Poitnln* plahn v Spedizione U> abbonamenu postale Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 264 V Ljubljani, v sredo, J S. novembra 1942-XX1 t,eto VII ključna pooblaščenka za oglaševanje ltali|ansbega In tujega Izvora- Unione PubblloitS italiana S. A_ Milana Uredništvo Id oprava; Kopitarjeva 0, Ljubljana Redazione Amministrazione: Kopitarjeva & Lublana Concesslonarfa escluslva per is pubbllcitž d) provtnienza Italiana ed esterai Unione PubblieiU itailana S. A. Milano Bollettino no. 906: Nuovi successi dell’arma aerea e di sommergibili nelle acque nordafricane II Q«iartier Generale dellc FF. AA. coinu-Biea: In Cirenaica, fra Dcrna e Bcngasi. si sono svolti nella gioruata di ieri accaniti combatti-nienti. Nel c-orso di un’azionc di nostri cacciatori sit di im aereoporto occupato dalPaviazione nc-uiiea, nell’Afriea setlentrionale francese alcuni apparecchi venivano incendiati al suolo. Colonne avversarie in marcia sono slate mitragliate con visibili risultati. Lungo lc eosfe algerine una forinazione di aerosilurantj italiani attaceava un eonvoglio ne-niico fnrtemente scortato alfondando due pirosca-li di niedio tonnellaggio. lin nostro snmmergibile al romando del le-bente di Vascelln Formi Carlo, ha lorzata l’cn-trata nella rada di Bona ed ha gravemcute dan-neggiato a eannonate un grosso mercanfile ne-mico. Dalle operazioni di gucrra della giornata sci nostri velivoli non hanuo fatto ritorno. Uspehi italijanskega letalstva in podmornic v Severni Afriki Italijansko uradno vojno poročilo št. 006 pravi: V Cirenajki so med Derno in Bengazijem vče raj potekali zagrizeni boji. Med nastopom naših lovcev nad nekim letališčem. ki ga je v Severni Afriki zasedlo nasprotnikovo letalstvo, je bilo nekaj strojev zažga- nih na tleh. Z vidnim uspehom so bile s strojni-eami obstreljevane nasprotnikove vrste na pobuda. Ob alžirski obali je oddelek italijanskih letalskih torpednibov napadel nasprotnikov ladijski sprevod, ki je plul v močnem spremstvu, ter po- I topil dva srednje velika parnika. Neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Formija Carla si je izsilila vstop v pristanišče Bone in je s topovskimi streli hudo poškodovala veliko nasprotnikovo trgovsko ladjo. Z vojnega nastopa tega dne se ni vrnilo G naših letal. Tajnik fašislovske stranke na obisku pri sicilskem prebivalstvu Catania, 18. nov. s. Nenapovedan je v ponedeljek prispel v Catanijo tajnik stranke minister Vidussoni, da bi si ogledal etnijsko pokrajino. Takoj po prihodu se je tajnik stranke ustavil v Liktorskem domu, kjer ga je sprejel zvezni tajnik. Eksc. Vidussoni je izkazal čast pred spomenikom, postavljenim v čast tistim, ki so padli za revolucijo in položil predenj venec. Potem je pregledal urade fašistične zveze, posebno pa se je zanimal za podporno delovanje v korist družin padlih bojevnikov in vpoklicancev. Ustavil se je tudi v treh šolah, ko so otroci ravno kosili, nato pa je odšel v področje Etne, koder so se kmetovalci izkazali s svojim trdovratnim delom pri obdelovanju zemlje, pokrite z lavo. Čim se je izve- Vdor nemških čet v sovjetske postojanke pri Tuapseju in eb Elbrusu Sovjetski napadi ob Tereku in Volhovu zavrnjeni — V Cirenajki se borba nadaljuje — Hud letalski napad na nasprotne čete južno od Tunisa Hitlerjev glavni stan, 18. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V prostoru severno od Tuapscja in v področju ob Elbrusu so nemške čete vdrle globoko v po-strojene sovjetske postojanke in zavzele v napadu več bojnih postojank, deloma v boju od moža do moža, Ob Tereku so 6e ponovni sovjetski napadi, izvedeni z oklepnimi silami, izjalovili ob žilavi obrambi nemške vojske. Na Kaspiškem morju je letalstvo potopilo eno bencinsko ladjo, dve drugi pa poškodovalo. Bojna letala so z dobrim uspehom nadalje napadala železniške proge vzhodno od Volge. Jugovzhodno od limonskega Jezera živahno delovanje nemških napadalnih oddelkov. Napadi sovjetskih čet na bojišču ob Volhovu so se izjalovili v ognju nemške obrambe. V Cirenajki se borba nadaljuje. Derno je nem-ško-italijanska vojska po načrtu izpraznila. Bojna letala so včeraj nastopila proti ngleškim četam. Nemška podmornica je iz britsko-amerišlcega oskrbovalnega brodovja za Severno Afriko potopila prevozno ladjo z 12.000 tonami. Nasprotne čete, ki so bile na pohodu po obalni cesti vzhodno od Bona in v južnem obmejnem področju Tunisa, so zaradi nemških letalskih napadov utrpele težke izgube. Posamezna angleška letala so snoči v mraku preletela severozahodno nemško obalo. Zaradi odvrženih bomb je imelo prebivalstvo malenkostne izgube. Izvidniške ladje, protiletalsko topništvo letalskega orožja in vojne mornarice so ob obali Atlantika in Severnega morja sestrelili sedem an-i gleških letal. Vedno večji spori med voditelji,svobodnih Francozov’ Izjave angleške vlade o stališču Anglije do tega vprašanja Rim, 18. nov. e. Spor med generalom De Gaul-'eom in generalom Darianom za \cus'vc Francozov v takoimenovani »bojujoči se Franciji«, dobiva smešen obseg, ko se vanj zapleta tudi londonska vlada in zavezniško vrhovno poveljstvo v Alžiru. De GauIIe kar besni, ker je general Eisen-hower dal takorekoč pragmatično sankcijo za ustanovitev francoskega vrhovnega poveljstva v Alžiru pod vodstvom Darlana in generala Giraudja. De Gaulle pri razgovorih z angleškimi oblastmi te svoje nejevolje nič ne skriva. Včeraj je De Gaulle kosil s Churchillom in posrečilo se mu je, da je angleškemu ministrskemu predsedniku izvabil privoljenje, da lahko izda razglas, ki ga je objavila agencija Reuter, in v katerem vabi Francoze v takoimenovani »svobodni Franciji«, naj 6e ne pokore Darlanu in Giraudju. Angleško zunanje ministrstvo je jx>tem ta oklic obsodilo, a bilo je že prepozno. Angleška vlada je kar 6e da v zadregi in njen propagandni minister je včeraj časnikarjem razlagal, da je fre- Pravi cilj angleških letalcev Bern, 18. nov. s. Agencija United Press je znova dala dokaz, da angleški letalci ne napadajo vojaških naprav, marveč se lotijo mestnih središč, da bi strahovali civilno prebivalstvo ter uničevali zaklade po večjih mestih. Brzojavka iz Londona namreč pravi, da je poveljnik neke skupine »Sterlingov« pripovedoval, kako so jrožare v Genovi v noči od petka na soboto, ki so jih povzročile eksplozivne in zaži-galne bombe, razsvetlili celo mestno središče in da so letalci lahko videli posamezna jx>-slopja. Poveljnik je dodal, da je svoje 4000 librske bombe naperil ruvno proti središču. Zmeda spričo nastopajoče zime v Rusiji Stockholm. 