r mm tal pra*niko* PROSVETA • • »» ' glasilo slovenske narodne podporne jednote UradaiAki Ia uprava liki proatortt 8667 South Lavrudala Ava. Offlaa of Publteatloa; BStT South LawndaU Ava. Tataphoa«, RoekvruU 4P04 mci izgubili 14 bombnikov letalski bitki z Angleži Srdite bitke med angleškimi in italijanskimi \ bojnimi ladjami v Sredozemskem morju. Angleži napadli in poškodovali največjo francosko bojno ladjo in zasegli parnika lic de France in Pasteur. Poveljniki francoske-i ga brodovja v Aleksandri ji se podali premirja, ki ga je francoska vlada sklenila s Hitlerjem in Mus-solinijem. Nemška letala I u)NDON, 11. jul.—-Maani na-i aenftkih letalcev rta angle , obrežna mesta in pomorske 41 v Boktvskem preliva, naj-m t tej vojni, §o biH odbiti. 1150 letal je bilo zavojevanlh kitki, toda napadalci so bili guni nazaj z velikimi izgu-pi * J^leii 80 sestrelili 14 nemil bombnikov, 23 pa poftkodo-iH Slednji se najbrže niso vr- Ev svoja oporišča. V Londonu rijo, ds sta bili samo dve an-ki letali uničeni v spopadih Fknci. (V Berlinu trdijo, da je bilo pt angleških letal seetrelje-|l Nemške bombe so dalje po-pile angleško križarko v Rokav-m prelivu in štiri trgovske nike. V bitki z Angleži so ■d izgubili štiri letala. Vrtno poveljstvo poroča, da je b 28 angleških letal sestrelje-■k, ko so napadla nemško po-vsko bazo pri Stavangerju, .roška.) 10. jul. — Angleške i italijanske bojne ladje ter le-ils so se danes spopadle v Brli bitki na Sredozemskert^mor-l ii kontrolo življenslde pro-itne (rte, ki spaja Gibraltar s Sikim prekopom. Poročila o Ni bitke so konfliktna. Caso-ne agenture obeh strank "pd-Ata o zmagi. Poročila soglašajo le v tem, i ao se vršile tri separatne bit-i—vzhodno od Gibraltarja, ob neu italijanskega "čevlja", v liiini Krete, otoka v vzhodnem du Sredozemskega morja in pno od grškega obrežja. An-to trdijo, da je bils ena kapi-iln* italijanska bpjna ladja pozvana. itiri italijanska leta-i sestreljena, sedem pa poško-nanih. Poročilo dostavlja, da »toke bojne ladje zasledujejo slijanske. Italijanska časopisna agentu-i 8tefani poroča, da je bitka jfcls pet ur. Italijanske bojne ^J* »o pognale angleške proti m Te so bile prve velike bit-f med angleškim in italijan- bojnim brodovjem. v«lika Britanija proslavlja triumfe svoje bojne mor-Jw in letalske sile v spopadih "Kliniki, ki so se vršUi v več *»i'h zemeljske oble od Ale-■»ndrije, KKipt# do Singapora •Severnega morja do obrežja Afrike poleg onih na morju. Najzna-dogodki so bili napad Fjjkih bombnikov na štiri J*«"* kri žarke v VVilhelmsha-PJ. nemSki pomorski bazi, "•*»<> zanetile ogenj na dveh Jj£lh ladjah in oškodovale po- »oltvD angleškega torpednC-,B bombniki so napadli rP»kodovali novo in največjo JJ^ko bojno ladjo Richelieu trrrju' -^negal. Britske d , "K° I,e C.; n»jvečji parnik trgovinske mornarice »^poru. Angleški mornarji un'čenje tretjega fr»ncoskegs parnika t*"* v »«ki Nove Skoti je. fciiii, i.Fram^ ^MH-tonaki ki 1V upu,lil n«*wyorško lu-k. " tmor,>n» bojnih leta« S 'Btri,° in druf'm boj- la^r lofn in P«*l n An£« - ** »M.gi so ponovno bombardirala angleška mesta, dočim so angleški letalci napadli nacijske trdnjave. Tarča bomb so bils mesta v Walesu in na Škotskem. Najmanj deset oseb je bilo ubitih in veliko število ranjenih. General Hugh Elles, načelnik Štaba civilnih obrambnih operacij, je po radiu opozoril ljudstvo, naj bo pripravljeno, ker se bodo nemški navali na Anglijo nadaljevali v večjem obsegu. Letalski minister je naznanil, da so angleški letalci izvršili več uspešnih napadov na nemške vojaške koncentracije pri Zvollu, Harte-nu in Elbergu, Holandska. Nemška transportna ladje je bils bombardirana iz zraka v pristanišču Aalborgu, Danska. Angleški letalci so napadli z bombami tudi nemftka letališča v Soisson-su in Douaju, Francija, pomorsko bazo pri Kielu, skladišča olja In tovorne železniške postaje pri Hamburgu, Rotterdamu, Amsterdamu in Bruslju. Berlki, lOjul. — Vrhovno poveljstvo poroča, da sp bombe, katere so vrgli nemški letalci na 4^1 g li j o, povzročile ogromno A kodo. Ladjedelnice v Devon por-tu, oljna sklsdišča v Ipswichu in Essexu ter kemične tovarne v Harwichu in Billinghamu so bile poškodovane. Nemška podmornica je torpedirala in potopila angleški rušilec Whirlwind v bližini južnega angleškega obrežja. Aleksandrija, Egipt, 10. jul. — Francoske navalistične avtoritete so se sinoči sporazumele glede izročitve vsegs francoskega brodovja v Aleksandri j i Angležem. Člani posadk bojnih in drugih ladij se bodo vrnili v Francijo. Francoska odločitev je onemogočila drugo pomorsko bitko z Angleži, slično oni, ki se je vršila zadnji teden pri Oranu, Alžirija. Velika Britanija ima zdaj proste roke, ds vrže vso svojo pomorsko silo v boj proti Nemčiji in Italiji. Uradno naznanilo o