LETO XXI. Stev. 298 GLAVNI 04 ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen Detka n Cena 10 dinarjev 0. IZDAJA •L. J Q t> S K A fE* VICfc USrAHOVULNA ». OKTOBKa 1934 A mn NARODNOOSVOBODILNO BORBO J K IZHAJALA K-Cn l*-ONBVNLK CN TEDNIK- OD OSVOBODITVE DO L JU1* 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK « OD L TONU* 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. k * m URADNI OBISK PREDSEDNIKA TITA V ETIOPIJI Drevi sprejem v glavnem mestu Eritreje Na poti v Asmaro so prebivalci v vseh mestih in krajih ob cestah priredili maršalu Titu prisrčne dobrodošlice As mar a, 21. dec. (Tanjug). Na poti v Asmaro je prispel predsednik Tito skupaj s cesarjem Haile Selasiem in v spremstvu sodelavcev obeh poglavarjev držav sinoči v mesto Majčau. Danes zjutraj sta državnika zapustila Majčau in ob 13 prispela v mestece Kvihu, kjer sta bila gosta na kosilu pri rasu Sejumu, guvernerju pokrajine Tiger. Ob 15 sta predsednik republike in etiopski suveren s svojim spremstvom zapustila Kvihu. Po treh urah vožnje sta državnika prispela v Adigrat, glavno mesto agamske oblasti, imenovane tudi Girara. Ras Sejum je v svoji palači v Adigratu priredil svečano večerjo na čast predsednika Tita in cesarja Selasia. Glavno mesto Eritreje Asmara je zelo lepo, po 9vojem licu im ureditvi moderno mesto v evropskem smislu- Tudi to mesto stoji na visoki etiopski gorski planoti im je izredna naravna trdnjava etiopskega cesarstva. Nadmorski višimi 2300 m in bližina ekvatorja je treba pripisati, da je Asmara mesto večne pomladi. Eritrejska vlada je objavila danes uiradino poročijo o prihodu visokih gostov. V njem poudarja, da bo ta dogodek za Asmaro Ob Dnevu Jugoslovanske ljudske armade Se Naši narodi praznujejo danes en velik praznik zmage — r®jstni dan Jugoslovanske ljudje armade, ene najpomembnej-pridobitev naše revolucije in °dločiinega činitelja naše varnosti. £o svojem nastanku, po no-anjem duhu, po svoji vlogi in nalogah, po enotnosti misli in Azorov, ki medsebojno vežejo nQuotidiano eritreo«, asmarski časnik v italijanskem jeziku, pozdravlja v uvodniku Titov prihod im piše med drugim: »Znova bodo skupaj vihrale etiopske iin jugoslovanske zastave na poslopjih in drogovih, na slavolokih. na trgih in ulicah ter v rokah ljudstva. Maršal Tito ponese v Beograd toplino sprejema in lahko bo rekel, da je našel v Etiopiji prijateljski narod. Njegov obisk bo nedvomno še bolj okrepil in poglobil prijateljstvo med narodi obeh dežel.« V Asmairi so dames uiradno objavili, da so spremenili program potovanja predsednika Tita im da prispe visoki jugoslovanski gost v Asmaro skupaj s cesarjem Etiopi- uojski. Naša mladina se rnora že s jutri zvečer namesto v petek, v šolah in raznih organizacijah usposobiti, da bo v vojski čim hitreje in čim laže kos tehniki in zaupani ji službi. Zadnja vojna nas je mimogrede rečeno naučila, da moramo nenehoma misliti na to, da bodo naša vojska in naši narodi moralno in fizično zmeraj pripravljeni na frontalno in parti- kaikor je biilo n red videno prej. Poglavar jugoslovanske države se odpelje jutri opoldne iz A d ne in prispe v Asmaro ob sedmih po krajevnem času. V glavnem mestu Eritreje so pripravili že vse r Pozdrav vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ Josipa Broza-Tita borcem, podoficirjem in oficirjem JLA Beograd, 21. dec. (Tanjug). Ob Dnevu armade je predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ Josip Broz-Tito poslal preko časnika »Narodna armija« svoj pozdrav borcem, podoficirjem in oficirjem JLA. Pozdrav vrhovnega komandanta, poslan iz Etiopije po radiu, se glasi: »Vsem borcem, podoficirjem in oficirjem pošiljam ob Dnevu naše Armade, 22. decembru, svoje prisrčne pozdrave. Na ta dan, ki ga naša Armada proslavlja vsako leto, spoštljivo se spominjajoč sto tisočev naših padlih borcev in žrtev vojne, dobi ideal srečnejše in lepše prihodnosti, za katero so dali svoja življenja, ideal miru in svobode še večji pomen. Temu idealu in uresničenju mirnega sodelovanja med narodi vseh kontinentov je posvečeno tudi naše letošnje potovanje v prijateljski deželi Etiopijo in Egipt. Naša Armada dela tudi za te velik* cilje in zato se morate Vi kot vdani in sposobni vojaki vedno zavedati svoje odgovorne dolžnosti čuvarjev mirnega razvoja naše socialistične dežele, ki vztrajno in nesebično prispeva k zbližanju in tesnejšemu sodelovanju med vsemi narodi sveta. Ob tej slavni obletnici pošiljam svoje najboljše želje za nadaljnji razvoj Jugoslovanske ljudske armade, čuvarja naše socialistične domovine.* Josip Broz-Tito ČESTITKE OB DNEVU JLA Beograd, 21. dec. (Tanjug). — Ob Dnevu JLA je Vrhovni komandant Josip Broz Tito prejel čestitko od sovjetskega obrambnega ministra maršala Zukova. Državni tajnik za narodno obrambo, armadni general Ivan Gošnjak je sprejel čestitko od obrambnega ministra LR Poljske maršala Rokosovskega, načelnik generalštaba JLA generalpodpolkovnik Ljubo Vučkovič pa od načelnika štaba vojske ZDA generala Taylora. za najsvečamejši sprejem predsednika Tita. Podrobnosti programa njegovega bivanja v Asmairi še niso znane, uradni krogi pa izražajo radost, da bo poglavar prijateljske Jugoslavije ostal med njimi dlje, kakor je bilo določeno. Asmairski listi poročajo o vožnji avtomobilske kolone, s katero potu jeta Tito im cesaT iz A d is Abebe ter poudarjajo, da so priredili prebivalci v vseh mestih in krajih ob cestah maršalu Titu prisrčen sprejem. Seja Zv°znega izvrsnstja sveta Pod predsedstvom podpredsednika Edvarda Kardelja se je včeraj ob devetih začela seja Zveznega izvršnega sveta, ki je bila snoči po 19. uri prekinjena in se bo danes ob 9 nadaljevala. Na seji je tovariš Kardelj poročal o svoji poti v Veliko Britanijo. Zvezni izvršni svet je sprejel zakonske načrte o razdelitvi skupnih dohodkov gospodarskih organizacij, o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o prekrških in o ustanovitvi državnega sekretariata za finance ter ukinitvi državnega sekretariata za splošno upravo in proračun. Nadalje so sprejeli predloga odlokov o začasnem financiranju federacije in začasnem finansiranju ljudskih republik ter avtonomnih in poliiično-teritorialnih enot SVEČANA AKADEMIJA V ČAST DNEVA JLA PONOSNI SMO NA NAŠO ARMADO Akademiji je prisostvoval tudi Miha Marinko Sinoči je bila v Veliki filharmonični dvorani svečana akademija v počastitev Dneva armade. Med povabljenimi gosti so bili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, org. sekretar CK ZKS Vida Tomšičeva, generalni podpolkovnik N. Karanovič, člani CK ZKS in drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja. Slavnostni govor je imel generalni major M. Stanišič, ki je med drugim dejal: »Pomembni uspehi, ki jih je naša država dosegla v svoji notranji in zunanji politiki, zgovorno dokazujejo, kako dalekovidna in stvarna je bila politika učvrstitve lastne vojske. Sedaj lahko ugotovimo, da bi razvoj dogodkov in usoda naše domovine krenila na povsem drugo, za nas neugodno pot, če v teh odločilnih trenutkih ne bi imeli močne Armade.« Ko je govoril o vlogi Armade v sedanjem razdobju, je dejal: »Mi si prizadevamo doseči zbližan j e med narodi, da bi se tako izognili vojnemu spopadu. Smo vneti pristaši resnične razorožitve, ker želimo, da bi ogromna materialna sredstva, ki jih danes trošimo za vojno opremo, uporabili za izboljšanje življenjskega standarda.« Ob koncu svojega govora je generaln; major Stanišič dejal: »Z uresničenjem vseh nalog, ki jih pred Armado in narodno obrambo postavlja sodobni razvoj, bomo učvrstili obrambno moč naše miroljubne države in povečali njen ugled v svetu. Tako bomo omogočili, da se bodo naši delovni ljudje še naprej neovirano posvečali svoji veliki nalogi — izgradnji boljšega in srečnejšega življenja, izgradnji resnične socialistične družbe.« Zatetn sta nekaj del iz jugoslovanske glasbene zakladnice izvajala zbor in orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija. Svečani koncert v Beogradu Beograd, 21. dec. (Tanjug). — Ob Dnevu JLA je bil nocoj v Narodnem pozorištu svečan koncert, ki so mu prisostvovali predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, državni tajnik za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak. ter drugi politični in javni delavci. Simfonični orkester Doma JLA je izvedel Kozinovo »Ilovo goro«, spored pa so izpopolnili solisti, med njimi Heybalova, Me-zetova in Rudolf Franci. PO X. ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN NA J VEČJI USPEH -SPREJEM NOVIH ČLANOV je dejal v razgovoru z dopisnikom Tanjuga vodja jugoslovanske delegacije Leo Mates NEW YORK, 21. dec. (Tanjug). »Nedvomno je največji uspeh tega zasedanja sprejem 16 novih članov v OZN«, je izjavil vodja jugoslovanske delegacije na X. zasedanja Generalne skupščine Leo Mates v razgovoru z dopisnikom Tanjuga. S tem se je spremenil tudi značaj predstavništva posameznih delov sveta. Evropa ja zastopana zdaj mnogo bolj, kakor je bila prej, in to velja tudi za Azijo. ta praznik opozorimo razne družbene činitelje, ki jim je poverjena vzgoja naših državljanov, zlasti pa naše mladine, na pa-triotično dolžnost, da v svojem delu pri načrtih o vzgojni politični dejavnosti upoštevajo, da ne čuva naše svobode samo vojska in da tudi ni edina obrambna moč naših narodov, marveč da je ta moč vse ljudstvo, vzgojeno tako, da ima nenehoma pred očmi kar največjo usposobljenost za obrambo domovine, v kateri ima kaj ljubiti in se za kaj boriti. To velja tembolj, ker sodobni razvoj tehnike zahteva tako od pripadnikov vojske kakor tudi od vseh državljanov višjo splošno in tehnično kulturo ter znanje, več nravne moči in politične enotnosti, več družbene discipline. Sodobni razvoj zahteva sploh večje individualne in kolektivne napore in dejavnost, to pa pomeni bolj vneto in še bolj organizirano delo za splošno vzgojo, predvsem pa za vzgo- zansko teritorialno vojno proti morebitnemu napadalcu. Takšna vzgoja in pripravljenost na odpor sta hkrati resno svarilo vsakomur, ki misli na vdor v našo deželo. To je izredno močan ukrep za ukrotitev slehernega napadalca, kajti če ve, da ga v naši deželi socializma čaka strašen, uničujoč odpor ter krogle iz sleherne hiše, vsakega grma, tedaj bo imel do nas več obzirnosti in spoštovanja. Naša nedavna zgodovina pa nam nudi neprecenljive možnosti in argumente za vzgojno in politično delo ter za patriotični vpliv na naše najmlajše, ker so to neusahljivi vrelci spoznanja o naporih, junaštvu in zmagah v neenaki borbi. To so vrelci ljubezni in hvaležnosti do tistih, ki so ustvarjali to, kar imamo, in žrtvovali svoja življenja, da bi lahko novi rodovi srečno živeli in nemoteno upostavljali socialistično družbo. Z. Skerovič Zdaj gre predvsem za vprašanje števila članov v Varnostnem in Gospodarsko-socialnem svetu. Večina delegacij meni, da je treba razširiti ta dva ožja organa ZN. Samo z razširitvijo Varnostnega sveta se bo moč ogniti zagatam, kakršna je nastala letos, ko je bilo treba izpopolniti ta organ z nestalnimi člani. Veleposlanik Mates je rekel, da je bil dosežen uspeh tudi v drugih važnih vprašanjih. Poudaril je zlasti soglasno sprejeto resolucijo, ki predvideva nadaljevanje dela v zvezi z organizacijskimi oblikami, mednarodnega sodelovanja na področju mirnodobne uporabe jedrske energije. Glede resolucije o razorožitvi je rekel, da sta razprava in razvoj osnutkov dokon?nega besedila resolucije pokazala, da je dana stvarna možnost, da bi z dobro voljo dosegli potrebno soglasje v nekaterih važnih vprašanjih v okviru splošne razorožitve. Kot važen problem je Mates poudaril razpravo o ustanovitvi sklada ZN za pomoč nerazvitim deželam. Čeprav sklepa o nepo- sredni ustanovitvi sklada niso sprejeli, lahko rečemo, da je bil na tem zasedanju storjen važen korak na poti k temu cilju. ' V odgovoru na vprašanje o novih elementih, ki iih je pokazalo zasedanje, je Mates rekel, »da je važno zlasti to, da so na tem zasedanju o važnih vprašanjih razpravljali in iskali skupne kompromisne izhode v neposrednih stikih delegacij in ob upoštevanju raznih mnenj, mnogo bolj, kakor pa so se zanašali na večino glasov«. Bilo je tudi več primerov, da je Generalna skupščina sprejela razne spre-minjevalne predloge. O dejavnosti jugoslovanske delegacije je Mates rekel, da je bila zlasti živahna v debati o uporabi jedrske energije v mirnodobne namene, ko je skupaj 7 nekaterimi drugimi delegacijami sprožila več predlogov. Razen tega je posvetila veliko pozornost ustanovitvi posebnega sklada za pomoč nerazvitim deželam in sodelovala pri sestavljanju dokončnega oesedila ustrezne resolucije. Dosledna svoiemu stališču. da je treba doseči univerzalnost ZN, se je jugoslovanska delegacija vneto zavzemala za sprejem 18 novih članov. Ko je odgovarjal na vprašanje o akciji Čangkajškovega predstavnika, ki je uporabil veto in tako onemogočil, da bi sprejeli predlaganih 18 dežel, je Mates poudaril, da bi moral priti v OZN pravi predstavnik Kitajske. Po negativnem glasovanju predstavnika Forrnoze ni dvoma, da ie med člani Združenih narodov čedalje močnejše razpoloženje da bi moralo priti do te spremembe, je rekel na koncu Leo Mates. Vremenska napoved za četrtek, dne 22. decembra 1955: Pretežno oblačno, zamegleno. Ponoči in dopoldne po kotlinah me- gla. Temperatura ponoči do —5, v Primor j u3, podnevi med 0 in 3, v Primorju do 8 stopinj C. ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE Dnevno poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 20. december 1955 Srednji dotok v m*/sek.: (prve številke za 1955. druge za 1954): Drava pri Dravogradu 130, 197, Sava pri Mostah 8,5. 16,3, Sava pri Medvodah 43.0, 60,2, Soča pri Doblar-ju 60,8, 57,2. Indeks proizvodnje v primeri z Letom 1954 : 74. IZ ANKETE tajništva za ZAKONODAJO LRS V novem komunalnem sistemu v Sloveniji sodeluje 14.000 državljanov Novi komunalni sistem d Sloveniji še ni popolnoma uveljavljen (to bodo dosegli šele z uresničenjem gospodarskih pravic novih občin in okrajev), vendar je že prišlo do družbenega sodelovanja d samoupravljanju. Podatki Tajništva za zakonodajo kažejo, da sodeluje zdaj v novih ljudskih odborih in njihovih organih, krajevnih odborih, ki so jih ustanovili kot organe krajevne samouprave malone v vseh občinah o Sloveniji, razen odbornikov tudi okrog 14.000 državljanov. Anketa, ki jo je izvedlo republiško tajništvo, kaže, da so v 130 novih občinah in 11 okrajih izvolili nove odbornike, ki bodo delali do prihodnjega leta, ko bo prišlo do rednih splošnih volitev. Okrajni ljudski odbori imajo po dva zbora, od tega štejejo okrajni sveti po 44 do 75 odbornikov, zbori proizvajalcev pa od 32 do 75 odbornikov. Skupno je v odborih okrog 1300 odbornikov. Novi občinski ljudski odbori imajo samo po en svet, nimajo zborov proizvajalcev in v njih je skupno nad 4000 odbornikov — po 15 do 50 odbornikov v enem odboru. Razen sedmih svetov, ustanovljenih na podlagi splošnega statuta, so ustanovili vsi okrajni ljudski odbori v Sloveniji tudi nekatere druge okrajne svete v skladu s posebnostmi svojega področja. Tako imajo svet za kmetijstvo in gozdarstvo Celje, Maribor, Koper in Novo mesto, za 25.000 mladincev je sodelovalo v delovnih akcijah v Makedoniji Nad 25.000 mladincev je sodelovalo v letošnjih delovnih akcijah v Makedoniji. Dela so tra- pomorstvo in ribarstvo Koper, za komunalne in gradbene posle Celje, Maribor, Ljubljana in Novo mesto, za stanovanjska vprašanja Ljubljana, za turizem Celje, Koper in Novo mesto, Koper in Kočevje pa imata tudi Svet za telesno vzgojo. Občinski ljudski odbori so kazali sprva manj zanimanja za delovanje svojih svetov, ker ni bilo zanimanja državljanov, toda kasneje so povečali število svojih občinskih svetov, ponekod tudi do 13. Do začetka novembra so v Sloveniji v novih občinah ustanovili okrog 1100 svetov z okrog 8400 člani, od česar so tri četrtine iz vrst državljanov. Glede dejavnosti so se bolje izkazali sveti v mestnih in industrijskih središčih, od posameznih panog pa predvsem sveti za gospodarstvo, zdravstvo in socialno politiko. lifikacij. V koprskem okraju je predvidenih v sistematizaciji mest 65 uslužbencev s fakultetno izobrazbo, v občinah tega okraja pa še nadaljnjih 48. Po vseh okrajnih ljudskih odborih so že imeli tečaje za uslužbence posameznih upravnih panog, priredili pa so tudi nekaj tečajev za občinske tajnike. V dveh mesecih je bilo 18 tečajev, nekateri novi pa še trajajo. Neposredno pomoč občinski upravi so nudili z obiski uslužbencev z okraja. V republiškem tajništvu pravijo, da se v Sloveniji niso pokazale težnje okrajev proti prenosu pristojnosti na občinske odbore. Te pristojnosti so formalno že prenesli, toda občine zavoljo pomanjkanja in nesposobnosti kadrov ne izpolnjujejo mnogih pristojnosti, ki bi sicer pripadale občini. Na občine še niso prenesli uprav za dohodke, a samo malo občin ima syoje sodnike za prekrške. Okrajni ljudski odbori si pridržujejo še pravico na name-, , , __ , , , ščanje in razreševanje prosvetne- | n° odvisno uspešno izpolnjevanje Problemi z odkupom kmetijskih pridelkov prek zadrug Zagreb, 21. dec. (Tanjug). — Koordinacijske komisije, ki obravnavajo probleme v zvezi z odkupom kmetajsikih pridelkov prek zadrug, sodijo, da bodo lahko sprva zadruge v precejšnjem številu okrajev opravljale to delo. Funkcionarji Glavne zadružne zveze pa niso preveliki optimisti in zato priporočajo, naj bi se presoje stvarnih možnosti lotili čimbolj premišljeno. Glede na sposobnost nekaterih zadružnih organizacij, posebno še v majhnih krajih, ne bi bilo treba preveč hiteti niti z ukinitvijo odkupnih postaj, in sicer vse dotlej, dokler si ne bi ustvarili popolne slike o možnosti zadrug. Dobro bi bilo treba tudi razmisliti o sedanjih težnjah, da bi močnejše zadruge zajele z odkupom tudi področja, na katerih delujejo šibkejše zadružne organizacije, kajti takšne težnje bi utegnile zavreti usposabljanje majhnih zadrug. Od realne ocene okrajnih komisij, poudarjajo dalje, je moč- ga kadra, predvsem učiteljev, V Ljubljani in Mariboru so ustanovili razen okrajnih ljud-: skih odborov tudi mestna sveta, v katerih so odborniki, izvoljeni V organizacijsko upravnem na področju mesta. Ta dva sveta oziru je 19 občin organiziralo naj _bi. obravnavala predvsem svoje delo po tipu za veliko obči- j vprašanja, ki se tičejo mesta sa-- - ' ' mega. (Tanjug) no, 55 za srednjo in 56 za malo občino. Ponekod so se te organizacije lotili nekritično. Tako so na primer občino v industrijskih Trbovljah uredili po tipu za srednjo občino, v gospodarsko šibkejšem Črnomlju po tipu za ve- te naloge. V nekaterih krajih so komisije pravilno ocenile odkupne sposobnosti zadrug. Od 69 za-: I drug na področju okraja Vinkov-ci bo odkup lahko prevzelo 46 zadrug, v okraju Kutina se bo sprva z odkupom ukvarjalo samo 17 izmed 37 zadrug itd. jala devet mesecev, pri čemer je ]jko občino. Okrajni ljudski od-miladina Makedonije zgradila 200 bori so v glavnem upostavili svo-novih in obnovila okrog 100 sta- | jo upravno organizacijo na pod-rih športnih objektov. Razen te- j lagi splošne sheme petih osnovnih ga je mladina množično sodelo- j enot — za finančno inšpekcijo, vala tudi pri izgradnji cest, j plan in statistiko, upravo za ce-zdravstvenih in drugih komunal- | ste, gozdarstvo in vodno gospo-nih objektov. Vrednost del, kiparstvo. Z združitvijo okrajev se je skupno število uslužbenskih mest zmanjšalo v novih okrajih za 33°/o, vendar so še vedno znat. jih je opravila, znaša okrog trideset milijonov din. Plenum Zveze društev upokojencev V Beogradu je včeraj zasedal plenum Centralnega odbora Zveze društev upokojencev Jugoslavije. Plenumu so prisostvovali tudi predstavniki republiških društev. Razpravljali so med IZ ZVEZNE GRADBENE ZBORNICE OSNUTEK GRADBENEGA ZAKONA ki bo predložen Zveznemu izvršnemu svetu BEOGRAD, 21. dec. (Tanjug). V Zvezni gradbeni zbornici so te dni zaključili delo za vskladitev pripomb in predlogov republiških združenj k osnutku gradbenega zakona, ki bo najbrž prihodnji mesec predložen Zveznemu izvršnemu svetu. Pri osnutku tega zakona sodeluje tudi strokovna komisija Zveznega tajništva za gospodarstvo. Osnutek gradbenega zakona je za-van na temeljnih postavkah gradbe- ■ va, na tem, kaj je gradbeni objekt. ne težave zaradi pomanjkanja j Komisija je razpravljala tudi o tem, ali strokovniakoV. | naJ osnutek vsebuje tudi določbe, nana- J * . . tv! šajoče se na specifikacijo gradbenih po- Na sedežih ukinjenih občin trebščin (zlasti kadar gre za plastične dela od 1. septembra dalje 282 l ™n.se ..Hot nadomestilo za les in beton). nmurn P,.; Ai-MnlToclil Sklenili so vključiti v osnutek zakona krajevnih pisarn. Pri organizaciji uprave teh krajevnih pisarn so šli ponekod preveč v širino. Po- sledica ie bila kopičenje usluž- drugim tudi o vprašanju gmotne j bencev, ki jih je zdaj za 15®/® več preskrbe upokojencev vseh ka- ! kakot pri starih občinah, razen tegorij ter koristnikov invalidni- 1 tega pa predvidevajo še 900 novih ne do izdaje novih zakonskih uslužbencev. predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ponekod okrajni in občinski odbori preveč zahtevajo glede kva- 1 