18. novembra, s. V člankih moskovskega tiska je te dni med vrsticami jasno moči brati občutek o zmedi, ki vlada v sovjetskem življenju spričo bližnje zime. Listi vzjtodbujajo prebivalstvo k večjemu redu, krajevne voditelje pa k boljši ureditvi dela. Tudi v sovjetski industriji še ne razumejo, kako re.sen je položaj glede goriva. Ta položaj je povzročila izguba spodnjega Dona in drugih rudniških področij v Ukrajini, Kubanu in na Kavkazu. Zanimiv opomin prinaša »Pravda« z dne 15. novembra, ki piše: »Vojne okoliščine zahtevajo brezpogojno in kar najstrožjo štednjo s surovinami, z gorivom in z električno silo. Je pa še zelo veliko podjetij, kjer niso voditelji prav nič razumeli pomena boja za štednjo na vseh področjih ter se nezadostno drže navodil stranke in vlade glede štednje s^ kovinami, premogom, nafto, bencinom in električno silo. To pomeni, da številni sovjetski krogi še niso dovoli organizirani in .zadosti disciplinirani.« ba položaj razumeti takole: Anglija bo po eni strani še naprej eimjiatizirala z delom generala de Gaullea, po drugi strani pa ne more, da ne bi priznala imenovanja Darlana in Giraudja, ker je to v sedanjem obdobju vojaškega razvoja nujno potrebno • Zunanje ministrstvo pa se je po stari navadi obdalo z molkom, češ da je najboljši način tisti preskušeni, ki prati, da je treba čakati in gledati, kako 6e bodo dogodki razvijali. Rim, 18. nov. 6. Podpredsednik angleške vlade Attlee je v Churchillovem imenu odgovarjal na vprašanja v 6podnji zbornici ter je odklonil izjavo o polažaju admirala Darlana v francoski Severni Afriki. Dejal je samo, da ni bilo med generalom Darianom in generalom Eeisenhowerjem ter drugimi osebnostmi nobenih razgovorov, ki bi veljali sedanjemu vojaškemu položaju v Afriki. dela novica o prihodu tajnika stranke, se je pred fašističnim domom nabrala velika množica. Vidussoni se je pogovarjal s funkcionarji, potem pa s kmeti ter s člani družin padlih bojevnikov. Tem je imel navdušujoč nagovor. Vsi poslušalci so izrekli popolno zaupanje v končno zmago in svojo pripravljenost za žrtve. Vsi so prisegali zvestobo Dnceju in potrdili svojo neomajno privrženost fašistični revoluciji, ki je bila zmerom usmerjena v korist ljudstva. Posebno ganljiva pa so bila zagotovila, ki so jih sporočile tajniku vdove in matere padlih bojevnikov rekoč, naj jih izroči Du-ceju in mu zagotovi njihovo zvestobo in skrajno vdanost. Podobna manifestacija je bila v Randazzu, kjer se je Vidussoni razgovarjal s fašisti, ki so bili navzoči v fašistovskem domu, jrotem pa se je podal med množico, ki se je bila zbrala na trgu in prepevala vojne in fašistične pesmi. Ko je Eksc. Vidussoni odhajal, ga je množica pozdravljala z vsem navdušenjem in vzklikala Duceju. Vidussonj je odšel v Jonijo, kjer je pregledal vzgajališče GIL-a. Izjavil je, da predstavlja ta šola zgovorni dokaz visokega duha skujmosti, ki preveva vlado in predstavlja v vojnem času bitni temelj za fašistično rast. Za kratek čas se je tajnik stranke ustavil tudi v fašističnem domu v Acireale in se zanimal zlasti za podporne akcije v korist vpoklicancev. Tudi tu so fašisti z ljudstvom vred ponovili izraze svoje zvestobe in navdušenja ter podali dokaze za visokega duha, ki preveva sicilsko ljudstvo v tem odločilnem času. V torek je obiskal Santa Venerina in si ogledal deško in žensko vzgajališče. Otrokom je rekel, da sta ta dva zavoda dokaz velike ljubezni Duceja do mladega zaroda, ki bo moral nekoč prevzeti slavno dediščino, ki jo Italija danes ustvarja. Po vrnitvi v Catanijo je tajnik stranke ponesel Ducejev pozdrav rajnim vojakom v bolnišnici »Viktorja Emanuela«, nato pa je obiskal sedež zveznega poveljstva GIL-a in vojašnico »Dux«, koder se nahaja enotna šolska kuhinja in so nameščeni razni podporni uradi GIL-a. Tajnikov obisk se je zaključil s sestankom vseh funkcionarjev iz pokrajine. Tajnik stranke je najprej izrekel spominske besede za padlimi, dal navodila vsem funkcionarjem stranke, nato pa pohvalil funkcionarje in napore sicilskega fašija, ki je pokazal vse bistvene lastnosti, ki morajo dičiti organizacijo, katero preveva zdrav duh, nastal iz jrolitičnih. duhovnih in gospodarskih okoliščin sedanje vojne. Med tem ko je Italija zaposlena s tako velikimi nalogami, je treba vse misli, besede in dejanja posvetiti, kakor to želi Duce, edinemu cilju, namreč zmagi. Ta cilj mora stopiti pred vse druge cilje. Sicilsko ljudstvo, ki je ponovno dokazalo s svojim trdovratnim in vztrajnim delom vse najvišje vrline italijanskega naroda in fašistične pripravljenosti do žrtev, stopa z enodušno voljo proti zmagi. Končal je z ugotovitvijo, da sicilsko ljudstvo, zvesto načelom revolucije, izpolnjuje navodila Duceja, ki vodi Italijo, z Italijo vred pa pa tudi Sicilijo v lepšo bodočnost. Navzoči so Vidussoni jeve besede navdušeno pozdravili v vzkliki »Vincerel«. Zborovanje se je zaključilo s prepevanjem himen. Preden je odšel iz Catanije. je tajnik stranke obiskal uredništvo dnevnika »U popolo di Siciliac, nato pa še sedež italijansko-nemškega združenja. Zahteva po jasni opredelitvi v Franciji Francija še vedno