izročitvi bojntti in drugih ladij Angležem je podal frsneo-ski admiral Godfroy. Rumunija prepovedala prodajanje delnic Bukarešta, Rumunija, 10. jul. — Vladni dekret, ki prepovedu je prodajsnje delnic tujih oljnih kompanij zunaj Rumunije, je bil sinoči podpisan. To se je zgodilo nekaj ur potem, ko so se pričela širiti poročila, da bodo angleški oljni Interesi, ki predstavljajo vrednost $100,000,000 transferi-rani Rusiji. Ta so se glasila, da olje, ki ga producirajo angleške kompanije, odhaja v Nemčijo. Najstarejša tonska je v Jugoslaviji Sarajevo - (A 171) — V Bosanski Posavini v vasi Upniku je bila sasleden* najstarejša Ju-goslovanka. ki je prejkone tud najstarejša ženska na svetu. To je kmetica 8tana. ki trdi, da j je več kakor 160 let. Ta Unska je že v času bosanske okupacije po Avstro-Ogrski štela okoli w let. To se da ugotoviti, ker je jwTT^tl Avstraliji ....... — fc* d* *<> bij« nadaljnje imela tedaj vnuka, ki je bil le S »*>jne momari-i 40 let star Po tem bi moralo Anglija spet apelira na Ameriko Skupna borba proti agresorjem » London, 10. jul. — Herbert Morrison, laborit in minister zalog v Churchillovi vladi, je apeliral na Ameriko za sodelovanje in organiziranje vseh sredstev in virov "za zdrobite v moči agresorjev na evropskem kontinentu." Morrison je govoril po radiu. "Vi veste, da nacijske ambicije nimajo nobene meje," je dejal. "Mi dobivamo inspiracije z opazovanjem Amerike, ki se je vzbudila in je pripravljena. Proti ogromni materialni sili evropskega kontinenta, organizirani za agresijo, se more postaviti le kombinacija največjih industrijskih podvzetij na svetu, katera predstavljata Velika Britanija in Amerika. VI in mi moramo strniti vse vire in sredstva za boj proti agresorjem. Amerika naj nam po-šilja orožje in letala, kar že dela, toda v večjem obsegu in številu. Mi gledamo na Ameriko kot na našo orožarno in upamo, da nas bo zalagala s potrebnim materialom še nadalje. Dolžnost Velike Britanije je, da vztraja v boju do konca. To se bo zgodilo z ameriško pomočjo, na katero*računamo."*-' * " Kingsley Wood, finančni minister, je povedal parlamentu, da bo Velika Britanija v tem letu potrošila trinajst milijard dolarjev za civilni in» vojne namene. On je tudi pozval parlament, naj dovoli dodatni kredit vladi v vsoti $8,780,000,-000. Anglija potroši za financiranje vojne proti Nemčiji in Italiji $36,000,000 na dan. OSfitt SE IZREKLO ZA RAZKOSANJE RUMUNIJE Ogrska bo dobila kos Transilvanije BOLGARIJA PONOVILA SVOJE ZAHTEVE Budimpešta, Ogrnka, 10. jul. — Tu poročajo, da bosta Nemčija in Italija potvali Rumunijo, naj odstopi kos Transilvanije Ogrski. Preliminarni dogovor je bil že sklenjen s Ogrsko pred prl-četkom konference v Monskovu, kamor sta odpotovala premier Paul Teleki in zunanji minister Csaky in kjer se bosta sestala z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Diplomatičnl krogi v Budimpešti pravijo, da boboaebni rumun-ski odposlanec, ki je že odletel iz Bukarešte v Monakovo, informiran, da mora Rumunija takoj odstopiti kos Transilvanije Ogrski. Kako velik kos te pokrajine zahteva Ogrska, ni znano. Ts najbrže uključuje vse obmejno osemlje Transilvanije, na katerem živi ogrska manjšina. Pokrajina, v kateri biva okrog 500,000 Nemcev ta je v okviru Rumunije, bo dobila popolno avtonomijo na podlagi sklenjenega sporazuma mediQgrsko, Nemčijo in Italijo* Hans Otto Roth, vodja nemške msnjšlne v Rumu-niji, ki je bil imenovan za člana vlade, še pi bil zaprisežen. Teleki in Csakr, ki zvesto sledita politiki osi Rim-Berlin, bo sta po tu objavtfenih razpravljala s Rmbent ^ i« izzvalo hZk Z* y An*W- Te bi Itak, x * '» i tali- r'** V *mislu pogojev njej sami biti sedaj najmanj 142 let- Vsi nieni otroci in vnuki so fte pomrti. a ♦naoia jih j« okoli 900. Pravnufrv ima, ks- Japonska zasegla angleški parnik Pfptiameriske demonstracije v Sangha ju - ftanghaj, 10. jul. — Letaki z napisi: "Proč z Ameriko!" so se pojavili na tukajšnjih ulicah v zvezi z demonstracijami japonskega nezadovoljstva proti ameriški in briUki politiki na Daljnem vzhodu. Japonska bojna ladja je istočasno zasegla angleški parnik Shengking, ki je bil po japonskem poročilu naložen z municijo, "katero je imela dobl-neka zavojevana država." Danes se bo vršil protestni shod japonskih "patriotov" proti ameriškim mornarjem, ki so aretirali več japonskih policajev v mednarodni naselbini ftangha-ja. Major Saburo M i ura, načelnik japonske policije, je zahU-val od poveljnika ameriških mornarjev zadoščenje in opravU čilo zaradi aretacije policajev. Vest iz Tokija se glasi, da je Japonska za pretila z oboroieno akcijo v Hongkongu, angleški kronski koloniji. To se je zgodilo potem, lo so britske avtoritete zavrnile zahtevo glede zatvorl-tve ceste, ki vodi is Burme na Kitajsko