jati, če imajo tovarniško označbo. Nar-dalje je predvidena tudi ureditev uporabe montažnih delov, ki jih vzidajo v določeni gradbeni objekt. Osnutek predvideva tudi obvezni urbanistični in regulacijski načrt, dalje investicijski program ter določitev širšega in ožjega mestn, kjer je stal objekt. Glede projektiranja so predvidene določbe o higienskem stanju na splošno, kakor tudi o zavarovanju stanovanj. Naslednje poglavje obsega določbo PRAVNI SVET ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA BO OBRAVNAVAL osnuiek zakona o civilnem pravdnem postopku Tu zakon bo zelo važen za poslovanje naših sodišč Beograd, 21. dec. (Tanjug). Pravni svet Zveznega izvršnega sveta bo na prvi seji prihodnji mesec med drugim obravnaval osnutek zakona o civilnem pravdnem postopku. Ta zakonski osnutek bodo predložili Zveznemu izvršnemu svetu, če se bo pravni svet strinjal z njegovimi določbami. Zakon o civilnem pravdnem postopku pripravljam malone že deset let. Ta zakon bo zelo važen za poslovanje naših sodišč, ki so imovinske, družinske, delovne in druge civilno pravne spore obravnavala brez popolnih procesnih predpisov. Sodišča so bila pri obravnavanju številnih predmetov navezana na nekatere nepopolne predpise o proceduri, za-popadene v naših pozitivnih zatonih. To je bila velika težava, zlasti zadnja leta, ko je število sporov naraslo na več stotisoč. Osnutek zakona je zasnovan na naslednjih načelih: zakonitosti, materialni resnici in svobodni firesoji dokazov, sodnem uprav-janju pravde, obojestranskem zaslišanju strank in načelih ust- manjšimi stroški za stranke, kakor tudi da prepreči zlorabo pravic, ki pripadajo strankam v postopku. Sodišče je hkrati dolžno na smotrn način opozoriti stranko, ki zaradi neznanja ne uporablja pripadajočih ji pravic. Da se ugotovi dejansko stanje, na katero bo sodišče naslonilo syojo razsodbo, predvideva osnutek, da povedo stranke dejstva, na katerin slone njihove zahteve, in predlože dokaz, sodišče pa ima proste roke. da uporabi splošne izkušnje in pravila logike, ker ne more biti vezano na toga pravila glede ugotavljanja dejanskega stanja, niti v načinu uporabe materialno pravnih določb. Da pa bi zagotovili objektivnost v sojenju in nudili strankam poroštvo, da bo njihov spor vsestransko osvet- rSV’ iaJ“OSl’ 4.nT??.re^ zeljen,'je v osnutku več pravil sod-kontradiktornosti. Cilj teh načel nJ Jdcla jn obveznosti sodišča, je zagotoviti uveljavljenje pravic daBmora opraviti nckatera opra-strank, ki jim pripadajo na pod- nQ dofo6eni na{jn. lagi materialnega prava. Obsežen del ’ osnutka obsega Ker ureja obsežno gradivo, ima > določbe o pristojnosti sodišč. Po osnutek zakona kakih 460 členov. osnutku bi bila okrajna sodišča Osnutek izčrpno obravnava pri-: pristojna presojati spore o imo-stojnost sodišč in način ugotav- ^ vinsko pravnih zahtevah, če vred-Ijanja te pristojnosti (stvarne in nost predmeta spora ne presega krajevne), dalje predpisuje, kdo 200.000 din. Ne glede na vrednost je lahko stranka v postopku ozi- Sp0ra bi bila pristojna izrekati roma kdo njen zastopnik in ka-. razsodbe v sporih o zakonitem tere so njune pravice. V drugem vzdrževanju, dalje v sporih za-delu osnutek izčrpno predpisuje radi motenja posesti, o stvarnih potek postopka pred prvostopnim jn osebnih storitvah, o sporih iz sodiščem in postopek po pravnih delovnih odnosov in o tistih, ki lekih. Posebno pozornost jeosnu- nastanejo med sodnim ali admini-tek zakona posvetil dokazom in ■ strativnim izvršnim postopkom njihovemu izvajanju, vpogledu, ajj ob njem, pri odpovedi pogodb dokumentom, pričam in izveden- 0 najemu ali odkupu stvari, starem. zaslišanju strank, kakor tildi novanja ali poslovnih prostorov, pripravljanju obravnav. Tretji del q sp0rih iz pristojnosti okrajne-zakona je posvečen postopku v ga sodišča bi sodil senat ali sod-zakonskih in delovnih sporih in posameznik, sporom zaradi motenja posesti, | Okrožna sodišča bi bila pri- stojna soditi v sporih o imovin-sko pravnih zahtevah, če presega vrednost predmeta spora 200.000 dinarjev, ne glede na vrednost predmeta pa v sporih o ugotavljanju in izpodbijanju očetovstva razvezi zakona, o zakonitem vzdrževanju zakonskega druga in v sporih o negi, vzgoji in vzdrževanju otrok, kadar se obravnavajo zgoraj navedeni spori. Največ sporov bi sodilo v pristojnost okrajnih sodišč. To je videti iz statistike iz lanskega leta, ki kaže, da je odpadlo od celotnega števila sporov 59°/i na spore do 200.000 din, samo en odstotek pa na spore nad 200.000 dinarjev. Zanimivo je, da je odpadlo lani od celotnih 568.727 sporov 199.955 ali 33,4°/o na spore v vrednosti do 1000 din. Mnogo teh sporov ne teče za uveljavljanje kalce pravice, marveč gre često za nagajanje strankam, za trmoglavost in podobno. Ker so vsi ti predmeti breme za sodišče in ker onemogočajo, da bi se posvetila mnogo važnejšim vprašanjem uveljavljanja pravosodja, poudarja osnutek prepoved zlorabe, pravic v postopku in v posameznih določbah konkretizira to prepoved. Odlikovanja v JLA ob Dnevu Jugoslovanske ljudske armade Beograd, 21. dec. (Tanjug) —[bilo odiliiikovamrih od 1941. 1. do 51. Ob Dnevu jugoslovanske ljudske decembra 1954. z raznimi vojaškimi odlikovanji 744.824 pripadnikov JLA im narodnoosvobodilnega gibanja. Najvišje vojaško odlikovanje-" Red svobode so dobili maršal Trto, 1 vam Gošnjak in Koča Popovnc. Z Redom narodnega heroja » biiii odlikovani 1303 ljudje S Partizansko zvezdo L, II. in ITI. reda je bido odlikovanih 25.901 pripadnikov Armade. Z Redom Narodne osvoboditve je bilo odlikovanih 248, z Redom zaslug za narod I., II. in III. sl10?' nje 211.040, z Redom bratstva ® enotnosti I. im II. reda 35.427, z Redom za hrabrost 91.570, z Medaljo za hrabrost 135.001 in medaljo zaslug za narod 244.331 pripadnikov JLA in narodnoosvobodilnega giibamja. o gradbenem dovoljenja, o njegovi obliki in trajanja. V osnutka je predvidena tudi ureditev tehnološkega proces« graditve, med dragim nvedba gradbenega dnevnika in gradbene knjige. Naslednje poglavje obravnava vprašanje organizacije gradbišča, njegovo »postavitev, čas obstoja in način likvidacije. Predvidena je tudi upostavitev gradbenega elaborata, ki ga je treba po končanih gradbeftih delih obvezno spraviti v kataster, da bi bili trajno na razpolago vsi potrebni podatki o gradbenem objektu. V osnntku je posebej določen postopek in način podiranja gradbenih objektov, dalje vzdrževanje vozišč, hodnikov in kanalizacijskih naprav. Zakon bo posebej uredil tudi vprašanje tehničnega pregleda gradbenih del, zlasti vprašanje gradbenih inšpekcij, ki morajo stalno spremljati graditev določenega objekta. Osnutek zakona obsega tndl podrobno analizo novih naselij, (zlasti rudarskih in industrijskih). Natančno je obdelano zlasti vprašanje graditve kmečkih naselij raztresenega tipa, objektov za kmetijstvo in podobno. Zakon določa, da skrbi za evidenco o izgradnji in stanju teh objektov v ljudskih odborih občina, ne j>a v katastru, kjer bodo shranjeni elaborati večjih gradbenih podjetij. Na koncu so predvidene kazenske in prehodne določbe. armade — 22. decembru so bili odlikovani: Z redom Ljudske armade I. stopnje generalpolkovnik Kosta Nagy, generalpodpolkovniki Otmar Kreačič, Vojin Nikolič, Vlado Janič in viceadmiral Mate Jerkovič. Z Redom za vojaške zasluge I. reda: generalpodpolkovniki Božo. Božovič, Viktor Bubanj, Pavle Ilič, Djoko Jovanovič, Nikola Karanovič, Vojo Kovačevič, Božidar Lazarevič, Srečko Ma-nola, Rudolf Primorac, Boško Si-ljegovič, Vojin Todorovič, generalmajorji Vicko Antič, Josip Antonovič, Petar Brajovič, Martin Dasovič, Dušan Korač, dr. Salamon Levi, Djuro Lončarevič, Radojica Nenezič, Franc Poglajen, Vojin Popovič, Joža Skočilič, Vasilije Smajevič, Vlado Ščekič, Savo Vukelič, Miloš Zekič, polkovnika Branislav Joksovič in Radovan Petrovič. Z Redom Ljudske armade II. stopnje: generalmajorji Franjo Herljevič, Dragoljub Petrovič, Vujadin Popovič, Mile Uze-lag, polkovniki Geco Bogdanovič, Dušan Doflič, Franc Inkret, Božidar Jovanovič, Luka Knezovič, Jovo Lončarič, Petar Maljkovič, Nikola Pečanac, kapitan vojne ladje Mladen Ikiča. Razen tega je bilo odlikovanih z Redom za vojaške zasluge II. stopnje 281, z Redom Ljudske armade II. stopnje 3, z Redom za vojaške zasluge III. stopnje 2316, medaljo za vojaške zasluge 1696 in medaljo za vojaške vrline 541 oficirjev, podoficirjev, vojaških uslužbencev in vojakov. Število odlikovanih z vojaškimi redi do 31. decembra 1954. leta Beograd, 21. dec. (Tarnjug). Za izkazano hrabrost, spretnost v po-velijevamiju in vdanost v NOB je Danes bodo odprli razstavo slik in kipov likovne skupine Doma JLA Danes bodo v Galeriji Do®a JLA v Beogradu odprli sedmo razstavo slik in kipov likovne skupine Doma JLA. Med neprofesionalnimi likovnimi skupinam) se je skupina Doma JLA doslej posebej izkazala z raznovrstno in zanimivo dejavnostjo. Na njenih razstavah se je predstavijo precej nadarjenih in zanimiv'® slikarjev in kiparjev. Svečanost za otroke padlih borcev v Beogradu Ob Dnevu JLA je bila v komandi I. armijske oblasti v Beogradu svečanost za otroke borcev, padlih v NOB. General?0}' kovnik Pavle Jakšič je g070.1!!; otrokom padlih borcev o boj1® in težavah, ki so jih doživlja*1 med vojno borci naše Ljudak® armade. Ob koncu svečanosti j° generalpolkovnik Jakšič podelh otrokom raznovrstna darila. I) N K V IM A KRONIKA Posvetovanje o borbi proti eroziji zemlje Na posvetovanju nad 300 strokovnjakov o boju proti eroziji zemlje, ki so ga sklicali Akademski svet FLRJ, Zvezna kmetijska zbornica ter jugoslovansko Društvo za proučevanje zemljišč, je bilo predloženo, naj bi izdalj jx>sebne predpise o boju proti uničevanju tal in zaščiti pred erozijo. V referatih je bilo poudarjeno, ua sta okrog dve tretjini gozdov in druge vegetacije v Srbiji, na Hrvaiskem in Makedoniji izpostavljeni eroziji. Erozija iz leta v leto čedalje botj narašča, celo tam, kjer niso dani vsi pogoji zanjo, na primer IZ »SLUŽBENEGA LISTA FLRJ« SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAVODIL O INVENTIRANJU četrti del pa določbam za pošto pek pred gospodarskimi sodišči. Glavna naloga sodišča Je, da docela in resnično ugotovi dejstva, od katerih je odvisna ute- meljenost zahtev strank, da opravi postopek brez zavlačevanja, j o veljavnosti in neveljavnosti za-1 joBpr«“ilTTo*^gJfo^fjenn'"iSino^zoknj *ni najbolj ekonomično in s čim konske zveze, o razveljavljenju ali I Lilo opravljeno vplačilo oziroma izpla- BEOGRAD, 21. dec. (Tanjud). Na podlagi čl. 48 uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (»Službeni list FLRJ« št. 27/55) sc odrejajo spremembe in dopolnitve navodil o popisu (inventl-ranju) pri gospodarskih organizacijah. 1. točka 9. odstavek 7 se spremeni in se gla&i: »Kupljene surovine, potrebščine, polizdelki in deli ne glede na to, ali so domačega ali tujega izvora, se ocenjujejo po ponderirani povprečni nabavni ceni, ki Jo dobimo na podlagi količin in cen teh nakupov med letom. Pri določanju ponderirane povprečne cene se upoštevajo tudi cene zalog, izkazanih ob podpisu ob koncu prejšnjega leta.« 2. točka 16. odstavek 1 se spremeni in se glasit »Posebna komisija bo preverila terjatve in obveznosti. Pred začetkom dela naj komisija ugotovi, ali je knjigovodstvo uredilo in medsebojno vskladilo stanje svojih terjatev in obveznosti z dostavljenimi izvodi in ali je dobilo so-glusno potrdilo. Komisija je dolžna preveriti dokumentacijo za vsako odprto postavko na teh kontih. Pri tem je treba ugotoviti, ali Je dana nravna podlaga za vsako terjatev in onveznost, ali UREDBI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Olajšave za nosilce Reda narodnega heroja. Reda Karadjordjeve zvezde, z meči. Reda Belega orla z meči in zlate Obiličeve medalje z letali. Odlikovanci imajo stalni 75% popust na redno ceno vozovnic za neomejeno število potovanj z železnico, ladjo ali avtobusom. Razen tega uredba določa, da dobijo osebe, odlikovane z Redom narodnega heroja, mesečno po 1000 din. Uredba tudi določa, da imajo tudi člani dru-žirj umrlega odlikovanca, kakor tudi člani družin oseb, ki so bile po smrt.i odlikovane z Redom narodnega heroja, pravico do 1000 din mesečno. Te pravice uživajo starši do smrti, žena do smrti ali ponovne poroke, otroci pa do 17. leta oziroma najdlje do 24. leta, če se šolajo. Razen tega je predvideno, da pripada otrokom, ki so dopolnili 17 let, a so jx>polnoma nesposobni za delo, ta pravica za ves čas trajanja nesposobnosti. Z določbami te uredbe je predvideno, da član družine umrlega odlikovanca, ki ie obsojen na omejitev državljanskih pravic ali glede katerega je bilo ugotovljeno, da spričo svojega ravnanja ni vreden uživati to pravico, izgubi vse z uredbo predvidene olajšave. Beograd, 21. dec. (Tanjug). — Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o olajšavah za nosilce Reda narodnega heroja in uredbo o olajšavah za nosilce Reda Karadjordjeve zvezde z meči, Reda Belega orla z meči ir. zlate medalje Obilica, ustanovljene v Črni gori 1851. Na podlagi prve uredbe imajo osebe, odlikovane z Redom narodnega heroja, pravico do popolne zdravstvene zaščite po zakonu o zdravstvenem zavarovaniu delavcev in uslužbencev. Štirikrat letno imajo brezplačno vožnjo na železnicah, ladjah in avtobusih, kakor tudi čilo, ali je dovolj zadostno jamstvo, ali je bil sprožen postopek zn izterjanje terjatev, pri katerih Je minilo nad 60 dni od izdaje računa oziroma fakture, ali so med terjatvami dvomljive, neizterljive ali zastarele in kdo je odgovoren za ugotovljeno stanje. Ce komisija ugotovi, da posamezne terjatve niso likvidirane, da so neiz- IJ.................. v pripombi in predlagati, da se ugotovi in preveri osebna odgovornost za vsak konkretni primer. Terjatev in obvezno- v Vojvodini in na drugih ravninah. Posvetovanje nadaljuj0 delo. Anketa o nekaterih skladih v kmetijstvu Od 15. do 2u. januarja b°d° izvedli po vsej Jugoslaviji anketo, da bi zbrali podatke o nekaterih skladih v kmetijstvu, kak°r tudi podatke o prometu z živin° v 1955. letu, Onketa bo v vsakeri okraju zajela okrog 5% posestev, da bi dobili zanesljive podatke 0 vsakem okraju. Anketo bo vodi* Zvezni zavod za statistiko. Od 1. do 15. februarju hod? volitve v skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje Zvezni izvršni svet je izd*1* odiok, da bodo od 1. do 15. fe' bruarja 1956 volitve članov skupščin okrajnih zavodov za soci«j' no zavarovanje. S prejšnjim odlokom Zveznega izvršnega svel® je bilo odločeno, da bodo č*®.®d skupščin okrajnih zavodov volu1 zavarovanci prek delavskih svetov, gospodarskih organizacij' oziroma prek delovnih kolektivov, državnih organov in ustanov ter družbenili organizacij- 1,2 milijarde dinarjev_ za stanovanjsko izgradnjo v Beogradu V Državnem tajništvu za z®' nanje zadeve izjavljajo, da je bilo doseženo soglasje med 'uSf* slovansko in ameriško vlado, d® bodo znesek 1,2 milijarde din lZ skladov, nastalih s prodajo bi®' ga, nabaviienega v okviru ameriške gospodarske pomoči v 1. 1953-in 1954.. uporabili za stanovanjsko izgradnjo v Beogradu. Ta znesek bodo uporabili z® izgradnjo devetih stanovanjsk)® poslopij s skupno 278 stanovanj1' s čimer bodo krila del stanovanjskih potreb Beograda. Odhod delegacije poljske mladine ,, . . .. , Po 14-dnevnem bivanju v J®' V uredbi o olajšavah za no- ••• - j i„„„riia ! ?°s'avlJ‘ Je v°eraj delegat u sti. o katerih ni dokumentacije, ni moč vključiti v popisni seznam, marveč sc izkažejo ločeno in o tem niora biti takoj obveščen direktor podjetja, do ukrene vse potrebno za kritje škode in za kazenski postopek- Za člane posebne komisije iz gornjega odstavka ni moč določiti uslužbencev iz gospodarsko računskega sektorja. Poročilo z dokumentacijo te komisije je sestavni del popisnega elaborata. 5. v odstavku 2. točka 1. pride namesto besed »na koncu leta 1954« »na koncu leta 1955«. 4. Te spremembe in dopolnitve navodil začno veljati z dnevom objave v »Službenem listn FLRJ«. silce Reda Karadjordjeve zvezdei5 - ,.-. , j„r>to- z meči, Roda belega orla z meči! ZvfZe, PO^ke mladine odp»» ir. zlate medalje Obiličev je po- jv®}® domov. Delegacija je 'r udarjeno, da imajo nosilci .teh |.0J,ls*c našim mladincem, ki so odlikovanj pravico do ponolne, (>klobra letos mudili na P°ji' zdravstvene zaščite, predvidene j skem. Med bivanjem v Jugo51®' vi ji je poljska 'mladinska org®' nizaciia obiskala Tuzlo, Zenic°’ Sarajevo, Jablanico, Split, £®' greb, Ljubljano im Beograd. Ob koncu obiska je prišlo do sestanka s predsedstvom CK LMJ, ®a katerem so se načelno razgovar-jali o bodočem sodelovanju n*01 z zakonom o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Razen tega uživajo štirikrat letno brezplačno vožnio na železnici, ladi.ah in z avtobusom, Uredba tudi predvideva, da odlikovanci, ki so bili organizatorji, funkcionarji in aktivni člani kvislinških organizacij, ni- uiaui sviumaivin m- “ . i ■ • iD majo pravice do olajšav, določe- Ljudsko mladino Jugoslavije nih s to uredbo. (Zvezo poljske mladine. yfp»i 22. DECEMBER 1955 NA STRAŽI MIRU »Sprema za paljbu!« Pozdrav radovednemu prišle- Obkrožilo ga je šest fantov, ki so se ob tem topiču znašli iz najrazličnejših krajev naše do- Tovadiš Tito je stail lota 1941 oiafema. Imela nd niti priložnosti v pušči otb Limu pod mračnim skloniti se nad vojne lavoiiulke ' nebom v vrtincu snežink im voij- partizanske slave, ker je morula nega meteža pred četami srbskih čuvati pridobitve osvobodilne voj-iin črnogorskih boircev ter jdm dal ne, čuvati notramje napore im najbrž n-ajoeitnejšo nalogo, kar uspehe. Primorani smo bili posta, jiiih moremo primerjati s podobni- viti se po robu nespametni polii-mi nalogami, ki jih je kdajkoli iz- tiki od zm/naij, ki smo jo drago rekel vojaški poveljnik na naših plačali. Vse to ni bilo lahka Zato tleh. Pred Titom je stala skupina dolgujejo naši narodi naši vojski ljudi, ki naj bi bila storila nekaj, tisto, česair ni moč vrniti: bedie- »kair se storiti ne da«. Naši ra- nje v tesnobnih zimskih nočeh, j _ ,,__ ___________ njenoi im padli so že ležali okrog iiz katerih so prežale zasede, strel- pobeljenih zgradbah v severnem j pranc Sojat iz Senja se le po-Plevllja, črnogorska peta kolona siki jarki, polni brrvg" im parnem se je zahrbtno bratila z Mussolii- skega blata, grobovi, ki bole b niijevdm generalom Birollijem, na Kademjači je ležal mrtev bataljon —— • proletaircev, v Užiicu so Nemci pod vodstvom Diraževe vojske kvartopircev, žamdairjev im agentov klali in obešali partizanske družine, obešali Srbijo, da bi jo prisilili, da bi pozabila na svojo prvo partizansko republiko. Svobodoljubni Beograd je moral poslušati lajež lažnega nedičevsikeiga srbstva im zairadj odpora proti taksnemu srbstvu im okupatorju so često odmevali streli na Jajimcih. Od Kos-maja do Črne Drave, po vseh cestah so rožljali na rokah, ki prezirajo pokorščino im ponižanje, železni okovi Po H.rvatskj so delali ustaši skupaj z Gestapom poizkuse sodobnega barbarstva, v Sloveniji so se bratili Krek, bela gairdia im duhovščina. Kaj pa je bilo zunaj? Nemci so naskakovali Moskvo im že so imeli pripravljene železne križce, da bi jih podelili vojnim veteranom na Rdečem trgu. Zahodna Evropa je bila postala, iizvzemši nekaij primerov odpora im juma--štva, Hitlerjev arzenal, iz katerega je šlo orožje na vzhod, zahod in jug. Tako so ti Titovi proletarci, ki so s Prvo proletarsko brigado na današnji dam leta 1941 krenili z desnega brega Tjima na neskončni pohod krvni im ognja, zrast i v nepremagljivo, prvikrat na naših En dan s protiletalskim vodom poročnika Laloviča cu, ki je želel v -rumeno m sivo ; movjne. Industrijski delavec pobeljenih zgradbah v severnem j pranc Sojat iz Senja se le po- delu Ljubljane obiskati proti- j časi privaja življenju »na celini«, letalsko enoto majorja Tatalo- | ko pa je 21 let svojega življenja j preživel na obalah »plavega Jadrana«. Tudi Ljubo Antič je delavec, in pred štirimi meseci ni bilo lahko, ko se je poslavljal od hercegovskih gozdov. Miloš, Ivan in Jeremija so kmečki sinovi iz Hrvatske in Srbije. Negibni so pričakovali novega povelja. Zagledali so se v poročnika, ki je strokovnjaško pregledoval razloženi top. Brez težave si zasledil na njihovih obrazih sledove skrbi: Je vse v redu? Tokrat še tako ostro oko ni našlo napake in šest preje zaskrbljenih obrazov se je razlezlo v j zadovoljen smehljaj. T »Vojak, Anton Filipovič, opiši mi glavne dele topovske cevi!