gre lahko v boj proti napadalcu in reši svojo bodočnost Pariz, 18. novembra, s. List sPelit Parisien« je objavil izjavo bivšega ministra Benoist-Mechina, ki je vzbudila razne razlage. Besedilo izjave se glasi takole: »Osem dni je zdaj. odkar je vojna zajela ves francoski imperij; osem dni že teče francoska kri v Severni Afriki in osem dni vlada okleva in razmišlja. Zaskrbljeni čakamo, če bo vlada kaj sklenila, komu v prid in kako bo opravila to nalogo. Po dveh letih brezdelja se vsa dežela zdaj zaveda, kakšne posledice je rodilo to, da smo se branili zavzeti svoje stališče. Vedno smo zatrjevali, da bomo izgubili na vseh šahovnicah. bojujemo. Ne vemo, ali smo z evropskim socializmom ali plačanci anglosaškega bogataštva. Še zmeraj lahko gremo v boj proti napadalcu ter njegove pristaše v notranjosti stalno lahko preganjamo. V vladi, ki bi se lotila takega sklepa in se odločila za tako vojno, bi lahko zbrali osebe in politične stranke, ki so izpričale jasen pogled in pogum. Besede dnevne zapovedi naj bodo danes: -Vojna, revolucija in vlada javnega zdravja«. Če se ne bomo odločili, v teh urah, bo domovina one-čaščena, narod brez upov v bodočnost, mladina brez nad pa se bo s prezirom obrnila proti nespo- ce bomo hoteli na mnogih igrati hkrati. Sedanji j sobnim voditeljem Danes gre za to, da ali vse dogodki nam to strašno potrjujejo. Pa še danes ne j rešimo, ali vsa iznuhimo vemo, na kateri strani smo in proti komu naj se Delna mobilizacija španskih oboroženih sil Madrid, 18. novembra, s. Z odlokom generala Franca so ministri za vojsko, mornarico in letalstvo dobili pooblastilo, da zapovedo delno mobilizacijo oddelkov, o katerih bodo sodili, da so potrebni za izpopolnitev in ojačenje edinic, odvisnih od teh ministrstev, in da zapovedo vpoklic višjih in nižjih rezervnih ter pomožnih častnikov, če bi službene potrebe to zahtevale. Utemeljitev pravi, da sedanji položaj svetovne vojne, ki je zajela predel, ki je bil do zduj miren, in ki se vedno bolj bliža Španiji, njenim kolonijam in njenemu protektoratu, narekuje ta korak iz razlogov osnovne^ previdnosti, da se ojačijo ukrepi, ki dajejo poroštvo, da bo Španija obvarovana pred vojno, kakor je to v skladu z obrambo njene ozemeljske celotnosti in njene samostojnosti ter zagotavljajo ohranitev miru na njenem ozemlju. Ukrep o delni mobilizaciji je treba izvajati tako, da se ne bo nič spremenilo redno kmečko, industrijsko in gospodarsko delo in da se ne bo motil prerod države, ki je vsak dan močnejši, temveč da se bo ta prerod kar se da pospeševal Hitler je odlikoval ženo maršala Antonesca z briljantnim »častnim znamenjem za nemško narodno delo«. Hitler «e je v lastnoročnem pismu zahvalil gospe Antonescovi za pomoč nemškim ranjencem v Romuniji. Novi španski poslanik dospel v Berlin Berlin, 18 nov. s. Novi španski poslanik v Berlinu Gines Vidal y Saura je včeraj dojjoldne dopotoval v nemško prestolnico. Načelnik protokola minister von Ddrnberg ga je pozdravil na podsdamski jx>staji v imenu zunanjega ministra von Ribbentropa Nemci izročili predsednika bivše rdeče španske vlade Francovim oblastem Toulouse, 18. nov. s. V rokah španskih oblasti so že od predvčerajšnjem bivšj predsednik rdeče španske vlade Largo Caballero in številni drugi španski komunisti. Te so v nezasedeni Franciji prijele nemške oblasti ter jih izročilo španskim oblastem. Ameriške izgube v zadnji pomorski bitki pri Salomonskih otokih Buenos Aires, 18. nov. s. Ameriško jromor-sko poveljstvo je priznalo, da so Združene državo med 13. in 16. novembrom v najnovejši- bitki pri Salomonskih otokih izgubile 6 torpednih rušilcev ter dve križarki. Anglija vdano pričakuje nove nemške letalske ofenzive Bern, 18. nov. s. Nek ziiriški list prinaša dopis iz Londona, v katerem pravi, da pričakuje Anglija nove letalske ofenzive od nemškega letalstva in pristavlja, da se je angleškega ljudstva zdaj polotila nekaka vdanost v usodo Po drugi strani angleško ljudstvo s težavo prenaša pomanjkanje nekaterih stvari, kakor na primer čaja in čokolade. Ker so nekateri porabni predmeti vedno redkejši, jmvzroča to dolge vrste kupcev pred mesnicami in pekarijami. Francoska Indokina zvesta maršalu Petainu Hanuj, 18 nov. s. Podadmiral Jean Decoux, generalni guverner francoske Indokine, je znova potrdil, da je zvestoba Indokine do maršala Petaina nespremenjena. Indokina bo podpirala državnega poglavarja ter se bo še naprej zvesto pokorila njegovim zapovedim, kakor se je doslej. Indokina je docela mirna ter ima popolno zaupa nje v Decouxa. Vohunskih zadev na švedskem ni konca ne kraja Stockholm, 18. nov. s. Nedavno je Šved ka oblast zaprla štiri Švede v neki voiiunsk. zadevi v prid Sovjetski Rusiji. Ves švedski tisk je ob tej priliki znova začel obsojati strpnost, ki jo kažejo odgovorni krogi nasproti komu-nisturn. Neki list je celo zatrdil, da je vohunstvo na Švedskem nekako že stalna zadeva, ki jo v dnevnikih dan za dnem objavljajo. Vsuk drugi dan odkrivajo kako novo zaroto, ki je Švedski v škodo. List »Aftonbladet« se čudi, da se Sovjetska Rusija stalno zanima za notranje dogodke na Švedskem ter za njeno obrambno organizacijo. Da bi dobili zaželena poročila, so Rusi v tej deželi ustanovili pravo središče vohunstva tor se pri tem poslužujejo komunistov in izkoriščajo svobodo, ki jo taki ljudje na Švedskem uživajo. List zaključuje, da je prišla ura, ko se morajo vsem odpreti oči. švedski komunizem pa da bo treba z naglimi in strogimi ukrepi brž ko mogoče zatreti. Vesti 18. novembra V Sofiji se je povrnila iz Italije kraljica Tvann, ki jo je na jrostaji sprejel kralj s kraljevo rodbino Včeraj je Zagreb bil ves okrašen z zastavami, ker so praznovali 700 letnico njegove proglasitve za svoIkkIdo mesto, pod vlado ogrskega kralja Bele IV. Švicarsko vojaško 1'talo je strmoglavilo na zemljo v