In po kateri dobiva alednja orotje in bojni material. kor ceni, okoli 600. fttlrikrat je bila omotens, a ima še vedno dober tek in vid. Ta primer doka-zuje pol** številnih drugih primerov „ trdoživih ljudi, kako čvrste in odporne konstrukrlje pa dobrera zdrsvja je narod v Jugosla\ iji. : Domače vesti Novice Is Minnemite Ely, Minn. — Tu se nshaja na obisku Rosi Jenko, vdova po pokojnem Fr. Jenku, s sinom Frankom, hčerjo in njenim moiem Mattom 2elesnikarjem is Mil-waukeeja, Wis. Od tu pojdejo v Chisholm. — Dne 28. junija sta med Elyjem in VVIntonom trčila avto, ki ga je vodil Matt Brula, in avtotruk, ki ga je vodil John Kralj, oba is Elyja. Enajst oseb je bilo ranjenih, med katerimi sta oba vositeija, Kraljeva lena, Mollie Meden, Julija Meden, Frank Tomšič, John Tomšič in Fr. Dejak. Ranjence so odvedli v elyško bolnišnico, od tam pa domov v zdravniško oskrbo. —— Kari AsiČ in George Borovac sts pred neksj dnevi pred sodnikom v Hibbingu priznala, da sta ukradla nekemu farmarju dva prašiča. Obsojena sta bila v denarno kasen. — A. J. Cerjanec, novoizvoljeni slovenski šolski odbornik v Evelethu, je 6. julija prevzel svoj urad. — Poročeni so bili zadnje dni Frank Schley In Jennie Stepič ter Rudolf J. Gas-voda in Mayme Tomšič is Ohia-holma; John dtefanič is Toworja se je pred kratkim oženil s Heleno 2elko is Joliets. Nov grob v Kacinu Racine, Wis. — Dne 4. julija je tu umrl r^jak Ignac Krale-vec, star 72 let In doma s Vrhnike pri Ljubljani, po domače PetkovŠkov Nace. Tu ne sapu-ŠČa nobenih sorodnikov in tudi Član ni bil nobenegs podpornega društva. Prijatelji so gs pokopali 8, t. m. civilno. ....... ......\ Is Clevelanda Cleveland. — Dne 8, t. m. je umrla Frances Perko, roj. Ar- bentropom In Članom izključno o vprašanju vrnitve Trsnsilvsnije Ogrski. Naznanjeno je bilo, da je Ogr sks mobilizirala armado pol milijona mož in jo poslsls ns romunsko mejo, kjer čsks ns akcijo. Sofija, Bolgarija, 10. jul. — Bolgarski časopisi so s dovoljenjem vlade pozvsll države Balkanske antante v skupno akcijo proti silam, ki ografajo njihove interese. Antanto tvorijo Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija. Neki list pi*e, da bo morala Bolgsrijs apelirati za pomoč na sovjetsko Rusijo sli Nemčijo ter Itslijo, da te aranžirajo poravnavo njenih teritorl-jalnih zahtev, ".dokler Je še čas." Bolgarija zahteva od Rumunije vrnitev Dobruže, od Grčije pa prost i shod do Egejskega morja. Bukareftta, Rumunija* 10. Jul. — Nova totslltsrns vlada hoče formirati vzorno nacijsko državo, obenem pa je naglasi ia, da ne bo odstopila niti palca svoje-ga, ozemlja. "Rumunija ne priznava upravičenosti ogrskih zahtev glede odstopa ozemlja in bo zahteve odločno odbila," se glasi uradna izjava, "Ona je prl-prsvljena le na diskuzijo o izmenjavi prebivalcev.'' . I Senat odobril imenovanje Stimsona Washington, D. C., 10. jul. | Po dolgi debati je senat odobril Rooseveltovo ImenpvanJe Hen-ryja L. Stimsona^ republikanca za vojnega tajnika, s M proti 28 glasovom. Znamenja kažejo, da bo senat z isto večino odobril tudi imenovanje polkovnika Fran ka Knoxa, podpredsadniškegs kandidata republikanske stranke 1. 1986, za mornaričnega tajnika. poročilih, ko, po domače Zajčkov s Franca, stara 68 let In doma i| Zagrsd ca. Zapušča moža, dva slnovs, pet hčers, dvs brsta in sestro Privatne armade ožigosane v senatu Odprava ipionaže v industrijah Wa«ihlngton, I). C. — &piotiski sistem, ki ga vzdržujejo in financirajo mogočne korporacl-je, je "peta kolona," ki skuša demoralizirati in uničiti delavsko gibanje in strmoglaviti a-meriško vlado. Tako sta ta sistem orissls senatorja La Follettfc in Thomas, ko sta posvala senat, naj takoj sprejme zakonodajo za odpravo špionsže, stavkolomsklh agen-tur in privatnih armad. Osnutek sta sestavila na podlagi evidence, katero sta dobila kot čiar ns senstnega odseka za civilne svobodščine. "Zločesti sistem industrijske špionale je v nasprotju t> pojmom svobodne družbe," je rekel La Follette. "Kljub temu se je raspasel v mnogih Industrijah. Velike korporaclje, udeležene v meddržavni .trgovini, ga vzdržujejo in financirajo. Strup špionaže se rasširja In ustvarja pogoje sa konflikte." . Senator je naštel več korpo-racij, ki vzdržujejo privatne armade in špionski sistem. Med temi so National Steel Corp., kateri nečeluje Ernest T. VVeir, finančni direktor o-srednjega odbora republikanske stranke; Republlc Steel Corp., Youngstown Sheet 6 Tube Co,, Goodycar Rubber Co., R*ming-ton-Rsnd Corp., Radio Corpora« tion of America In več drugih. MARŠAL PETAIN DOBIL DIKTATORSKO OBLAST -i Tretja francoska republika pokopana POSLEDICE NACIJ-SKEGA PRITISKA Vlchy, Francija. 