taki* *** m Holi4a/S. PR VETA glasilo slovenske narodne: podporne jednote l'wUUki la «fravatfM f •lorlt S4AT a la III «V. Of ft M af MIT fW. U T.l.phon.i po-year xv». i. Srr&iSiv.tirrt!» chicho, m., pond.ij«k. 29. .«ptembr. ,"r ' h »dol žh VC, n por jene Hroti „j, i 1// vanj,, je bilo namenjc- * 5"'"r;il„ Daweau. ki je imel ''v«.riti v Minneapolisu. '•ankir, ki glasuje za "hrnjc topovsko banč-" Je rekel govor-.1'' pečal n škandalom l.anke, n škandalom, i" 'Krai Dawes vodilno •'V. blv h h |L»r,fi Slu/ t» J k k» i S*.' ri ta : [art t S' » racija jc vzela v ""'M rezervnega agen-'> M.tehella, čigar ban-1 je bsnkrotirsla. riliki mo vložniki izgu " in tisoče dolarjev. " poloma kake banke, 'j« nega Ustnika za •"Mne banke." .'U»ujete ra La Follet je dejal go-1 /magala progre ' » l»*ta. lx»do progre-'•rali mobilizirati sile * 's trajen mir." Mivalil «< natorja Mag ¡n Henrika «hip " ainsNstf. Da ni Moka v Wa nikoli ljudje niče. •pot Domu' ali o na ulici K'. y> V sredo je dal sodnik Trude ponovno aretirati Zolesa in odve sti v zapor. Da se obeta ostra in vroča bit ka o "osebni svobodi', je bilo gotovo, ko so na sodišču zaznali, da bosta Clarence Darrow in Robert E. Cant well mlajši pomagala Al fredu 0'Connerju zagovarjati Zo lesa. V South Chicagu ima mnogo ljudi kar odprto kotličke za ku lianjc žganja, jc zatrdil odvetnik O'Connor ter potrdil Izjavo sodnika Davida, da ni zločin, če ima človek žganjarski kotel na svojem domu. "Zelo me veseli, da pride ta zadeva v ospredje," je dejal sodnik David, ko jc izdal drugi sodni odlok za OHVoboditev Zolesa. "Čas je že, da bo postopanje na mestnem sodišču enkrat izpreme-njeno." Sodnik David je svetoval odvetniku 0'Connorju, naj pripravi predloge za povabilo štirih o-seb, ki so bile v zvezi z Zolesovo zadevo, in sicer so tiste štiri osebe ravnatelj jetnišnice R. V. Graham, glavni birič mestnega sodi-ara, policaj Jakob Borst in birič sodnika Truda. Hodnik Trude je piual sodniku Davidu pismo, v katerem ga je vpraial, zakaj je izdal odlok za izpustitev kaznjenca Zolesa. Birič sodnika Davida mu je naznanil po telefonu, da je sodnik David pripravljen razprsvljati z njim o tej zadevi v svoji pisarni, če hoče priti tjakaj. Hodnik Trude je zaprl telefon. Kmalu potem pa je dsl Zolesa drugič aretirati. 'Te ii "I'd se v rdi)<» na .1. «tm«*< % Poizkuano glasovanje. Chicago, 111. — Izid petkovega poizkusnegs glasovanja, ki ga vodi Ilea nit ovo časopisje po celi d» Žefi. je bil takšenle: # i glasov U Follette ..............9*,4M Coolidge , . . .........#...*4,1S0 Davis..................4, 27. «epr. - "Es- Vrednost bondov h-oč m.rk j. ortslor" javlj. o krvavem spo* P»dl. ^ d« med kmeti m hlapel bogofegs krojni ^uton^l. £ re«, -rja Ben.ar^ Hermsnd.m v a. na rok« propsds Pre.enetlj.ro okolici Pachuee Hernamler in de,s.*o je d. tud, mnogi srn* ¡«t dn,ril. ~b na renčn je bilo « bankirji * Ne%t Wk« Š£ u)„tit< Oddelek vojakov r ^ « nemškim, *ojn,mi 1H»md». Amsterdam, 27. aept,,.-- Let oš nji jesenski manevri holaud.kc armade v južnih provineab so zelo vznemirili tiste vladne urad nike. ki bi radi imeli veliko arma do. Med manevri so se pojavili m nog i sMaji odprte nepokrš^ine in izgredov. Vojaki so ae uprli častnikom in Jih (»retepli, V mnogih krajih ae niso hoteli vojaki vaditi v orožju in na razoih železniških postajah, kjer niso hoteli vojaki s,«piti v vlak, so bil) krva« vi pretepi m'd fiemtaki in voja Ško |Hil|eijo. Vojaike «d«Ia«ti »o hotele po tlačiti upor«* ali r nekaterih alu čajih m» ae morale Hati vojakom in izpraznile so t Oblastniki mečejo krivdo re na komum»«i**e agitatorje r armadi Moskva, 27. sept. — Jurij Či-ueriu, sovjetski komisar-za suns nje stvsri, je včeraj v posebni deklaraciji dejal, da je kompro mls med interesi Združenih držav ameriških in intereaj linije sovjet skih yrepublik mogoč in doseg Ijiv. Hporazum med Rusijo in Ameriko so ravno tako lahko do seže kakor ae je med Rusijo in Veliko Britanijo, pravi Čičerin. Čičcrinova izjava je odgovor na ponovno poročilo ameriškega državnega tajnika Hugheaa o sts lišču administracije v Washingto nu napram sovjetski Rusiji. M no gi krogi v Moskvi smatrajo kaz, da je vlada aovjetskih republik vsak čas privolji sklepstl o odškodnini in dolgovih s drugimi drlsvsmi. Čičerin jo nadalje rekel, da je Ilughesov argument o nespravno. sti med ekonomsko politiko Rusije in Amerike brez podloge. Angleško-ruska pogodba dokazu, je, da je vkljub veliki razliki med ekonomskima sistemoma Anglije in sovjetske Rusije bilo mogoče doseči sporenim ns temelju enakopravnosti. llugheAi vsekakor še ni prišlo na misel, da je ravno tak sporazum možen med Rusijo in Ameriko. Končno Jc Čičerin nadrobno orisal ksrijero llughcas, ksko se je smeriški državni tajnik povzdignil do njegove sedanjo službe z zvestim službovanjem ameriškim bankirjem in kapitalietom ter doslednim prezira njem in zametava njem delavskih interesov. Huglie sovo stališče napram sovjetom in ruskemu ljudstvu je v popolnem soglasju z vsem njegovim prej> njim delovanjem. Washington, D. 0., 27. sept. — Izjava ruskega zunaujega komi aarja Čičerina o možnosti in do aegljivoati kompromisa med Ku sijo in Ameriko je bila danes spre je t s z molkom na državnem departmentu. Tajnik llughe« molči o stvari in drugi uradniki pravijo, da niso pooblaš/eni go voriti o tej zadevi. Hmstrs ae, ds Je IfugheMiva diskurija o odnošajih Združenih držav t zunanjim svetom pnob čona v kampanjski knjigi republikanske »franke, dala povod Cičc-rinovl Izjavi. V omenjeni knjigi, kater«» je osrednji odbor republikanske stranke izdal za «olilno kampanjo, pik- llughe« s sv^Je strani o odnošajih z ItuaiJo od dneva, ko ja on prevzel državno tajništvo Med drugim eitira svoja prejšnja izjava kakor