okolici Interlaakena. Pilot se je ubil. V Berlinu je bil pretekle dni tečaj za p.reuče- vanje vprašanj, ki so v zvezi z novim redom. Tečaja se je udeležilo okoli f50 dijakov raznih narodnosti. Mrd Madžarsko in Slovaško je bilo sklenjenih nekaj dogovorov glede socialnega zavarovanja. Iz Madrida poročajo, da v gibraltarsko luko neprestano prihajajo angleške in ameriške ladje z mnogo mrtvimi in ranjenci. Tudi več vojnih ladij je prispelo v luko hudo jioškodovanih ter je izkrcalo mrtve in ranjence ponoči. Med Nemčijo in Hrvaško se bodo v kratkem pričela nova trgovinska |x)ga.janja. ltalijnnsko-švicarskn trgovinska pogajanja so zaključena. Trgovinski sporazum doioča količine za blagovni promet med obema državama za leto 1943._ Podpisan pa je bil tudi sporazum, ki rešuje nekatera finančna in gospodarska vprašanja. Komunistična strahovlada na Trebelnem Glasniki »svobode in novega reda«, Brilej, so porušili Na Trebelnem so komunisti imeli že pred božičem sestanke v Čužnji vasi. Takrat si še niso upali na dan s pravim imenom, govoričili pa so o razlastitvi premoženja, o skupnih kuhinjah in o svojem »osvobodilnem« programu. Da bi ta >program« lažje izvedli, so vas večkrat obkolili in prisilili vse vaščane, da so poslušali njihove propagandne govore. Glavni propagator je bil Nace Majcen iz Mokronoga, zvesto pa »o mu pomagali tudi drugi — po večini sami mestni škrici in deloniržneži. Ljudje so jih kmalu spoznali, bili pa so tako ustrahovani, da si niso upali niti črhniti. Že pred božičem je padla prva domača žrtev Maks Klemenčič, ki mu je kmalu sledil posestnik Barbo. Ta dva sta prva v procesiji smrtnih žrtev. Komunisti so pridobili tri posestnike, ki so jim dajali zatočišča. Vse je bilo še zelo tajno. Šele 11. aprila, ko so zažgali Vidmarjevo hišo (ob tej priliki je bilo poleg Vidmarja in njegove žene ubitih še 10 komunistov), so se ljudje zavedli, da imajo komuniste v občini in celo med svojimi sosedi. Odslej so nastopali komunisti kar javno. Pridobili so razne domače delomrzueže in nemoralne tipe za svoje pomočnike, napovedali splošno mobilizacijo vseh fantov in jo tudi izvedli. Neradi so fantje odhajali v nevarno negotovost, pa so jih z lažnim orožjem in grožnjo smrti vlačili izpod domačega krova v bosto. Pri tem nasilnem delu sta se najbolj izkazala tolovaja Trlep France in Tomič Jože. Le s podkupovanjem in s skrajno pretkano zvijačo se je nekaterim fantom posrečilo, da so smeli ostati doma. Po izvršeni mobilizaciji so zaceli s svojimi zverinskimi metodami Vsa pota in ceste so zaprli za vsak promet, prepovedali pod smrtjo vsako gibanje prebivalstva, pretili s smrtjo vsem, ki niso bili zanje, objavljali sezname oseb, katere bo treba pobiti, na javnih plakatih razglašali smrtne obsodbe in imena oseb, katere so drugod že pobili in dan za dnem vlačili na morišče v gozdu Lukovnik ali grad Klevevž številne žrtve, 250 grobov je od Lukovnika do Klcvevia. pa tudi drugod najdete grobišča, ker so marsikatero žrtev likvidirali kar med potjo. Ime Lukovnik je narod prekrstil v slovenski grob. Le petje pijanih partizanov in njihovih priležnic po gostilnah jo je tu pa tam motilo. Ljudje so blagrovali one, ki so umirali naravne smrti. Razbojnik Železnik je dva moža kar sam ustrelil, ko ju je srečal. Izdajanje dovoljenj za gibanje v pokrajini Poveljstvo Xr. Armadnega zbora, osrednji urad politične policije, javlja: Od IS. t. m. dalje se bodo morale prošnje za dovoljenja za kretanje v Ljubljanski pokrajini in v okolišu ljubljanske občine naslavljati na poveljstvo XI. Armadnega zbora ter predlagati pri poveljstvih postaj Kr. karabinjerjev, ki so pristojna za dotično področje. Izdana dovoljenja bodo prosilcem dostavljena po tistih poveljstvih- Kr. karabinjerjev, kjer so bile prošnje vložene. Določila glede izdajanja pot-nih prepustnic (lasciapassare) ostanejo neizpre-menjena in je v tem pogledu pristojna Kr. kvestura katere vodijo Kidrič in Kocbek ter pri nas tudi šolo Razumljivo je, da so tudi ropali. Izropali so pošto, grad Hmeljnik, Čretež. zidanico na Priči, pripravljali so se na ropanje domače hranilnice in na razdelitev župnijskega posestva. Od naropanega blaga so dali večinoma manj potrebnim. najveSji reveži pa niso dobili ničesar. Ker je bilo zabranjeno vsako gibanje prebivalstva, je zmanjkalo soli, vžigalic, tobaka itd. Domače trgovine so izpraznili partizani, ki so plačevali z boni. Tudi živino so plačevali z boni. Če se je bon glasil za večjo vsoto, kot je bila žival vredna, je moral kmet dodati še denar. Bone so prodajali tudi za gotovino. Vendar so ljudje gospodarsko škodo kar lahko prenašali, ker so si z njo večali upanje, da jih ne bodo pomorili. Novic ljudje niso zvedeli prav nič, razen groznih in neresničnih, ki so jih partizani razširjali- ustno in po svojem tisku, s katerim so vasi kar poplavljali. Ko so drugod partizane že pregnali, jih je bilo dne 4. septembra na Trebelnem še vedno veliko. Imeli so namreč namen Trebelno prečistiti. Takoj prvi večer je padla žrtev, za naslednje pa ni bilo več časa, ker je prišel na Trebelno močan oddelek vojske in legije naših fantov, ki sta komuniste pregnala. Tako je bilo na Trebelnem. Ljudstvo se je kar oddahnilo, ko so dobili fantje orožie, da branijo svoje domove in družine. Nakazovanje kuriva v Ljubljani se je začelo Ljubljana, 18. novembra. V torek je začel Pokrajinski svet korporacij upravičencem na dom dostavljati nakaznice za kuriva, tako da pridejo prvi na vrsto javni obrati, zavodi in pošlouii prostori Tudi dostavljanje nakaznic kuriva za zasebna gospodinjstva se bo začelo že ta teden Ko bodo lastniki javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov dobili nakaznice za kurivo, naj od današnje srede, 18. t. m. dalje pridejo zaradi dobave drv takoj na mestno pristavo v Povšetovi ulici 12 ali pa na športni