10. jul. — Francoski parlament—je včeraj (»odpisal smrtno obsodbo, ki pomeni konec demokratični frsn-coske republike, kstera je bila rojena po polomu imperija Na-poloona III., ko je podelil diktatorsko oblast maršalu Petainu, predsedniku vlade. On bo spisal novo ustavo. Predlog je bil sprejet v poslanski zbornici s 896 proti trem glasovom* v senatu pa s 286 proti enemu glasu, Trije poslanci, ki so glasovali proti, so bili socialni radlkalec Margaine in socialista Biondi in Leon Ro-che. V senatu Je glasoval proti samo senator Chambrun. ..... *i _ •Po formalni odobritvi ns današnji seji obeh sbornic bo maršal Petaln postal po imenu diktator, toda Francijo bo vlsdal tri-umvirat, ki ga tvorijo general Masime Weygand, bivši vrhovni poveljnik francoske In angltške oborožene sile v Franciji, bivši premier In zunanji minister Pierre Uvel in bivti dslavski minister Adrien Marquet, 1 Moskva postavila kandidate v baltiških driavah Riga. Lntvljs. 10. Jof Volilna kampanja v Latvijl, Estoniji In Litvi, ki so prišle pod do-minacijo sovjetske Rusije, je razmahu. Volitve se bodo vršil* prihodnjo nedeljo, toda volilcl bodo morali glasovati le sa kandidate, ki so Jih imenovale i vjetske avtoritete. Unija šla v boj za zvišanje mezde j i 'm&BL/ -r Vlada posegla v konflikt Waahlngton, D. C., 10. Jul. — — Representantje unije Alumi-num VVorkers in Alumlnum Co. of Americs so Imell separatne razgovore z vladnimi uradniki, ki hočejo preprečiti stavko, s katero je zapretila unija, ko j« kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače za deset odstotkov. Okrog ldtOOO delsv-cev bo prizadetih, Če bo stsvks izbruhnila. ' Nick Zonarich, predsednik u-nije, Je dejal, da so on In drugi uradniki konferlrail s Hidney-jem Hillmsrtom, članom svetovalne komisije narodnega o-brsmbnega odborsr. Zonsrich je dejsl, da je članstvo s veliko večino odglasovslo za oklic stavke, toda skcijs Js bila odložena, ko je vlada |>oaegla v konflikt. "Ml nočemo ovirsti Izvajsnjs programa narodne obrambe, toda če bo kompanije vztrajala na svojem stališču in se upirala zvišanju plače, Je stsvks neizbežna," je rekel Zonarich. M. V. Anderson, podpredsed- La Follette je dejsl, ttaJcor- fPoročIla Is Ženeve, ftvlc%. se poraclja Republic Steel vsdrftu- »t*se, da Je Nemčija opozorila je oboroženo sito več sto ra rlj ns priporočilo premierjs Churchllls. Churchill Je branil vojvodo krizi decembru I, 1906. ko se nik kompanije, je dejal, da jt morgj prMu,|u ,.M pri govoril z več vladnimi uradni ki, nI hotel pa pojasniti detaj lev. Vatikansko glasilo hvali Petaina maršala Petaina, ds mora lov- mira ti totalitarno vlado. Či na bo tegs storil, bo Izgubit pravico vlsdsnja celo ozemlja, katerega še niso zasedle Hitlerjeve čete.) Glssovsnje v poslanski sbor-niči Je pokssslo, da ss je seje udeležilo msnj kot dvs tretjih! poslamev. Izmed bivših In es-danjlh ministrov ao se udeležili seje le C a m 111 e Chautemps, Chsrles Pomsret, Andre Fevrler, Albert Chlchery In bivši premier Paul Iteynaud, čigar vlads Je bils strmoglsvljena, ko Js Fran-cijs sitelirala na Nemčijo sa sklenitev premirja. Reynaud je prišel na sejo s obvesano glavo. On je dobil isiškodbe v avtni nesreči, ki se Je pripetile 28. junija v bližini MontpelierJ*. Izjava vlade, v kateri Je orissls svoje nsčrte in Jih predložila poslancem, se Je glasila: "V najbolj težki url v svoji zgodovini mora Francija razumeti In sprejeti nujnost nsrodne AMjtacIJe. Vlada mora dobiti oblasf v vseh jsidročjih, ds bo lahko odločevala, se pogajala In storile potrebne korske, ds reši, kar se da rešiti, uniči, kar Je treba uničiti, in zgraditi, kar mora biti zgrajeno." Deklaracija vsebuje tudi svarilo orgsniziranemu delavstvu, da totslitsrns Francija ne bo trpela Mtaavk in da morejo biti vse socialne, druHnske, profesionalne in splošne aktivnosti podrejene volji in zahtevam vlade. S tem Je Francija stopila v vrsto totslitsrnih držav, kskršne so Nemčija, Italija. Apsriljs in dru- tisk vladajoče klike. Churchill je Izjavil, da hoče dolfitl v vlado moža, ki ga je vedno čislal. Hedanjl governer Bahamskega otočja Je Charlas Dundas. VoJvoda Windsor in njegova žena, bivša Američanka, rta |*b, / li ur,tnlm Ugnila Iz Francije v ftpanljo,!