tudi Iz jave predsednikov Hardinga In in Coolidga v evrho, da opraviM nei/prrmenjenost vladnega »tali-¿¿a napram aovjefom V uradnem We«hingtouo ni najmanjšega upanja, da ki seda nja administracija storila kak korak ra laafga »t»orerunie » sov. jetako vlado. Japonska as js uprla mirovnsmu paktu. Japonski delegat v Ženevi sahtava, da liga dovoli voditi vojn« radi imigraoijsktga vprašanja. Italija to podpira. Ženeva, Švica, 28. sept. — Ja-potiska je zagrozila, da izstopi ia lige ' narodov, čs ne bo sprejat njen predlog, da ae naaelniUia vprašanja rešujejo pred mirov« niiu sodiščem. Ženeva, Ivioa, 27. aept. — Mirovni protokol s mednarodnim sodiščem in garsnoijami sa varstvo sedanjih meja je naletel tik pred končnim sprejetjem na sbo-ru lige nsrodov na veliko kriso. Japonska proti, ds no podpiše protokola, če se vanj ne uvrati dodatek, ki dovoljuje, da ae tudi vprašanja emigraolje in imlgra* cije lahko rešujejo pred mednarodnim mirovnim sodiščem. Protokol, kakršen je »daj, ne omenja nikjer tega vprašanja, kajti avtorji protokola smatrajo isseljsva-nje in nss«ljevsnje zs notranja zadeve posamezne države, Predlog japonskega delegata, ds se protokol v omenjenem smislu poprsvl, Je Isval včeraj vročo debato. Dasi ni bila Amsrika niti enkrat imenovana v debati, jo bilo vsem jasno, da Japonska računa z vojno bodisi s Združenimi držsvsmi sli s Avstralijo ali s obema glede nasolniškega problema Avstralakl delegat ja prvi odločno pobijal predlog, nakar ja vstala proti predlogu Angliji > vsemi domlniji in opoziciji so ao pridružile še Belgija, Holandija iu Romunija. Italija je edina, ki podpira japonski predlog. FraneU ja stoji med Anglijo In Japonsko ter skušs doseči kompromis. Zvečer so Franoocl povabili Anglali in Japoncu na privatni aoatanak v hotelu s namenom, da ae najdi kak .kompromis, toda vse kašo, da ne bo kompromisa. Na delegata je legla velika poparjenost. Û Pslsža) sa Kltajakom. 0 „ Oikiangsks čet« r ofeniivi; 4000 mož ubitih v ensm samem oki-ližu. Pekingska vlada sahUva mandžursko šaleanioo. iangaj, 27. sept. — Čeklangska srmsds, ki brstil Asngsj, ja aa« čela danes zjutraj generalno ofenzivo od Liuha do lluangtuji. Klina bitka je isbruhnlla na vsi Imjnl črti, Dguha življenji so velike ns obeh strsneh. V enem ssmem okolišu llvsnglu je pidlo preko 4000 mož. Piking, 27. aept, — (lenaril Vupejfu, «lavni poveljnik peking-skih Čet, je vlersj nsslovil sihto* vo ns japonsko vlado, ds mu mori dovoliti porabo južne msndžursks železnic« zs prevažanje vojaštva in bojnega materijala. Ta leleanl. ca je japonaks posest, In kakor ao l»oroča, ja mandžurski diktator Cinglaolin dobil dovoljenje za prevažanje 'svojih čet. Vupejf« »matrs, da mora tudi on Imeti enako pravico do železnice, če Je Japonska nevtralna. Japonska 'vlada, za kstero je stvar nemalo kočljiva, še ni odgovorila. Vupejfu omalovažuje poročila o Čangtsolinovih zmagah. Pravi, da mandžurski governer še ui prišel v dotiko t glavno pekingsko armado. Vupejfu trdno upa, da bo «maga na njegovi strani, kadar pride do odločilno bitke, nbe »tranki mrzlično mobilizirati. Mobilizacija l»o najbrž Istočasno koti/ati» na obefc straneh. Makdsn, Mandžuii^a, 27. sapt. Iz Canglsolinovega glavnega stana zopet |M«m¿ajo o mandžur-aki rut»¡.'i v bliimi Jelmla, LEALOI V SZATTLU. Naroiite ' Proeveto ' vašem« ali prijatelji r slan Heattl, Wash, - Trije smeri-ški let a let, ki s/» obkrožili avet, so V nedeljo * ,r|" & ofieijelno dokončan njihov i^let, VREME l hi $».00 na Uto. I2 M ae Ml leu la 91.fi to tri ««mm: Chicago $6.60 m let«, $$« M pel ieU. jl.ii — trt »eaece.Jta. ae inoteiyteo $1.00. ..... Nukf h >m, kee iaa «tik ■ IM« "PROSVETA* 2667 M ^o l.wd.l. A*.»u., CU,c.to, -TME ENLIGHTENMENT" Q.|«» ef tke SUeeeU N«tU—I BwfH jNyed ky «ke lliwsii jfoi—I R—fh Adeertlaieg ratee o« lent. Ckteego Huínrr ,¿ iionTÜñíUd SUtee "e a ta* ¿«aveea potokla ur«4aÍMu PeaeeHe Je peeee* Imm, 4e ae »aaa m «atari lief* V STRAHU JE WALL STREET bkih — in zato je dopustljivo z moralnega in etičnega stališča vsako sredstvo, ki pripomore k zmagi Wall Streeta. Ampak slaba prede stari gardi, v strahu je Wall Street, kadar se poslužuje takih sredstev. To je jasne in razumljivo. javna govornica. Glaaovi članov S. N. P. in čitntnljnv Proaveta. J. Ime Gaston Meansa Je zopet na prvih straneh velikih dnevnikov. Gaston Means je precej znano ime v Ameriki, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Njegovo ime je ravnotako znano ljudem, ki čitajo časnike, kot Rockefellerjevo, Fordovo, Hardingovo, Coolidgeovo — in nazadnje, toda ne nazadnje — kot Daughertyjevo, kajti tako se ji pisal justični tajnik v Hardingovi administraciji. Gaston Means ni državnik. Dozdaj tudi ni kazal, da ima zmožnosti državnika, pa tudi sam ni nikdar trdil, da jih ima. Ampak državnikom je že služil za orodje, da so lahko trdili, da so državniki in nastopali kot taki. In to je že nekaj; saj toliko, da pride njegovo ime večkrat v kolone na prvi strani velikih dnevnikov. Meansova karijera je bila karijera vohuna. Seveda niso vohuni v čislih niti pri tistih, ki jih najamejo. Kadar vohun dokonča delo, ga plačajo in mu rečejo, no, zdaj pa pojdi. Vohuni seveda imajo svojo moralo, ki je pa različna. Eni vtaknejo moralno klofuto mirno v žep, drugi se postavijo po robu in pravijo: "Kar tiho bodite, saj smo vam pomagali in zato se ne damo vreči na stran kot staro in obrabljeno železo. Med te zadnje menda spada Means. V vojnem času ga vidimo kot vohuna evropskih centralnih sil, a to le dozdevno. Iz tega sumničenja se izvleče in pred ameriško javnostjo stoji opran kot 100-pro-eentni patri jot.