prostor SK Ljubljane na Blehveissovi (prejšnji Tyr-ševi) cesti. Na mestni pristavi bo mestni preskrbovalni urad oddajal žagana drva, kolikor jih bo seveda mogoče sproti nažagati, na športnem prostoru »Ljubljane« i>a kar cela polena. Če bo mestni preskrbovalni urad ugotovil preveliko izgubo časa upravičencev s čakanjem, bo za razdeljevanje drv določil se tretji prostor ter o pravem času objavil naslov Kdor pride po drva, naj prinese s seboj nakaznico za kurivo in denar, obenem pa seveda pripelje tudi voz. da bo drva lahko takoi naložil in odpeljal. Pooblaščeni trgovci s kurivom pa lastnikom javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov ne bodo prodajali drv, pač pa še nadalje premog. Privatna gospodinjstva bodo pa dobivala drva še vedno pri onih trgovcih, kjer so prijavljena. Da bodo upravičenci čim prej in v suhem vremenu dobili kurivo, priporočamo, naj kupujejo kar cela polena ter sami poskrbe za žaganje. Posebej pa opozarjamo, naj se upravičenci pri prevzemu nakaznic prepričajo, če so na na- kaznici vsi kuponi, kakor so zapisani na rročilni poli- Strankam, ki imajo zaloge, so bili pripadajoči kuponi uradno odstriženi. Dostavljalci so upravičeni za pobiranje odobrenih taks za stroške nakazil, ki so označene v seznamih. Pokrajinski svet in urad korporacij v Ljubljani pa je objavil naslednje pojasnilo, odnosno opozorilo: Razdeljevanje kuriva za kurjavo. V zadn|ih dneh se je pričelo z razdeljevanjem nakaznic za kurivo za kurjavo na podlagi nakazil od strani Pokrajinskega korporacijskega sveta. Ta nakazila so bila izvršena glede na trenutno razpoložljive in na bodoče verjetne količine premoga in drv v pokrajini. Opozarjajo se vsi konsumenti, da naj smotrno trošijo količine kuriva, ki so iiin nakazane, tako da se ne bodo v naslednjih mesecih, ko bo nastopil hujši mraz. znašli brez kuriva, kajti nikomur v nobenem primeru in iz nobenega razloga ne bodo nakazane dopolnilne količine, temveč nasprotno se lahko primeri, da se bodo morale zaradi^nepredvidenih vzrokov skrčiti že nakazane količine. Darilo fašističnemu Dopolavoru Tiskovni urad fašistične zveze objavlja: Nek legionar iz skupine Črnih srajc »21. april« je pred odhodom svojega oddelka poslal zveznemu tajniku darilo v znesku 10(100 lir. Zvezni tajnik se je tovarišu zahvalil za darilo in izročil celoten znesek Dopolavoru liubljanskega fašija. Športni drobiž Finska smučarska zveza je odločila, da bodo njeni tekmovalci letošnjo zimo lahko nastopali le v nordijskih disciplinah. Za letošnje leto so že tudi na Slovaškem določili najboljša mesta težkim atletom. Na čelu v vsaki kategoriji pa najdemo prvaka z nemškim imenom. V svetonvi rauglisti v teku na 10 km je letos prijetno iznenadil Madžar Szilagyi, ki je omenjeno progo pretekel v času 30:09.4. Med najboljšimi v tej disciplini so še vedno severnjaki, med katerimi naj omenimo le švede Petersona, Ostbrinka, Tillmanna in Francoza Lalanna, V ostalem pa se mesta pri vrhu niso dosti spremenila. Še vedno vodi v tej skupini Finec Mfiki s časom 29:52.6. Čas je priznan tudi kot svetovni rekord. Takoj mu sledita sorojaka Salminen s časom 30:05.8 in Nurmi 30:06.2. Že na četrtem mestu pa vidimo Nemca Syringa s časom 30:06,6. Syringovo mesto je zelo častno v vrsti res odličnih severnjakov. Prihodnjo nedeljo sc bosta v Bratislavi pomerili državni nogometni predstavništvi Slovaške in Nemčije. To bo že njuno tretje dosedanje srečanje. Za tekmo se obe moštvi temeljito pripravljata. Slovaški zvezni kapetan bo vzel 11 mož iz te-le vrste: Reimman, Vanak, Rado, Bielik, Po-rubsky, Biro, Beles, Malatinsky, Karel, Luknar, Janota, Barmia, Riedl, Kovač. Izbire dobrih igrab cev je torej dovolj in kaže, da se bodo Slovaki pošteno postavili v bran letos sijajnim Nemcem- S. S. VAN DINE; tekat RUMIANCA Indnsfrla Eletlrlca Chlmica Mlneraria Societa per Azioni Capitalc rersato Lire 150,000.000’— Elektrokemična industrija in rudniki Delniška družba Vplačana glavnica Lir 150,000.CC0'— Druzbln sedel ™ TORINO • Corso Monieveahio, 39 ProdoHi per 1’Agrico'Jura Ramital (anticrittogarnico a base di rame ridotto, per la lotta contro la peronospora deila vitte, del ponio-doro, della patata, ecc.) Cupramina (anticrittoganrco a base di rame ridnttn, per la iotta contro la peronospora della vite, t el pomo-noro, della pata'a, ecc) I t * •' Polvere Rumianca (aniieritlopamico a base di rame ridotto, partico'armente indicato per Irattamenti pol-veru'enli nella lotta contro la peronospora del grappolo della vile.) Granovit Rumianca (nnticrlttocamico a ba=e di ftirfuro'o e mercurio,‘per la disinfezione (conciaj a secco del grano da semina.) Potisolfol Rumianca (prodotto speciale =o'foraViro in polvere 'inissima per irattamenii anticrittogamici ed insetticidi alle pianie da frutto l Solfato ferroso microcristallino (per trattanifnti inver-nab alle piante da frutto. la didn'e»ion* delle slal e, e per preveniie e curare 1’afta epizootiea, ecc.) izmiki za poijedelstio Ramital (bakrova spojina proti plesni, za zatiran!e pero-nospere na irtah. paradižnikih, krompirju itd.); Cupramna (bakrova spojina proti plesni, za zatiranje peronospere na triah, paradižnikih, krompirju itd); Potvere (Prah) Rumianca (bakrova spojina proti plesni, posebno pripravna za uporabo v obliki prahu, za ' zatiranje peronospere na giozdju); Granovit Rumianca (spojina furfurola in živega srebra proli plesni, za subo razkuževanie semenskega žita); Polisolfol Rumianca poseben proizvod iz kalcijevega sulfida v obliki finega mahu za uporabo proti plesni in insektom na sadnem dtevju); Solfato ferroso microcristallino iMikrokristalni železov sulfat) i/a unoiabo na sadnem dreviu v zimskem času za razkuževanje hievov in za zaščito m zdjav-Ijenje slinavue itd.i Arseniato di piombo colloidale (norma'e in po'vere bianca.) Arseniato di piombo