**1*** ko so udrle Hitlerjeve čete na New York, 10. Jul. — Amert-francosko ozemlje, In od tam v ška delavska stranka, ustanov. UzUmo, glavno mesto Portu- ijena pred štirimi leti, je prišla Komunistična kontrola A me r i i k e do- nim, 10. Jul. — Osservatore Romano, glasilo Vatikana, Je objavilo uvodnik, v katerem hvsli maršala Petaina , pred*ednika ___________ ______■ francoske vlade, In njegove na- galsks. kjer se sedaj nshaJaU pod kontrolo komunistične pore glede reorganlviJfenJe kot gosta nekegs bankirja, Tu stranke v New Yoi*u, ki jo is-Franclje. To jr t>«o Se drugič,! aodijo, da boets kmalu od|»ot/)- rablja v svoje namene Alea Ro-da je ta list objavil članek po vala v Neaaau, glavno mesto! ee, ki Je resignlral kot tajnik lltičnegs značaje, odkar je Ita-S Bahamskegs otočja, kjer bo voj lija stopila v vojno na strani Nemčija. V smislu dogovors z Muanolinljevo vlado« ne bi smel list pisati o političnih la&vsh. tektorsta. vods prevzel svojo službo. Dundas je bil imenovan za governerja Ugande, angleškega pro- Ameriške Ueisvake stranke, j* dejal, da so se komunisti poslu- žili vseh zvijač v kampanji, 4s dol m- kontrolo nad stranko ln v tej so tudi uspeU. tjt THB BNLKiI1TKNMBNT GLASILO m LASTNIMA I Letvi* si koplje jamo John L. Lewis, vodja Kongresa industrijskih unij (CIO),>wivs demokrate, naj se izrečejo proti vojni v svojem volilnem programu, ki ga sprejmejo prihodnji teden na konvenciji demokratske stranke v Chicagu, če ne, bodo imeli o-pravlU v letošnji volilni kampanji s "tretjo stranko", ki bo pretivojna stranka. i Predsedniški kandidat "tretje stranke" z te-razitim proti vojnim programom bo menda senator Burton K. Wheeler iz Montane, snani pacifist, ki Že dalj časa grozi, da bo kandidiral brez ozira na to, če Roosevelt ponovno kandidira ali ne. | Takoj je treba poudariti, da vsaka grožnja m "tretjo stranko" je v tem momentu bluf — I kajti nobena nova stranka na more v kratkem času priti legalno na glasovnico; postavnih zadržkov je toliko, da jfh je nemogoče premagati v veČini držav, posebno še v onih državah, ki odločujejo pri volitvah. j Vprašanje "tretje stranke" torej nI važno, vsžna je »a Lewlsova grožnja glade proti vojnega stališča, kajti Lewls je kot predsednik CIO še vedno važna oseba, ki vsaj teoretično razpolaga t vplivom velikega števila delavcev. Sicer je bedasta vsaka misel, da bodo vsi delavci, trije ali Miri milijoni ali kolikor jih je, ki so člani unij CIO, od prvega do zadnjega drveli za Levvisom in volili tako kakor bi on hotel. .. Kaj prav za prav hoče Levvis s svojo proti-vojrio agitacijo? Ako hoče, da se Združene drŽave ne udeleže nobene vojne na evropskih tleh | in v evropskih vodah, tedaj je vse dobro, kajti ogromna večina ameriškega ljudstva tudi noče tega. Ameriška armada in mornarica ne poj-deta v Evropo, ker to ne bi danes imelo nobenega smisla. j Prepričani smo, da ameriška vojna, če prida, bo omejena le na ozemlja ameriškega sveta in na vodovja ameriškega kontinenta — to pa pomeni, da te vojne na bo toliko časa, dokler Hitler ali kateri drugi diktator direktno ne po-seže v sadeve tega kontinenta. Z drugimi besedami to pomeni obrambo Amerike in njenih otočij. Da ta oborožena obramba nikakor ni izključena in prav lahko pride v bližnji bodoč- I nosti, dokazuje izjava zadnjih dni Iz nacijskih krogov v Berlinu, da Nemčija ne priznava no-bene Monroejeve doktrine (roke proč od Amerike) za ameriške celine. Ali Lewisovo proti vojno staliiče uključuje tudi ameriško obrambno vojno? Mi vemo, da je v Ameriki mnogo prominentnih pacifistov, ki nasprotujejo tudi sedanjim pripravsm na obrambo Amerike, če bo potrebna. Njihov argument je, da vsako oboroževanje izziva vojno, vojna je pa v vsakem slučaju vsota vseh zločinov na svetu .. Vsak pameten človek priznava, da je vsaka vojna strašno «lo, da je res "vsota vseh zločinov na svetu" — prav tako vsi pametni ljudje priznavajo, da je vsaka smrtonosna nalezljiva bolezen strašno zlo, ampak le nsvsden idiot ali skrajni fsnatlk bo nasprotoval zdravstvenim narodbam zoper te bolezni. Nalezljive bolezni so še ns svetu In toliko časa. dokler ne bodo popolnoma zatrte, se mora vršiti boj proti tem boleznim. Vojna je strašno tlo, ampak to zlo Je še na svetu — In kaj bomo storili? KsJ stori mlro-- Ijaben človek, ki ne varuje v uboj človeka, kadar je napaden In je njegovo življenje v nevarnosti? AH es ne brani s vsemi sredstvi, tudi t ubijalnlmi, če jih ima na razpolago? In kadar se priklati v soseščino razbojnik, ki o-graša življenje »lehernegfc posameznika v soseščini, ali se ne bo vsa soseščine pripravila 'proti razbojniku? ' Združene države al ne volijo nobene vojae. ampak, če pride vojna is Evrope ali Azije ali is obeh hkratu semkaj, kaj bodo storile? Sto-riti morejo le eno od dvojegs: kapitulirati ali braniti se. Ce so pacifisti dosledni, bodo kapitulirali. toda ogromna večina Amertčai*ov — in med feeaii je tudi ogromna veČina delavcev — ne bo kapitulirala, dokler ima kakšna sredstva za obrambo. Kapitulacija pomeni, da m prostovoljno odrečaš vsem demokratičnim sfoiMxW,nam in 4rejmeš diktaturo tujsMrn-sfcegs tirana — da ea Odpove* dostojanstvu uvobodnega človeka In si iivoli* sramotno stanje pokornega hlapen . . . Amerika ne bo nikdar kapitulirala pred več-(Dalj« v sedali MUtti.) The beautlful (Mut ofltoflectloaa wm crowde na in dve omoženi hčeri, Burgar in Bucik, v West Frankfortu, 111., pa brata Jožeta Ambrosa. Zavašnikova družina se je preselila