* Kmalu nato je obtožen umora bogate vdove. Ampak porota ga oprosti. Means je nedolžen kot novorojeno dete. To pa Se ni konec njegove karijere. Naenkrat je obtožen, da je krili Volsteadove postave. Gre mu za nohte! Zakaj? Well, to vedo najboljše oni, katerim je služil Means kot zvest suženj svojemu gospodarju. Ali je Means, postal trmoglav in noče več ubogati? Na to vprašanje lahko odgovore le Means in oni, katerim je služil. Means sam je trdil po tem dogodku, da je bil obtožen že hudodelstev, kakeršnih je bil obtožen malokateri človek, toda on ni izvršil zločinov, katerih so ga obtožili. In podi je mehur Teapotskrga doma! Olje je privrelo iz njega in zasmrdelo je, tla so si ljudje tiščali nosove. Takrat je zopet nastopil Means kot priča pred senatnim odsekom, kajti smrdelo ni le po olju, ampak tudi po "munAajnu". Podporniki republikanske administracije so pa nato zakričali soglasno, da človeku, ket Me"«-» more iti vera. Dobro! Imenitna poteza! Minulo je nekaj mesecev! Zopet so prišle v javnost izjave, da je Means preklical izjave, ki jih je napravil pred senatnim odsekom. Značilno, kaj ne? ' Veliki dnevniki, ki služijo Wall Streetu, so pa na-mignili: "Poglej ameriško ljudstvo, kakšnih prič se je poslužil senatni odsek, ko je nastopil proti justičnemu tajniku Daughertyju." Oollinwood, Ohio. — "Konce združenja." Tsko je zapisal prerok Pire v predslih svojega lists, ker je le on vedel nsprej, da $e J. 8. K. J. ne bo sdružila z "rdečkami" v Cbicegu. K tej modrosti je dodsl, da so Že odnekdsj sumljivo glodali, kar prihsja od ge-neralnega štaba poznanih čikaš-kih rdočkarjev in da so vedno svarili rojake, ds si ne opečemo prstov, ds tsko pokaže, da je Lojze pravi vsevedei, ki že vse naprej ugsne, ksj se bo zgodilo. In če pogledsm to Pirčevo klo-bsse, posebno tiste imenitne stavke, s katerimi Lojze dokazuje, ds je S. N. P. J. nsjbolj siromašna, Kranjskoslovenska katoliška jed-nota pa najbolj bogata, tedsj je jasno, da je nsmen Pirčevo slabo zašpiljene klobase pomagati tisti jednoti na noge, katero sta že enkrat eden njenih bivših predsednikov in eden zelo pobolnih menihov ponujala Židom na prodaj, da zase dobe lep 'komišen', jedno-to pa obvarujejo pred bankrotom. Ampsk res škoda je, da Lojze ni postal aktusr, ksjti tsko imehit-no ne zna preračunltl noben ak-tuar v Združenih državah solvent* nos.i podpornih organizacij kot on. Drugim da takien preračun precej dela, ampak Lojze pogleda, koliko premoženja ima podporna organizacija, nato še pogleda, koliko članov ima organizacija. Nato pa s številom članov deli premoženje jednote. Ko je to izvršil, je proračun solventno$t! gotov. In Lojze prsvl: Evo tolikor pride na člana te jednote, ako se premoŽenje deli po Lojzetov! "ta-lengi" in sato ker po tej "talen-gi" toliko pride na vsakega člana. je ta podporna organizacija' najboty gospodarsko močns, najbolj solventns in nsjbolj bogsta. Ako Lojzetu res njegovi "brsv-cl" verjamejo, kar Lojze nsčve* ka v svojih člankih o podpornih organizacijah, potem so ti "brsv-ci" brez možganov, ali pa taki, ki imajo eno kolesce preveč ali premalo v glsvi. Kajti vsak šolar-ček, ki je dandanes dovršil na-vsdno ljudsko Šolo, ve, da se tsko ne računi solventnost jednot, kot rszlsga in pripoveduje prerok Pire. Ampak Lojze že ve, zskaj tam hvali, kjer ga ni niWe pozval, ds hvsll. Prerok Pire je Čitsl, da bo J. S. K. J. izdajala svoj list. Lojze ima tiakarno in bi rad tiekal ts list. To zsnj pomeni nekaj profits in £c bo znsl dobro hvaliti, mogoče t Ji veliko profita. Lojzetu torej gre za biznis. Well, to js seveds Lojzetovs stvar. Ampak glede združenja je stvar malo drugačna, kot jo nih držav, sklicujejo shode in vabijo na ta na£in člane vanjo, da prav grdo obrekujejo S. N. P. J., njen list ia 'njene gl. odbornike. Ta slavna klerikalna jednota, ki se nahaja v izredno dobrih gospodarskih razmerah po Pirčevi izjavi, obstoji že eden in trideset let. V tolikih letih bi morala biti le tako razglašena, ako ae res valja v strašno velikem premoženju, kot pripoveduje Lojze, da bi ljudjs, kar drli vanjo, ne da bilo treba hoditi kralj Matjažu in mi-ajonarjem po deželi strašit ljudi a peklom in hudičem, ako se hitro ne vpišejo vanjo ali če ji postanejo r «zvesti. Upam, da mi prerok Pire ne bo zameril, ker aem ga malo pobožal in ga pokazal javnoati, da rad pretirava in baha, ako upa imeti od taLega pretiravanja in bahanja dober "blatiš", ker resnično nimam drugega namena, da ga pokažem takšnega, kakeršen je. Ampak če PirČev Lojze ni zadovoljen s tem božanjem, mu obljubim, da se še oglasim. Tskrat bom pa povijal, da vprav pri tisti podporni organizaciji, kateri se Lojze liže in predstavlja sa najbolj bogato odločuje pest navihancev, ki bi mogoče morali trdo delati sa avoj vsakdanji kruh, ako bi jim stra-šenje s hudičem in peklom na nosilo lepih dohodkov.' — Anton Mravlje. liojze. Slovenske narodna podporna jednota ima tako veliko ate\ ilo Članov v obeh oddelkih, da ji je zasiguran obatanek, do-kler bodo jednote potrebne v človeški družbi. Pa tudi novi člani ae vedno pristopajo vanjo v tako velikem številu, da Lojze same je-rr pnataja dostikrat zeltn, ker vi. di, kako «lavensko ljudstvo obrala rimskemu klerikalizmu hrbet, katerega on tako vroče zagovarja in podpira. Slovenska narodns .