« Ni šlo brez začetne zadrege. Komandir odelenja je hkrati zardeval in prebledeval. Neprijetni molk je Anton prav kmalu pre-j kinil. Začel je pripovedovati, beseda je stekla, kot bi se s topom vred rodil. Tudi malce »provoka-cijska« vprašanja starešine ga niso mogla spraviti v zadrego. Če se ne bi spet oglasila trobenta, bi še marsikaj spoznal iz zakladnice vojaških veščin. Vaja je končana. Artilerci se pripravljajo na marš, zato dvigajo top na gumijasta kolesa Krsto Stanisavljevič in njegov pomočnik Stjepan Fabečič spremljata sovražno letalo zato, Rer prihajajo cd nekoga nc- vica. Namesto po povelju na-pričalkovano im ob nepravem času. povedanega streljanja sem začul Potem je morala stopiti na bira- I glas dežurnega oficirja. Pridružil niiik naših severnih knaijev in ta j se mu je še trobentač, o katerem trenutek pripravljenosti, da bra- j so mi kasneje pripovedovali, da Preselili smo se v učilnico. Današnja tema: »Pravice in dolžnosti pripadnikov JLA«. Poročnik Lalovič je počasi, s preprostimi besedami tolmačil, kaj vse mora vojak upoštevati pri opravljanju svoje službe. Čeprav ; sem o teh stvareh čul že nekaj-| krat pri predavanjih izvenar-i madne vzgoje, me je poročnikovo j pripovedovanje pritegnilo. Po-I novno sem se prepričal, da razlaga v Armiji ni sinonim za nelogično ponavljanje v pravilih uzakonjenih zahtev. V učilnici je bilo kot v pravi šolski sobi. Klopi, slike in tabla pred zadnjo steno. Nekaj pa sem vseeno pogrešal, ko sem se v mislih preselil v našo osmošolsko ni svoje, bo ostal nepozaben iin i neizbrisen; kaikor im kolikor je bil naš človek v uniformi pripravljen žrtvovati se na svojih tleh za svojo domovino. Naša ljudska vojska je v teh j desetih letih, odkar je nastala nova obtoka njenega razvoja, njene mirne izgradnje, vzporedno apirarvdjalia dve službi: vojaško je šolala svoje kadre in ostala ena najsodobneje izvežbanih v Evropi, hikraiti pa je stola na braniku naše izgradnje. Zmagi politike priznanja pra- je »najstariji« v kasarni, ker se njegovim pozivam podrejajo vsi v teh prostorih. Po opravljenih formalnostih me je trobentač odpeljal proti manjši skupini vojakov, ki so hiteli sem in tja ob treh protiletalskih topovih. Od te skupine je prihajalo tudi povelje, ki sem ga preje smatral za pozdrav. Vod poročnika Vidaika Laloviča je bil pridno na delu. Komaj je kratko in ostro povelje prišlo iz njegovih ust, že so se izpod platnenih Laloviča so vsak po svoje pre-! drugo-plasirane ekipe. Pri tem je živi j ali svoj prosti čas. Nekateri s težavo premikal desno nogo, ki ob časopisju, drugi ob pisanju, si jo je bil poškodoval pri vče-Tudi Cvijan je bral. Ni mogel rajšnjem teku. utajiti: bilo je od »nje«. Prebral Nisva pričakala konca strel- je prvič, drugič, kot bi se pri- -te^me. Zmagal je prav go-pravljal na podrobno poročilo tWQ najboijži. Ogledala sva si mlajšim v oddelku, ki si pisem ge i^egjjiščče, športno dvorano in od »nje« še ne morejo privoščiti, jedilnico. Pretežni del popoldneva pa y0jaški klub — prijeten ko- so namenili streljanju z zračno ^ičelc. Prostorna dvorana, na ste-puško v čast Dneva JLA. Za nao fotografije o njihovem živ-razvoj strelskega športa skrbi ijenju. Na levi strani preživeli strelska družina »Protiavionac«, nasjanjaa^ mize in dolge klopi ki šteje že nad 300 članov. Soba y ievem kotu miniaturni oder za streljanje je najbolj obiskan M nastope, v nasprotnem kotu prostor. pa omara z mnogimi športnimi Poročnik Lalovič je dal nekaj trofejami, navodil in izvedel poskusne stre- j 2ejjko je razvlekel meh svoje le, zatem pa so se vrstili njegovi klavirske harmonike. Dragiša se fantje. Ob vsakem uspehu so se mu je pridružil z violino. »Djur-pomenljivo ozirali po ostalih,^ če djevka« je fantom razgrela krb pa so s slabimi streli ogrožali 2e sem kliko občudoval tempe-varnost demonstratorja, so se iz- ramenf srbske folklore. 'Najbolj govarjali na puško in vreme. Božidar Jakac: Partizani na pohodu tleh resnično vseljudsko vojsko, ki je opravita svoje vojne ipjalte . 'J' na Sutjeski in Katoliku, v Ijah in Stoja je vimi, Kupresu im hosmaiju, v Trstu in okrog Ohrida. Naša Ljudska armada je prišla v vojašnico šele po triletni bombi in prav taikirat se je začela druga etapa njenega raizvoja. Brž ko je svoje zastave, ki so štiri leta vihrale pod točo železa in svinca, položila v muzej osvobodilne borbe, je morala, ne da bi se odpočila, sama sebe izmenjati v nepričakovanem položaju in odloč- jega ne damo!« no stopiti na branik našega so- vioe do obstoja im mirnega, neod- pregrinjal prikazali trije štiri- visnega razvoja narodov brez popuščanja in mešetarjenja, sploh položaju, ki v svetovnem obsegu mnogo obeta, je treba pripisati, da je naš vojak komaj pred dobrim letom stopil iz stražarnice mrtve straže na mirnodobno stražarsko mesto. Na straži miru im napredka, na straži prijnteljisitva mod narodi, sledeč svojemu vrhovnemu komandantu tovarišu Titu in tradiciji osvobodilne borbe, sjtojii vsak noš vojak posamez, vsa naša jugoslovanska armada dosledno za krasnim geslom, ki smo ga v naši politični praksi tako dolgo dokazovali: »Tujega nočemo,svo- M, Vui jačič prizadete šahiste glasba ni mo- s,,n uresexll v ^»0» »Športno življenje smo zelo tila. Ob povečanem tempu so učilnico. Nič šepetanja, ščipanja| razgibali v naši enoti. Šport - tukani ni. Repertoar se je poživil s pesmijo irj plesom iz vseh koncev naše domovine. Vsakdo si je želel nekaj svojega, domačega. To je pač najlepše. Ob prepevanju »Daleko mi je biser mora«, si Franjo ni mogel kaj, da ne bi v mislih vsaj za trenutek zajadral na peneče se jadranske valove. Vse to je bilo pravzaprav uvod v priprave na proslavo Dneva Armije. Pripravili bodo dober program, saj so v tej enoti dobre prireditve že tradicija, in ponos najmlajšim ne dovoljuje, da bi tradicijo prekinjali Njihov zbor je prepeval »Hej tovariši«, ko - sem se poslovil od vojakov Lalovičevega voda. Nekje onkraj železne' ograje sem pred nepopisano polo papir-ia zbiral vtise enodnevnega srečanja z Armijo. Glas trobente me je še večkrat prekinil v razmišljanju. dokler se ni ob zadnjih zvokih poziva k spanju sosednja kasarna zavila v molk. Požarni, dežurni ir.- stražarji so bili še edino življenje te velike Poročnik Vidak Lalovič, njihov komandir in prijatelj. Današnja tema: »O sestavnih delih letala in namestitvi orožja« Mornarji Jugoslovanske vojne m omarice pri vajah na štiricevnem avtomatičnem protiletalskem topu desetmdlimetrski topiči. Sele pred nekaj leti smo pri nas prvič usmerili r. jih ozke in elegantne cevi v makete reaktivnih letal. Tri Lalovičeva odelenja se specializirajo na tej vrsti topov. Zato nič čudnega, da se je že po nekaj trenutkih cev topa v ode-lenju Nikole Spehara počasi dvigala. V zraku tokrat ni bilo letal, zato pa so stavbe in drevesa dobile vlogo sovražnega cilja. Povelja »Ukočeno«, »Pratimo«, »Ne pratiimo« so si naglo sledila, kot bi si podajala roke. Vsako povelje je na mah razgibalo fante ob topovih, toda že po nekaj trenutkih so bili spet na svojih stalnih mestih. »Pratimo« je bilo slišati trikrat v krajših presledkih. Starešini so sporočali, da že zasledujejo navidezni cilj. Čeprav mnogim predpripravam ni sledilo streljanje, se niso prav nič manj potrudili. Vsakdo * je opravljal svoje delo, kot bi sam odločal 0 uspehu boja z nevidnim sovražnikom. Dež nam ni prizanesel. Sveže očiščena in pravkar namazana orožja so pokrile kapljice. Za dež iu mraz se razen mene nihče ni dosti menil. Prestopal sem z ene noge na drugo in že prekasno opazil sočustvujoče poglede komandirja voda, ki se mi je med tem približaL »Nimajo še pravih' izkušenj.« Začudil sem se tej izjavi, zakaj navdušen sem bil nad njihovo naglico. Natančno oko starešine je še vedno našlo kaj spotakljivega | »Bo že še, saj so prišli v Ar- 1 mijo šele v jeseni Preden bodo 1 zapustili vojašnico, bodo poznali Popoldne o topovih na širo- | ta top bolje od svojega lastnega i;em dvorišču ni bilo ne duha j žčpa.« j ne sluha. Strokovni del dneva je 1 Stopil je k prvemu oddelku.1 minil. Vojaki voda poročnika sosedov in pisanja ljubavnih pisem. Učenci so v učilnici zreli ljudje. Ko se bo Franc vrnil v Senj, se ne bo več pridružil vaški otročadi. Med starejšimi mu je mesto, saj mu bodo brke obilno zrasle in bo v žepu že nosil vojaško knjižico. Vsaki temi sledi ponavljanje in utrjevanje znanja. Najprej so na vrsti prostovoljci. Njim so sledili izzvani. Ko sva po končani uri koračila proti spalnici, mi je poročnik ves razvnet pripovedoval: »To ni samo šola vojaških veščin, temveč prav tako šola samostojnih in razgledanih ljudi. Vsaka stvar je za te preproste in skromne fante zanimiva. S športnim in kulturnim življenjem, s časopisjem in dnevnimi informacijami jim skušamo nuditi vsaj nekaj tega.« Obstali smo pred sobo št. 13. Pred vrati polica za puške, čistilne potrebščine in rezervni čevlji. Na levo umivalnica z 21 brisačami. V sobi 14 postelj. Vse gladko in čisto. Zdelo se mi je, kot bi gledal eno samo posteljo v trinajstih zrcalih. Ne bi se mogel odločiti za najbolj ure- j j eno, takoj pa sem bil na jasnem, j da moja postelja dela sramoto | tej vrsti premičnin... to je kondicija armije. Po ustanovitvi strelske družine se je družine, streljanje z vojaško puško izbolj- j . šalo za polovico. Naše strelske »Kaj naj zapišem na koncu, ekipe so dosegle že nekaj lepih v kaj se prelivajo vtisi enodnev-uspehov. Streljanje, rokomet, na- srečama s temi mladimi mizni tenis, šah, kegljanje, nogo- l™*ni v enotnih sivih oblekah, met... Uspešno smo sodelovali Predvsem to. da lahko z optimizmom gledamo v bodočnost. v turnirju malega rokometa za pokal maršala Tita. Največji uspeh je včerajšnje drugo in četrto mesto naše ekipe »Protiavionac« v tekmovanju za Perov pokal. Morali bi osvojiti prvo mesto, če ne bi sodniki grešili,« se je razvnel poročnik, član Obrazi s skromno mimiko so mi zagotavliali, da bi n»koč v pri-hodniosti — če bi bilo treba — niih starešina brez bojazni lahko nonovil povelje: »Sprema za paljbu!« I. Gruden Željko je raztegnil svoje glasbilo. Repertoar: »Za vsakega nekaj« 22. DECEMBER 1955 VOJNA INDUSTRIJA važen činitelj v našem gospodarstvu Vse naše gospodarske organizacije, podjetja, ustanove in vsi, kj se ukvarjajo z gospodarstvom, se pripravljajo, da bi čimprej preusmerili svojo dejavnost po novi poti v naši gospodarski politiki. Iščejo in odikrivajo možnosti Za Čim večjo in čim cenejšo proizvodnjo predmetov široke potrošnje. V tem splošnem prizadevanju, da bi se zboljšal življenjski standard, tesno sodeluje z našim gospodarstvom tudi vojna industrija. V naši vojni industriji je precej premalo izkoriščenih zmogljivosti. To ji podjetja izdelujejo dele radio-aparatov in celotne radijske naprave, dalje optične in precizne instrumente za potrebe gradbeništva in kmetijstva, štapin in vse vrste rudarskih razstreliv, sredstva Za zaščito rastlin itd. Prihodnje leto se bo število izdelkov za široko potrošnjo tudd v podjetjih vojne industrije še povečalo. PROIZVODNJA ZA POTREBE * TRGA Potrebe našega trga so različne in v naši državi ni nobe- Sestavljanje reaktivnega motorja za letalo omogoča, da svoje proste naprave izkoristi za proizvodnjo predmetov, potrebnih civilnemu trgu in za izvoz. S povečano proizvodnjo industrije JLA se bodo znižale cene predmetov, ki jih tudi vojska kupuje za svoje potrebe. Vojna industrija se je pravilno usmerila in že doslej dosegla lepe uspehe v svojem prizadevanju, da bi svoje naprave čimbolj vključila v proizvodnjo. Tako so nekatera letalska podjetja in tovarne orožja že začele izdelovati neka nega proizvodnega podjetja ne glede na njegovo opremo, ki ne bi moglo znatno povečati in razširiti proizvodnje. Isto velja za podjetja vojne industrije, čeprav so posamezna povsem specializirana. Zato si v vojni industriji prizadevamo, da bi čimbolj izkoristili proizvodnjo izdelkov, ki jih je moč izdelovati n® razpo- tere predmete, namenjene široki potrošnji. Predlanskim so izdelala vojma podjetja in razne pa noge vojne industrije z a potrebe našega trga za 2,4 milijarde din raznih izdelkov, lani za 13,8 milijard. Letos jih bodo izdelala 15 milijprd, za prihodnje leto pa je predvidena proizvodnja v vrednosti kakih 25 milijard. CIMVEC IZDELKOV ložljivih strojih. Vojna industrija ne bo izdelovala samo končnih izdelkov, marveč tudi dele, če pa v posameznih podjetjih to ni možno, se bodo taikšna podjetja {»svetila storitvam za druga podjetja v posameznih operacijah in postopkih. S tem bodo tudi tako pomagala ostalim podjetjem v njihovem prizadevanju, da bi povečala proizvodnjo. V primerjavi z lanskim letom je bil predviden letos za 50% večji pian proizvodnje vojnih podjetij v bnuttoproduktih. Plan dobav za vojsko je bil predviden samo za 2% večji, izvoz naj bi se povečal za 21%, količina izdelkov za domači trg pa za 55%. Tu je treba poudariti, da odpade v plamiranem bruttoproduktu za letošnje leto na izvoz 22%, na izdelke za domači trg pa 16% ali skupaj 38%. Ti odstotki kažejo povečanje obsega proizvodnje. Tako bol je izkoriščamo razpoložljive industrijske naprave in največji del tega povečanja odpade na izvoz in domači trg. To pomeni, da podjetja vojne industrije razen zadovoljevanja najvažnejših potreb za vojsko že zdaj z izvozom znatno vplivajo na stanje naše plačilne bilance, prek proizvodnje za domači trg pa krijejo velike potrebe našega gospodarstva. Ce še pripomnimo, da so se vojna podjetja že zdavnaj vključila v splošni sistem naioga gospodarskega mehanizma, da delujejo v njih delavski sveti, upravni odbori, sindikalne organizacije itd., vidimo, da so T>odjetja vojne industrije organski del našega gospodarstva in da»na njihove delovne pogoje in uspehe vplivajo isti zakoni in težnje, kakor veljajo za naše gospodarstvo na splošno. Kot samostojne gospodarske organizacije so navezala podjetja vojne industrije tudi teane poslovne stike, ki omogočajo dobro poznavanje možnosti in potreb trga. S svojimi sedanjimi uspehi v izdelovanju izdelkov za vojsko in dobro kakovostjo dosedanje proizvodnje za potrebe civilnega trga so si pridobila vojna podjetja v našd gospodarski javnosti velik ugled. Z velikimi izkušnjami in proizvodnimi možnostmi se jim ne bo težko pravilno usmeriti na nove razmere, da bodo kakor doslej častno izpolnjevala svoje obveznosti predvsem do JLA, hkrati pa tudi do naše skupnosti. Nikola Krsmanovic Reaktivna letala na vojnem letališča J K O NOVAK: DVA Podjetja vojne industrije izdelujejo zdaj avtomobilske dele, montirajo avtomobile, izdelujejo karoserije za a tobuse, sanitarre avtomobile in trolejbuse, avtomobilske motorja ter razno opremo za motorno industrijo. Izdelujejo tudi razne druge potrebščine, naprave in opremo za železnice in rudarstvo, steklenice za visoki pritisk, gradbeno okov- razno kovinsko galanterijo | Rasen drugih proizvodov Izdeluje naša vojna Industrija tudi posamezne avtomobilske dele je, Vas Mlaka je med vojno že vse mogoče doživela. Nekajkrat je hodila iz rok v roke. Toda nihče je ni imel dolgo v oblasti. Bilo je nekaj bitk, toda nobena ni prinesla dokončne odločitve. Potem je nastal tih sporazum med vojskujočima strankama in vas je ostala mrtvo področje. Tu so se srečavale patrulje in se večkrat spopadle. Ljudje pa so med seboj govorili, da niti partizani niti Nemci ne iščejo preveč teh spopadov. Vse je kazalo, da to mimo področje koristi obema nasprotnikoma. Izven tega področja pa so še kar naprej ropotale strojnice in sovraštvo se ni ohladilo niti za eno stopinjo. Tega jesenskega dne je bil po navadi semanji dan. Včasih se je tu zbralo na stotine ljudi. Prišli so kmetje peš, na vozovih, nekateri sami, drugi z ženami in otroki Oblečeni so bili v obleke, ki so bile izdelane iz domače volne. Blago iz velikih tovarn je le redko prodiralo v njihovo življenje. Samo ob največjih praznikih in še posebej takrat, ko so koga pospremili na pokopališče, so se oblekli v obleke iz blaga, ki je bilo izdelano v 'tovarni. Nekateri so jih kupili pred kratkim, mlajši gospodarji pa so jih podedovali po očetih. V grob so jih odnesli kar v domači volneni obleki. Vaški norček Pavlin' je večkrat stal ob taki povorki, se hihital in vpil: »Krti gredo. Jutri pa bodo že vsi rjavi kot zemlja.* Po cesti, ki se je vila s partizanske strani proti Mlaki, sta stopala Miha in Levi. Za njima je capljal norček Pavlin, kajti le-ta je vedno lazil za Mihom. Oba sta bila iz Mlake doma. Edino Miha je bil tisti, ki se ni norčeval iz njega. Čudno, za norca nenavadno, je Pavlin Miho spoštoval in ga tudi po norčevsko imel rad. »Hitreje stopi,« je rekel Miha Pavlinu in se obrnil nazaj. Pavlin ni nič odvrnil, toda še vedno je ostal v primerni oddaljenosti. »Zaradi mene noče,« je rekel Levi »Morda,« je odvrnil Miha in še enkrat pogledal Pavlina, ki ga je imel rad, pa še sam r.i vedel zakaj.. m kuhalnike. Posamezna vojna Močno utriplje srce naše vojske ^ Ljubljana, v decembru. Dan je podoben dnevu. Toda to se človeku samo zdi. Dan se razlikuje od dneva ne le po trajanju in spremenljivosti vremena, marveč tudi po vsebini. Zmeraj zvemo in se naučimo danes nečesa, česar včeraj še nisimo vedeli, kar pa nam bo jutri koristilo in kar bomo potrebovali. In tako se vtisi dan za dnem vrste, razvrščajo, ostajajo ... Pričujoč prispevek je nastajal z dnevom, vstajal z enoto, naskakoval »sovražne« strelske iarke, odbijal naskoke, se umikal, streljaj iz pušk, brzostrelk, mitraljezov, metal bombe, nudil pomoč ranjencu, ga odpašal pod morilnim »sovražnim« ognjem, se varoval strupenih plinov, poslušal, kako so se krhale sovražne ofe -zive. Ta reportaža je postavljala postelje, se učila in zabavala, pozabljala za hip na boje, na 'področje koristi, na atomske, vodikove in kobaltne bombe. na bloke. Zadonela je pesem, zasukalo se je solo, zapel je zbor, zaigrale so harmonike in kitare. In ta'" «e dodaja dan za dnem, z vso ognjevitostjo, kakor naskok na sovražnika. Vendar pa se dan razlikuje od dneva. f NE GRE Cesto In mnogo govorimo o zabavnem i;vljenju v naši vojski. Govorimo* in pišemo, toda vse to je malo, nezadostno, vse to je treba čutiti T’_ ni fraz. Pridite v našo enoto in prepričali se boste, d* je tako. Ce ne verjamete, vas bomo prepričali o nasprotnem. Telesa drgetajo v živahnem ritmu »Šopskeg;. kola«. Znoj teče, harmonika P°je- Daleč sta Makedonija in Srbija, toda mi Komaj utihne žvenket in rožljanje krožnikov, že zadone po jedilnici mogočne melodije »Tretjega človeka«, Chopinove »Revolucionarne etude«, da zapolje kri žiivahneje po žilah, ubrani g4a- smo ju približali, tu sta, prd nas I sovi zapojo »Večerni zvon«, po-in med nami. Govorita nam iz I tem pa zadonita pesmi »Šumadi- harmonike, prek kola, prek potnih obrazov in potnih teles, prek ritma mladosti. To je folklora, a dalje ... »...Armiio naša, steno granita .... Neskladnost. Zborovodji omahnejo roke, glasovi obmolknejo, klavir utihne, toda samo za tre.iutek, potlej pa se oglaša vedno znova, dokler se ne nauči. ‘ MLADI PISCI Ogenj prasketa, soba je topla. Okrog ulične svetilke se vrtinčijo debele snežinke prvega letošnjega snega. Tišino moti: »Vedra sremska noč. Okupacija. Poletje...« Cas hiti, z njim pa tudi snežinke. Razvija se razprava: »Lepo ir s čustvom napisano... Morda bi bilo lahko neko-‘li- 'olje urejeno. Ugaja mj zla-i. opis narave in srečanje z...« Na koncu beseda t usp 'hih, pohvala, nasveti, želje. Vse bere, piše, ustvarja. Najbolj se zanimajo za glasbeno sekcijo. Glasbil in godbenikov je na pretek. Razen har monike najdete tu klasični kla vir, nežno kitaro, trobento in celo starodavno »darabuko«.zelenih pašnikov Makedonije. ia rodni kraju« in »Ide Tito preko Romanije«. Tako odmeva pesem, dokler ne zadoni znak, da se je treba pripraviti k počitku. Na drugi strani se bije boj Ina šahovnicah, tam razpravljajo o obisku predsednika Tita v Egiptu in Etiopiji, o novih gospodarskih ukrepih. Prišteti j« treba še športno dejavnost — nogometno igrišče, mize za namizni tenis in fizkulturna dvorana, vse zme.aj polno, da bo slika popolnejša ... Dokler po hodnikih ne zadoni glas, da se je treba pripraviti k počitku, potem pa vse utihne in zaspi. Minil je še en dan, poln dela in zabave, še en dan v šoli sanitetnih oficirjev v Ljubljani. Dan je podoben dnevu. Toda tako se človeku samo zdi. Dimitrijevic proti vratom domače hiše. Toda matere ni bilo doma. Potrkal je in nič se ni premaknilo znotraj. »Najbrže je šla po vasi,« je rekel na glas. Pri lesi ga je čakal Pavlin. »Pojdiva,« mu je rekel Miha-»Ja,« je zamolklo odvrnil. »Se bojiš, da bodo prišli močeradi?« je rekel Miha. »Hmm,« je odvrnil Pavlin-Pri tem je dvignil nos proti nebu, kakor bi nekaj ovohaval. Sonce je prijetno grelo. Miha Je vzel partizanko v roke. Sla sta ; mimo Kosove domačije, kjer so ina vrtu otroci obirali sadja ; »Miha,« je nekdo zavpil. »Obirate?« je odvrnil le-ta. Otroci so pritekli k plotu in nvu prinesli polna naročja jabolk, j »Kam naj jih denem? Nekaj jih bom vzel, da ne bo zamere.« Pavlin pa je otroke jezno ogle-| doval, ker je čakal, da ga bodo ! začeli dražiti. Nihče si tega ni upal storiti, ker je bil tukaj Miha. Prispela sta v gostilno. Miha | in Pavlin sta obstala ob točilni mizi, ki je bila rjavo obarvana. Za njo pa je stala domača hčer-| ka in tt^Hla redkim gostom. Toda j danes je bila soba skoraj polna. Videti je bilo, da je nekaj ostalo od kolesa navade, ki se je toliko let vrtelo, da ga ni mogla tudi vojna spraviti z ojes. »Bo kmalu konec,« je domača hčerka vprašala Miho. Pravili so, da ji je Miha že dolgo všeč. Faut pa da tega noče videti. »Pojutrišnjem,« je odvrnil Miha in vsi v gostilni so se na glas smejali. Potem so se začela ugibanja o vojni, kdaj bo konec, kako bo potem. Vsak je hotel imeti svoj prav. Tudi tista dva, ki sta še malo prej igrala biljard, sta odložila palici in sedla za mizo. Na zeleni površini ie »Lepo je bilo na semanji dan,« ostalo nekaj krogel, je rekel Levi, ki je bil doma iz! Sredi najbolj vnetega razgo-bližnje vasi, »Toda takrat te vora se je pred vrat' zaslišal nek nisem nikoli videl. Čudno se mi ropot in nenadoma se ie med zdi, da sem te spoznal v gozdu, j podboji gostilniških vrat poja-Preje sem slišal dosti praviti o vila zelena uniforma. Nemec je Mihi in njegovi moči« j držal v rokah naperjeno brzo- »Kaj bi o tem govoril,« je od- ' strelko. Njegove oči so švigale vrnil Miha. »To sedaj ni več sem m tja. Vse je kazalo, da je važno. Takrat sem jo kar v tri! bl1 razburjen in da mora me® dni raztresal.