iz West Frankforta leta I {>29. Frank Bucik. : HUIVENSKA NARODNA 1*0 UPORNA JKONOTA odaja m|« nUIhiHI« Is It *M literarnih struj. Poseb- daj ugotoviti, v precejšnji dol-mtUi zavzemajo Cankar, Žu- *ini. tk> danes so ga odkrili v P&in KimljolistiČni tokovi, ki dolžini preko 20 km. Zaradi te-f* uveljavili okoli "Doma in | ga so morali v gozdovih na Hru P"- Koliko slovenskih ča-fr. kot Kros, Veda, Cas, Pi^ki zvon, h«,m in svet itd. koristilo jirouče^alcetn W*> a pKkIov ite slovenske li-tun' l*»lj kot katerakoli , ■ razprava, ki združuje [Wwl«vafiske kulture, raz-* 1"» Stanku, duhu in raz-^roo^ljno (lorica se bo lahko P^viiit slovanskega oddelka w«rm.no m* l,o mogla ponaša-njena državna knjlžnl-Pn>v Italiji, ki ima popolno P»k>v«M,^,TU u.j^iovjg I™ st4i|«pi«na, divja romantika, ki lafcdi kakor pajčolan tufe nad vsemi stvarmi v Bosni; sato ji tudi narod pravi "tužna Boanu." v- Milicti Miranova. Slika kaže francoske delegate, ko odhajajo Is hotela Namsauerltofa, Wlenhaden, Nemčija, po prvi seji z nemškimi delegati. Konj ga je udaril Tržič, maja 1940. — Ko je čistil hlev, j« konj s kopitom udaril 46-letnega Franca Legišo po desnem bpdru. Po pomoč se je moral aateči v bolnišnico, kjer bo moral ostati nekaj tednov. Delo pri elektrarni v Plaveh ne bliža koncu Gorica, maja 1940. — Se ma-o časa, in zopet bodo zabrnele nove turbine ob Soči. Kakor poročajo, dela za gradnjo velike hidrocentrale -v Plaveh se bližajo koncu. Tudi ta centrala, kakor smo Že pisali, se nahaja pod zemljo, ali prav za prav v živi skan. Od nje nI videti nobenega objekta, samo izkopani material priča, kje bi po priliki morala biti. V elektrarno priteče voda po 6 km dolgem predoru, ki se začne nad konalskim železniškim mostom v bližini nekdanje dobro znane fikalabanove gostilne in teče v elektrarno, ki se nahaja na desnem bregu Soče nekoliko nad plavsko železniško postajo. Delavcev skoro ni vpč. Zaposleni ao sedaj samo specialisti: strojniki, monterji, elektricisti, kar priča, da bo plavska elektrarna kmalu v obratu. nas v veČini, da lih je dve tretjini. Ko je vse minilo, so ulice zopet dobile svoje vsakdanje obličje, muslimanski element je iz-nenada uplahnil in liginil. Prav tako se godi tudi ia časa velikih praznikov posta Ra-mazana. Muslimanske mestne četrti oživijo po noči, ljudstvo za valov i in se razlije po Baš-čar-šiji in okoli dveh večjih džamij, da se zopet makne « ulic in razsuje po svojih domovih. Dokler trajajo dnevi posta, Je naše gledališče, ki daje le nekoliko* let^sem jHjsebnrTamazan-ske predstave, vedno nabito polno in še v naprej vse razproda-moderniziram,, smo za lujos «Mno>prjivt/brez ^aljnjegai "Mo* ja lijepa sestro, eto, nelto nlsam znala da nas Ima toliko u ovom našem veselom šeheru. Biče Jo Srba, ako Bog da. Slatkl moji kako Juna&ki korakaju. Gde li su unucf? no 1 nc krM"u (>bt<*» *» i« Sf s'»-nM. da mu je iz-r* prtteptl decembra J" iwi dopolavorskem ,h « »aiavfl po svo-" ' " da je b]\ iz-Frelllia opro- o t ee* t1 O t* Um*k la Italija«! keairuMrsU i. julija. p« Jut no vzhodnih moji unucf?" Gleda starka ne mirne vrste, smeje se In briše solze, Praznik Bogojavljenja kljub siml ln mrazu proslavi vse kar leze in gre In vse, "kar se krsti sa tri prsta". Zla«ti živah no In veselo je na Vrbico—Cvet na nedelja — ki je veliki pomlad nI praznik za otroke, okrog vratu nosijo malčki privezane male zvončke, a v rokah vejiee mlade ga vrbovja, simbol novega ftiv Ijenja in prebujenja naeave. Na katoliške praznik* poseli no na Telovo, se pokažejo sara jevski katoliki. Velike, dlscipl ni rane procesije udeležencev, silen pomp, privabi vse polno gledalcev In opazovalcev, ki se gne-I tejo po glavnih ulicah. Tako J« to pri nas; življenje gre naprej svojo pot: sdaj so igralci gledalci, zdaj spet narobe: gledalci postanejo igralci. Vse ae naenkrat obrne in izmenja, le ulic« ostanejo lata, kakor stare kulise in dekoracije. Zidje na vrš* javno svojih verskih obredov, pač pa se njihove žene kažejo po sarajevskem korzu. One so oni živelj, ki Je prvi v vsem, kar je novo In moderno, bolje: najn«' vejše In najmodernejše. Prvič, ker je to izredno gibčno in d<> vzetno pleme In živi za dane«, drugič ker Jma največ deflarja v s volih rokah In ga tudi najve/ lahko potroši. V raznih orisih In potopisih se rado ponavlja, kako sta »e lu pri nas srečala Vzhod In Zapad Treba pa Je poudariti, da M nt| sta le srečala, t*mv<* de i toku časa povezala, pomešala In tako preplet Is. da sta stvorlla nekaj i^luto avojega, specifično jbosen sbega glede prebivalstva, djego ve miselnosti, pa tudi notranje ga In zunanjega življenja boeen-skfh mest apMM Mi smo vse prere* vajeni onih napihnjenih potopisov, V katerih kar mrgoli nfenostl In «taofr«w stl, ki J« pa flseto le neresni*« In aevednaat. Koliko zla poeajejo popotniki, ki Iščejo le senzaHJ ln begaJv nervocno lz kraja v kraj prepričani, da so v kratkem *s su pogledali atvareoi do dna t U redko naletimo na dol>re opis«* In potopi«« naše zemlje, poa^nio balkanskih krajev. Tuji popotniki in turisti »o vse preveč Evropci in s\ m morejo zamisliti- ugodnega poto* vanje brez komforta. Neraspolo* i eni še v naprej, vihajo nosove, ko doženejo, da se pri nas živi preprosto ln siromašno..