•odporna jednota je za združenje, ampak ne ea tsko združenje, ds tr , t j . .......pljunila ns svoje eilje in ns- Kajne, taka pisava je prozorna! Kdor ni udarjen čelno tzjsvo, kl so ji vprav poma- rali do tako velikega razvoja. Kajpada, Pire je zaljubljen le v klerikalno jednoto in sicer je t l> lj zaljnbljen vanjo, ker o«l \«akega «sna strogo zahteva, ds •*re k spovedi in se ravna tsko, kot ukssuje rimski klerikaliaem. V svojem «krivnoetno aladko gi-njmem navdušenju pripoveduje. na možgane jo razume. Citatelji! Ali ne mislite, da bi bilo veliko več jasnosti, ako bi Daughetry. bivši justični tajnik, nastopil kot priča in. se tako podvrgel izpraševanju? Ali ne mislite, da hi bila ameriška javnost najhitreje na jasnem, ako bi Daufherty dejal: "Tukaj so moje knjige. Preglejte jih in jaz sem pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje." Ako bi Daufherty tako govoril, bi mu šlo nekaj vere.i kako velik« je ^mnlenje teiio Zakaj Duugherty tako ne govori? Jezik ima, da tovori. vAmpak poglejmo moic«n« tudi, da miali. Zakaj n. govori tako! tf^Stf&tž Hm, zbegati je treba ljudstvo. Volilni dan se vedno • .-edevali, ako koče MU ta jed bolj bi ¡¿a in nevarnost je tukaj, da Wall Street izgubi nota «otveatns, ds primanjkuj* volilno bilko, ako ae ljudstvu ne nasuje toliko petka v 1 *°nal»ana «aj ima kar na-oil. da bo »l,po ko P..J.I, na voli«,. ^ ^ rr^S^ i*prva je misHIa Mara republikanska garda, da bo «e >ednote ponujali lldom. da je zmagala v prvem lamahu Ali kmet j* na srednjem za- *na»Ja. »daj m pa tako «aperlot-padu in severozapadu in delavci vobče so pokazali aad- AH Bl nje dni Uko odločno, tla ne zaupajo stari republikanski Ampak dobre bi bilo da bi gardi, sploh nobenemu prtniaedaiMttrau kandidatu, ki je Uj«r pojaenil. ker je ta alavna perona grata v Wall Strretu, da je Wall Street prišel J*d**«ts "too begata in ae ji do prepričanja, da nanvn posvečuje sredstva, ki je bilo ^kj •^JJ; "j** od nekdaj pravilo vieh na v ihanetv— verskih in breavar-1 uP.J m^twJ^ViieV ¿m* Is Psnnsjlvaaijs. — Čitala aem dopis rojakinje, ki pozivlje žene, da se naj pogosto oglašamo v "Prosveti". Žene znamo pisati in bi se bolj pogoato oglašale. Ako napišemo, kar imamo na arcu — reaniČno Življenje bres vsake o-lepša ve, kako Živimo žene, smo primorsne se podpisati s izmišljenim imsnom in ne s našim pravim imenom, ker bi sadele ob sa-moljubnost In ponos naših mož. Misliti nam je dovoljeno, hm, vča-ai lahko povemo tudi avoje mnenje. £ene, ¿11 ate že opazovale u-činek, katerega so nsprsvile ns-še beaedef Na pr. ako ate bile to« liko srečne, da ate amele sedeti pri mizi in ne tam kje v kotu pri peči in ate posegle v dizkuzijo in se niate atrinjale s njimi, ali ate opasile učinek 1 Zanimivo je bilo gledati njih obrale. In kako pomilovalno je včasi kateri pogledal, češ, kaj si boš ti reva domiš-ljevala, kot bl hotel reči, stsri pregovor prsvi "dolgi lssje, pa krstka pamet". Drugi ae je čudil, da znajo tudi žene debatirati. Tretji je metal aovražne poglede, stisnil js zobe in iz oči se mu jo kar bliskalo. Tale že preveč pokonci glavo nosi. Njene oči niso več tope in prszne. Hm.......jo bo trabs, pa bo zopet pohlevna, je mislil, ko so mu bliski švigali izpod čsls. Četrti je gledal s nasmehom, čel, da so bsbe vse neumne in ne bodo nikdsr nič znsle. In če se v krožku nshsja tudi kakšen do- opisuje | J^JJ °n^*ni"tor' ta ne vidi in Jsko mslo jih je res, ki rszu-mejo ženo, jo štejejo sebi enakopravnemu bitju, ki ima možgane, da s njimi miali na boljšo bodoč-nofct Zdsj zopet prihsjajo časi, ko bodo debste na dnevnem redu. Dosedaj so bili res tsko sls bi čaai, da res ni bilo mogoče kupiti ničessr, ksr bi olsjšalo delo ns domu. Boš pač mogla počakstl, zavori in tolsži mol, ko se bo boljše delslo, bom več zssluJ.il. Veš, malo vina bo trebs narediti, grozdje je poceni. Ko pridem domov, morsm imeti psr Čsš. Ksko nsj delam, ako moram vedno piti to vodo. Saj se mi bodo še žsbe zsre dile v !*lodcu. Po tem pridejo na vrato izo brssbs, pevska društva, volitve, revolucij*, včasih tadi ženska e-aakopravnost. Zjutraj po taki debati pa ima ženica veliko dela. Ptrah j« bil pred žabami,, zju t raj jih je pa vsepolno. posebno okoli strsnilča. Ho pač raznih barv. pe tudi razne duhove ima jo, ds bi si kmslu lena morsls nadeti plinske msako, kakeršnr so vojski nosili v strelsklk jarkih žene, ali bomo res rmerom samo ta metle? Koliko mater naa lahko pripravi ar o jim otrokom res kakšno veselje doma. ki ponavadi asale stane, smpak ostane v spominu o«rok la ki jo vuavadi pri AmcrtJaalk Kaši molje ae dovolijo, da ki hodile Un% pe aestankik (parti jok), ali da bl jik prirejali doma. Imajo priliko slliati od ajik last-nih očetov taka, ds se v otroikik srcih pojavi stud sli gnus. Ako se pa mladeniči že v zgodnjih letih zastrupljajo s opojnimi pijačami, nrihaja toliko hitreje družinska tragedija. Matere, bojujmo ae za avoje o-troke. Ne dovolimo jim biti v družbi, ako atojijo polne atekleni-ee na mizi. Same dobro veate, kaj ae v takem kraju alili, vidi in di-ka. Odstranite otroke iz take družbe in po vedite jih v posebno sobo, da so sami in proč od take družbe. Kupita jim, l^ar jc le mogoče, kar jih zahima in kar jim bistri rszum, ds postanejo enkrat vredni člani človeške družbe. — M. K. Bryant, Okla. — Včasih aem ališala, da iz šale doat,ikrat nastane reanica. Kalila aem ae, da bi rada dobila v roke Avemico, da is radovednosti pogledsm, ksj piše ts prcšmentana Mies. Nekega dne pa vatopi v kuhinjo neki tukajšnji rojak a prav debelim zavitkom v roki in polo-iivši ga na mizo pravi: "Zdaj bomo čitali, ker mi jé zračna pošta prineala nekaj Številk Avemice in Edinoati a pokojnim Amerikan-akim Slovencem vred. "Nato razloži vse tiste podobe po mizi. Ne<» ksj čaaa so ae zvijalo na vac strani. Oklahomaki veter pa ni vajen takih nazaronsko lepih podoble in odpihal jih je po vrati proti kuhinjski peči. Svarila sem veter, da naj piha bolj počaai, da malo prečitam vsebino takih lističev, potem ps magari če tako potegne, da zanese vse v stranišče. Vbog-ljivi veter jo prenehal.pihati Pričela sem čitati. Pa ni bilo treba dolgo časa čitati, kajti hitro sem se najedla tistih klerikalnih flik/ ki so bile še bolj tečno kot plesnjiv fižol, ko že diske rastejo* po njem. Iz listov, samih je rssvidno, kako