colloidale meu'ro in polvere azmrra.) Arsicida Rumianca (epecialita arsenrale brevettn*a per trattamenti a secco contro 'a cassida ed il deo-ms dede barbabietole, le lignole de 1’olivo e delt’uva, la , cavolaia, ecc.) Vertoif agrlcolo (polvere verde a baje di orsenico, per la preparaz'one di esche av elenate contro il grillo-ta'pa e altri insetti del terreno) Cuscutox Rumianca (rolvere arsenicale per la lot'a contro la cuscuta ed il ceni’occhi dell’eiba medica, del trifoplio, ecc.) _ Arseniato di piombo colloidale (Svinčev koloidni arzenik) (normalen v ob iki pivška bele barve); Arseniato di piombo colloidale (Svinčev koloidni arzenik) ncvtialen v obliki praš«» modre barvej; Arsicida Rumianca (pa'entirana rrzenikova spoiina, za uporabo na -uho proti raznim škodljivcem na slad korn1 pesi, oljki, gio/.dju itd.); Vertox agricoio (zelen1 prašek arzeniko*a snojina. ?a pripi av jauje strupen h nas'av za razne škodljivce v zemlji). Cuscutox Rumianca (arzenikov prah za zatiranje predane na medeni de elj«. nemški detelji itd.). Calce agricola Rumianca rare poliigde an>ipe> 'crV« idrata pura per piepa-i osporuhe.) Calce agricola Rumianca (Poljedelsko apno Rumianca) (c*slo uašeno apno, za pripravo lekočid spojin proti perono-pori). 20 ■“BlliliiHiiiiiina. ^niliijSI™. ;.J;>p!HI!'®!!:,„.......................................... "‘‘llliMitPllS*!!l“' ""IIIHliljHSijiln,. **i‘i:rjy:VT:;i:yi“i ....... ■ . — i Kriminalni roman VII. pogin v j o-Vanče jev zaključek. Sobota, 2. aprila ob 15."50. Ko «1110 bili spet sami v salonu, je stopil Vanče k oknu in medtem nalahno požvižgaval. Vsem je kar nekam sapo zaprlo spričo nepričakovanega prizora, ki smo ga bili priča. Nekaj časa nihče ni spregovoril niti besede, ko pa je Vanče prekinil molk, so bile njegove besede tudi izraz naših misli. »Kakor kaže, se vračamo spet na-z'j k tisti otroški pesmici...« »Jat,* dejal je 1 'robec, z lokom in puščico jaz a mn Taščico ubil.* E. Markham, stvur postaja vedno boli ,zapletena,« Počasi se je Vanče vrnil spet proti mizi, ki je stala na sredi sobe, ter zmečkal v pepelniku ogorek svoje cigarete. Nato se je obr-uil k Heathu, ki ga je doslej od 6traoi opazoval. »Vidim, da ste , namišljeni, gospod narednik. Kaj je z vami. Morali bi zaplesati veselo tarantelo za dober uspeh. Ali niste veseli ob pomisleku. da je zločinec priznal dejanje in da se bo kmalu pokoril za svoj greh?« . . . »Da vam po pravici povem, gospoet Vanče, je pogodrnjal Heatli in držal šobo. »nisem še zadovoljen.« Prizna-je’ prišlo preveč lahko. Potem Da veste, večkrat sem bil že priča, da je ta ali oni zločinec priznal svoje dejanje, a tole sedanje priznanje *e mi zdi le nekoliko drugačno kot so bila druga. »Res pa je le,« je izrazil svoje trdno prepričanje Markham, »da bodo spričo nepričakovanega Sperlingovega priznanja umolknili in nam bodo s tem pustili proste roke za nadulnja poiz- 1 I \ J.b I m . , >1 ■ Mt Il Kl.nV nje pa . tako hitro čud e no vzkliknilo gospodična Dillar-I dov«. vi ali samo dozdevni, »že v luknji, ne ki ji človek ne more priti bodo nadlegovali ne nas ne javnosti do dna.« I ,, . • j„umlintno no"le- svoiimi viharnimi poročili.« | »Zaenkrat nadaljujmo, kakor da se _ Markham jo je dobrohotno po„ie »Jaz nisem trdil, da je možakar, ki; ni nič zgodilo,« je dejal Markham in smo ga zaprli, zagrešil zločin,« je po-! vstal, dleath, za nekaj ca ni prepu- jasnil Ileath nekako tako, kakor tisti, ščam vso stvar vam. Zdaj. preden ■ ' ' odidem, moram govoriti s profesorjem ki skuša prepričati samega sebe o ne čem, v kar ne verjame. »Ras ni izključeno, da je kos samo zato takoj zapel, da bi bili sodniki popustljivejši...« , , Niste n« pravi poti. gospod narednik,« mu je odvrnil Vanče. »Resnica je. da je Šnerling dosti bolj preprost, kakor pa bi človek o njem mislil. Dobro je vedel,-da je Robin hotel znova govoriti danes doj>oldne z gospodično Dillardovo po nekem prepiru^ ki je nastal zato, ker ga je gospodična odklonila. Zdaj lahko rečemo, da bper-ling ni imel prav preveč spoštovanja do mrtveca, kajti čim je zvedel, da je bil lok, s katerega je bila izstreljena puščica, ženski lok, je brez nn-daljnega prišel do zaključka, d« je Robin, ki je ostal sam pri dekletu, šel le nekoliko predaleč s svojim zagotavljanjem, kako jo ima rad. Posledica tega je bila, da se je dekle, ki je bilo napadeno, in raztogoteno, branilo pred n jim in mu poslalo puščico v srce Dillardom in z gospodično.« »Svetujem ti, moj stari,« je dejal Vanče Markliamu, ko smo šli takoj nato po stopnicah v profesorjevo delovno'sobo v drugo nadstropje, »da,ne zavržeš tistega skrivnostnega lista, ki smo ga našli v poštnem nabiralniku. Nekaj mi pravi, da je to ključ za rešitev naše uganke. Dobro bi bilo, če bi vprašal profesorja Dillarda in njegovo nečakinjo, ali morda ona dv« kaj posebnega slutita za podp:som ,skof.« »Ne vem. kaj . naj bi mislila o njem,« je odvrnil Markham ves zmešan. Ta beseda se mi zdi čisto nepomembna... Toda, ravnal se bom po tvojem nasvetu. A niti profesor niti ijegova neča- dal in skušal pomiriti: »Odkrito vam povem, da ne verjamem dosti temu' priznanju gospoda Sperlinga, gospodična. Zelo verjetno je, da je dejanje priznal zato, ker je hotel biti kavalir.« »Kavalir?« se je še bolj začudilo dekle. »Kaj hočete s tem reči?« Na vprašanje je odgovoril Vanče. »Lok ki smo ga našli na strelišču, je bil ženski,« »O! Joj!« Bella si je z rokami zakrila obraz. Profesor Dillard jo je nekaj časa ves zbegan gledal, nato pa se obrnil k Markliamu in zbadljivo vprašal: > K a j je to ta ko čudno? K ako da moški ne bi mogel streljati i ženskim lokom... Gospod Speri in,e je tepec. * vseeno se zavzemite zanj, Markham. Markham je obljubil, da bo storil I M" i»iai ivumn jv --- - .. kinja nam nista vedela prav nič po-' vse, kar bo le mogel, in vsi smo vstalif vedati o besedi, ki nas je toliko za- da odidemo. . n im a la. »Mimogrede, gospod profesor, m> »Pravi namen našega obiska pri dovolile še nekaj.