* ..To je eden izmed vzrokov, d« gibajo viška okoli sebe in ne zapazi-o Živega Človeka v pravi njegovi podobi in vrednosti, kaj šele, da bi ga razumeli, Počutijo se strašno kulturni, vzvišeni in bla-gorodnl nad Balkanci. Na sreCo niso vsi tuje! taki. Anglež Futman, ki je prepotoval vso Jugoslavijo, pile, d« je pri n«e preživljal krasne 6ase. 8 posebnim ulitkom poud«rJ«, da se e počutil tatft, kjer je Balkan e Bulkan, srečnejšega, kakor m tamkaj, kjer ao mu ''nosilci culture na B«!k4nu" prldigovali o njegovi neprosvočenostl In sa ostalostl Futman je obšel vse naše kraje, pil po vaških krčmi eah in kafanieah rak I j o ali kn vo, poslušal po mestih In trgih pevačice, pomešal se pogosto vsemi sloji naroda, se Imenitno zabaval ter voaalit I njimi na njihov način. Opesoval je IIv jjenje mest in vasi, občudoval naravo in bil zadovoljen. Naša Bosna j« le posebno trd oreh za vse, ki jo skutajo op! sati in sajeti globlje njen življenjski utrip. KoHko površnih umetnikov je le polomilo svoja kop j« ln.pretrpelo por«s, ker so le preveč enostavno pojmlll U nad vse komplicirani livelj In njegovo poaebno stalllče v sva« tu. Bosn« ponosna ali "tužna Bosna, slrotlea kleta" ta zemlja, ki je prestala rasne kulturne vplive, je tudi v zgodovini ml* slila "svo/om tvrdom glevom", Angleški admiral Domvile aretiran Vodilni s*govornik prijateljstva B Nemčijo M — Admiral Barry iCdwurd Domvile, ki se je proslavil v službi angleške bojne nomarloe, in njegova lena sta bila včeraj aretirana v svojem stanovanju ln potem Internirana. On je star 62 let in v pokoj je šel 1. 1030. Njegov oče je bil tudi admiral. lAvtorltete niso pojasnile vzroka internacije admirala In njegove lene. Znano Je le, da je bil Domvile vodilni sagovornik prijateljstva med Anglijo In Nemčijo pred Isbruhom vojne." Let« 1M7 je obiskal Nemčijo, kjer se je sestal s Hitlerjem In Helnrl-chom Hlmmlerjem, načelnikom nemške tajne policije. Pred Isbruhom vojne je bil načelnik organizacije "Llnk", ki Je votfHa propijgsmdo sa utrditev od noša Je v med Anglijo ln Nemčijo. T« Je bila raspuščena, ko Anglija napovedala emčljl. i?; vojno hodila svojo pet ln ni nikdar podlegla nobeni sili ln nobenemu gospodstvu. Ponosna ln poniža* na je živela vse ftlvljenje, se držala svojih podedovanih tradicij, predvsem pa se, kakor j« le tako pri primitivcih, ruvnala zvesto po svojih zdravih Instinktih, ki so Jo privedli na pravo pet. Mredille vse te tajinstverie In starinske Bosne, naši Sarajevo, čeravno moderno mesto, živi tudi danes čisto na svoj način. Temu Je vsrok največ muslimanski del njegovega prebivalstva, ki se le vedno ni prav vživelo v no-ve razmere In ae privadilo mrz-ičnl hltrlcl In pospelenemu Um pu današnjlce. Pojdite v čisto muslimanske mestne četrti 'foriijega Sarajeva, v ulice, ki se vzpenjajo vse višje po planinskih obronkih In prepričali se boste kaj kmalu, da se Je tu vse pritajilo In zau-•davilo. Tukaj vellkomastni tem-i ki nI gospoder. Vse te hlllee, ki so ee nanizala tako slikovito in ee čudovito pHlsgodll« narava rilnam in kleneem brdovltege o-zemlj«, nudijo očem ilsto svoj-sko sliko, Nobeden umetnik n« l>l mogel odre«! vsem tam n«vl-drzno nametanim, slučajnim zgradbam In skupinam poslopij iMiHi n«trariji red In Harmonijo, ki ne moti eelote. Neko čisto svojo lepoto, se katero p« ne vel .»dkod prihaja: ali od rasiioreda hiš, čednih "avlir — dvorllč, kaptj, prlftldkov. stopnišč, pre-s«»naUjMh ovinkov les kotl^er, od osrafja, ki g« dihaš. «11 pa od divjine In reekosanontl tal, k! Jih la nI ukrotila Ijedtk« ro-ka. Končno se eprelujel, «11 nI to Milina velike pientne, ki ti diha naproti e svojim silovitim vo-njrai? Vat občutki navale nato* sa pomešajo ln ko aa poležejo, al naenkrat na čisU*m, da Ja to «* tmoafara večne borbe človek« lil Rmija formirala novo r* publiko Moskv«, 10. Jul. — Formlr«-nje mold«vske republike v okviru republik BovJeUke ^UJe je bilo nesnanjeno. Novo* republiko tvorita MoldavU^ ln Besara-blja, provinca, katero Je morala Jlumunija odstopiti Rusiji. Formiranje mora potrditi vrhovni svet Sovjetske unije. Pol jo min podaljšano ob prohopu Crlstohul, Panama, 10. jul. 7. minami posejano polje ob obeh vhodih Panamskega prekopa je bilo podaljtano. Avtoritete so nasnanlle uveljavljanje novih odredb sa raščlto parnlkov, ki plovejo preiti prekopu. Noben parnlk se ne sme ustaviti v