dušni pastirji atrižejo avoje vernike. In tsko se js zgodilo, da str Avemica in njena prijateljica E dinoat odromall z njunim prija teljom vred taki, kskeršni ata pri šli sem, kajti tukaj ne potrebu-' jemo listov za pohujšanje delavstva. Ni ču, m Meatsai . pr» WI SEPTEMBRA, 1924 PROSVETA ■ATI JO*lt PRI OOOLIDOU? Podporni Jcdnota Slomška Narodna 17. j««ii« »007, v 4rU*i IIIU.U (Nadaljevanj«* s prvo strani.) pravosodni tajnik, in njegovi pod-repnikl bi bili I« aaktTviifJAl da. nea." Prvo dejanje v orgij! republl-kanaka korupcije «e je prijelo na rfl|»ublikanaki konvenciji v Chl-eagu I. lWO,#Je rekel aenator Wheeler. HenatorJa Bhipetead in Magnus .lotineon pa kmeftfcodelavaki kan-ilidat ia rolnneaoliikega governer-ja Floyd I). Olaon m govorili pre.l «anatorjem Wheelerjem ter *eli borno ploskanje meil tiaočerim in tlaofarim poeluftalstvem. Za kanipanjaki aklad ao nabrali okoli $4,000. Ilivfti kongrcanik .lentea Meaaban* ki Je predwdo. val i fin n ahodu, je priapeval $100, Dr. fleorge KHrl je |»tem ludl podari) Odvetnik (ieorgf H. l^eonard je poilal porodilo, da je tudi on iirlprevljrn prUpevetl $:,(*> v kampanjski aklad. Thome« Meighan 11 Pre.tona, Minn, Jo tudi priapeval |W0. II, .T. Ilagm, /•iger kmMlJa Je bita valed polje-•lelaka kri ar aarubljena, je priapeval 4100, čeprav ga j" /adela ve-lika ueerefa, LOTE FARME HISE Ako Imata loto v drtavl ¡Oblo vam ml eeztdamo bilo | na njo na lahka odplačilna ! obrok*. Prašno lote ne prlnalajo nié. Ako imnte lote In Jih »«lita prodat, PIŠITE NAM Mi Imamo n«kaj lepih hi« in nekaj farm sa prodat. Za nadeljna pojaanlla pilita na : UNION LAND * CON» STKUCTION CO., 210 Union Building, I Youngetown, O. ORJAŠKEGA SE * V ClXAâKXM MUZEJU. SEVERA'S BALZOL. Pomaga naravi s um da le- I od ec in jetra bodo pričela a eve jim normalnim potovanjem in praha va bo šepet postale redna. Um Si I« ad emMm ? pralefle evajage «ataaraer». PROSVETA ZADRUGA. Spisal Josip Store. (Dalje.) ¿Mej se je poverjenik opomnil službenega poslanstva svojega, vstel s klopiee ler oči, zopet uprl y deljavo. "Kvo jih!" rekel je, ko so se v solnčuetn svitu zebli sksie vojaške puške. Ni minulo niti četrtinko ure, in vojski so bili pri znamenji. Komisar stopi pred stotnike, pozdravi ge v imeni mestnega poglavarstva in mu jame tožiti težko službo svojo. Htotnik je bil mslobeseden, odzdravil mu je kretko, velel voja- mi, tretji pa svarir"Tiho, tu gre-sta, najbrž »U U dva," in vai trije se obrnejo in se odkrijejo Za gorskemu in Radiniču, ki sta ravno prihajala Iz žolč in s^ napotila proti strini. Mcdpotoma srečata vojaškega stotnika in po-tocnika, ki sta se že preoblekla in si ogledovala mesto. "Oho, gospod profesor, kaj ps Vi tu t" veselo vzklikne poročnik stisne roko Radiniču in ga seznani s stotnikom. Ta se je takoj spomnil, da je tudi že nekje bil skupaj s profesorjem in da je dobro poznal njega očeta. Nato predstavi Radinič Zagorskega in vsi štirje so se izprehajali po trgu in ae živahno pomenkovali, kakor stari prijatelji. Prnjavorcem je kom "v redi", potegnil aabljo iu na čelu oekromnega krdelea sto- bila to nova uganka pel proti Prnjavoru. Oblastni j "Teh ne bodo orožniki odved-poverjeuik ni bil nič kaj zadovo- ij(" rekej je prvi; "jaz vse te me-Ijen, dobro je bilo vsaj to, da ¿amee ne ume jem," rekel je dru- nihče ni videl, kako malo se je cesarski častnik zmenil zanj. Navzlic temu se ni ločil od vojakov, ampak dasi jih jc težko dohajal, stopal jc prav tik krdelea rtazaj v mesto, da bi nasprotnikom baje pokazal svojo moč. V tihem Frnjavoru se je Že zdaleč čulo drobljenje vojaškega bobna. Ljudje so kar goloroki hiteli pred hišo, da ne bi zarau-diii neobičnega prizora, a kdor jc utegnil, oblekel se je in šel na trg, da bi videl kaj več. Toda kaj more' človek posebnega videti pri pol stotniji trudnih in pra-šnih vojskovt Pred mestno zbornico so obfttali, prejeli vsak svoj list in se razšli na določena jim etanovanja. Ali če ni bilo kaj videti, bilo je tem več slišati. Po trgu je tu in tam stalo po nekoliko Prnjavorcev, ki so stiksli gla-ve in si drug drugemu šepetali akrivnostne stvari. Največ je vedel povedati brivec, ki jc po svojem opravilu obhodil vso imenitno prnjavorsko gospodo in med drugim čul, ds bodo orožniki -dva profesorja uklenjena odvedli Iz Pm javora. % f "Katera pa?" vprsSa poslušalec, ki se mu jc koža ježila od groze. Pripovedovalce zmaje z rana- gi in šel domov. Policijski poverjenik pa ni verjel svojim očem, ko je z okna pisarne svoje videl to čudno'tovarištvo. Kar z zobmi jc škripal od jeze na stotnika, ki je pri znamenji njemu komaj odgovoril, ale temu dčmokratu Zagorskemu ima toliko povedati in se smeje ž njim na veliko pohujša*. nje dodrodušnih meščanov I "Saj ne bode nihče verjel, kar sem dal raztrobiti po mestu." rekel je poverjenik sam v sebi, in dobro je sodil. Drugi dan potem, v nedeljo zvečer, napravila je Županu nasprotna stranka volilni shod z gostmi. Hklicala ga je na pristavo sokolovskega grofa, zato ker nt v nobeni gostilni dobila policijskega dovoljenja. Miroljubni Radinič se ni mislil udeležiti shoda, tedaj je šel iz mesta na iz-prehod, in bila je že noč, ko jc prišel na "Paroblrod" k večerji. Bil je čisto sam v gostilni in si ravno odrezal kosec pečenke, ko se odpro vrata in brez aepe stopi vsobo Žid Pinkelcs, stari sovražnik meatne gosposke. "Hvala Bogu, zdaj Vas imam," vzkliknil jc in Zadovoljno razširil usta na. smeh; "po vsem mestu »fm Vas že iskal; na shodu povprašujejo, kje ste; boje se, da se nam niste izneverili. Zdaj ps kar takoj z menoj na prietavo." To rekši zgrabil je profesorja in malo da ga ni vlekel na vrata venkaj. Niti obotavljati se ni bilo mogoče, nikar uatavljati in Radinič je moral puatiti večerjo in iti z Židom