« j prisotnimi odkriti človeka, ki Sa Miha je bil sin kočarice, ki i '"®e'TT.. , , , , v ie izgubila moža med prvo ^ve- I !?a.nde hoc>* & zavPl1 £ V tovno vojno. « ni vrf gostilni se je dvignil gozd rok Jutranja telovadba Potem se ni več poročila. Skrbela je samo za sina, ki je ostal. Skoraj vsa polja okoli vasi je prekopala s svojimi rokami, ko je pri kmetih služila kruh za sebe in sina. Bila sta revna kakor miši, kadar v njihove jarke vdre voda in jim uniči nabrane pridelke. Toda Miha je bil prvi na vasi med fanti. Bil je močan, da je vola za roge prijel in ga preobrnil. Imel je velike plave oči, nalahno skodrar.e lase, prav tako kakor voda, ko potegne čez njo lahna sapa. Ko je bil star dvanajst let, se je zaposlil v tovarni, toda vsak dan se je vozil s kolesom domov k materi. Levi je bil sin srednjega kmeta. Prav tako je bil edinec. V partizanih sta postala velika prijatelja. Skoraj vedno sta bila skupaj. Nekateri so jima že dali vzdevek »Veliki in Mali«. »Stopiva k moji materi,« je rekel Miha Leviju. »Ti stopi k materi,« je odvrnil LevL »Sam grem k Simno-vim. Moram pogledati Minko.« »Ti pa tvoja Minka,« je odvrnil Miha. »Kikle te bodo spravile na drugi svet.« »Tudi brez teh bova odšla,« je odvrnil Levi in se kislo nasmejal. Nikdar namreč ni rad slišal govoriti o smrti. Vedno mu je bilo neprijetno, kakor vsem tistim ljudem, ki samo pomislijo na smrt in že mislijo, da ji ta dan ne bodo pobegnili. »Dobiva se v gostilni pri ,Je-lenu‘,« je rekel Miha. Stopil je Vse to se je zgodilo v nekaj trenutkih. Miha je z očmi P°" mignil domači hčerki, nai se umakne izza točilne mize. Nemo ga ie ubogala. Potem pa je zagrabil za brzostrelko in se sunkovito obrnil ravno v tistem času, ko so bile roke že v zraku- Nemec ga je zagledal. Samo za hip je pomislil. Potem so njegove roke mrzlično stisnile brzostrelko, ki je zaropotala-Streli so zadeli Miho, ki se ie sprva zvil v bolestnem krču. Za trenutek mu je nostalo slabo i*1 obenem mu je bilo tako prijetno-da nekam pada. Toda to je bu samo trenutek. Potem t>a je njegovo glavo, ki ga je pekla od bolečine, prešinila misel: -»Tako ne smem oditi. Sam ne grem.« Se je držal v rokah strojnico-Prsti so mu mrzlično poiska>.1 petelina in ko ga ie začutil pod prstom, se je z voljo, ki je bilf silnejša od njegove telesne moči, znova zravnal, pomeril in spro' žil. Streli so zadeli Nemca med vrati. Miha le še enkrat široko odorl oči. Videl je. da pada nekaj med vrati, potem pa se Je tudi sam prepustil in padel, istočasno 'rta padli dve telesi na tla v gostilni. Bilo je popolnoma tiho v sobi-Sele ko je rdeča biljardna krogla, ki je bila zadeta od ene izmed krogel, ki so bile namenjene Mihi, r a potovanlu po mizi našla odprtino, je zopet nastal v sobi ropot. ČETRTEK, 22. DECEMBRA 1955 »LJUDSKA PRAVICA« PRED PRIHODOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE TITA V ERITREJO Naša naloga je predvsem prosvetiti ljudstvo je dejal cesarjev namestnik posebnim dopisnikom »Borbe«, Tanjuga in Radia Beograda, govoreč o uspehih in nalogah svobodne Eritreje Asm ar a, 21. dec. (Tanjug). Nova Eritreja živi sooje življenje od 1952., odkar je d federaciji z Etiopijo. S sklepom OZN o federaciji je bila odpravljena zgodovinska krivica, storjena konec XIX. stoletja, ko so Italijani spremenili to najstarejšo pokrajino etiopskega cesarstva v svojo kolonijo. Eritreja, gK»raita pokraijiiii-a ob Rdečem morij u, jie aibeilika etiopske države, stare krailijevine Ak-suatt. Neodvisna in svobodna Lri-®peja je zdaij ži vi primer hoja proti kioitcmuiailjiamiu. Od 18%. je bila P°d itailijijainsko feofanniadmo upravo ® hi moraila biti odeikočna deska tniaind»]ijinje itaildijamsko prodiira-111j® v Afriko. Ko so 1 tailS jarti 1936. 2a®zeli Etiopijo, je biilo videti, da le Riim to zamisel začel uresničevati. Toda spirioo moči držav an-ofešističme koailiiedlje, spričo rodo-Jpuiraosjtji .im hrabrosti Etiopije i'n “Stroje sio Italiiijaine pregnali i'n je ta koikuniailisiirma zamisel Pfapadlia. Toda po odhodu itailii-Jamsfoih vojiaikov iz Eritreje so ®staildi Angileži v njej dvanajst leit, '»Mer OZN nii odiločiila o prihod-Il08tii dežele. Federacija je rešila Eritrejo, da ni gospodarsko zadolžila, kajti *tefcjiainisika uprava je usmerila ^jeno gw«padairstv» v skladu z interesi in potrebami [tali'je. Eritrejo upravljajo namestnik Sonja 11 aiiilc HlM obramba, finance in trgovina so v p ristojnosta vlade v Adis Abebi, eritrejska vlada pa samostojno odilioča o prosveti, gospodarstvu, zdravstvu im notramijii trgovini | Cesairjev namestniiik Bittveded | Andairgaeeu Masiaij je sprejel da- j nes v Asmiairi posebne dopisnike | Tanjiuga, -Borbe« im Radio Beograda ter v daljšem razgovoru z njima rafflložil dosedanje uspehe Eritreje in načrte za njen bodoči naizvoj. »Naša naloga je predvsem«, je rekel namesitindlk, »pro-svetiiti ljtudstvo, kaijitii na tem po-dtroojiu niiso Italijani sitoiriliii absolutno ničesar. Nova vilada je od-prlia osnovne šote, letos pa j® s®-čelia v Asmiairi delo tudi sirednjia šola, Eritreja ima velike načrte gliede industrijskega im trgovinskega raizvoijia. Zdaj smo v zaičet-ni faizii indiustriafeaicije. Predvsem nameravamo usposobiti pristanišči Asaib in Masanio. Začeli bomo tudi projefctiiraitr 1500 km dolgo železniško progo Asab—Adis Ababai Zgraditi nameravamo tudi tovarno cementa im jez v doliimi A vaša „ Sefeisia, eritrejska1 za elektrifikacijo dežele, iiziboljša- ?®kwnodajin!a s>kuipšoina in pokra- ! ti kmertnijstrvo, zlasti gojenje bom- Pnosili smo namestnika Bitve-deda, naij nam. kaij pove tudi o sprejemu, ki ga pripravljajo predsedniku Titu, ki bo jtuitri prispel v ' Asmiaira. Biitveded je kot odiposLa-nec oesainjia Setbasia osebno sprejel ' predsednika Tiita v Asabu im ga. pospremil do Adis Abebe. »Zame je bila veliilka časit, da som imel priložnost pobliže se seznaniti s poglavairjem jugoslovanske države«, je rekel namestnik, »im z mijiim ptrežitveti štiri dmi nia poti. To mii je omogočilo, da še bolij cenim njegove odlike držaivrnika ODLOK MAROŠKEGA SULTANA SPLOŠNA POMILOSTITEV Pomiloščeni bodo vsi, ki so izražali privrženost narodu, sultanu in njegovemu prestolu Rabat, 21. decembra (AFP). Danes je bil v Rabaitu objavljen sultanov odlok o splošni pomilostitvi vseh Maročanov, ki so bili obsojeni za »kaizmiva dejanja.*, storjena iz pollMčnih ali rodoljubnih nagibov. Pomnlošoemi bgdo vso lijiudje, ki so jih maroška sodišča med 11. januarjem 1944 in 7. decembrom 1955 obsodila zavoljo tega., ker so izražali »privrženost narodu, sultanu im njegovemu presitoliu.« Kar ziaideva. Ijiudu, ki so jiiih obsodila vojaška sodišča, jie sultan Reorganizacija britanske vlade Šest ministrov ni več v vladi, trinajst pa jih je spremenilo resore — Triumvirat Eden, Butler, Macmillan bo zelo močno telo, ki bo moglo biti kos čedalje večjim problemom LONDON, 21. decembra (Tanjug). Reorganizacija britanske vlade ni presenetila, ker je bil že dalj časa znan naften ministrskega predsednika Edena, da bo napravil v vladi r ^ katere spremembe. To je najobsežnejša reorganizacija britanske vlade, odkar so konservativci 1951 ponovno prišli na krmilo. Šest ministrov ni več v vladi, trinajst pa jih je spremenilo resorje. i in moža, ki si je pridobil veliko j med svojim obiskom v Franciju din popuiarmosit kot narodni heroj Jugoslavije. Zelo sem srečen,, dia bom imel priložnost ponovno sprejeitii ga, in videti med njegovim bivanjem v Eritreji« med razgovori z generalnim rezidentom v Rabatu obljubil, da bodo to vprašanje obravnavali z najiveejio naklon jemiosbjo in kar, najbolj liberalno. Komentatorji im politični krogi močno ugibajo glede novega položaja Richarda Butlerja, ki je postal' leader Spodnjega doma in ki bo v prihodnje skrbel za posle konservativne stranke. Nadomeščali bo tudi mdin istrskega predsednika Edena, kadar bo ta odsoten. V/Jie številnim kritikam na račun Butlerjeve politike, ko je bil le-ta finančni minister, pa na splošno sodijo, dai je Butler dobil boljši položaj. Čeprav je bilo že dolgo časa znamo, da želji Macmil- Ittska vilada. Zunanje zadeve, I baža itd.« IZJAVA PREDSTAVNIKA GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA »Mi odkiamamo takšne publikacije ki so v nasprotju z duhom sodelovanja med zavezniškimi narodi Jugoslavije in Grčije« Atene, 21. dec. (Tanjug), atenski časniki so objavili da-Des izjavo predstavnika grškega *jinanjeg’a ministrstva v zvezi s c'anki, ki so se nedavno pojavili v nekaterih atenskih in solun-skih časnikih o domnevnih ak-®'jah v Jugoslaviji za ustanovi-avtonomne Makedonije. »Ti 9‘anki, je rečeno v uradni izjavi, iz tistih krogov, kate-rin cilj je zadati udarec prija-®'jskim in prisrčnim stikom med interesom in ki so v nasprotju z duhom sodelovanja med zavezniškimi narodi Jugoslavije in Grčije,« je rečeno na koncu v izjavi predstavnika grškega zunanjega ministrstva. Pearsonova izjava o Vzhodni Nemčiji Ottawa, 21, dec. (AP). Kanadski zurn. minister Lester Pearson »Osvobodilna fronta« v Alžiru S krepitvijo vojaških operacij proti francoskim četam so se začele tudi prve politične akcije — Splošne razmere so se v deželi silno poslabšale — Napadi upornikov in francoske »očiščevalne akcije« javljajo v manjših skupinah celo v bližini največjih francoskih vojaških garnizij. Pariz, 21. dec. (Tanjug). Koordinacijski odbor francoske vlade za Severno Afriko je imel danes nujno sejo, da bi obravnaval' težaven položaj v Alžiru, ki se je poslabšal zlasti še v zadnjih dneh. Vzporedno s krepitvijo vojaških operacij in akcij proti francoskim četam je začela »osvobodilna fronta« v Alžiru zdaj tudi prve politične akcije: zahtevala je od poslancev alžirske posvetovalne skupščine, naj nemudoma kolektivno odstopijo. Ker ti poslanci niso sprejeli dih na raznih krajih dežele bilo vladnega programa o »integra- \ ubitih 54, ranjenih pa nad 20 ciji Alžira v okviru Francije«, je j ljudi. Akcije upornikov zajema- i ¥-i 1 1 • ‘ 1 '_ _ J • _ 1____ — A J --ji A 1 »ti *• o IV r a iti _ bila Faurova vlada prisiljena od-goditi parlamentarne volitve v Alžiru. Alžirski uporniki so dali teim poslancem ultimat, da morajo do 2. januarja, ko bodo v jo malone vse dele Alžira. Francosko poveljstvo je objavilo, da je bilo včeraj ubitih 40 upornikov, blizu 70 pa ujetih. Izgube francoskih čet še niso znane. To j i ju i3X'Vuim auiwui ( Z.UM1. Ulillioicr Jjcsici i Jugoslavijo in Grčijo.« V izjavi je na tiskovni konferenci izjavil, J®. Poudarjeno, da neodgovorni či- da je Svet Atlantskega pai,_i ?'felji ne morejo vplivati na'potrdil podpiranje politike Aden- *akšne grško-jugoslovanske od-»Mi odklanjamo takšne pu-bllkacije, ki služijo samo tujim Martinovo novoletno potovanje Rim, 21. dec. (AP). Italijanski Rumanji minister Martino bo 28. pCernbra odpotoval na obisk v £*kistam, Ceyk>m in Indijo — ne- dni prej, kot je bilo predvi-Q«no. Martino se bo vrnil v Rim • januarja. Egiptovski novinarji v Pekingu Kairo, 21. dec. (Tanjug). Da-"ašnje kairsko časopisje poroča °. Prihodu egiptovske novinarske Negacije v Peking, kjer so ji Priredili prisrčen sprejem. Egip-j°ysk,i novinarji so obiskali Ki-Wsko na povabilo Organizacije ■^•tajskih novinarjev. auerjeve vlade. Pearson je rekel, da je edina zakonita nemška vlada tista v Bonnu in da vzhodnonemške vlade nikakor ni treba pripo znati. Pearson je ponovil staro trditev, da želi Sovjetska zveza razširiti vzhodnonemški režim na celotno Nemčijo in imenoval >baj;ko« trditev, da Atlantski pakt ovira združitev Nemčije. Uspeh pogajanj o britanski pomoči Jordaniji London, 21. dec. (Reuter) Iz običajno dobro poučenih krogov |e prišla vest, da so letna pogajanja o britanski finančni in gospodarski pomoči Jordaniji uspešno zaključili. Skupno poro-I čilo bo objavljeno 31. decembra. Velika Britanija je lani dala Cenijo, da uporniki ^ štejejo sedem do dvanajst tisoč dobro oboroženih ljndi pod enotnim poveljstvom »osvobodilne fronte«, ki zahteva popolno neodvisnost dežele. Kriza v deželi in predvolilni položaj v Franciji gresta očitno na roko alžirskim upornikom, kajti v mno-gih pariških krogih ne izključujejo možnosti, da bo večina alžirskih poslancev sprejela poziv »osvobodilne fronte« in ne bo hotela priti na izredno parlamentarno sejo, ki jo je za 29. december sklical generalni guverner. Francoske opozicijske stranike zahtevajo spričo tega v svojih predvolilnih programih prenehanje »alžirsko-afriške vojne« in pripoznanje alžirskega uporniškega gibanja. Ujeti alžirski »uporniki« metropoli volitve, vsi odstopiti. ] so prvi sadovi najnovejše fran-,i • '—1-= L'-------------*-■' coske »akcije čiščenja«, zavoljo lan zapustiti zunan je ministrstvo, tolmačijo spremembo osebnosti na čelu tega resorja v nekaterih krogih z Edenovo željo, da bi se bolj- posvetil zunanjepolitičnimi problemom, kar mn je omogočeno z imenovanjem Sefwyna Lloyda ma ta položaj. Obrambno ministrstvo je v britanski vladi dobdilo v zadnjih mesecih veliko veojii pomen. Na ta položaj je bil imenovan sir Wal-ter Momockton, ki je bil po splošnem mnenju zelo uspešn na položajni ministra za delo. Trinmviirait Eden, Butler, Mac-mdfen bo, poudarjajo v londonskih političnih krogih, zolo močno telo, ki bo moglo biti kos čedalje večjim problemom tako na: notranjem kaikor na zunanjepolitičnem področju. Nova vlada je milejša za kake Štirni leta od konservativne vlade sestavljene aprila letos. Tu sodijo, da bo ekipa, ki jo je Eden zdaj izbral1, delala skupaj do novih splošnih volitev, ki bodo predvidoma čez štiri leta. Vlado so pre-osmovaili tik pred parlamentarnimi zimskimi) počitnicami, tako da bodo imeli mimisitri med praendki dovolj časa za prevzem novih poslov. Protivladna zarota v Čilu Santiago de Chile, 21. dec. (AP). Časnik »El Mercurio« je davi objavil, da so bile vojaške in policijske sile v glavnem mestu tila minulo noč pripravljene, da bi preprečile morebitni izbruh zarote proti vladi predsednika Ibaneza. Posebni oddelki so stražili predsednikovo rezidenco, obrambni minister pa je povečal vojaške in policijske sile v glavnem mestu. Uradni krogi za zdaj molče o obsegu in pomenu protivladne zarote. DRUGA ZAROTA V ARGENTINI V TEM TEDNU Odkrita skupina zarotnikov Vladne enote so že nekaj dni v pripravljenosti številni alžirski občinski svetniki so že sprejeli to zahtevo nacionalističnih upornikov. V dobro poučenih krogih trdijo, da je odbor sklenil sprejeti zahtevo generalnega guvernerja So ust el la, na j bi poslali v Al žir nove vojaške okrepitve. Po uradnih podatkih je v Alžiru okrog 200.000 francoskih vojakov, od tega znaten del rezervistov, Vpoklic nadaljnjih rezervistov bi utegnil močno vplivati na izid volitev v Franciji, ker sta alžirsko vprašanje in vpoklic rezervistov na čelu predvolilnih problemov, glede katerih je nastal v francoski javnosti razdor. . Zadnje vesti iz Alžira kaže- Jordaniji finančno pomoč v zne- j jo, da so se splošne razmere v deželi silno poslabšale. V zadnjih 24 urah je v nekaj ostrih spopa- katere je življenje v Alžiru malone popolnoma ohromljeno. Razen vojaških kolon je ustavljen ves promet, ker se uporniki po- Ruenos Aires, 21. decembra (AP). Tiskovni oddelek argentinske vlade je danes objavil, da so v Mendos! odkrili in uničili skupimo zarotnikov, ki naj bi vznemirjate. javno mnenje. Aretirali so 18 ljudi, med njimi tudi 5 upokojenih oficirjev. To je že druga zarota v tem tednu. Minuli ponedeljek so v La Plati aretirali 24 ljndi, med njiimi tudi upokojenega polkovnika, češ da so kot pristaši Perona pripravljali protivladno zaroto. Pred dvema tednoma je federalni administrator v Mendosu postavil policijske sile na tem področju pod svoje neposredmo nadzorstvo zato, ker je policija ^ohranila nekatere značilnosti Peronovega režima«. Vladne enote so že nekaj dni v pripravljenosti, da bi preprečile morebitne stavke in nemire. sku 2,5 milijona funtov šterlin gov OSTER NAPAD LABURISTIČNE OPOZICIJE V SPODNJEM DOMU Dogoto v Jordaniji kažejo na »bankrot« britanske politike na Srednjem vzhodu London, 21. dec. (Tanjug). Laburistična opozicija je danes v sPodnjem domu zelo ostro na-Padla politiko britanske vlade na pednjem vzhodu. Alfred Robens, ^ je v laburistični »vladi v sen-zadolžen za zunanjo politiko, te v debati izjavil, da zadr.jt do-Sodki v Jordaniji kažejo na ‘bankrot« britanske politike na Srednjem vzhodu. Rekel je, da te do najnovejših neredov prišlo ker britanska vlada sili “Onanijo, naj pristopi k Bagdadskemu paktu vzlic temu, da te prebivalstvo te dežele sovražno razpoloženo nasproti tej organizaciji. Nedavni incident v Irak kupil britansko orožje London. 21. dec. (Reuter). Po sporazumu, ki je bil danes objavljen v Londonu, bo Irak ku-pil v Veliki Britaniji orožje v ''rednosti 2 milijona funtov šter-lingov. Jordaniji je Robens spravil v zvezo z bivanjem načelnika britanskega imperialnega generalštaba Temperja v Jordaniji, rekoč, da so ti neredi podobni tistim, do katerih prihaja že dalj časa na Cipru. Laburističnemu prvaku Robensu je odgovoril državni podtajnik v Foreigr. Of-ficeu lord Hope, ki je krivdo za incidente in demonstracije v Jordaniji zvalil na arabske begunce iz Palestine in dejal, da so bili le-ti »nahujskani iz tujine, ki je popačila stališče jordanske vlade, posebno še glede Bagdadskega pakta.« Lord Hope je dejal, da njegova vlada ni skrivala pred jordansko želje, da bi se Jordanija pridružila temu paktu. Razkrinkavala sva politiko kolonializma sta izjavila predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar Hruščev ob vrnitvi v Moskvo NOVA JORDANSKA VLADA Izbruhnile so nove demonstracije A man, 21. dec. '(Reuter). — Državni uslužbenci v Jordaniji, ki so začeli stavkati iz protesta proti namenom vlade, da bi državo priključila k Bagdadskemu paktu, so se danes vrnili na delo. Stavkali so složno s študenti in delavci. V Amanu je položaj še vedno napet. Trgovine so zaprte. Danes so izbruhnile nove demonstracije. Študenti, delavci in uslužbenci, ki so se jih udeležili, so zahtevali naj prijete ljudi izpuste in naj vlada zajamči, da se Jordanija ne bo pridružila tujim zvezam. Jordanski kralj je danes imenoval novo jordansko vlado. Predsednik vlade je Ibrahim Ha-šem, podpredsednik vlade in zunanji minister Snmir el Rifai, minister za obrambo in prosveto Favzi el MulkL Prvi sekretar CK KP SZ Hruščev je po izstopu iz letala izjavil, da sta sovjetska voditelja sprejela povabilo, naj obiščeta Indijo, Burmo in Afganistan, ker sta imela pred seboj jasen cilj — krepitev prijateljskih stikov s temi deželami. Nadalje je rekel, da bo njun obisk ugodno vplival na razvoj stikov s temi azijskimi deželami. »Midva sva razkrinkala politiko kolonizatorjev, ki'so povzročili narodom azijskih dežel velikansko škodo,« je rekel Hruščev. »Besede sovjetskih voditeljev,« je pripomnil, »so sprožile nezadovoljstvo in mržnjo pri nekaterih zahodnih predstavnikih, zlasti pa med predstavniki zahodnega tiska. Toda kolonialni sistem se krha in kolonizatorji si nikoli več ne bodo opomogli od udarcev, ki jim jih je zadalo več azijskih dežel. Hruščev je potem poudaril, da sta sovjetska voditelja nastopala in da bosta tudi v prihodnje nastopala proti kolonializmu. Na koncu je rekel, da so Indija, Kitajska in ZSSR, kakor je učil že Lenin, skupaj nepremagljive. ZSSR se bliža dvajsetemu kongresu Partije, ki ga pričakuje z velikimi uspehi. Treba pa je še nadalje razvijati gospodarstvo in industrijo, zlasti težko, je poudaril Hruščev na koncu svojega govora. Potem je spregovoril predsednik sovjetske vlade Bulganin, ki j je rekel, da so med obiskom v In-' diji, Burmi in Afganistanu še en- ki treh azijskih dežel ter pripomnil, da se ZSSR neomajno zavzema za takšne stike med deželami in za takšno sodelovanje, v katerem ni nobenih pogojev. Največji uspeh teh obiskov pa je po Bul-ganinovem mnenju nadaljnje zbli-krat poudarili važen činitelj na žanje med ZSSR na eni ter Indijo, svetu — sistem koeksistence med i Burmo in Afganistanom na drugi deželami z različnim družbenim i strani. Bulganin je na koncu po-redom. Poudaril je važnost spora- | udaril, da sta sovjetska voditelja zumov, sklenjenih med sovjetski- med svojim obiskom razkrinka-ma predstavnikoma in predstavni- I vala politiko kolonializma. Moskva, 21. dec. (Tanjug). — Danes popoldne sta prispela z letalom o Moskoo sovjetska voditelja Bulganin in Hruščev, ki sta potovala po azijskih deželah. Na letališču so ju sprejeli Vorošiloo, Mikojan, Kaganovič, Saburoo, Su-slov, Molotov, Malenkov ter drugi člani vlade, partijski funkcionarji in diplomatski zbor. Z VSEH STRANI SVETA ZDA NESREČA LETALA »CONSTELATION« Jacksonville (Florida), 21. dec. (AP) Deset kilometrov vzhodno od i Jacksonvillea je danes ob vzletu zgo- 1 relo potniško letalo » Constelation«. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 17 ljudi, med njimi 5 članov posadke. Letalo je vzdrževalo promet med Miamijem in Bostonom. POŽAR CILE V TOVARNI PAPIRJA 100 ton nafte. Pripomnil je, da so v teku nadaljnja raziskovanja na tem področju. RAZPRAVE O ASUANSKEM JEZU London, 21. dec. (Reuter) Egiptovski finančni minister Abdel Moneim Kaisuni je danes odpotoval z letalom iz Londona v Kairo. Včeraj je bil v Londonu, kjer je razpravljal z britanskimi ministri o predlaganem finansiranje izgradnje Asuanskega jezu. V soboto sta vladi ZDA in Velike Britanije predlagali, da finančno podpreta Egipt, da bi zgradil veliki jez pri Asuanu, ki bo največji Jez te vrste na svetu. Kaisuni je izjavil, da bodo ta predlog ZDA in Velike Britanije predložili egiptovski vladi v proučitev. • JAPONSKA OBNOVITEV RAZGOVOROV S SZ? Tokio, 21. dec. (AP) Japonski zunanji minister Sigemicu je danes izjavil, da pričakuje, da se bodo Se Kairo, 21. dec. (AFP) Egiptovska pred prvim januarjem začela poga-nacionalna petrolejska družba je ob- , janja z ZDA o zmanjšanju japonske-javila, da so na področju Balaima bli- ga deleža v skupnih obrambnih stro-zu SueSkega prekopa, začeli izkori- ških. Hkrati je dejal, da bo japonski Santiago, 21. dec. (AP) Po osemnajst ur trajajočih naporih se je ga- j silcem posrečilo pogasiti velik požar, ki je izbruhnil v tovarni papirja bli- ( zu kraja Puente Alto v Cilu. Ob gašenju požara je bilo poškodovanih, 10 gasilcev. Gmotno škodo cenijo na 250 milijonov pezosov. EGIPT NOV PETROLEJSKI VRELEC ščati novi petrolejski vrelec. Načel- i nih oddelka za petrolej v ministrstvu ' za gospodarstvo je izjavil, da prido- | bivajo iz tega novega vrelca dnevno veleposlanik Macumoto bržčas prihodnji teden odpotoval v London zaradi obnavljanja japonsko-sovjetskih razgovorov o miru. Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V TRBOVLJAH Komunisti morajo biti vedno na čelu politične akcije Na konferenci je govorila o nekaterih važnih vprašanjih tudi podpredsednica Zvezne ljudske skupščine tov. Lidija Šentjurčeva Trbovlje, 21. dec. V dvorani hotela »Turist« je bna sinoči letna občinska konferenca ZKS, ki so se je razen številnih delegatov iz 28 osnovnih organizacij udeležili tudi podpredsednica Zvezne ljudske skupščine in zvezna ljudska poslanka tov. Lidija Šentjurčeva, za okraj-1 da sta sama konferenca in pa raz- Ob zaključku razprave je tovarišica Lidija Šentjurčeva, ki so jo zbrani komunisti znova prisrčno pozdravili, sporočila pozdrave CK ZKS ter nato podala nekaj kritičnih pripomb k sami občinski konferenci. Ne da bi ocenjevala Partijo v Trbovljah sodi. ni komite ZKS tov. Lojze Ribič ter okrajni sekretar SZDL tovariš Janez Jesenšek. Na konferenci, ki je bila v zadnjem času v Trbovljah ena izmed najbolj živih ter razmeroma bogata v razpravljanju in analizi razvoja in življenja v Trbovljah. je sekretar občinskega komiteja tov. Dušan Povše v svojem poročilu bolj ali manj kritično razgrnil podobo o delu partijske organizacije in komunistov v zadnjem obdobju v Trbovljah. Čeprav se je na videz zdelo. prava navzlic pestri vsebini in problematiki nekako šli mimo najosnovnejšega vprašanja: kako se je namreč Partija znašla v delu z množicami, rudarjem in delavcem, ki tako značilno v našem pojmovanju identificirata tisto, čemur pravimo — Trbovlje. V tej zvezi je poudarila, da mora Partija odločno usmeriti svoje delo na teren, v kolonije, med ljudi. Komunist mora z vsem ognjem in prepričanjem iti pred ljudi, toda ne samo pred tiste, ki stvari razumejo, ampak tudi pred najbolj glasne, če je treba. Sele s takšnim tudi naglo spreminjala struktura I upravljanje, ki naj postane tako prebivalstva. Če danes ugotavlja- demokratično, da bodo delavski mo špekulantske in dvoživkarske nagibe, s tem še ne smemo reči, da so vsi kmetje takšni. Marsikateri naš novi industrijski obrat smo pognali v tek s kmečkimi delavci in celo pastirji in vendar so ti ljudje že v nekaj letih postali frizadevni in marljivi delavci, udi za kmete v zasavskih revirjih bi na splošno ne mogli reči nič slabega, saj so jih delavske generacije v desetletjih prepojile s svojim duhom in mentaliteto. Drži pa, da se pojavljajo dvoživke, ki izkoriščajo pridobitve delavskega razreda. Prav te pa bi morali delavci sami, ki so z njimi dan za dnem, jih poznajo in vedo za njihove navade in nagibe, sproti izločati iz svojih vrst. V tej zvezi je nadalje tov. Šentjurčeva opozorila na to, da bo treba še nadalje temeljito proučevati naše zavaro- i | .... cianuc, te ic ucua. otic s laivaiiiin uauai c icinci no iim n v u 11 da so neka.ere organizacije in po- nast0pom se točno dognati, kaj i socialno in pokojninsko zav samezniki neposredno po VI. kon- jp takgnjh prilikuh dobrona-j vanje, ki naj postane slednjič gresu ZKJ menili, da za polltie- i.„; -Tlnnamprno Pred šno. da ho resnično služilo d< no in vse ostalo dogajanje ne no- tak- mernega in kaj zlonamerno. Pred j šno, da bo resnično služilo delav-. nikomer ni treba skrivati, da cu, ne pa da bi bilo nekakšna sijo vcc tolikšne odgovornosti, je sfanc]ar(| nj takšen, kot bi moral dodatna preskrba tistim, ki imajo vendar pretežna večina svojo vlo- bj(j AJ. freba je h|di z dokazi, | svojo zemljo in imajo od česa ži- s težo argumentov povedati in j veti. razložiti, 7-akaj je tako in kako j Aktivi komunistov v vseh or-teče razvoj. : ganih, društvih in' organizacijah V zvezi s silnim tempom naše naj bodo tolmači pravilne poli- industrializacije je tov. Šentjur- tike in pomočniki delovnih ljudi. go V političnem življenju in razvoju pravilno razumela. Zato pa je bilo ves ta čas, ki je zlasti tako značilen zaradi delavskega samoupravljanja ter v poslednjem obdobju tudi razširjenega družbe nega upravljanja, malone povsod &va poudarila nagel dotok de- Posebno naj pomagajo razviti . . . ' ... * Inirno o 11 < i o b-motor o c i m o p co yp I ti o c o no nvclro in nrnvhpnn c a in n_ sveti od časa do časa pred svojimi volivci poročali in dajali odgovornost. Prav je, da se razširja socialistična demokracija, vendar pa morajo imeti prav komunisti za demokracijo tenak posluh in se brž znajti tam, kjer bi kdo hotel ali želel v imenu te demokracije vleči stvari našega razvoja nazaj, kjer bi hotel v imenu demokracije zavirati. Pri tem pa je tudi treba razumeti našega delavca, ki nosi v sebi zdrav in pravilen instinkt za socializem, čeprav ne pozna teorije in se ne zna izražati z marksistično terminologijo. Skratka, občutiti je Z ZBORA VOLIVCEV V ŠENTVIDU Plodna razprava - obisk slab v Šentviški komuni Je imel Sent- ugotoviiilii so, da nekateri elana ZK vid zadnji zbor volivcev. Obisk na °„ . ... ’ • o/in y 14 im no- njem je bil sicer slab, vendar je bila 11 lM> bik cliana SZDL im ZB ® 1 diskusija plodna in navzoči so marši- dobne pomainjiklijirvosti. kaj koristnega predlagali. Po poročilih so govorili o raznih problemih. Tako je bilo govora o tem, da potrebuje lekarna ustreznejše prostore in da ima premalo instrumentov in drugih potrebščin. Upamo, da bo lekarna dobila prostore v hiši, ki jo bo začela pomladi graditi občina. Dalje so navzoči menili, da bi bilo treba urediti tudi igrišče za šolske otroke. To pa bodo lahko stirili, ko bo gimnazija končana in ko bo tudi TVD »Partizan« zgradil svoj dom ter »Kurivo« premestilo skladišče. Ta prostor je namenjen za telovadišče in stadion. Na zboru so govorili tudi o problemih mladine. Predvsem so govorili o vajencih v Domu vajencev. Le-tu znaša mesečna oskrbnina 5400 dinarjev. Mnogi vajenci pa nimajo denarja, ker posamezne občine in okraji ne skrbe dovolj zanje. Opozoriti bo treba okraje in občine, iz katerih so vajenci doma, da bodo Izpolnjevali obveznosti, ki jih imajo do njih. Na zbpru volivcev so tudi razpravljali o preobremenjenosti telefonske centra treba tisto veliko vero, ki jo ima | le, o obrtniških delavnicah in o grad- delavec v socializem in Jugosla- '■ " i *,j„„7,?St°< ° *?’ ... , , j. i • i i • i ooljšan.iu prometa med Ljubljano in vijo m na to vero tudi nekaj dati. Šentvidom ter o drugih potrebah Ob zaključku svojega govora pa ; občine, je tov. Šentjurčeva opozorila na veliko nalogo Partije do mladine g konference Zveze komu- m mlade generacije, ki bo nekoč j • j i . prevzela pozicije v našem socia- j nistov občine Šentvid lističnem razvoju, za kar pa je i Občinske konference Zveze ko-treba mlado generacijo vzgojiti . nmnaRtov v Šentvidu so se udefe-in pripraviti. | ^j]j g]ana Tomo Brejc in Potem ko so delegati izvolili Ivan Novak-Očka, ter član Okraj-člane občinskega komiteja člane nega komiteja ZK Ljubljana tov. H rt « * . n rt 1 r »v -> i r. i t rt ^ rt 1« /4 rt 1 rt rt ^ ■ -h v - ■ revizijske komisije ter delegate za okrajno konferenco, so ob zaključku še sprejeli vrsto predlogov, sklepov in pobud za svoje dr. Marjan Dermastia. Iz poročila sekretarja občin, sikega komiteja tov. Manija Gor- lovne sile s kmetov, s čimer se je | naše delavsko in družbeno samo- iv Trbovljah. nadaljnje družbeno-politično delo kiča je biiLo moč spoznati, d« se Mladina na poteh svojih vzornikov opazno delo aktivnih komunistov. Kakor je bila aktivna vloga ko- j munis;ov v delavskem samouprav- ! ljanju ter v tolmačenju vseh gospodarskih ukrepov s stališča na- ! šega celotnega razvoja in polo- j žaja, tako se je večina komuni- j stov kot članov raznih društev in y decembru se spominjajo v I ga odreda je pod vodstvom tov. organizaciji zadovoljivo trudila Jjtijski občini dogodkov, ki so se i Berteljna Kaplje pohitela na Tišje pravilnO tolmačenje sociali- odigrali v prvem letu nemške I pri Litiji ter je spotoma položila stične ideologije. V tej splosni okupacije, ko je prišlo 24. decem-1 vence na spomenik v Tisju, prav aktivnosti je resda tudi nekaj jira do velike bitke na Tisju. tako pa tudi v Šmartnem pri Li-taksnih, ki so !>m samo elani in pm za(0 slaVe v litijski občini | tiji, kjer imajo v tovarni »Teme vec, vendar zastran tega avant- svoj vsakoletni občinski praznik sar« svojevrsten spomenik iz lesa, gardna druzbeno-politicna vloga ]\JOB z najrazličnejšimi priredi- ki so ga člani tega lesnopredelo-I artije ni bila v lrbovljah nic tVami. Nekatere šole so pohitele i valnega podjetja izdelali svojim v zadnjem času na kraje nekda- padlim tovarišem. Patrulja Za-n jih borb. ! savskega odreda je nato oddala Patrulja nekdanjega Zasavske-! borbeni pozdrav vsem stotim manjša. V poročilu sekretarja je z dejstvi in številkami dokumentirano. kako so komunisti pravza- i>rav bili pobudniki vseh akcij, tako so ne samo spremljali razne pojave, ampak v vsem sodelovali, analizirali gospodarsko stanje ter skratka bili živo in prizadevno povezani z vsem življenjem. V prizadevanju za čedalje čistejši in močnejši lik komunista govori tudi visoka številka izključenih članov, in sicer 133 od zadnje letne konference. Medtem pa komaj 51 novih članov govori o tem, da je Partija v Trbovljah vendarle nekoliko premalo delala z mladino in z vsemi tistimi mladimr delavci, ki imajo lepo preteklost in ki z delom, najsi politično morebiti ne najširše razgledani, prizadevno pomagajo graditi socializem. Delo v SZDL, v zborih volivcev ter v ustvarjanju političnih pogojev za čedalje širši razvoj družbenega samoupravljanja prav tako priča, da so komunisti na splošno tudi glede tega pravilno dojeli svojo vlogo ob nastajanju komun. Tovariš sekretar je ob uspehih, ki so vendarle tako očitni, mestoma trše ožigosal tudi razne nerazveseljive pojave, med drugim demagogijo, površnost, neodgovornost, nerazčiščene odnose do religije in podobne pojave, oh katerih je Partija pravočasno in učinkovito reagirala. V izredno živi razpravi, v kateri so med drugimi sodelovali tudi Jože Škrinar, Franc Slapnik, Slava Završnik, Slavko Boršt-nar. Lojze Ribič, Janez Narat, Vili škrinar, tov. Dominik. Pavle Kovač. Peter Adlešič, Janez Jesenšek in Tone Zupančič, so posamezni gdVorniki deloma dopolnili podobo, ki jo je o dejavnosti komunistov v Trbovljah podal sekretar občinskega komiteja, deloma pa nekateri še bolj kritično in nadrobno osvetlili nekatera vprašanja in pojave. Z gospodarskimi vprašanji trboveljske občine je tov. Borštnar prikazal trenutno stanje ter se zavzemal za to, da v prihodnje temeljiteje in odgovorneje premislimo vsako stvar, preden se je lotimo. Le tako bo uspelo, da utegnemo celo z manjšimi sredstvi zgraditi več. V bodoče naj bo v komuni kreditna politika takšna, da z njo ne bomo reševali raznih podjetij pred polomom, ampak bomo s kreditno politiko ustvarjali pogoje in proizvajalna sredstva, ki nam bodo v najkrajšem času prinašala koristi-. Posamezni komunisti so na konferenci precej razpravljali tudi o vprašanju delovne sile, pri čemer je tov. Lojze Ribič opozoril na razne špekulativne nagibe, ki jih kažejo nekateri poedinci, ki so ___ ____________________ prišli brez potrebe s kmetij v in-! 2ri n dobo liveh dustrijo. Tov. Dominik pa je na- let J j« ........ •‘V* POLFINALNA TURNIRJA V ŠABCU IN ZRENJANINtJ Predzadnje kolo turnirja v SaMu se je končalo takole: Božič — Osma-nagič i:o, Ugrinovič — Smedereva0 1:0, Djuraševič — Čirič remi, Miha"-čišin — Bertok remi, Jovanič — M°“ mič l:o, Djaja — Stambuk remi, Kržišnik — Franollč remi, Vasiljevič Sofrevski ptekinjeno. Partija XV* kola: Čirič — Ugrinovič remi. Stanje* Djuraševič 10, Ugrinovič 9, Čirič 8>5» (1), Bertok, Djaja, .Jovanič 8,5 itd. V Zrenjaninu se je XVI. kolo končalo z naslednjimi izidi: Udovčič Vukovič 1:0, Bekavac — Bogdanovič prekinjeno, Matulovič — Sokolov remi, Dučič — Tomovič 0:1, Tomšič ‘7’ Danov remi, Trampuž — Vukčevič prekinjeno, Bradvarevič — Petek Puc — Horvat remi. Iz XV. kola: peteK — Trampuž remi, Danov — Dučič Stanje: Matulovič 12,5, Udovčič, Sokolov 11, Tomovič 9,5 itd. HOKEJ NA LEDU SRBIJA : SLOVENIJA 5:1 v razgovoru rareoena tudii BEOGRAD, 21. dec. (Tanjug), j ... .. medrepubliškem turnirju v pr?" praznika so pohiteli učenci osnov- ^C>,. '.■t'Zl,Ic7n}<>' C*a . nekaterih j Jeprezente^caL^bi%n°premaKaiaBrsi<>' ne šole na Savi pri Litiji na po- °,d'boril1 SZDL m komunistov, | venijTsaTi-o, 2:i).PremaSaIa učno ekskurzijo v Cirkuše nad Litijo, kjer so obiskali dom kmeta Kladva, kjer je delovala prva partizanska tiskarna v litijski okolici. Šolski upravitelj Niko Prestor je mladini predaval o (z) I je sedamijii komiite močno uvel ja-I vil kot politični vodaitel j občine iin pri delu dosegel lepe uspehe. Za-sihiga komu/ndis-tov je biila, da so jv marsiikaiterem podjetju uredilii i razna vprašam ja. Tako n.a primer j v »Telekomunikacijah«:, v »Bom-padlim partizanom, katerih ime- kažnii tkailmiici«. v tovairnii »Rašici« na so vklesana v spomenik poleg v GaTneLjiah. Prarv tako so tudi litijskega mostu. Zatem je šla pa- j v okviitru SZDL miainsiikje komunii-trulja na svečano sejo litijskega sti požiiv.ilti delo organizacije. Tudi občinskega mestnega sveta, kjer pri deliu z mladino so imeli je podal tov. Kaplia raport pred- uspehe. sedniku litijske mestne občine v i • ui r . tov. Mihi Berčiču, nekdanjemu , ' cnd'a'r ,e a v referatu im po-borcu na Tisju. tem ,.v ,izgovoru izrečena tudi -*r i . i u-* i jinaik5n*a kotion-a besedia. Taiko V okviru proslav občinskega rla , Ustanovili so društvo učiteljev in profesorjev Prosvetni delavci vseh splošno izobraževalnih šol in XII. gimnazije šentviške občine, so se zbrali na us“}' novnem občnem zboru društva ud* tel jev in profesorjev v osnovni šoli v Šentvidu. Namen zbora je bil združiti prosvetne delavce te občine enotno društvo. Razprava na zboru je bila zel(J živahna. Govorili so zlasti o stani„ šolstva v komuni, .o tem, kako boao šole sedaj oskrbovali, o nalogah prosvetnih delavcev pri dajanju pomoči svetu za prosvetu pri njegovih prizadevanjih za zboljšanje šolstva v okviru občine. Seveda so prišla na dnevni red tudi materialna vprašanja Pr°' svetnih delavcev. Prvenstvo gre tu z vprašanje stanovanj za prosvetne delavce. Občinski ljudski odbor se za* veda, da je to vprašanje pri prosvetnih delavcih zelo pereče, zato je tuai dal trem prosvetnim delavcem stanovanja v novi hiši, ki jo sedaj dograjujejo. Bo pa pri vsaki nadaljnji razdelitvi stanovanj tudi upošteval prosvetne delavce. Govorili so tudi o tem, naj bi prosvetni delavci tudi dopolnilne plače, da bi se taKO izenačili z ostalimi nameščenci v podjetjih ter v republiških in okrajnih, kakor tudi v občinskih ustanovah, ki imajo dopolnilne plače. A H Občinska konferenca ZK v Medvodah V Spodnjih Zrečah In Radanavi vasi so zamočvirjena ravninska zemljišča bila doslej nerodovitna. Zrečka kmetijska zadruga je z agrotehničnimi ukrepi pripravila del tega zemljišča za jablanov nasad. V obeh krajih so na približno 9 hektarih sadili mlado sadno drevje. Obsodba tatov v mariborskem mlinu Poročali smo že, da je okrožni javui tožilec v Mariboru obtožil mlinarje in njihove sodelavce velikih tatvin bol© moke ter drugih mlev-skih izdelkov, ki »o jih kradli v podjetju »Mlin in testenine« v Mariboru v razdobju od srede leta 1952. do spomladi 1955. Dvodnevna razprava pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je skoraj v celoti potrdila utemeljenost obtožbe. Ugotovila je, da so se Ignac Koriti, kot obraitovodja, Franc Priv-šek in Ivan Kaloh pa kot mlinarja, povezali z avtoprevoznikom Francem Pihlerjem. Ignac Kočti pa razen tega 7. Mirkom Borkom in Antonom Ratajcem, so dogovorili, da bodo mlinarji v obratu kradli moko, Franc Pihler. Mirko Borko in Anton Ratajc pa jo odvažali in razpečavali. Pokradli so velike količine mlevskih izdelkov, največ pa bele moke, ki je bila namenjena za razdelitev prebivalstvu Maribora in okoliških krajev. To*ne vifiine Škode, ki jo je zaradi tega utrpelo podjetje, tudi med razpravo ni bilo mogoče ugotoviti, ker so bile ceno mlevskih iadelkov v raznih časovnih obdobjih raalično in ker ni biilo mogoče točno ugotoviti. kdaj »o bile ukradene določene količine. Vendar pa zna^a Skoda, če se račnna ukredene izdelke po povprečju cen za razdobje 195.3/55, blizu pol milijona dinarjev. Sodidče je spoznalo vse obtožence za krive in jih obsodilo: Ignaca Kofltija na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora, Franca Pihlerja na 2 leti im 6 mesecev strogega zapora, Franca PrivAka na 2 leti strogega zapora. Ivana Kaloh a na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, Mirka Borka na 1 leto strogega zapora in Antona Ratajca na 2 leti strogega zapora, v kar mu je vfiteta tudi preklicana pogojna kazen 1 meseca zapora, medtem ko je bil Bruno Postogna zaradi razpečavam ja ukradene moke in zaradi zlorardika. Da je bil le-ta je izdelal na terenu več slik v , i prav gotovo orga- pastelu, ki so zdaj razstavljene v n^aouje ZK precejžnij^ zasliuge. izložbenem oknu litijskega trgov- --------------------- skega podjetja »Preskrba« in pri- ... kazujejo Kladvovo hišo, tiskarski JNesolidna gradnja bunker v Cirkušah in javko v stanovanjske hiše Piškovem mlinu. V izložbenem se ;e maš?pvala oknu so razen tesra še partizan- „ Je m«SCevala skp kniip^p ki iili TO , . . vlt°marclh sl 1o neka zasebna . Ke Knjige, Ki jih je zbral tov. lastnica pričela graditi pritlično sta- Joze Zupančič. I ako JO tudi ta novanjsko hlžo. Gradbeno dovolle-zanitniva razstava partizanskega dobila lani, graditi pa je pritiska in ohipkfov n NDR rlnnri v lastni režiji žele v mesecu , !,,OT 'z avgustu letos. Dela so prevzeli ne- nesla svoj delež v casu prireditev strokovnjaki in so hišo zidali skoraj n— _ t ! zmeraj pijani. Prvo so postavili obodne zidove brez vmesnih sten, kar je povzročilo nagibanje zidov. Gradbena Inšpekcija pri 01,0 Ptuj je že med gradnjo zahtevala, naj delo ustavijo, vendar brez uspeha. Sedaj, ko so že postavili ostrešje, se je južni zid podrl, ostali pa so nagnjeni vsak na svojo stran in podprti. Gradbena inšpekcija ie izdala odlok, da hišo takoj porušijo, kar občinskega praznika NOB v Li tiji. E. P. Pazite na znamko GO'KO 1 A B LE T E Organizacije ZK so tuda vzbudile med mladino zanimanje za kultu rno-pix>svetno dejavnost. Na konferenci so izvotlili H* članski občinski komite, Včlafl' sko revizijsko komicsiiijo im 4 elane za okrajno konferenco. B Proslava Dneva JLA v Kamniku V Kamniku so sinoči prosi3' vili Dan JLA s svečano akade' mijo, ki jo je priredil občinski od' bor Zveze borcev. Na akademij1 je govoril o pomenu tega dne ka' petan JLA Nedeljko Sladič. Nastopila sta pevski zbor in recita-torjl kamniške garnizije, nato Pa so predvajali dva filma o življenju in delu JLA. C. D. V Ljubljani so ubili divjo mačko V torek Je bilo v Koblarjevi u,i' ci v Ljubljani nemajhno vznemir' jenje. v vili dr. A. K. se je pojavu« velika mačka. Splazila se je skoP okno v pralnico, kjer so bile kokosi-Napadla in umorila je veliko kokosi-Ko je čula žena dr. K. kričanje Pf' rutnlne, je odhitela v pralnico, kj® je opazila mačko, ki je davila kokos-Hitro je zaprla okno, mačka Pj je zbežala skozi odprta vrata ' sobo in se skrila za omaro. K. * poklicala na pomoč sina in vnukf-ki so se oborožUi s palicami. kratki borbi je K. udarila mačk" po glavi, da jo je omamila, nakar s jo pa ubili. Mačka je odnesel potenj sin v Prirodopisnl muzej, kjer ugotovili, da je divja. Zadnje dni 3® manjkalo pri dr. K. sedem kokoši >n menijo, da jih je odvlekla divja maf' - ... - ie. ejko. »Ostaneva,« sta rekla oba hkrati in potem nista več mislila, ^ bi zapustila svoje bivališče, je stalo na koti 377. Ta pa je *™a 7_g obe strani življenjske važnosti. »Sedaj bodo kmalu začeli ti-Pati>« je rekel Gojlko. »Poglej,« Je nadaljeval. »Prav tu blizu CVc,te češnja.