pristaniščih ob koncih prekopa. I*rak«a "Zobozdravnik ml Je denes prisnsl svojo IJulieaen, mama." "Hm, da .,, Ali Ima tudi kakšno prakso?" * "Prepričana sem. Saj je to tako lepo napravil t" e l*pt trenutki "Ali Je mllostljlva gospa doma ?" "Ne, ker je prišel goapod dok- tor In srotl mojemu k I len tu." Sodnik: "Zakaj neki ne?" Odvetnik: "Z«to, ker Ja dok«-z«J«, d« Je Izgubil« spomin." PAUNUU.H !, YUG0SLAV flMtBICAN FAIHO HPonncfS' kako svil, da ne bo iz vsega skupaj nič. "Mi se ne bomo nobenemu ponujaii in metali pod noge!" je glasno rekel Pucel in drugi so mu pritrjevali. "Kaj pa pismo od gl. tajnika SNPJ V sem mu segel v besedo skoraj že izčrpan. Pismo? Kakšno pismo? so strmeli vame. Besede ni bilo mogoče dobiti, ko sem jo pa končno dobil sem zahteval, naj naš gl. tajnik prečita pismo od gl. tajnika SNPJ. Vedel sem, da ga ima, ker ga je čital v u-radu. . Rus je prečital pismo gl. tajnika SNPJ, ki se je glasilo, da sta se v njih uradu nedavno zglasila dva agenta, ki sta rekla, da sta bila v našem uradu in da bi bila pripravljena pomagati do združenja. Gl. tajnik SNPJ potem omenja, če bi se združili, bi bilo boljše, da bi združevalno delo izvršiti sami brez tujih agentov, in če se SSPZ želi posvetovati glede združenja s SNPJ je SNPJ pripravljena stopiti vsak čas z nami v pogajanja. Prečitano pismo je porazno vplivalo na one, ki so, pravkar zatrjevali, da "se ne bomo nikomur ponujali in da ne bomo mi pričeli." Prišel sem do besede in takoj predlagal, da se pismo vzame na znanje in da gl. odbor SSPZ SHE'S MISS EXPOSITION SadaJ, ko u* je vojn« raztirOa V BredaaanMko morje, je ii^ da dokler ne bo miru. »ploh M ^ gol* imporUrnti bls«. ii Jug9tk Naznanjamo pa, da v»aj « rim blagom >mo nt založili Ml Wla ša prilika. Med drutiB j, f vrati avctovno-hlaven "Bshovec" vilni daj it Ljubljane, pravi ari PLAN1NKA CAJ ki Je zdravilo neprekonljiv« vred pri abolcuju iclodca, ledvit, j*, čreveaja. Urejuj« zaprtje is M prebavo. Utrjuje kri In ienake g sebno uspeino rabijo v preb letih in drugih teikotah. Dobili amo aedaj i« izredna t potiljatev, toda rae nam je | »nogo dražja kakor prej, uta priaaorani nekoliko zviiaU ceaa. nedoločen taa aUne: 1 tkatijs i —S šk $2.40,-3 ik $3.50. Pafc Tudi nekatero drugo blaga je zalogi. Pišite po cenik STEVE MOHORKO ( 7S4 8o. 2nd St. Milwaukee KNJIGE v angleščini 1400 STRANI— 750 SLIK vključno 260 FOTOGRAFU napisali najbolj«! . amtolflgl vrtnau 813 tbftčaki iv izdal B. L. D. SEYMOUB, B. S. A. Tn"knjiga Ju MJ OodUl se boata la veaeU boata, ko boete videli, kako aataa&o tu HU UAJBDEN ENCYCLOPEDlA poufii • vaakl na J manj ti podre* noati ▼ obdelovanju vrta. Knjiga Je bila skrbno sestavljen*. Uko 0« nt tapuSfimo prav ali. kar Ja aentmlvo ln potrebno sa vrt. lUr>j 'f knjigi. Je bilo ras skrbno preUkufeno, tako da Je vna popolno, ja mo, prlproato, pa natanteo To Ja srn nlnaishs priretna knjiga -I popolna, praktična, priljudna la lahko raaumljlvs.. Preiskujte jo kar najbolj natanteo aaasL Prepričali as boata, da aoUls vrtnar ske knjige ni kot Je TUB GABOKN BNCVCLOPEDIA. 1 '-naroČite pri —- KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 0 216 Waat 18th Street, Wtw Tort,* polemiko, ki utegne v gmotnem otlru škodovati organisaclj 1. Ko smo potem na dolgo ln široko debatirali o »druženju ter aem bil nemalokrat čisto tam, aem citiral aprejeti predlog na mllwauški konvenciji in pobi Rusovo trditev, da po aklepu aadnje konvencijo nima odbor pravice vmešavati ae v raipra-vo sdruienja, Glede idrulitve je bil na zadnji konvenciji, to je na milwaušklt aprejet sledeč predlog: predlog br. Bemika, d« m poveri bodočemu glavnemu odboru, da deluje ta a pora-sum in tdrušiUv i drugimi alo-venakimi bratakimi organlsacl-jami. V vnem konvenčnem sa-planik u ne boato nikjer našli gornje Rueove trditve, da ta odbor nima modi itd., i katerim ae je hotel maščevati nad menoj osi roma nad mojim priob-čenim doplaom. Zapisnikar je pa Ispuatil it aapianika vae moje glede idruftitve, puatil pa Je v aapianiku uvajalno in izmišljeno prepoved "vmešavanja gl. odbore v sdrušenje." katero aa« pobil ■ navedenim citatom la konvenčnega aapianika, kar bi po vsej pravici moralo biti črtano ia ta planika, ker ni odgovarjalo dejatvom. Na tiati aeji se ja debata o Sdrufenju taki j učila, ne da bi bili sprejeli kakšen predlog ali aaključok. Jas aem leM, da bi TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA V8A v tiskarsko sbrt spadajoč« Ma Tlaka vabila m vaaalioe te shode, vtsitnice, časnika, kiljlge. koledar* latake itd. v aJovenakem. hrvatakem, alovaškem, črtkam, nemškem, angleftkem jesiku ia drugih VODSTVO 1H1KNI APELIRA NA ČLANSTVO SJfcPJ, DA nBKOVINK NAMOCA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ mw Mratetel aš SNPJ PRINTER V • mum'! , CBICAOO, ILMNOia