« je dejal Vanče, vas, gospod profesor,« je napeljal preden je odšel. »Imam razlog za p Markham pogovor drugam »je ta. da raislek. da pisec tistega na stroj pt - In glejte, sanjavi Sperling je , vam povemo, da je gospod Sperling nega \k/,Vn^S ^v^te Ce^jc |tt • ' • »-1- /oKlmevanju pri/nnl dejan te..,« niw. Aii nn iohmj 1 nase, da l>i rešil dekle... To je stvar,I »Kaj, Raimond je priznal,« je za- kak pisalni itroj.' vedovanja. Dogodek bo dvignil brez Jivt. . . ... s—j—> «V; dvoma ogromno prahu, toda čim bodo | narcdul lepo po.tezo ter prevzel knvdoi Piee razstreliva, ki so ga zažgali po dolgi vrvici, da bi bili kopači varni. Že v sedemnajstem in osemnajstem stoletju so se pogosto posluževali tega zahrbtnega orožja: Francozi, Turki, in Benečani so bili pravi veščaki v tej stvari. Tako so na primer Benečani pri obleganju Kandije pognali v zrak turške obrambne naprave s 1172 minami. Junaška zgodba slavnega Pietra Micca je tudi že prešla v zgodovino.. V 19. stol, pa so iznašli granato, ki je utrla pot novim napredkom v topništvu ter vojskovanje z minami potisnila v ozadje. V prvi svetovni vojni pa so spet začeli uporabljati mine, ker so se pač bojne črte ustalile in topništvo često ni moglo podreti globokih v zemljo ukopanih postojank sovražnika, lo smo videli zlasti v bojih ^v Champagni, v Argoni in Dolomitih. Znano je, koliko razstreliva so rabili za vrtan e podzemskih hodnikov v Dolomitih, da je bila zrušena včasih kar cela gora. Podoben primer se je pripetil junija 1917 pri Wytscliaete. Angleži so tam z 19 minami in 454 tonami razstreliva odprli veliko zaseko v nemške bojne črte. V sedanji vojni pa so se starega načina vojsko-vanja prvi lotili Sovjeti v bojih pri Orelu. To-da Nemci so bili pripravljeni na to ter so s hitrim naskokom prej očistili postojanke, preden so jim položene mine utegnile prizadejati večjo škodo Boksarski prvak Louis se bo umaknil iz športa Že nekaj let nosi naslov boksarskega prvaka vseh kategorij ameriški črnec 'Joe Louis. Ob vstopu Združenih držav v vojno pa tudi njemu ni bilo prizaneseno in moral je obleči vojaško suknjo. Sedaj poročajo-iz Združenih držav, da je Louis v Omahi izjavil, da se misli umakniti iz športnega sveta zato, ker je že dosegel tisto starost, ki boksarju ne nudi več tiste prožnosti in udarnosti, kakršna ga je odlikovala vse doslej. Louis je danes star 28 let. Starost še ni takšna, da bi že zavoljo tega moral opustiti svoj šport, ki mu je prinesel ne le slavo, pač pa tudi mastne milijone. Morebiti pa gre za običajno ameri-kansko reklamo, ki ima na prevejan načiin vnaprej poživiti zanimanje za morebitni Louisov nastop, ki ga imajo prireditelji v načrtu. Izključeno pa tudi ni, da se je Louis oklenil misli, da je umestnejše zapustiti boksarski prestol prostovoljno in neporažen, kakor pa poražen. Pridelovanje riža na Japonskem V Japonski, kjer so velika riževa polja, pred-slavlja riž glavno hrano Japoncev. Letos je bil pridelek precej večji kot leta 1941. Iz Tokija sporočajo, da so pridelali 67.3 milijonov »kokuovc (1 koku ima 142 kg), torej 12 milijonov »kokuov« več kot prejšnje leto. 1 r: K M 101. Eunika je pritekla, mu sedla na kolena, mu ovila roke okoli vratu in mu dala glavo na prsi. Petronij je segel v plitvo vazo, vzel iz nje pest vijolic, jih začel Euniki sipati na glavo in prsi ter ji poljubljati ramena. Viniciju pa je dejal »Poglej me in pomisli, kaj so vpričo te lepote in razkošja tvoji kristjani! Če razlike ne vidiš, pa pojdi k njim! Naj jih pogoltne pekel, ker so ti ugonobili življenje! Eunika, oboževana, zapovej, naj nam prirede gostijo in pripravijo vence za na glavo!« 102. Ko so sužnji sporočili, da je pripravljeno, so Petronij, Vinicij in Eunika legli za mizo. Sužnje so jim položile na glavo vence iz zvončnic. Petronij je glavo naslonil v naročje Euniki ter pregovarjal Vinici j a, naj pozabi ligijo in kristjane, naj se pridruži dvorjanom ter odide s cesarjem v Grčijo, občudovat čuda lepote in ljubezni Toda Vinicij je mislil samo na ligijo, videl pred sabo le njo, ki }« bila tako drugačna od Eunike in od vseh, da se mu je zdelo, da bi se pogreznil v tla, če bi se ji predrznil približati tako, kakor se je Petronij Euniki % i f ti M H Obutev nekdaj in danes Zanimivo je gledati, kako so se ljudje oblačili nekdaj in kakšne obleke imajo danes. Prav tako kot obleka se je od stoletja do stoletja spreminjala tudi obutev. V najstarejših časih so imeli ljudje mnogo bolj preproste čevlje, kakor jih imamo mi danes. Pred 16. stoletjem pet na čevljih sploh niso poznali. Podplati so bili ravni, pa najsi so bili to nežni sandali grških deklic, ali trpežni škornji rimskih legionarjev. Čevlje z ravnimi podplati so nosili tudi menestreli (potujoči pevci) kakor tudi srednjeveški vitezi. Nekaj, kar nas spominja na peto, pa moremo opaziti na grških koturnih (visoki čevlji grških igralcev v ža-loigrah). Gledališki igralci so imeli te koturne na nogah samo med predstavo, tako da so bili nekoliko večji. V srednjem veku so pritrjevali na čevlje nekak lesen okvir; uporabljali so ga samo zalo, da se niso umazali s cestnim blatom, ki ga je bilo tedaj vse polno. Iz istih raz ogo so v italijanski renesansi ujMiabljali bergije hodulje, ki so bile visoke do 40 c m. Barok je zelo vplival na obutev, s teni da je . fev_ bolj čudna pravila za nošenje čevljev lje so smeli nositi samo kralji, ker so , 1 rdeče barve znak kraljevskega dostojanstva. Leta . vt nrecei čevljev z visokimi 1670. s, mogel videt^e. P«e ^ ^ ^ ^ ^ petami, le šo bile Da so ge le 7 goto- l'Ce'nt„iiAv Da ni bila povsod enaka, ker je imel (udi vsak narod posebno obliko obutve. Tako sino iz Rušite dobili nfcke kozaške škornje, u Ho an-diieSe itd. Dandanes se je število naj raz c-neiših vrst čevljev zelo povečalo. 