdirivo 4«. Josip Štolf *. SEME. vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v u ici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. ** Vsi Slovenci v slovensko trgovino I V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi je tako omogočen » prodajati po neverjetno nizkih cenah Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlač, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moške. Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajc" z kor-monskega *xfort,a ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri. tastna krojačnica Use po nizkih cenah. ... Govori se slovensko. — Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohotno podporo. AUSTRO-AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 4. juni a parnik , Oceanija' Nowi-York via Patrasso-Palermo. 26 maja parnik ,,Laura“ v BueLos-Aires via Almeria-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijak m, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, aliea Uolln Piooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. | i' m 11 rsniKunin n I Podpisani priporoča sl. i bčinstvo svojo žganjarno : ulica Petron o številka 1. A. B ■ ■ • ■ KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! ~ JADRANSKA BANK A v TRST II - Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA Vf*ED\OSTNE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISJSflA, PRIORITETE, DELNICE, SREČRE I. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ime in iikaso, tara naročila SAFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.- Menjalnica 4 II 0 4 VLOGE NA KNJIŽICE — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----- Uradne ure. 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRA1TOKA“ — Tret. — Telefon: 1463 in 973.