po temnih ulicah proti grofovski pristavi. "Dober večer, gospod profesor I" oglasi se v temi poročnik, ki je s svojimi vojaki stal na strsži pred pristavo. "Oho, dober večer, kaj pa to?" vpraša Radinič osupel, ko so se pod razsvetljenimi okni zablisni-la vojaška bodala. "Stražimo Vas, da Vaa nihče ne bode motil v Vašem vesel j i," zsvrne mu smehljaje poročnik, ki se ni mogel dosti načuditi mirnim in dobrim Prnjavoreem. "Tako lahke službe še nismo imeli; dobro sc imejte," rekel jc in stisnil roko Radiniču, katerega Pinkelcs kar ni izpustil ter ga zdaj1 ponosno vedel v veliko sobano, v tem ko jc neki vohun hitro tekel komisarju poročat imenitno novico, da so zadrugarjj in vojaki jednih mialij. Prostorne sobe grofovske pristave so bile kar natlačene volil-ccv in drugih nasprotnikov Žfupa-nove* stranke. Teqno, da ae niso mogli geniti, sedeli so mož do moža za dolgimi mizami, ki so sc kar šibilc od mnogih jedil. "Ži-viol" zagrmelo je po dvorani, "živiol" odmevalo iz sosednih sob, ko se je na vratih prikazal Radin$, ki ni mogel razumeti tolikega odlikovanja in ni vedel, ksm bi sedel. Tu ga malinsr, glava strsnke, prime izpod pazduhe in vede k mizi, kjer je med drugimi odličnjaki sedel njega tovariš Zagorski. Radinič se ni mogel prsv zavedeti, zakaj nt še sedel in že so ga obsuli meščani in mu atregli, kakor kakšnemu začaranemu "princu". Prvi mu je na-točil kupico najslajšega vina, drugi mu ponudil pečene teletine, tretji počenega jagnjeta, zopet drugi mu prinesel kolačev, smo-dek in kar je druzcgjR bilo na izbor. Vino,' druščina in zdravijce so razgrele zbrane može, da so Zvo toril: ZADNJI VAL. (tslje.) Ali misliš, da je dovolj, če si bil to in to, pa takrat morda res storil svojo dolžnost in še kaj več! Če ne eelo, da ti je dovolj, ako si si prihranil toliko, da ti ni treba več skrbeti za vsakdanji kruh 1 Prav je morda, ako si obesil svoje navadn* posle na klin In ne jemlješ kruha drugim, bolj potrebnim; toda ali celo sšm ne trdiš, da je med tenr lastnemu narodu in jeziku odtujenim ljudstvom dela še čez glavo? Kdo ti torej daje pravico, da žifiš. kakor bi amčl živeti kvečjemu bogat Anglež ali Američan?!" , Vem vse to in priznam, «la sc mi včasih same-, mu veni oglasi; toda pomagati si ne morem. In opravičujem sc s tem. da je prišla \ »a ta brezbrižnost, morda bolje trudnoat, le začasno nad me. In da še doživim dau, ko sc mi vzbudi potreba po delu v srcu. morda oel^po udejstvovauju ali celo po borbi v žilah iti mišicah. Skratka zdaj jc i menoj tako! ('o bo drugače, boš že izvedel, o|tazil; toda /a /daj mi prizaneni, ti dvignjeni prst! Za /.daj ne morem, r.a zdsj — nečem drugače! XII Dane* sem doživel * »vojno Minedom liorecm nekaj, «la bi čU>vek napravil kar novelie i>. tega. (loree je namreč moj levi mejai, dočlm se ns desni moj *vet dotika posestva ilarcga .Simona Krumpaka. Naj se /a hip potnudini najprej pri tem moši-eu. Človek »koraj ne bi \erjel, «In j»« možen komaj «Imet minut o«| svetovnega zdravilišča tako pri» •ten slovenski kmetič! Ni s«- ga prijelo ne dobro n<* hudo od \sega tega vrvenja tam »podaj, pa naj gre mimo njega a«laj te »kornj sedemdesetikrat. K maši bodi poleti ob nedeljah sicer v zdraviliško kap« lo »vete Ane in tudi kaj o«| avnjih pridelkov nc«e na Slatino, če jih ima; to«la vrne se na »voj grič tuk. kakršen je &e| dol, in s ponosom povdarja «la rs niti niso mogli premamiti takrat, ko so rti zdravilišče drago nakupovali parcelo ze parcelo niti se ni nikdar lovil rs tistim zaiduftkom, ki ga drugi domačini iščejo pri tujcih "Mislili »o, «ia bo«U> ob«»gateli", pravi, "pa so skoraj vsi obn ho ¿a I i — jaz pa sem še vedno, kar srni bil, b\ala Bogu!" Meni je starec pretanimiv, |tonebej še zate, ke/ »r mi «ili, «U lahko n« njem obenem tako re-k«»č o«t"bli*n proučuj*m značaj tukajšnjega ljudstva Z.laj namreč, ko ftivim »redi teh ljudi, se ne »ttirm več zadovoljiti le t nekakšnim "pavšalnim" potnanjem Na »plošno moram reči, da je 1 njimi precejšen krtJ Nagovorim kmeta na polju, priaedera k njemu prati hišo, pridružim »e mu na cesti in p<»«kti»lm rsfgo\ «»r a njunj m.la le prepogoatoma ae mi dogodiš ali je prst kar začel pravde, ali Je je končal pre.l petimi, desetimi leti, ali pa jo pri čakuje M prihodnje ta«r — m ker %em bit »«Ivo ket, n a j mu ia ho! jo voljo povem, k.le trna. j«- imel ali bo imel prav Toda navaltc v^tmi se Ijmlstvu nečem pre več umikati, ker smatram za svojo dollaoat, da pridobivam njegova area Na te prulohlviiaje nemraš pa verjaasem ta rotim v tem »nflsla tudi drugo nese uohrašenstvo tod, kadar lo u^lra prilike. Davki morajo biti izterjani, sodnik npra nepristransko deliti pravo in še čuvati ugled svojega stanu, zdravnik, notar in odvetnik imajo pravico živeti od svojega dela; toda nofliod naj čuti ljudstvo, da so to drugi ljudje, Jti zdaj izvršujejo oblast nad njim ali mu nudijo avojo pomoči povsod naj vidi njih arce, svojega člpve-ka srce! Pa seveda, pot je še dolga in včasih ti kar omahnejo roke. Ko te ljudi prijazno nagovoriš, te začnejo hvaliti na vse pretege. In naposled do-živiš najvišji pokloni rečejo ti, da si prav tako dober, kakor fa in ta zagrizenee, ki je pred vojno tod paševsl! To, da je izgubil ravno on, ki s teboj govori, pravdo samo zato, ker ni znal nemščine, tejka ubogi suženj niti ni doumel. Edina posledica je bila. da je zavidal srečnejšega nasprotnika in se trudil, da bi se tudi oa čim prej naučil sodnikovega jeziks. Ali da bi ga znali vsaj njegovi otroei ... O. čudovito jc razumel svojo delo cesarski Dunaj in razni kričači so mn te sijajno zaosnova-ne načrte samo kvarili. Njih preveč očitno in obenem preveč nestrpno rogoviljenje je tit in tam le predramilo kako žc na pol spečo glavo . . . Skratka, tako je, da