« Tudi Sandi je pogiloJal na “^sno skozi lino in videl češnjo, ** »o jo obletavale čebele. Že Pred dnevi sta jo videla, sedaj Pa sta se znova čudila, kakor Va jo preje ine ibi opazila. Bila Je od strelov prerešetana, toda vedno je stala tu in cvetela. Sandi se je spomnil, kako je Pred leti sedel pod domačo češejo. Na vrt je prišla mati in dejala: »Vem, kaj misliš.« »Kako veš, kaj mislim,« je rekeil Sandi, ki je čutil, da mati dobro ve, kaj se je vse te dneve ^Offajalo v njem. . »Od doma misliš iti,« je dejala in sedla zraven njega. »Res je,« je priznal sin, če-Prav se je namenil da bo kar lzgttnil. Sedaj pa so mu besede Saffle od sebe prišle iz ust. . »Ostani doma,« je rekla mati. ’"em pa, da ne boš ostal,« je še Jokala im oči so ji zalile solze. Nad njima je cvetela češnja. Z vejami je božala njiumi glavi, ki f*a se stikali. V cvetovih pa so hrnele čebetle in silkale med. Sandi ni nič odvrnil. Drugi dan je odšel z doma. Sedaj se je ob prijateljevem opozorilu spomnil na minuli dogodek. Vse mu je povedal. Potem sta opazovala češnjo in čebele, ki so jo obletavale. Prav k njima je k; je bil sedaj njegovo zaklonišče. Kmalu zatean so prilezli proti vrhu sovražni vojaki. Zadnja toplota tovariša, ki je uhajala iz njegovega telesa, ga je še boilj pogrela v jezi, ki je gorela v njem. priletela čelbela in sedla Sandiju na rame. Gojko jo je vzel na dlan. Čebela je bila edino bitje, ki je oživljalo njuno bivališče. Vtem so zaropotale strojnice, zadoneli so topovi, nad njima se je pojavilo letalo, ki je začelo odmetavati bombe. Gojko je stegnil dlan skozi lino, čebela je odletela- Roka pa je ostala sredi line. Njegovi prstd so zagrabili zemljo, pogled mu je odplaval proti drevesu, ki se je spremenil v belo postavo. Nato pa ni videl nič več. Saindi je ostal sam. Pograbil je mitraljez in ga namestil poleg mrtvega tovariša, , y hišo Minka Vraneša so prirejali partizana. Tu so počivali n dobivali hrano. Njegov stric n ujec sta bila partizanska ku-ya in vodiča. Taiko je Minko ^z*jubil partizane in se odločil, ® bo šel z njimi. Mati in oče nLs^a hotela o tem nič slišati, sedem dni brez kruha, sedem noči brez spanja in sedem dni brez čevljev v snegu in mrazu?« Dolgo se Mirku želja ni izpolnila. Nekega dne pa so se parti-zanj začeli pripravljati na dolg pohod. Dogovorjeno je bilo, da bosta šla z njimi tudi stric im ujec, seveda pa so vse siknhno skrivali pred Mirkom. Kljub temni pa se je Mirko prav skrivaj pripravil na odhod. Ko se je mati, da bi spremila strica in ujca do zbornega mesta odpravljala od hiše, je Mirko brž smuknil ven An po bližnjici prispel do partizanov pred njimi. Na vse pretege je prosil partizane, naj ga sprejmejo. In to se je zgodilo, še preden so prišli njegovi domači. Tako je major Minko Vraneš postal partizan v svojem šestnajstem letu. n. jv. Ropotale so strojnice, doneli topovi, cvetela je češnja, obletavale so jo čebele, vojaki pa so lezli v hrib proti zaklonišču. »Še malo,« si je . mislil. »Samo še malo. »Ko so prišli do tiste meje, jih je spustil še dva koraka naprej in potem je zabrnela strojnica. Za kratek čas je mmm postala in znova zabrnela. Napadalci so bili presenečeni. Polegli so in začeli streljati Zasuli so ga z ročnimi bombami. Kmalu nato so znova napadli. Toda zopet jih je prisilil k umiku. »Sam si,« so mu vpili »Pusti se ujeti. Drugače te bomo pospravili in zravnali z zemljo.« »Pridite im poskusite,« jim je vpil nazaj. Ves dan je trajal ta boj, proti večeru pa je Sandiju začelo zmanjkovati municije. Kmalu zatem pa je strojnica zakašljala in se ustavila. Ostali je sam, zapustila ga je še njegova jeklena prijateljica. Za pasom mu je ostala samo še bomba. Nastala je tišina. Sovražniki niso vedeli, kaj se je zgodilo. Sandi je pogledal na češnjo in zopet je v mrtvi tišini zaslišal brnenje čebel. »Ko bi hotele brneti na nar padalce,« je pomislil. »Prehiteti jih moram,« si je rekel. Začel se je plaziti proti češnji. Tam bom vrgel bombo in potem naj bo, kar hoče, Ze je bil blizu češnje. Ze se je plazil po cvetju, ki so ga strgale na tla krogle. Med cvetjem Pa so ležale čebele, iki so jih prav talko pokončale krogle, umakniti pa se niso hotele. Ob deblu je postal. Odvil je bombo, udaril ob deblo, da je votlo zadonelo, skočil im jo vrgel. Istočasno pa so zadrdrale strojnice in Sandi je spolzel ob drevesu na tla. Tu je 'bil mrtvii Sandi, češnja in čebele. V zaklonišču je ležal Gojko. Zvečer je ‘bila njuma četa zopet na koti 377. Dobila je okrepitev. Sandi in Gojko sta ji pri-, pravila pot. Prav tn pod drevesom so ju pokopala. Nanjiu so posuli čežnjevo cvetje, med katerega so bille pomešane čebele, ki so jih pokončale krogle. Cez mesec dni pa so nad grobom rdele rdeče češnje. Jeseni Pa je tudj češnja sama umrla. V. N. Dragi urednik! Zelo sem bil vesel, ko si objavil mojo sliko. Sedaj Ti pošiljam risbo, ki predstavlja partizane v taboru. Imam veliko veselje do risanja. Z risbami sem opremil povest, ki sem jo tudi sam napisal. Imam tudi veliko risb iz Izole in okolice. Prisrčno Te pozdravlja Janez Zupan, Izola, Mateottijeva ul. 2 Kje mudi se dedek Mraz? Kje moidi se Dedek Mraz? Kaj ga mi še v Prlekijo?! Saj je vendar prišel čas, saj že smreke v gozdu spijo. In poljane bel je sneg, polije, hrib zasipal snoči, bel je gozd in bel je breg, in nebo se m rzlo boči. Dedek, Dedek, pridi res, koša ne pozabi s sabo, naj bo poln in še čez in ohišči breg in grabo. Čaka nate zdaj že vsaik, se o Tebi pogovarja. Pridi, pridi, ko bo mrak, ko bo v noč zgorela zarja! Golar Man ko MODROST IN POGUM Prvi sneg UGANKA Sveča je, a ne gori, v roki se ti vsa stopi! (t?a»AS mrapoq) 1941. lete so 'bili Nemca v čač-ku. Na prostrani poljani so postavila Štiri topove. Čuval pa jih je dobro oborožen vojak. Partizani tedaj še niso imeli niti enega topa. Nek etarj kmet, Id je ljubil svojo zemljo im sovražil okupatorje, se je spomnil in naredil takole: pomoči se je odplazil k nemškim topovom. Stražar ga ni oparil. Pa je kmet počasi in previdno snel z vseh topov zapi^ače. Znano je, da topovi niso za nobeno rabo, če nimajo zapiračev. Kmet je torej zapirače pobral, jih odnesel in zakopal na svojo njivo. Ko so partizani osvobajali Ca-čak, so se začeli Nemci umikati. Pri tem so vlačili s seboj vse uporabno orožje, da ga ne bi dobili v roke partizani. In ker so bili tisti topovi brez zapiračev, so jih seveda pustili, kjer so brli. Potem so partizani zavzeli Cačak. Starj kmet je izkopal zapirače in jih naimestil spet na topove. Tisti štirje topovi so pred- stavljali prvo partizansko topovsko baterijo in so kasneje pri zavzemanju Kraljeva odigrali pomembno vlogo. Križanka »LETALO« .Vodoravno: *. vodna žival, 5 cvetica, 9. Igra s kartami, 12. poškodba telesa, 1*. prvina, 19. zračno Partizani pa ga tudi niso sprejeli. Vedno so mu govorili: »Premajhen si še.« . In če je poprosil strica ali uJca sta mu odgovarjala: »Mirko, ali bi mogel vzdržati AVTOMOBIL Ko so ga prvič videli, kako £re po ulici brez konjske vpre-Se, so ga imenovali »avtomobil«, J? pomeni »tisti, ki se sam gib-Je«. p Od tega je že precej časa. ‘ red več kot pol drugim stoletjem se je pojavil prvi voz, ki ?a je poganjala para. Voz se je izpopolnjeval in postajal vedno “°ljši. Brzina prvega avtomobila Pred 150 'leti je znašala komaj Kakih 10 km na uro, pri sedanjih dirkalnih avtomobilih je pa dosegla že preko 200 km. Težko si je dandanes zamisliti, kakšno bi bilo življenje hrez avtomobila. Z vsakim novim avtomobilom, ki so ga naredili, Je postajalo življenje bolj udob-J*P- Zato je proizvodnja avtomobilov tudj tako hitro naraščala. ’ Ameriki je 'leta 1900 bilo izdelanih 4000, av leta 1940 že 4 mi-J)jone avtomobilov. Tudi tri ve-Jike tovarne avtomobilov v naši jjržavi, v Mariboru, Priboju na *'imu in v Kragujevcu, se prizadevajo, da bi svojo proizvodnjo kolikor moč povišale. 1 & Vasja je bil star enajst let. Bil je kodrolas fantič. V mestu, kjer je prebival, Je bilo veliko železniško križišče. Tovorni vlaki, polni orožja in hrane, so drveli v vse smeri. Vedno znova pa so napadali mesto partizani. Skoraj ni biio vlaka, ki ga le-ti ne bi vrgli v zrak. To se je dogajalo nekaj kilometrov iz mesta. Torej jih mora nekdo obveščati, so bili prepričani sovražni vojaki. Pa jih ni qbveščal Vasja. To je delal njegov brat, ki je bil nekaj Jet starejši. Zadnjič si je izpahnil nogo in sedaj je ležal doma. Prijatelj pa mu je povedal, da je na postaji vlak. Dolgo je premišljeval, potem je poklical Vasja in mu rekel: »Vasja, ali bi hotel steči v Rudno? Tam je partizanski štab. Povej jim, da bo danes zvečer odpeljal vlak ob osmi uri.« »Eh,« je rekel Vasja, »danes sem ti dober, ko nikamor ne moreš.« »No, pojdi,« je odvrnil brat, »obljubim, da boš lahko Še kdaj stekel tjakaj.« »Naj bo,« Je odvrnil Vasja. »Razumem,« je še dejal po vojaško in že le izginil iz sobe. Sprva je stopal počasi. Ko pa je prišel iz mesta, se je spustil v dir, kajti do tja je bilo deset kilometrov. Toda kmalu je omagalo srce. Sedel j« na tla in se ni ganil. »Obsedim,« je pomislil. Potem se je spomnil, da je obljubil bratu in zopet je stekel. Srce mu je bilo kakor veliki boben: bum, bum, bum. »Obljubil sem, pa konec,« si je komaj slišno zašepetal. In ko Je sonce utonilo za goro, je pritekel v vas. Stražar ga je peljal k poveljniku. Ko mu je Vasja vse povedal, Je le-ta rekel: »Torej ti si brat našega Ivana.« Vasja se je tedaj sesedel. Bil Je preveč utrujen. Zvečer pa ga Je proti mestu na rami odnesel partizan Mitja. Bil je velik kakor gora, plečat za dva. Vasja se je branil, toda moral je ostati na rami. Ko sta bila na pol poti, je votlo zadonelo na progi. prometno sredstvo, 20. orehov les, ti. nasprotno od lačen, 22. kakor. Navpično: kratica za ljud- ska republika. 3. 3100 m*, 4. velika posoda; del parnega stroja, 6. nasprotno od veselje, 7. delno vplačilo vnaprej (množina), 8. Isto kot 3. navpično, 10. ovoj, 11. veznik, znak za aln-minlj, 14. nikalnica, 15. znak za prvino astat, 17. nikalnica, 18. angleška črka, ki je sestavljena iz dveh soglasnikov. KDO BOLJE SLIŠI? Vsi ljudje nimajo enako občutljivega sluha. Marsikdo pravi, da sliši dobro ali odlično, drugi se spet pritožuje, da slabo sliši. Če bi radi vedeli, kako slišite, napravite takle poizkus. Na dolgo mizo naznačite ob rob decimetre in centimetre, tako da je cola miza po svoji dolžini podobna dolgemu ravnilm. Nato naj pa prvi, ki bi rad vedeli, kako sliši, nastavi uho na rob mize, to je na začetek velikega »ravnila« in zapre oči. Tisti, ki vodi poizkus, naj pa vzame žepno uro in jo sprva prisloni poizkusni osebi na uho, na^ to pa naj uro počasi odmika po naznačenem »ravnilu«. Ko poizkusna oseba ure ne bo več slišala, naj da z roko znak. Dolžino, na_ kateri poizkusna oseba ni več sl,išaja tik-takanja ure, je treba zabeležiti. Tako boste preizkusili sluh vsem v družbi in boste potem lahko ugotovili, kdo sliši najbolje, kdo pa najslabše. Kdor bo uro slišal v največji razdailji, bo imel najboljši sluh. Pri tein je treba dvoje upoštevati, da bodo rezultati točni: 1. v sobi. kjer delate poizkus, mora biti popolen mir, 2. poizkusna oseba mora po pravici povedati ko res več ne sliši tiktakanja. ■C KULTURNI OBZORNIK > RAVENNSKI MOZAIKI V MODERNI GALERIJI Komaj nekaj mesecev je minilo, odkar je bila v Moderni galeriji odprta nova velika mednarodna razstava, ki pomeni resnično duhovno obogatitev za nas. Ta dragocena razstava kopij ra-vennskih mozaikov potuje že štiri leta po umetniških središčih Evrope. Zahvaliti se moramo predvsem naši Komisiji za kulturne stike s tujino v Beogradu, da je to prireditev pridobila za našo državo kot zameno za razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk, ki je prav ta čas razstavljena v Italiji. Kakor ta razstava, potuje tudi naša že dobra štiri leta po svetu in odkriva tujcem umetniško višino in izvirnost naših starih fre-skantov. Razstavo je organiziral poseben odbor umetnostnih strokovnjakov v Ravenni, kjer so bile izdelane dovršene kopije. Pri tem so sodelovali priznani umetniki in več dijakov ravennske Akademije lepih umetnosti. Kopiranje mozaikov je v resnici več kot spretnost, je resnično novo ustvarjanje, pravo umetniško delo. Tako so z velikim trudom, globokim vživetjem v duha izvirnikov, z veliko skrbnostjo in z dolgotrajnimi napori iz tisočev steklenih in kamnitnih raznobarvnih ploščic nastale čudovite barvne in oblikovne umetnine; ti skrbno izbrani primerki nekaterih najpomembnejših celotnih del in njihovih podrobnosti nam zvesto predstavljajo izvirnike iz sedmih starih kultnih stavb v Ravenni, sezidanih od V. do VII. stoletja, ter pričajo o nekdanji čarobni in še danes živi umetniški sili teh čudovitih stenskih okrasov, ki spadajo med vrhunske ustvaritve upodabljajočih umetnosti vseh dob. Za ljubitelja umetnosti je z besedo »Ravenna < združena predstava mozaikov, saj je maloka-tero mesto na svetu tako bogato s temi umetninami, ki so prav tod dosegle nenavadno višino in dovršenost. Po mozaikih iz helenistične dobe, kakršne poznamo s Sicilije in iz Pompejev, in po starokrščanskih iz Rima, je prav v Ravenni mozaična umetnost doživela preporod in neverjeten vzpon. Za nas, kjer so mozaiki redkost — v naši bližini jih poznamo n. pr. v Poreču — je ta razstava še posebno pomembna, saj nam prikazuje v nenavadno zvestih obnovitvah ves odsev davne lepote, ki je ostala še mlada in živa skoraj po poldrug tisoč letih, ki so minila od njihovega nastanka. Ko je razmeroma majhno mesto Ravenma ob Jadranski obali zaradi svoje naravno zavarovane lege v nemirnem petem veku postalo za nekaj časa prestolnica zahodnega cesarstva, so začele tam nastajati umetnine-mozaiki, ki jim je bil namen prikazovati deloma božjo slavo, deloma pa mogočnost cesarskega veličastja. Pri zgodneiših delih vidimo še dediščino grško-rimske umetnosti, helensko jasno sklad- Krstna predstava Borovega »Vesolja v akvariju« Sinoči je bila v ljubljanskem Mestnem gledališču krstna predstava komedije Mateja Bora »Vesolje v akvariju«. To delo, ki se dogaja v tujem okolju, a obravnava tudi probleme, ki zanimajo naše ljudi, je režiral Jože Tiran. Na premieri je Tiran na avtorjevo željo tudi igral vlogo Poeta. V glavnih vlogah so razen njega nastopili Nika Juvanova, Judita Hahnova, Miro Kopač, Hugo Florjančič, Danilo Bezlaj, Franjo Kumer, Meta Pugljeva in France Presetnik. Na sliki desno: Judita Hahnova in Hugo Florjančič, spodaj pa (od leve na desno): Hugo Florjančič, Saša Miklavc, Milan Kalan in Angel Arčon. KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO - KOČEVJE RAZPISUJE sledeča delovna mesta za: Tajnika podjetja Pogoji: diplomiran pravnik ali ekonomist z daljšo prakso na upravnih delih v gospodarstvu. Gradbenega inženirja za gradbeno nadzorstvo Gradbenega tehnika za nizke gradnje Pogoji: praksa na teh delih zaželena. Referenta za ekonomske analize in kalkulacije Pogoji: diplomiran ekonomist s prakso na teh delih. Finančnega knjigovodjo Pogoji: popolna srednja šola z dolgoletno prakso na samostojnih delih v knjigovodstvu. Več skladiščnikov in knjigovodij za obrate podjetja Pogoji: dovršena srednja ekonomska šola ali trgovska šola po možnosti s prakso. PLAČA PO DOGOVORU1 Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve ter priloženimi ustreznimi dokumenti pošljite na tajništvo upra- s ve podjetja. nost, milino in idilično mehkobo Na temnomodrem ozadju se kakor pred globokim nočnim ne bom dvigajo svetle tridimenzio-r alne figure. Pozneje postanejo mozaiki pod bizantinskim vplivom, ki je zmeraj močneje deloval na vse Sredozemlje, hie-ratsko togi, figure brez plastične | obdelave, frontalno prikazane: negibno stroge, dostojanstvene, ritmično se ponavljajoče. Pred bleščečim zlatim ozadjem ne stoje več podobe resničnih ljudi, temveč likovne upodobitve predstav, neodvisnih od narave. Mozaiki s svojimi nemirnimi barv-| nimi ploskvami zmerom bolj pre-bijajo oboke, neprestano trepetanje svetlobe rahlja stene ter | ustvarja videz poetske neresničnosti. Prvotr.a iluzionistična tehnika prehaja v abstraktno monumentalno kompozicijo, dokler se ne izčrpa v sijajni in razkošni ornamentiki. Početno globoko doživljanje, ki je rodilo ekspresivno močne, polno podane figure in kompozicije, prehaja v umirjeno, mogočno dekorativnost. Ti mozaiki, ustvarjeni v dobi približno dveh stoletij, v času propadanja nekdanjega' svetovnega imperija, so preživeli padec starodavnega zahodnega rimskega cesarstva in zaton mogočne bizantinske države. Danes, v drugačnih razmerah, ko je pozabljen njihov nekdanji namen, ko ne razumemo več njihovih skritih religiozrih simbolov, ko ne doživljamo več njihove mistike, še tem krepkeje in bolj neposredno občutimo notranjo umetnostno veličino teh mozaikov. So nam dokaz, kako je učinkovanje prave umetnosti in resnične lepote večno in neuničljivo. Kakor v klasičnih grških umetninah ne dojemajo več njihovega kultnega pomena, temveč vidimo samo še oblikovno lepoto in njihovo duhovno bogastvo in svobodo, ki je preživela stoletja in tisočletja, tako nam tudi ti mozaiki ne govore več kot liturgično vezane dekoracije cerkvenih prostorov, temveč samo še kot umetnine, ki so človeško iskrena izpoved ustvarjalcev, zato prepričevalna in vsakomur razumljiva. Zanimivo je, kako se naše srednjeveške freske, zlasti makedonske, ki so se kakor tudi drugod po Evropi začele pojavljati potem, ko je umetnost mozaika začela odmirati, po svojem značaju približujejo tem, toliko sto let prej ustvarjenim mozaikom. Čeprav je bil čas iin kraj nastanka različen, je vendar med njimi tesna notranja vez, ki dokazuje, kako je vsa pristna umetnost v bistvu ena, človečanska, nevezana na določen kraj in določeno okolje. Mimo izredne umetnostne dragocenosti pa je ta razstava za nas še prav posebno pomembna kot dokaz, da so se z njo pričeli prvi konkretni koraki k zbliževanju in medsebojnemu poznavanju dveh sosednjih narodov. Prepričani smo, da ta razstava predstavlja čvrsto podlago kulturnega sodelovanja med Italijo ir.: nami Posamezni italijanski likovni umetniki so na nekaterih mednarodnih kolektivnih prireditvah že razstavljali v Modemi galeriji, skupno pa še ne. Tako je ravno ta razstava začetek načrtnega sodelovanja in nam odpira najlepše perspektive. Ze za prihodnje poletje nam je obljubljen bogat izbor sodobnega italijanskega umetniškega ustvarjanja — slikarskega in kiparskega — kot zamena za bližnjo razstavo jugoslovanske modeme umetnosti v Italiji, ki se tudi že pripravlja. To vzajemno kulturno izmenjavanje in spoznavanje drug drugega bo lahko mnogo doprineslo k obojestranskemu globljemu razumevanju in spoštovanju umetniškega ustvarjanja pri nas in v Italiji Ce bo iskreno, bo lahko pomagalo razpršiti nesporazume, predsodke in napačne predstave, ki kalijo medsebojno duhovno sodelovanje. K. Dobida SEDMA PODELITEV LEVSTIKOVE NAGRADE V letošnj« žirije za podelitev Levstikove na«rrade je izbral upravni odbor MK v soglasju z založniškim svetom naslednje člane: v žirijo za oceno izvirnih leposlovnih del književnike Mileta Klopčiča, Bena Zupančiča. Venceslava WinkleTja in Ivana Potrča, kot član« uredništva; v žirijo za oceno ilustracij akademskega slikarja Franceta Miheliča, prof. Staneta Mikuža, inž. arh. Branka Simčiča in Zorko Peršič kot članico uredništva ter v žirijo za oceno poljudno znanstvenih del dr. Jovana Hadžija, dr. Svetoaarja Ilešiča, dr. Milka Kosa in Cirila Trčka kot člana uredništva. Svečana podelitev nagrad bo 34. decembra. ■ "■■■:■ NOGOMET Jugoslovanska reprezentanca odpotuje v nedeljo Včeraj so prispeli v Beograd člani mlade nogometne reprezentance Jugoslavije, ki bo gostovala v Burmi in Indoneziji. Reprezentanti ostane* jo do odhoda v Beogradu, na turnej® pa pojdejo v nedeljo. ATLETIKA Iharos že drugič premagan Melbourne, 21. dec. (Reuter) Avstralski atlet Dave Stephens je v tek® na 5000 m že drugič premagal svetovnega rekorderja v tej disciplini San-dorja Iharosa (Madžarska). Stephens je danes v teku na 3 milje prispe prvi na cilj v času 13:37,6 min. V teku na 1 miljo je bil Rozsave-go (Madžarska) v času 4:03,0 prvi. Na cilj je prispel 10 m pred rojakom Ta-boryjem. STRELSKA DRUŽINA »BRANKO IVANUŠ« JE DOBILA NOVO MODERNO STRELIŠČE Novo strelišče SD »Branko Ivanuš« s premakljivimi tarčami. S pomočjo električnega motorja se tarče premikajo po žici in strelec si lahko ogleda rezultat streljanja brez pokazatelja. Prvi strelec na novem strelišču je bil predsednik družine tov. Lokošek (na sliki levo). SKUPŠČINA tvd »partizan« tabor Prihodnje let t — 50-letnioa društva | podpore od zunaj. Kljub temu je med : letom nabavil številno opremo, posa- Telesnovzgojno društvo »Parti zanc-Tabor v Ljubljani se uvršča Ljubljana, 21. dec. Včeraj P®* poldne je bilo v Domu Maks* Perea slovesno otvorjeno modern® elektrificirano strelišče streli** družine »Branko Ivanuš«. Streh* šče za streljanje z zračno puško omogoča streljanje na štiri tarče-Novost, ki so jo na£i strelci prj’ nesli s Švedskega, so elektrlD* cirane tarče. Tako niso več P®' trebni pokazatelji, ker strelec 8 pritiskom na gumb približa tarčo In pregleda uspeh streljanja. Največ zaslug za zgraditev novega streliš&a ima tov. Umek. tarče * električnim pogonom pa so bile i?' delane v podjetju »Motor« iz Škof]® Loke. Strelišče, ki spada med najm®* dernejša pri nas, bo prav goto-vo P1*1' pomoglo k sirjenju strelskega športa* posebno med pripadniki LM. Goste, med katerimi je bil drugimi tudi predsednik Lovske zvez® dr. Benigar, je na svečani otvoritvi pozdravil prdsednik SD »Branko I.va' nuš« polkovnik Lokošek. V svojo®* pozdravnem govoru je tov. Lokošek poudaril, da je strelišče posvečen® spominu nepozabnega tovariša Bran^ med najstarejše slovenske telovadne mezne dele orodja, hkrati pa okusno organizacije in Je že nekoč slovelo ! preuredil telovadišče in prečistil dom, . _ ____________________ kot eno najboljših v Sloveniji. To- ki je začel dobivati spet svojo nekdanjo ka Ivanuša,"po katerem nosi ime tudi da y zadnjih letih m bilo o tem sliko. Ta odbor in vs« članstvo se zave- njihova družina. SD »Branko Ivanuš društvu kaj posebnega slisati. Tudi data, da ju v bodoče čakajo še velike je nedavno združila v sebi tri strel' v tekmovanju za pokal Ljudske pra- * «. .. .. . - vice niso Taborjani dosegli vidnejših uspehov — pa vendar . .. DOBILI SMO JASNO SLIKO Redna letna skupščina tega društva nas je ugodno presenetila. ‘Bila je skrbno pripravljena, tako kot se ob takem svečanem dogodku spodobi. Tudi udeležba- članstva je bila zadovoljiva, saj se je občnega zbora udeležilo nad 300 članov poleg zastopnika ZTV »Partizan« Slovenije, predsednika okrajne zveze športov Ljubljana ter zastopnikov ostalih množičnih organizacij. Poročila vodilnih društvenih funkcionarjev so bila izčrpna in podrobna, zlasti načelnikovo in tajniško poročilo. Društvo šteje nad 900 članov, seveda skupno s podpornim članstvom, največji del pripadnikov pa je med moško in žensko deco (228) ter med mladino (212). Po socialnem sestavu prevladujejo šolska mladina in dijaki srednjih šol, kar je povsem razumljivo, ker je v predelu okrog Tabora mnogo internatov. Žal je v društvu vključenih malo vajencev, katerih niso mogli pritegniti v večji meri v svoje vrste. DELO JE BILO NAČRTNO Prednjaški zbor se je vse leto do-' bro zavedal velike vzgojne naloge pri mladem naraščanju in je temu primerno naredil tudi načrt svojega dela. Vse naloge so bile izpolnjene, čeprav niso dosegli vidnejših uspehov. Pripadniki društva so se udeleževali vseh okrajnih i in republiških prireditev organizacije | »Partizan« in sodelovali tudi pri raznih ! uu J “ * caaaju SC VC11KC JB UCTIttVUU £A11 V 6001 Lil naloge, zato so sklenili narediti v pri- ske družine, tako da predstavlja ®e hodnjem letu — ki bo jubilejno in ga daj močan strelski kolektiv. Šteje I50 bodo dostojno proslavili — še mnogo več članov, ki bodo na novem strelišč® v p£id.1_dTi?u H&Ieda svojega društva. prav gotovo našli torišč© plodnega Prihodnje leto je jubilejno za Ta- ( strelskega udejstvovanja, borjane. Zato smo prepričani, da se bo- ! Nato je tov. Lokošek kot prvi etr®* do potrudili in izvedli —* — -1 1—---------------------* ------------------------ - * *"» ščini sprejete sklepe. *pe* Novi odbor vodijo tov. Gestrin kot predsednik, sekretarka Janša Joža, načelnik Sket in načelnica Podpacova. vse, na skup- lec preizkusil novo strelišče. Lahko ‘ rečemo z uspehom, saj je že s prvim strelom dosegel »desetko«. Za njim a® streljali š© ostali gostje in člani SD »Branko Ivanuš«. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA NOGOMETNEGA KOLEKTIVA Uspehi so plod vztrajnega dela 2NK »Ljubljana« je na pravi poti Ljubljana, 21. dec. Danes je je šteti uvrstitev mladinskega moštva -1 v s^^^alni dvorani železni- na šesto mesto v državi, potem ko 3e ske direkcije redni letni občni premagalo lanskega prvaka Dinam®* J,„NK L^bljane» na katerem Tudi ostala moštva kot drugo in P»°' so bili razen članov kluba prisotni nirsko, so v svojih skupinah zasedi® med drugim tudi predstavniki No- prva mesta, gometne zveze Slovenije, LNP, V1, T Zbora nogometnih sodnikov, ljub- -atT£ J? t«!n*4^5 Pa “e- 5!ih lianskih nocomptnih kinhmr j. samo za kvailteten razvoj svoji® lovnih kolektivov in ostali. Občni vzeoio^i^ViTfi??^ i tUd* ZE zbor, ki je četrti do vrsti nnda v vzgojo in razširjanje nogometa m® razdobje, ko je klub dosetrel nai- m|ac*ino. Za to skrbita tehnična K®' večje usnehe v času svnift, misl'ia ln številen trenerski kader, W stoja usp Tot - Pirc re- Adis Abeba, 21. dec. (AFP) EtioP' ml (10), Trajkovič Gabrovšek pre- ski olimpijski odbor je priglasil svo-kinjeno. Milenkovič Je bil prost. jo udeležbo na olimpijskih igrah, K* Prekinjene partije iz prejšnjih; bodo leta 1956 v Melbournu. To bo -„,Gabr?vš„ek, reral’ Ifrlvcc - prvi nastop etiopskih športnikov n» Martinovski remi, Bajec - Krivec re- olimpiadl mi. | JI, . Etiopska nogometna reprezentan- s*“je. Tot 10, Pirc, Marič, Lukič ca bo 29. januarja odigrala v AdiS 9.5, Milenkovič 8,5, Gabrovšek 8 (1), Abebi kvalifikacijsko tekmo proti m11« j*®’ Bajec, Dimc, Krivec Egiptu za sodelovanje na olimpijskei® 7.5, Trajkovič 7 (1) itd. . nogometnem turnirju. Jutri je prost dan. Udeleženci tur- < nirja ga bodo izkoristili za brzopotez- j-u ^ ... ^ , ■ ni turnir, ki se bo začel ob 15.30. , Danes Ijr&rniZlJA t Odreci I Dane« bo na Centrulnem stadion® ob Titovi cesti tradicionalna nogomet- Polfinalni turnir v Šabcu Sabac, 21. dec. Danes je bila iz- n,H teknla .n.,ctoric| v nnl* Je naslednji: i oiočnejšfh postavah Djuraševič 9,5, Bartok, Djaja 8, 1 j“ It ,2s„fVevVkEir,j Smučarski učitelji pozor! smučarskih učiteljev je 6, Smedcrevac 5,5, Franovič 5,5 (i), Preložen zaradi slabih snežnih Osmanagič 4 (l). razmer do nadaljnjega. Umrla je danes. 21. decembra 1955, draga mama, babica in sestra Valentina Kaukler upokojena nadučiteljica v Ljutomeru Pogreb bo v petek ob 14,30 iz hiše žalosti v Ljutomeru, Ormoška 34. Ljutomer, Stuttgart, Ljubljana, Kranj, Mengeš. Žalujoča sinova IVAN in MIRKO z družinama ter ostali sorodniki 1 DNEVNE NOVICE IZPLAČILO OTROŠKIH DODATKOV ZA MESEC JANUAR 1933 Novo opozorilo gospodarskim organizacijam, ustanovam in zavodom Po sporočilu Zveznega zavoda za socialno zavarovanje bodo še pred 1* januarjem 1956 spremenjene določbe 67. člena nove uredbe o otroškem dodatku z dne 28. julija 1955, objavljene v Uradnem listu FLRJ št. 36-55, in sicer tako, da bo začetek uporabljanja te uredbe pomaknjen na kasnejši čas. Sedaj določen rok 1. januar 1956 bo spremenjen. Upravičencem do otroških dodatkov je zato potrebno otroške dodatke za mesec januar 1856 priznati in izplačati še po prejšnji uredbi o Otroških dodatkih. Vsa gospodarska podjetja, ustanove in zavode o tem obveščamo in jim naročamo, da izplačajo dodatke, za otroke za mesec januar 1956 vsem tistim upravičencem in v nespremenjenem znesku, ki so imeli pravico do dodatka po prejšnji uredbi. Tistim upravičencem, ki so si pridobili šele s 1. januarjem 1956 pravico do dodatka po novi uredbi (Uradni list FLRJ 36-55) in so jim bile že izdane odločbe na osnovi te uredbe, se otroški dodatek za mesec januar 1056 ne Izplača. Nasprotno pa je treba izplačati otroške dodatke: za mesec januar 1955 onim upravi-j čencem, ki so imeli pravico do do-! datka po prejšnji uredbi, po novi pa j Jim je bil s 1. januarjem 1956 odvzet •li zmanjšan. Omejitve izplačila otroških dodatkov, ki jih predpisuje Odlok o predložitvi potrdil (Uradni list FLRJ j st. 54-55), in ki so bile pred kratkim objavljene v časopisih, se prav tako odložijo. Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Veletrgovina Mercator Uvoz-izvoz Ljubljana, Titova 31, obvešča svoje poslovne tovariše in podjetja, da bodo skladišča dne 23., 29. in 30. decembra 1955 zaprta zaradi letnega popisa blaga. Dotrpel je v 62. letu starosti naš dragi mož, oče, dedek, tast, svak in stric GAŠPER ROTAR dentlst Do pogreba leži na svojem domu, Ločnikarjeva ulica 10. Pogreb bo v četrtek, dne 22. decembra ob 15.30 na viško pokopališče. Ljubi j ana-Cleveland, dne 20. decembra 1855. Žalujoči ostali Ravennski mozaiki. Danes ob 18 vodi v Moderni galeriji dr. Emilijan Cevc. »KROSAN« že poznaš kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno si ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo znano »JELA« kopalno sol. — Osvežuje telo, desinficira in krepi tvoje živce. OPOZORILO HIŠNIM SVETOM, in lastnikom hiš na območju bivšega MLO Ljubljana Obveščamo vse hišne svete in lastnike hiš na območju bivšega MLO Ljubljana, da podružnica Komunalne banke v Ljubljani 60-KB-2, Parmova 37-111. zaradi letnega zaključka od vključno 24. decembra do zaključno 31. decembra ne bo poslovala s strankami v zvezi s hišnimi sveti in njihovimi skladi. Prosimo vse hišne svete in last-1 nike hiš, da nakažejo banki svoje prispevke in obveznosti tudi po pošti najkasneje do 24. decembra, oziroma šele po 1. januarju 1956. Komunalna banka, Ljubljana, podružnica 60-KB-2. predavanja Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki Je namenjeno širšim in-teresiranim krogom, 22. decembra t. 1. ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU univ. prof. dr. Janez Milčinski. Tema: Nekatera sodnomedicinska vprašanja. Detomor. KONCERT) Jutri bo II. koncert za zeleni abonma. Bravničar (prva izvedba), Lalo, Brahms. Dirigent Bogo Leskovic, solist violončelist Andrč Navarra. Vstopnice so razprodane. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 22. dec. ob 20: Miller: »Lov na čarovnice«. Abonma U. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec. ob 16: Golia: »Jurček«. — Zaključena predstava za osnovno šolo Prule. Nastop Dedka Mraza. Nedelja, 25. dec. ob 10.30: Golia: »Jurček«. izven in za podeželje. Nastop Dedka Mraza: ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Premiera. Izven. OPERA Četrtek, 22. dec. ob 19.30: Balet: Kogan-Semenov: »Amazonke«; Mozart: »Les petits riens«; Lhotka: »Balade«; Borodin: »Polovski plesi«. Abonma red D. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec. ob 19.30: Massenet: »Manon«. Abonma red A. Nedelja, 25. dec. ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Premiera. Izv. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 22. dec. ob 20: Anoullh: »Co-lomba«. Abonma Vajencl-učenci v gospodarstvu. Petek, 23. dec. ob 20: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Abonma red Pe- Čestitka Danici Oberč iz Vidma-Krškega želijo za 23. rojstni dan še obilo sreče Zinka, Breda in Džon. Sindikalna podružnica cestarjev v Višnji gori sporoča žalostno vest, da je pri opravljanju svbje službe nenadoma umrl njen aktivni član IGNAC VOZELJ kvalificiran cestar K zadnjemu počitku ga bomo spremili dne 23. decembra 1958 ob 9 iz Podsmreke na pokopališče v Višnji gori. Svojega požrtvovalnega sodelavca in člana odbora bomo ohranili v trajnem spominu. Sindikalna podružnica cestarjev Višnja gora Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Ljubljana, sporoča, da je pri opravljanju svoje službe nenadoma umrl IGNAC VOZELJ kvalificiran cestar Pogreb pokojnika bo v petek, dne 23. decembra ob 9 dopoldne iz Podsmreke v Višnjo goro. Požrtvovalnega člana našega delovnega kolektiva bomo ohranili trajno v spominu. Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Ljubljana tek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 24. dec. ob 20: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Izven. Nedelja, 25. dec. ob 15: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Izven; ob 20: Gogolj: »2enltev«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 24. dec. ob 15.30: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra, popoldanska predstava, izven. Nedelja, 25. dec. ob 15.30: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra, popoldanska predstava, izven. Ob 20.00: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra, izven, večerna predstava. Torek, 27. dec. ob 14.30: Goerner: »Pepelka«, pravljična igra. Izven. Popoldanska predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem do- mu, rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Gostovanje v okviru praznovanja Novoletne jelke Četrtek, 22. dec. ob 8: Gostovanje v Planini; ob 11: Gostovanje v Studenem. ob 15: Gostovanje v Prestranku; ob 17: Gostovanje v Postojni. Petek, 23. dec. ob 8: Gostovanje v Šentvidu; ob 11.30: Gostovanje v Lescah; ob 15: Gostovanje v Radovljici; ob 17: Gostovanje v Radovljici. VESTI 17 M5RIB0M Kino Spored za četrtek, 22. decembra PARTIZAN: Ameriški barvni- film: »Osamljena pištola«. Predfilm. UDARNIK: Ameriški film: »Nad tridesetim nadstropjem«. Tednik. POBREŽJE: Ameriški film: »Ujeto mesto«, predfilm. STUDENCI: Angleški barvni film: »Doktor v hiši«. Predfilm. Spored za petek, 23. decembra PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Osamljena pištola«. Predfilm. UDARNIK: Francosko-nemški barvni film: »Cigan baron«. Tednik. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 22. dec. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Zaključena predstava za šole: ob 19.30: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Red ZlS. Petek, 23. dec. ob 15: Lorca: »Marlana Pineda«. Red LMS-3; ob 1930: Rossini: »Seviljski brivec«. Red VAS. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 22. dec. ob 20: William Inge: »Vrni se, mala Sheba.« Četrtkov abonma in izven. Petek, 23. dec. ob 15: Ranko Marinkovič: »Glorija«. II. srednješolski abonma. Sobota, 24. dec. ob 20: Willlam Inge: »Vrni se, mala Sheba.« Sobotni abonma in izven. Nedelja, 25. dec. ob 15 ln 20: Ranko Marinkovič: »Glorija«. Gostovanje v Ravnah na Koroškem. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Danes, v četrtek, 22. decembra, ob 19.30 bo v centralni predavalnici na učiteljišču kulturni večer z občnim zborom Ljudske univerze. — Vljudno vabljeni! VESTI IZ PTUJU OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 22. dec. ob 20: M. Maeterlinck: »Stilmondski župan«, dra- ma v treh dejanjih. Premiera. — Režija in scena Ciril Debevec kot gost. Abonma red Premierski in Izven. VESTI IZ KRANJU PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Za četrtek napovedana premiera »Janka in Metke« zaradi tehničnih zaprek odpade. Premiera bo 27. decembra ob 16. uri v okviru Novoletne Jelke. Petek, 23. dec. ob 16: Willlam Shakespeare: »Othello«. Zaključeno za tovarno »Iskra«. Nedelja, 25. dec. ob 16.: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Komedija. Izven ln za podeželje. RADIO LJUBLJANA Spored za Četrtek, 22. decembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Priljubljene popevke — 7.10—7.30 Igra orkester Stanley Black in Joe Looss — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Napevi iz glasbenih revij in operet — 11.45 Med mladimi pevci iz Vitanja — 12.00 Operni koncert — 12.30 Kmečka univerza: ing. Ferlinc: Obdelava in gnojenje sadovnjakov — 12.40 Pesmi Alojzija Miheliča poje mešani zbor »Ljubljanski zvon« — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pozdravi ob Dnevu JLA — 14.00 Orkestralna glasba — 14.25 Ljud-sko-prosvetni obzornik: Delo in načrti »Kmečke knjige« — 14.35 2eleli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Iz mladinske književnosti: Dve pripovedki O. Hudalesa — 15.45 Mali glasbeni mozaik — 16.00 Gospodinjski omnibus — 16.10 Glasbene uganke — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Domače aktualnosti — 18.10 Pesem skozi stoletja — 18.30 Radijska univerza: Munda: Alge v industriji — I. — 18.45 Igr,a ansambel bratov Gengler — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 »Četrtkov večer« — 21.00 Luč izza temnih vrat (ob 70-letnici Lili Novy) — 21.30 G. Faure: Tema z variacijami (Jorg Demus) —j L. Janaček: V meglah (A. Trost) — I 22.15—23.00 Po svetu jazza — 22.15 do 23.00 UKV program: Operni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos' iz Zagreba). Spored za petek, 23. decembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslu- ! šalci! (Pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Melodije Emericha Kalmana in Johanna Straussa — 7.10 do 7.30 Zabavne melodije — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski, nasveti — 11.15 Trideset minut z orkestri — 11.45 Cicibanom — dober 1 dan! — vošči Manica Komanova —j 12.00 Slovenske narodne poje vokalni kvintet »Anton Nefat« — 12.30 Kme-1 tljski nasveti: Vet. Marko Osredkar: Kokošja kuga — 12.40 Popevke in ritmi — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Koncert opernih arij — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 2eleli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature — lrwing Shaw; Očividec — 15.45 Poje Obrtniško društvo »Enakost« iz Kranja — 16.00 Modni kotiček: Eva Paulin: Pred novoletno jelko — 16.10 Simfonični koncert — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.01 Ljudje med seboj: Dr. Leon Žlebnik: Beseda — vez med ljudmi — 18.15 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 18.36 Tečaj francoskega jezika — 14. lekcija — 18.50 Trio Dorko Skoberne — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.15 Prireditelji slovenskih narodnih pesmi pred mikrofonom — 21.00 Mednarodna radijska univerza: a) Velike industrije Morisot: Fina in specialna jekla; b) Carlos Chafas: Bioelektrogeneza -VII. — 21.20 Plesni orkester Radio Ljubljana —> 21.40 Filmske melodije — 22.15—23.00 Oda j a o morju in po- j morščakih — 22.16—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). DROBNI OGLAS) OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem, plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Ana Koleša, Zg. Hrušica 46, Ljubljana. — Edvin Koleša, Spodnje Negonje 4, Rogaška Slatina. 4369 ZATEKEL SE JE LOVSKI PES kratkodlaki ptičar. Lastnik ga dobi ob večernih' urah v Gostilničarski ul. št. 17. 2882 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški barvni film »Simeronska roža« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V primeru pomanjkanja električnega toka predstava ob 15 odpade. — Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 14 dalje. v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ .. '"s ■;■■■■ • w.: XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV>XkXNX3 »KINO VIC« » KINO »KOMUNA«: Franc.-ital. film:| »Imel sem sedem hčerš«. Tednik. • Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V primeru prekinitve električnega toka predstava ob 15 odpade. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«: Ameriški barvni film: »Škandal v Scouriju«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »SLOGA«: V proslavo Dneva JLA se predvajajo jugoslovanski filmi, katere organizira Okrajni komite LMS in JLA. Predstave ob 8, 10, 12, 14, 16, 18 in 20. KINO »UNION«: v soboto, 24. dec. ob 22 premiera madžarskega barvnega filma: »Liliomfi«. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Slika Doriana Graya«. Predstava KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Ameriški barvni Ulm Škandal v Scouriju« Tednik. Predstave ob 18, 1* ln St. V glavni vlogi Greer Garson ln Wal-ter Ptdgeon. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjikrat! JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Neumne misli«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«; Zaprto. CELJE: »UNION«: Francoski film: »Madame X.«. Predstavi ob 18 ln 20. »DOM«: Francoski film: »Bela griva — divji konj«. Predstavi ob 18.15 ln 20.15. KRANJ: »STORŽIČ«; Angleški barvni film: »Romeo in Julija«. Brez tednika. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Danes zadnjikrat! V soboto, 24. decembra ob 22 ameriški barvni film: »Niagara«. V glavni vlogi Marllyn Monroe In Jean Peters. — Film se predvaja na wide sereen sistem. V nedeljo, 25. decembra, ob 22 premiera ameriškega barvnega filma: »Gypsy — črni konj«. » Obzorja na zahodu« Tednik. V glavni vlogi Robert Ryan in Julia Adams. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes ln jutri. .\\\\V\\\W\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV»,VWW\W« ,\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\ KINO »ŠIŠKA« Finski film »KO PRIDE POMLAD« V glavni vlogi: Tulja Halonen, Taplo Rautavaara in Sllrl Angerkoskl. Režija: Armano Lohlkoskl. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški film: »Z vragom so trije«. Oglašujte v »Ljudski pravici!« ^XVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVCVXXXXXXXXVCVXXXXXXXXXXVVXXXVvXXXXXXVVXV 2 4 ZAUPAJTE SVOJE PRIHRANKE Varčevanje je temelj blagostanja! MESTNI HRANILNICI v Mariboru, Trg svobode 6 Vloge so vsak čas dvigljive ter se obrestujejo s 5%! Posebne ugodnosti pa nudi premijsko varčevanje! ZAHTEVAJTE BROŠURE! M-29 Želimo vsem našim vlagateljem in strankam ter vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspešno novo leto 1956! Kolektiv Mestne hranilnice 40 »Mar je malo uglajenosti temu poslu v škodo?