0 teni se lab k n re pričamo na vsakoletnem velesejmu v Leipzi-ou kjer razstavljajo tudi čevlje. Zadošča pa ze, da’ si ogledamo izložbena okna trgovin z obutvijo. Med Madžarsko in Slovaško je bilo sklenjenih več dogovorov glede socialnega zavarovanja. Širitelje vznemirljivih vesti je začela preganjati budimpeštanska policija. Po raznih javnih lokalih je pobrala nad sto ljudi, večinoma jude. Več kot polovico jih bo prišlo pred izredno vojaško sodišče. Jutri bodo v Sofiji odprli v prostorih poljedeljske zadružne banke veliko razstavo itali-I janskega obrtništva. Skrivnostna Kitajska Prav.ca in krivica tu cev 28 Pod pritiskom vala ogorčenja tujih naseljencev je moral Dr. Vu pustiti svojo službo in zapustili mesto. Kako malo eksteritorijalci spoštujejo svoje sodišče, je dokazal angleški odvetnik Garcia, ki je obtožbo kratkomalo zavrnil kot >nesramno laž. in se je tudi sicer tako nedostojno vedel, da bi ga vsako evropsko sodišče kaznovalo zaradi nespodobnosti. Stvarno pa je zagovarjal stalisče, da je hazardna igra dovoljena vsem tujcem in navedel kot dokaz, da je prvi mestni svetnik Šanghaja soudeležen pri dirkah hrtov (pri tem je menda še dostavil, da portugalski »settlements« živi izključno od dohodkov, ki jih prinašajo igralnice, kjer igrajo macao). Seveda pri tem ni bilo nič slisati, da bi morda angleško konzularno sodiSče nastopilo proti prvemu mestnemu svetniku Šanghaja. Kitajska vlada se je že neštetokrat pritožila proti dirkam hrtov v Šanghaju, ki privabljajo Kitajce s prostimi vstopnicami in jih potem z dvodolarskimi stavami izropajo, loda ta posel vrže mesečno tri do pet milijonov in angleška konzularna sodišča upo Hevajo te tehtne interese. Končno je bila kitajska vlada prisiljena ukazati svojim carinskim uradnikom, da ne puste nobenega hrta več v deželo. Toda eksteritorijalni, prvi mestni svetnik i/ Sgnnhaja, ima zaenkrat še dovolj teh donosnih živali. To so malenkosti, toda označujejo razjKjloženje. Važnejše, čeprav l>olj redko obravnavano je vprašanje davkov. Ker eksterilo-! duhove in ijalnim tujcem ni treba plačevati davkov, so kitajski vladi odvzeti sajo kri Za o je pametnejše zgradit, Jim tempelj, k«^ "a8 «vl at ažni davčni viri: (na ‘ pr. pridobnina, dohodnina itd.). Kitajska zanke. Ze govoriti o lisicah velja pomisliti, kajti na Kitajskem lada težko obdavči domačine v konkurenci s tujci, ki ne placu- mrgoli lisic in kdo ve, ali katera ne posluša... Kdo ve... rijalnim važni vlada _ . _____ jejo nobenih davkov. Zaradi tega vlada neprestano povišuje carine in generali, kakor guvernerji nabijajo k tem carinam še dodatke. Tuji trgovci se pritožujejo, toda ti naj bi raje rekli, da je kriva višjih carin njihova lastna eksteritorijalnost. Med »tujimi« trgovci je treba razumeti japonske, angleške, amerikanske in ostale eksteritorijalne trgovce, med tem ko so Nemci in Rusi že več let odvisni od kitajskih zakonov. Ce pa pu tem kljub temu zaslužijo in so pri uvozu v Tsingtau celo vodilni, govori to za znosnost kitajskih zakonov. Pa tudi sicer je Tsingtau dobro upravljano, mirno in prilično čisto mesto, čeprav je od odhoda Nemcev pod neposredno kitajsko upravo. Iatvme so manj pogoste kot v Evropi in v zadnjih desetih letih je bil tod umorjen en sam Evropejec. Storilci so bili Rusi. Lfsce Peking. ■ Med mnogimi lisičjimi kožami, ki pridejo ob začetku zime na pekinški trg, je komaj kakšna, ki jo je prinesel Kilajec. Te cenene kože so v glavnem plen ruskih lovcev. Kitajci gredo lisicam s poti. Celo tiste drzne družine iz južnozapadne Kitajske, ki žive od lova na tigre, se ne dotaknejo lisice. Lisice so namreč čarovnice Stotine kitajskih zgodbic nam jamči za to. Lisice — tako pravijo — se ponoči spremene v ljudi, v zle hude sanje. Kot lamije zapeljejo mladeniče in jim izse- Mi prosvetljeni ljudje se smejemo — toda.. Sinoči je predaval tu nek znanstveno izobražen bel mož profesor R. D. Jameson iz Tsin-Hua vseučilišča. Do teh kitajskih pripovedk o lisicah ni prišel lahko. Zbral pa je kljub temu kakih devetsto pripovedk o lisicah. Njegovi kitajski učenci so očitno neradi govorili o tem. Toda ne glede na to, jo spravil skupaj lo|io število pripovedk o lisicah in je te prijiovedke lepo razvrstil v skupine, kakor se to spodobi učenjaku. V teh skupinah so bile lisice, ki se maščujejo; lisice, ki nagradijo svoje prijatelje; lisice kot vampirji; lisice kot vlačuge; duh lisic, ki je neprestano zvezan s človeško dušo; in končno lisice, ki nenadoma pridejo v človeka in ga s tem ponorijo. Profesor Jameson je poznal celo čarovniška pravila, s katerimi izganjajo taoistični svečeniki iz obsedencev lisičji duh. Učeni gosjjod je imel obširno teoretično znanje in, kakor je ob koncu njegovega predavanja izkazalo, je prišel tudi do zelo praktičnih spoznanj. Ob koncu svojega predavanja je namreč jto-vedal z opazno nemirnim glasom: »V zadnjih treh tednih, ko sem se pripravljal na to predavanje, me je zadela ena nesreča za drugo. Samo hiša mi še ni pogorela. Morda pride tudi to. Moja žena je težko obolela; moj sin j« obolel, ne da bi mogli dosedaj ugotoviti, kakšno bolezen ima; moji služabniki so naskrivaj pobegnili; v moji hiši ropota in poka; moj električni zvonček ne deluje, čeprav so baterije v redu in jaz sani sem obolel na zoprni gripi.« — ~ TT . . . . .... £ ,. i irpilnitf - Miril., Uvornik - Rokonisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — ... Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani; Jože Kramarič — Izdajatelji ini Sodja J inbliana — Telefon štev št 40-01 do 40-05 — podružnica: Novo mei Večna naročnina 11 lir, za inozemstvo 15 Ur - Uredništvo, Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava; Kop.tarje.a ul.ca 6, Ljubljana - Icleloa >tev. št. Me- niesto