pred vsem ne veš, kako bi začel. Kako posebej bi jim dopovedal razliko med poprej in aedaj; in kar je glavno, da je zdaj on, naš človek, in ne več tujec na ti zemlji gospodar! In sicer samo zato, ker je — naš! Tak je s svojim sinom vred, že priletnim in drugače dovolj prevdarnlm človekom, kajpak tudi moj Krumpak. I njima sem moral najprej razložiti vse pravne spore njune hiše do četrtege člena nazaj in ju pomiriti glede vseh možnosti za tri rodove naprej; potem šele sc mi je posrečilo, «la sem ju spravil vsaj na kak gospodarski po-menek — brez prevelike bojazni, ali ne pojdem povedat na davkerijo, če sta mi priznala, da je t fudi njun «krompir letoa še dobro obrodil. Tednov pa je bilo treba, preden sem jima nekege dopoldneva izvatyW la ust prvo besedo, kaj mislita o tedanjem stanju javnih zadev. No, kar sem tukaj čul. bogme ni bilo po tem, da bi mi bilo laže prt srcu . . . A vendar je med tema možema In mojim levim sosedom (loreem razlika, kakor med staro našo narodno pesmijo in katero teh plehkih popevk, ki jih v zadnjem času osoblto "inteligenca" tako rade trosi med narod. Ta človek je bil dolgo pri vojakih in potem še leta v me»tu. Ve vse. zna vse. Dvajset let manj ima ml mene. ne glede na vse drugo, pe ml on pripoveduje. keko je na svetu. Vreg razumi, odkod i-mejo teki ljudje še toliko izobrazbe, če niso nikoli anali poslušati drugik! Ako ne. da ao do nekega dne ven«lar po»lušali In rekli šele potem: "Zapik! Zdaj vem dovolj in odslej poslušajte vil" In te mol, ki me je že doslej razburjal e samim avojim vrvtšenim nasmihenjem. mi Je davi kratkomalo prestevll mejnik ter popoldne sporočil. tla bo z«laj take t Toda sekaj In na kaki pod-stavi? sem v (kipel. Izvlekel Je la šefm taapo in mi jo resgrnil preti oči t "Kvo. gospod! Mapa kale med vašim in mojim svetom ae tem mestu ravno črta. v narava pe Je vrbočena na vaše korist! Toda merodejna Je mape!" "Človek hoŠJil" sem dejal. "Pri taho malenhostni povtšjni niti naj-natanšofjši načrt ni odločilen; pač pe resnično »tanje, ki je takšna tn od pamtiveha!" (Daljo prihodnjič-) bili prav dobre voljen Zdušno ao napije li malinarju, kandidatu avojemu, ali* nad vse so slavili Zagorskega, ki jim je znal govo-riti( kakor nihče drugi, in kar umolknili so in zijali vanj, kadar se je vzdignil in poprijel besedo. Za govori so se vrstile pesmi iu človek bi prej mislil, ds je pri kaki ljudski veselici, nego na volilnem shodu. (Dalje prihodnjič.) PONDELJEK, 29. SEPTEM P i; a K. Premirov.—Oulkovaki. Otroci mestnih nižin. Petja ae je prebudil vsled šuma, ki ga je povzročalo premetavanje nad njim. Plašno je pogledal izpod postelje ter opazil materine euhe njfge, ki so visele nad njegovo glavo. Bleda svetloba je prodirala z dvorišča in čumnata ae mu jc zdela tuja, grozeča. Nad Petjkovo glavo se je nekdo premetaval in težko sopal, a nekdo drugi je polglasno preklinjal in hropel. Postelja se je zibala in škripala, kakor da je žfva. Petja je odrevenel v svojem- kotu, pri-tianil zajčka k alabotnim grudim, kot da ga hoče ščititi ali, kakor da sam išče pri njem zaščite. — Daj seni, prokleta! — je slišal Petja. Bil je to pritajen, zloben glas tujca. — Daj, ali te zadavim t —- Akainja je rjovela ko zver v pasti, zvijala ae pod udarci tujca, in kadar se je mogla malo o-svoboditi, je hripavo preklinjala. In materim glas, poln hladne zlobe, je vznemirjal Petjka, ki je s strahom čakal konca. — A ... ti grize!! -*> je kriknil tujee. — Slišal ae je top udar. Postelja se je stresla In Petja je videl, kako je mati padla vznak s postelje, votlo udarila z glavo pb tla, zganila, s trepalnicami in obležala nepremično. Bila je kakor mrtva, polnaga in spačena, v umazanih cunjah strgane arajce. Odrevenelo je Petja gledal trenutek mater. In\naenkrat ga je nekaj zadelo v'srce, — kakor kaka dolga, ostra igla. In to ga je tako zabolelo, da je skočil in zakričal. Kričal je brez besed, s prbdirajo-čim visokozvenečim glasom. A tujec je stal pred njim v suknji in brez kape. Divje jc gledal bled in razmršen in v velikih očeh se mu je bral nepremagljiv strah. Nato se je, bojszljivo se ozirajoč. pomikal k durim, snel z žeblja kapo, ter tiho smuknil na dvorišče. Akainja je napol odprla oči in se oprezno ozrla. Potem je vstala, vsedla se sklonjeno na na postelj in skrila obraz v dlani. In tako je sedela. Čudna, trenutnu tišina ju je obdajala. Naenkrat ae pa Aksinja zgane ter »p nepričakovano čudno za smeje. - — hi — hi — hi — hi! — Uprla je lakti ob kolena in sklo njeno aedela, pogled uprt nekam pred aebe, veselo ae »mejoč. __ hi — hI — hi — hI! Vskočila je, začela plesati, ter neprenehoma se smejoč šla iz čum-nate. Petja je stal v kotu majhen I klopčič brez življenja. Aksinja se je vrnila, sedla na 'posteljo ter ljubeznivo zaklicala: — Pojdi seml «— Pristopil je, resen. — Ali se bova spet enkrat do bro imela Petja I —■ Z ljubeznijo mu je zrla v obraz z enim majhnim prijaznim oče ; Hcem, — drugo je bilo utečeno in temnordeče. — 81 ukradla denar? — j« «a enkrat vprašal Petja. I — Aha ... — — Veliko? — — Veliko ... en zlati — — Zlat. zlat. zlati — je zapela Akainja. zgrabila Petjka. ter mu, stiakajoč ga na prsi, šepnila nr uho. — Da nI bilo tebe, bi me ubil ta lump . . . zadušil bi me, pro-kleti... — A žganja boš dala? — je pri liznjeno spraševal Petja. — Ne boj se. dobro ee bova i-mela. NIČ ne meraj ... — In je ahočila. sapleaala in pelai "V beli kikeljiei, • deee obrobljeni, itie je ljubil dragi Zdaj ga pa več ni. Ila, prijateljček mej mili ptivti pozdraviti in je naročile hi še dolgo ia zdrav Živel. * Čevljar je prišel pijan in veeei j| ter povedal Petjka novica. Prete I klo noč Je Akdnje umrle. nj*fo|S truplo eo nešli ne«le«Jei»o to« ob shladevniao i gm reke. Petja je etal