« je z zasmehom vprašala Margaret. »Še zlasti, če je samo na površini?« je še pristavila. Marcotti je pomislil: kaže. da je uporabno dekle. »Dobro. O pravem času ste prišli. Prodajalko cigaret potrebujem.« »Toda preden vas bom vzel v službo, vam moram povedati, da gostje radi vidijo, da nosijo prodajalke cigaret zelo kratka krilca Kakšna boste vi v kratkem krilcu?« Margaret je globoko zavzdihnila in posrečilo se ji je, da se je pomenljivo nasmehnila. Napravila je nekaj korakov nazaj, dokler ni prišla na sredo pisarne, ter visoko privzdignila svoje krilo. »Gospod Marcotti, ali morda z mano kaj ni v redu?« je vprašala Margaret. Upala je, da ne bo opazil negotovosti v njenem glasu. Vsako reč moraš enkrat začeti — je pomislila — vštevši tudi kazanje svojih nog naparfumiranemu zvodniku, kakršen je Marcotti. »Dobro, delali boste pri nas,« je rekel Marcotti. »Dobrodošli v .Zlatem petelinu', Margaret. Lahko začnete jutri zvečer.« Odvedel jo je na hodnik in ji pokazal garderobo, v kateri se bo preoblačila. Iznenada jo je objel in stisnil k sebi. Ona je ▼rgla glavo nazaj. Iz ust je dišal po pijači, toda posrečilo se ji e, da se je vnovič nasmehnila. »Zakaj takoj, gospod Marcotti?« je vprašala. »Saj bo še časa a pretek.« XXXIII Gregory Keen je bil še vedno v svojem stanovanju v Moun-tovi ulici, ko je telefonski poziv prekinil Couttsovo poročanje o njegovem srečanju s Gellyjem Boonom. Inšpektor Frayne je sporočil, da so njegovi ljudje našli Willyja Schafferja v njegovem stanovanju. Kaj želi Keen storiti z njim? Naj počaka do jutri? Keen je rekel, da ne bo čakal. Frayne naj kar pride s Schafferjem v njegovo pisarno na bregu Temze. Coutts je rekel: »Hitro smo opravili svoje delo.« Coutts si je gladil ranjene členke. Ko je vstal, se mu je spačil obraz, z rokami pa se je prijel zu boke. »Kako se počutite?« je vprašal Keen. »Jutri bom še ves zbit, major. Sicer pa mi ni nič hudega.« »Ste prepričani? Kaj je ta razbojnik storil z vami?« »Nič. Cez nekaj dni bo vse dobro.« Prispela sta do hiše z gotskim pročeljem in odšla v Keenovo pisarno na koncu hodnika. Frayne je prišel čez nekaj minut in dejal, da Henry in Griggs pazita na Willyja Schafferja. »Kaj boste storili z njim. Keen?« »Tu je nož, s katerim je bil ubit Godowski!« Keen se je sklonil, odprl predal v svoji pisalni mizi in vzel iz njega nož. »Tole bom uporabil,« je rekel. Pritisnil je na gumb na nožu in rezilo je naglo skočilo iz držaja. »Kaj imamo zoper Schafferja?« »Njegovi dokumenti so v redu,« je odvrnil Frayne. »S čim se ukvarja?« »Pravi, da popravlja optične instrumente. Stvari, ki smo jih našli v njegovem stanovanju, to potrjujejo.« »Vsi črnoborzijanci imajo kritje,« je rekel Keen. Pritisnil je na gumb na svoji pisalni mizi. Iz zvočnika je bilo slišati: »Tu Griggs.« »Privedite Schafferja.« Mali Willy je strmel nekam mimo ostrega snopa svetlobe, ki jo je metala svetilka na Keenovi pisalni mizi, naperjena naravnost v njegov obraz. Policaj Griggs ga je pahnil naprej. Pred pisalno mizo je stal za Willyja pripravljen stol. »Torej vi ste Willy Schaffer. Jaz sem major Keen.« »Ja,« je rekel Schaffer, sedeč nepremično in držeč roke na kolenih. »Kje živite?« »V Wallovi ulici 112.« »Torej tam doli pri pristanišču. Zahajate pogosto v Nights-bridge?« »Ja,« je odvrnil Schaffer. »Ste poznali nekoga, ki mu je bilo ime Piggy Quinn?« je brezbrižno vprašal Keen. »PiggT Quinn? Nikdar nisem slišal o njem.« »Ubit je bil pred nekaj dnevi. Nekdo mu je prerezal vrat. Naši podatki kažejo, da bi vi, Willy, lahko kaj povedali o tem.« »Kako bi vam mogel o njem kaj reči? Nikdar nisem ničesar slišal o tem Quinnu.« »Kje ste bili tisto noč, ko je bil ubit?« List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska piavlca«. Ljubljana Kopitarjeva ulica 6/111. telefon St 39-181 - Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev 21-613 ln kulturna rubrika telefon St. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 - Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 - Telefon za naročnino ln oglase 31-030 - Mesečna naročnina 2M) din. za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-1-Z-1393 — poštni predaj 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi ne se vračajo !• i u d sk a $ggr VSEGA PO MALEM ZA VSE K ČETRTEK. 22. DEC Drobne l NOVA HIŠA S STANOVALCI VRl^i) ZLETELA V ZRAK. V bližini slavnegra kolodvora v Franklurtu n/M je nastala prejšnjo sredo silna eksplozija. Nova štirinadstropna stanovanjska hiša, v katero so se bili stanovalci vselili šele prejšnji dan, se je sesula *n pokopala pod seboj 28 ljudi. Redili so samo 7 stanovalcev in jih prepeljali v bolnišnico. V novi hiši je stanovalo 11 moških, 11 žen in 10 otrok. Nesrečno naključje je hotelo, da je prenočevalo tisto noč v hiši tudi nekaj znancev njenih stanovalcev. Vzroka eksplozije še niso ugotovili. Nova hiša še ni bila priključena na mestno plinsko omrežje. Tudi nafte nj bilo v njej. kakor so prvotno domnevali. Očividci so po eksploziji pripovedovali, da se je hiša ob eksploziji stresla od spodaj in se nekoliko dvignila, predon se je sesula. Ni izključeno, da je bila v kleti še iz vojnih časov bomba, ki se je po naklučju razpočila. CHEESMAN BREZ KONCA IN KRAJA. O Carylu Chess nianu. ki že sedem let In pol čaka na usmrtitev, smo že. večkrat poročali. V svoji celici v kaznilnici San Quentin je napisal že dve knjigi. Vztrajen in žilav kakor je. je dosegel naposled revizijo procesa. Ponovna obravnava bo 9. januarja. Razen tega so mu dovolili desetdnevni pogled v prvotne sodne protokole, o katerih trdi. da so pomanjkljivi, ker je stenograf, ki jih ie pisal, umrl, njegov naslednik pa Je zagrešil v njih več bistvenih napak. Njegova prošnja, da bi ga prepeljali iz San Quentina v vojaško kaznilnico v Los Angeles, pa ni bila uslišana. GASILSKI INŠPEKTOR zanetil požar. Lastniki bara Sil-ver Dollar na Times Square to vložili tožbo proti new-yorški občinski upravi. Gre za 2 SO. 090 dolarjev škode, ki jo je napravil požar. Za to škodo naj bi bil odgovoren mestni pozami Inšpektor Henry Gart-land. Pred dvema tednoma je Gartland kontroliral bar In prižgal vžigalico, da bi ugotovil. ali so nekatere okenske dekoracije varne pred ognjem. Pokazalo se je. da niso. Hipoma so se vnele in požar je večino bara uničil. Drugod snežni viharji in strupen mraz nam pa je prinesel začetek zime le nekaj mokrega snega Letos se je oglasila prti nas zima s snegom raata®ko po koledarju. Sonce je doseglo najinižjo toftko na nebesu včeraj. Zato smo iimeiLi včeraj najkrajši dam iin najdaljšo noč.. Odslej se bo počasi spet dvigajo, toda pri dnevu se bo poznailo to nekoliko šele v drugi polovici jamuairja. Dan narašča zelo počasi. Za koledaraki začetek ziime simo dobili le nekiaj mokrega snega, mraza pa še ne. drugod po svetu pa je že pnirtisTvl hud mraz s sraežniami meteža iin viharji. Prvi zimski vihanja 90 zahite-vaJii dainas teden na A tfcntiku im Sevemsm morim 7 človeških žrtev, šteri mornairje pa še pogrešajo. Pred vzhodno škotsko obatlo se je razbili helikopter vojnega letalstva. Pil!ot im njegov spremlje- valec ste uitondlla. V Mora v Firt hm je siten vihair vrgel 130 tonsko belgijsko tovorno ladjo »Beztrix Fernamde« na čeri. Pet članov posadke so rešiilii, en mornar je uto-niil, dw pa še pogrešajo. V Coste. Headiu na področju otočja Ork-ney je dosegel vihair hiiirost 152 km na uiro. V Rofcavskem prelivu so pogrešailii pred otokom Yeu francosko ribiško ladijo »Andire Suzanine«. Dva mornarja so že potegnili mrtva iz morja, dva pa še pogrešajo. Nad Damsko je divjal dames teden najhujši snežni vihar letošnje zime. Na cestah je obtičalo več sito kamionov. Železniški^ morskti in zrračmi promet je bil hudo prizadet. Pred rtičem Skagenom ste utonite dvia ribiča. Južna Portugalska pa je imela v petek hude »Izvoz« švedskih otrok v Nemčijo Švedska socialna uprava je naprosila zunanje ministrstvo, naj odredi preiskavo, da bi ugotovili, ali so brezvestni ljudje zadnje čase res izigrali zakonite določbe in skrivaj odpeljali v Nemčijo več Podražitev mleka v Zahodni Nemčiji Vlada Zahodne Nemčije je izdala odlok, po katerem se bo v začetku prihodnjega leta mleko podražilo za 5 pfenige pri litru. Podražilo se bo med 1. januarjem in 31. marcem. Hkrati se bo znižal davek na sladkor od 26.5 na 10 pfenigov pri kilogramu in zato se bo sladkor ustrezno pocenil. Podražitev mleka bo obremenila potrošnike za kakih 90 milijonov mark letno, z znižanjem davka na sladkor oziroma z njegovo pocenitvijo pa bodo na boljšem za 160 milijonov mark. švedskih otrok, da bi jih tam družine brez otrok posvojile. O tem je poročal prejšnjo nedeljo v Stockholmu izhajajoči večernik >Expressen<. Ze prej je bila sicer navada, da so odhajala dekleta iz tako imenovanih »boljših krogov« v Nemčijo, da bi ta rodila nezakonske otroke in jih oddala v rejo. Tokrat pa gre baje za pravi »izvoz« švedskih otrok v Nemčijo. nailive, kri go povzročili nekaj krajevnih popllav. Utonila ste dva I človeka. Iz New Yonka poročajo, da je prispela vellika potniška ladja I »Qeen Mairv« v petek tja s 30-urno zamudo, ker so divjali nad Atlantikom silni viharji. Ladja se je morala na vsej poti iz Irske v ZDA boriti z vaJovi, visokimi | do 15 metrov. Kaipitem je v New ' Yorku pripovedoval, da so nekateri valovi pljuskali celo čez ka>pi-tamsiki mostiček, segajoč 30 m nad morsko gliadimo. V vzhodnih in sredmiph ameriških državah je pritisnila prava arktična zima. Takšnega miraraa ljudje že dolgo ne pomnijo. Sibirski mratz je pritisnil v zahodnem I YeLlowstomiu v državi Montemi, kjer je padite temperatura na —45°. Nenadmi val mraza, ki je zajel severni del države New York in dolino Ohio tja proti zahodu do velikih nižin srednjih držav in večino področja Rocky Moum- ! taiins, je bil zlasti hud v Cinein- j naitiju v držami Ohio, kjer je pa-! dlla temperatura v nekaij urah od —10 do —20°C. Ostra zima je zajela tudi vso Norveško. Od skrajnega severa do južnega konca dežele pritiska strupen mraz. V srednjem delu Norveške je padlla temperatura na —46». I Otroci iz vasi so prišli v New Delhi. Na sliki zgoraj: otroci čakajo, da bodo odprli javno knjižnico, na sliki spodaj: posedli so *a mize in v čitalnici pridno prebirajo knjige. Pritlikavci so živeli tudi na področiu Evrope Eden Izmed prvih vojakov, ki pripada prvi diviziji nove nemške vojske. Na sliki lahko vidimo, da so se Nemci odpovedali tradicionalnim »pruskim« škornjem In prevzeli čevlje ameriške vojske. Tako se je končalo eno obdobje. Toda če se je že s čevlji vse drugo spremenilo v bodoči nemški vojski, bo pokazala zgodovina. ARHEOLOGI SO NAŠLI V ZEMLJI MNOGO SLEDOV O NJIH, MED DRUGIM TUDI LEPO ZGRAJENE ROVE IN JAME Ze večkrat so našli arheologi v zemlji kosti pritlikavcev. Zdaj je znano, da je treba pritlikavost pripisati hudim, za ves organizem škodljivim notranjim obolenjem, kostnim boleznim, predvsem pa raznim deformacijam na žlezah. Razen pritlikavcev, ki so zaostali v rasti zaradi raznih bolezni, pa imamo tudi naravne pritlikavce, Liliputance in rasne pritlikavce. In vtem ko imajo lahko patološki pritlikavci otroke normalne rasti, se rode pravim pritlikavcem zmeraj tudi pritlikavi otroci. Nizka rast, 120 do 150 cm, je pri njih nekaj normalnega. J‘ Graham se zgovarja na neprisebnost V petek se je začela v Den-veru sodna obravnava proti Johnu Gilbertu Grahamu, o katerem smo že poročali, da je vtihotapil v potniško letalo peklenski stroj in povzročil smrt svoje matere ter 43 potnikov in članov posadke. Ta zločin je storil iz pohlepa po denarju. Hotel je dobiti zavarovalnino po svoji materi. Pred sodiščem je izjavil, da se ne čuti krivega. Skliceval se je na duševno neprisebnost. Spričo njegovega zagovora je predsednik sodišča odredil prekinitev razprave do 9. januarja. V tem času bodo psihiatri Grahama preiskali. Pritlikavci žive zdaj na ekvatorialnih področjih Afrike, obeh Indij in Melanezije. Pripadniki bele, črne, rjave in rumene. rase, ki so prišli v te kraje za njimi, so jih potisnili v pragozdove. Nekoč pa so živeli pritlikavci najbrž po vsem svetu. Da so v ledeni dobi in pozneje živeli po vsem svetu, zlasti v Evropi, je znanstveno dognano. Vprašanje nizke ---------------------------------------- V davnih časih, ko Evropa še zdavnaj ni imela sedanje oblike obale, so živeli pritlikavci na vsem njenem južnem robu. Prodrli so tja do Pirenejev in Alp, kjer še zdaj nahajamo njihove sledove. O tem priča zlasti mnogo primerkov majhnega orodja. Ponekod so našli arheologi pod zemljo lepo zgrajene hodnike in jame, cele labirinte med seboj i________________________________________ tlikavci so živeli pod zemljo. Herodot piše: »Na te jamske ljudi prirejajo lov z vozovi in konji. Ti jamski pritlikavci so namreč najboljši tekači na svetu.« Najdba okostnjakov iz stare kamene dobe nedvomno priča, da so živeli pritlikavci v pradavnih časih tudi na področju Evrope, pozneje pa so se umaknili v gore I in podzemeljske votline. Zato go-vore pravljice o gorskih škratih. Kjer so se ohranili zlasti dolgo, so ljudje še zdaj nizke rasti. To velja za nekatere kraje Sicilije. Južne Italije in Alp. Zgodnji di-luvialski evropski človek je bil torej vsaj delno najbrž pritlikavec, visok od 130 do 140 cm, razen tega pa krivih nog in upognjene postave, tako da je le s težavo hodil pokonci. Na morskem dnu ob danski obali je obtičal v plitvi vodi kit, ki so ga ustrelili in potegnili na suho rasti, torej pritlikavcev kot rase v pradavni zgodovini obravnavajo strokovnjaki že dolgo. Pig-mejce sta odkrila v Afriki Chaillu in Schweinfurt leta 186? oziroma 1870. Pozneje so naleteli na narode pritlikavcev tudi v jugovzhodni Aziji in Oceaniji. Nekatera plemena pritlikavcev štejejo še na desettisoče pripadnikov, druga pa so se skrčila na nekaj ducatov. Vsa pa izvirajo iz pradavnih časov. povezanih podzemeljskih prostorov. Vsi pa so mnogo premajhni, da bi mogli živeti v njih ljudje normalne rasti. Podobne podzemeljske rove in prostore, kakor na področju avstrijskih alpskih dežel, so našli tudi na področju Sredozemskega morja, v Severni Afriki, Mali Aziji in na Japonskem. V Severni Afriki so našli v njih več majčkenih figuric. V grobovih v Abydosu so našli več sto pritlikavskih lobanj. Ti pri- DIAGNOZA Neki shizofrenik je telefoniral ob dveh ponoči Sigmundu Freudu: »Že mnogo sem slišal o vas. Ali bi smel priti takoj o vašo ordinacijo? Neznosno me namreč boli roka.« To je bilo dobrodušnemu analitiku vendarle preveč in zakričal je v slušalko: »Gospod, sredi noči? Vse kait, da ste znoreli.t Sola ponižanja Naveličan vsegra te*a sem zopet srečal Mata Frankovlča, ki je bil okoli Novega leta z dvema drugima »emigrantoma« v Svicl. Ker se je on na švicarsko mejo ze spoznal, sva sklenila oditi v Svlco. Da bi prišla do šilingov, ki so nama bili potrebni za vlak do švicarske meje, sva vnovič poskusila pri Francozih. To sva lahko storila, ker sva posnela iz pripovedovanja Djure ln njegovega »kolege«, da so Ju Nemci pri prestopu meje na poti k francoski komandi v Llndau zasačili in vrnili. Francozom sva natvezla, da se je tudi nama tako zgodilo, da pa bi na vsak način rada v legijo, zato bi še enkrat poskusila priti do Llndaua. In »vžgalo« je! Zopet sva dobila 50 šilingov, dve konservi In škatlo cigaret. Razlika le bila le v tem. da sva tokrat porabila denar za vlak proti Feldkirchnu na avstrijsko-švlcarskl meji. Švlcarako mejo sva prestopila okoli šestih zvečer, in sicer tako, da sploh nisva vedela kdaj. Po dobrih desetih urah ponočne hoje 6va se okoli pete ure zjutraj zatekla v leseno hišico ob cesti In zaspala kar na tleh. Ko sva se zbudila, se je Frankovlč začel kujati. Nisem in nisem ga mogel pregovoriti, da bi Šel z menoj naprej. Vztrajal je. da se hoče vrniti, češ da zanj v Švici »zrak ni čist«. Sele pozneje sem namreč izvedel, da je Mato na svoji prvi poti v Svlco 31. decembra lani (1954. op. p.) skupaj s tistima dvema, ki sem ju prej omenil, vdrl v neko dvonadstropno planinsko kočo na samem nekje blizu mejo. V kuhinji so našli hrane ln pijače na pretek, tako da so sl privoščili »besno silvestrovanje«. Streznili so se, kot mi je pozneje v zaporu pripovedoval Mato. sredi razbite posode in steklenic na Novo leto ob šestih zvečer. Ker jih je mikalo vedeti, kako Je v drugem nadstropju,, so vdrli še tja Zanimiv je bil baje samo revolver in pa pismeno sporočilo oskrbnika, da je za praznike odšel v dolino. Zato Frankovlč ni hotel tvegati ponovnega bivanja v Švici. Se isto dopoldne se je vrnil v Avstrijo, jaz pa sem peš nadaljeval pot proti Ziirichu. Pet dni je trajalo moje romanje po ln ob glavni cesti, dokler nisem prispel šesti dan na nemško-francosko-švlcarsko tromejo blizu Basla. Spal sem po lesenih hišicah, barakah, ki jih je v Svlcl vse polno. Kmetje, pri katerih sem prosil za hrano, so bili prijazni, čeprav smo se težko sporazumevali. Tu ln tam ml je še kdo d*l kak drobiž in ml svetoval, kod naj grem. da se ne bom srečal s policijo. Končno sem le prišel v Basel. V upanju, da sem že dovolj globoko v državi in da me od tod ne bodo več vrnili, sem se 12 km Izven liasela ves zbit ln utrujen Javil policiji. Pri zaslišanju so me vprašali, od kod In zakaj sem prišel. Objasnil sem jim, da je v Avstriji ln Italiji zelo slabo za »Auslanderje«, da je življenje pretežko ln da sem zato prišel v Svlco. Vendar pa moje tarnanje ni zaleglo. Odredili so mi spremljevalca, ki me je na meji pri Feldkirchnu predal Avstrijcem. Tokrat sem dobil sedem dni zapora zaradi nedovoljenega pretopa meje. V feldklrchenškem zaporu sva se z Matom pri vsakodnevnem »zračonju« na dvorišču zopet srečala. »Frajer« je dobil sedem mesecev, ker so f»rl prvem odhodu v Svlco tudi na avstrijski strani zažgali eseno barako, v kateri so spali. Matu zapor ni šel do srca. Dejal je, da bo v »kehi« vsaj na toplem prezimil • . . Ko so me Izpustili, sem se odpravil v Innsbruck. Poldrugi mesec ml je šlo po starem, potem pa sera le dobil delo pri gradbenem podjetju »Felner«. Poglejte moje roke, kakšne so od dela z malto In od samokolnice .. . Vse ml je začelo Sresedatl, vse, pa tudi spanje za tri šilinge v »Stiidtlsche erberge«, kjer sem navzlic vsem vratarjevim pretnjam še ostal dolžan najemnino. Ce verjamete ali ne, večkrat pride tako daleč, da »našl» ljudje razbijejo kakšno Izložbeno šipo al| pa kaj ukradejo, ker je najhujše, kar se Jlni lahko pripeti, brezplačna streha in skleda v zaporu. Tako je na pr. moj znanec Alimpič lz Velikega sela pri Klklndl po vzoru drugih tudi začel oblačiti tuje plašče po hotelih, dokler ga niso prijeli. Imel pa je smolo. Dobil je samo mesec dni. medtem ko bi se mu zdaj pozimi gotovo več prileglo . .. No, največji siromaki pa so tisti, ki zbolijo. Upam, da je še med živimi tisti komercialist lz Zagreba s hudim Išiasom, ki sem ran dovolil, da se je naslonil name na delu poti lz kamnoloma do Beljaka. Na WCC mu niso pomagali, tako da je moral ves skrivljen od bolečin v gozd na delo. Sicer pa, koliko »naših« ljudi *em srečal, ki so že dolga leta tu, pa je njihova vnanjost še bolj bedna kot moja. Ne smejo se vrniti, bojijo se . . .« Pripovedovanje je zaključil Bogdan M. lz Klklndc značilno za »emigrante«, ki so hoteli preizkusiti vse možnosti: »Nek budera zatvoren 1 godlnu dana, ali vidlo sam i sada se vračam.« K pripovedovanju Bogdana M. želim dodati, da se mi zdi dvomljiva njegova izpoved, ki se nanaša na stike s francoskimi organi, konkretno na uspešno prevaro francoskih predstavnikov. To pa iz preprostega razloga, ker zveni siila naivno, da hi predstavniški katere koli okupacijske oblasti v Avstrijii, ki »vrline« povprečnega emigranta predobro poznajo, dali le-tem v roke denar namesto voznega listka. Ni izključeno, da je prišel Bogdan M. do denarja za vlak na kak drug način, ki pa ga novinarju »niima smisla« zaupati. Sicer pa, bodi tako ali drugače glede stikov s Tujsko legijo, toda druga doživetja Bogdana M. se povsem skladajo s pripovedovanjem številnih drugih, kii so prehodili podobno ali enako pot. Ker je usoda emigranta, potem ko je zapustil prvega gospodarja in odšel proti Salzburgu namesto proti Innsbrucku in Tirolski, v bistvu enaika, bi se zaustavili le še na eni posebnosti, ki jo spozna »novi emigrant* na Salzburškem. To so tako imenovani »stari emigrantje«, njihova klavrna etično-moralna podoba, ničevski ostanki ustaških in četniških političnih celic ter svojevrstno vzdušje v taboriščnih barakah. Aus dem Abgrund der D-Zug-Morder ,4ch soul« gtrn« •tat!" - Alkoholliten ond Gtwoltttiter - Oor bose Golit Motoiics Wttnb»r*. 13. m«i « Um dem r*» Iz brezna morilca v D-vlaku »Rad pijem krite — Alkoholiki in nasilneži — Zli duh Matošic Wiirzburg, 13. maja. (AP). Do večernih ur so včeraj zasliševali ljudi iz taborišča Walka, kjer so imeli morilci iz D-vlaka svoje bivališče. Matošic je bil podvržen alkoholu, Rodrušič, najelegantnejši v taborišču, pa je bil nagle jeze. Težaven akord »Naše novo stanovanje im:' svojo dobro In slabo stran. Sial> stran je v tem, da slišijo sosed, vsako našo besedo, dobra pa, d; slišimo tudi mi vse, kar govore sosedje.«