pred atričkom, brezbrižen in molčeč, ter gledal, ne da bi trenil z očesom. In kar mu jc govoril Goršanin, ga ni naj-manje zadelo, bilo mu je tnje in oddaljeno. — No, zdaj pa imaš mamico, — jc govoričil čevljar in atianil Petjka med kolena, držeč ga za ozka plečica. — A te je zapustila nič-vredniea, a? In odšla ... V en momenti No? in kaj pa zdaj? Kako misliš, pasji sin? Živeti treba? Živeti bo treba, pravim? N-da . . . Zdaj, moj dragi je vse ene — idi krast. A mati tvoja jc daleč, je ne dosežeš! Doživela je, njuhala tobak, polizala smetano, a zdaj, — konec. Čevljar ae je na nekaj spomnil in dvignil oživljeni obraz. — Ah, zlodej . . ..? Veste, da jo bodo razteleaili . . . Trebuh ji bodo razmesarili, čreva preobrnili in bodo gledali kaj je v njih . . . Daaj itak vsakdo ve — kaj . . . «h, ti malček! Razumeš? To, prijatelj, je življenje. Živela je, hudiče lovila, z bolhami sc vojskovala in niti paeji ain se ni hotel spomniti, da je na svetu človek — Aksinja. Zdaj pa, ko je umrla, se pa vse za njo zanima. Še po čre-vah ji brzdajo, češ, ni li kaj otro-vanega v njih . . . Eh, malček! — Čevljar je umolknil in se zamislil. Razno. FRANCIJA OBNOVI ODNOÔA JE Z RUSIJO Paril. — V zunanjem ministrstvu se je prednedavuim izjavilo novinarjem, da bo v kratkem sestavljena komisija, ki naj' prouči obnovitev odnošajev 'z Rusijo. Francoska vlada se bo pri tem držala istih načel kot vlada Macdonalda in bo sovjetsko vlado priznala še pred pričetkom pogajanj. Na Quai d'Orsayti je Že izdelana formula, na podlagi katere naj se prizna sovjetska Rusija. Formulfi bo predložena še v proučitev izvcnparlnmentarni komisiji, ki l>o sestojala iz petih članov. Čim bo formula odobrena, bo odposlana posebna komisija v Moskvo, da prične pogajanja radi obnove medsebojnih odnošajev. V slučaju, da petčlanska komisija ne bi odobrila predložene formule, bo Quai d'Orsay izdelal drug načrt, ki bo vpošteval vse interese, ki zadevalo obnovo medsebojntiih odnošajev. Vrgel taščo v Donavo. — Cestni pometač v Budimpešti Franc Mc-styan je vrgel svojo taščo z mostu v Donavo, kjer je utonila. Kot vzrok je dal na policiji na zapisnik : "Mcstryan je moral umoriti svojo taščo, ker je preveč pojedla. On je zelo reven, zasluži malo in mu ni nikakor bilo mogoče vzdrževati ženske. Dolgo je čakal, da bi "prostovoljno" umrla, pa 74 letna žena je imela tako žilavo življenje, da je bil končno prisiljen spraviti jo s.poti. Pometač jc storil vse, da bi preprečil "najhujše". Nikoli ni poklical zdravnika, kadar jc bila starka bolno. Hranil jo jc s pokvarjenimi jedili in ji nakazal stanovanje v pasji hišici, kjer je močno vleklo. Tašča pa se nikakor ni hotela odločiti, da bi šla na oni evet." 8osedjc Mestyanovi so potrdili, da jc lc-ta s naravnost zverinsko grosovitostjo storil vse, da bi pomagal evojl tašči na oni svet. Starka je dobesedno živela kot pes. Vedno je bila z verigo priklenjena na pasjo hišico. Zet jo je tako pogostoma pretepal, da je bilo njeno telo vse plavo ln polno bul, ker je morala ležati na gnili slami. Kot edino hrano je dobivala plesni v kruh. Vodo je pila is umazane posode, ki je stala pred hišico in ki je noben pea ne bi povohal. Mcctyan je prilival vodo aaau> enkrat na dan. Državno pravdniMvo je na podlagi teh izpovedb vložilo proti zverini v člOVdki podobi obtožni- co radi premišljenega »T ga umora. h Pat lat adrava v blazna mestecu Szent Gyoergyul mograškem je bila te dni j madžarska arihtokratinja I aretacija je zbudilu ¡,mJ cije. Državno pravdnistvo Gyoergyu je dobil«, »i pismo, v katerem m- obvj je baronica Klara 1 svojo 23 let stsro »estrTfl ternirati v blazinci v Torl zueacu na padla k i imnj zdravniških izprlČcva,. To] rila zato, da bi se sama I ogromne dedščine svojega] ga očeta. Sodna komisija.] šla takoj v zavod zh umol] našla tam mlado Iluio zapri bici, kjer živi po njeni l| povedi že pet let, ne «U bi trenutek smela zapustiti I Sodni zdravnik je ugotoj je baronica iltna duievnoT noma zdrava. Zaradi poj nja je v dolgem zaporu ■ Šala, da je ni več spoznati, je nadalje izpovedalo. da| njena aestra. ki je sedaj »tj let, že prej imcia celih | zaprto v skupnem stanovi Cluju. Uradna preiskava se na«ll Sodijo da bo v zvezi* s tal prijetih še nekaj uglednih! ki so pomagali Klari PucJ moženjc baronov Puesov eni 25 milijonov lejev. Rasnadanci. Na Dunaja aretiran 521etni brivec 19 Firneis ker je prisilil aest oj starosti 10 do 13 let. Dva otroka, od katerih je eden j let star, še niso mogli n ker sta na deželi. IUzur.dai izvabil deklice v kuhinjo al stranske prostore svoje brfl Firneis taji svoj čin. — potepanja so v torek prijeli) noči 91etnega šolarja in ga llciji preiskali. Policija je la, da je padel deček v rol ravnega pohotneža. Šolar jej vedal, da ga je neki uiož i/« šupo, ga tam zgrabil, zveza!! neravno posilil. Preiskava slej brezuspešna. DA SKUHAS DOBRi VO. PISIPONAS1 PRODUKTE. I Imamo v zalogi slad, hmelj, la vsa druga potrcbUise. Po In ae prepričajte, da je dom« kuhani vedno ia najbolj!* in nejli. Grocerijam, sUdčilarjtm tn dsjalne teleznine damo printr pust pri večjih naročilih, informacije na: . J FRANK OGLAR. | 0401 Sapariar Avanaa, CUvaU« New-yorški GROZDJ Starim odjemalcem, drugim rojakom naznanji bom tudi letos razpošiljal jorško grozdje. Ako ite torej men j eni napraviti li kaj naga soka in ako hočete dobro pijačo, tedaj je v rist, da mislite na ncw-ycrfl kor U najbolje odgovarja I mu oknzu tn se iz njega tudi več dobi. Mod našimi rojaki aahteva po tam grozdju od do lota. Zato Jo potrebno. ^ svoje aakteve eporočite še trgatvijo, da ee bom vedel^ nati. Za lotos m obeta prav kapljic». Prijavite ee čin» pt JOBSPB V00EIC, Bos S, «ta. D. *ew Tork Potniki o otari kraj • omigrantje i starega kraje po