PRIMORSK DNEVNIK - Cena 35 lir Kri Leto XVII. - Št. 225 (4999) TRST, petek 22. septembra 1961 lšna Menon kandidat za tajnika OZN? razgovor Deana Ruska in Gromika Sk upščina bo razpravljala med drugim t lQ(]p gL, * I m J 7 O ~ * 9 'l poizkusih in o dekolonizaciji - Rusk in Gromiko se bosta spet sestala prihodnji teden - Kennedy bo govoril v skupščini v ponedeljek (i tekali S3°vai?ia so dalje . d arau„, na dnev- daMili-" Predsedstvo glavne skupščine O-20 ?“anje zaseri^-popoldanski seP sklenilo, da se mo-j^cembra. skupščine zaključiti najpozneje ^roST°V"nja s° Potem razpravljal o nadzorovanju rojstev, in sta poudarila, da tt na dnng°I: LCipra- Poit, dele§ata sz Sk i/f^galski pred- >viaVv6kel Pridržke - e v zvezi - ■ s tem. Pritožbe “žara- JSLSfe napada na” O-!<■ arabskihe -postavila 1 k W«SkegadSiV t°b Ji Je orivK„e5a delegata. SS1*® aa.dne-” PriPoročal 5 &aV^šanjVnirred n?sled‘ Ja««7 BiirnU,’ l. raz°rozitev, ho{>{erskegaa uporaba fejff Afriitj ' , Prostora, Si 352*?. in ,d«m°Čala sPreiem >- at?la ■ ea>QEratci.»„. . ^alPriPorASki Predstav- in °§rafskega na-K. v”' Proti g.osP°darskega W'r«ga m, Predlo- ‘ ** v ie P°- !s WZ,0rs‘vuupsejni razpravo -^stvi, se Hi !?* italiiiiii. Predstav- d«i!iiaPski in fran- Za J. m - ruženih narodov 9'k sta izjavi- ai noben or* spada to v izključno pristojnost držav. Danski predstavnik pa je izjavil, da ni pametno odkloniti diskusije. Odbor je sprejel dansko stališče in je priporočal, naj se zadeva sprejme na dnevni red. Ameriški predstavnik Ste-venson je zatem poudaril nuj nost sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov in predlagal, naj se zadeva sprejme na dnevni red. Sovjetski predstavnik Zorin je sporoči.., da bo glasoval proti sprejemu te zadeve na dnevni red ter da namerava njegova delegacija razpravljati o tem v okviru razorožitvenega vprašanja, ki je že na dnevnem redu. Obtožil je ZDA, da hočejo ločeno razpravo iz propagandnih razlogov in zaradi tega, da ovirajo napore za picgram razorožitve, katerega splošna načela so bila včeraj objavljena v skupni ameriško-sovjetski izjavi. Predstavniki Gane, Italije in Cipra so podprli Stevensonov predlog. Na popoldanski seji je glavni odbor brez diskusije sprejel na dnevni red na zahtevo nJe«oviv- ^ZN Stevenson čestita Mongiju Slimu 1 hvolitvi za predsednika skupščine OZN '»•Illll uiiiiiiiiiiiiiiiinnnnniiinumnniniiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii %itar beograjske „Borbe" $I^Jsko-ameriški izjavi govori v Zagrebu za povečanje %o sl 0vcnsko italijanske izmenjave ^?8V0Disnika) Pl h 0 ii»r0vieuir Skupno tL.HJ^elik tske zveze in ■SZ*. n» katerih j. fi(i6Sa , Pred _ > kl Je bilo bi,'!' je *asedar,: acetkom le->a ,J k.Pp n,. la skupščine VHi ^aioč\ Politični ko-Pred 0?JVOje odg<> «?,!v(!e tN,s>a vladi itvah v Beo- pred t’ '1 »,SP° ."a katen3?!' fkllp- eri je treba k1' h leitl,lltrati'fazorožit-H Hih PQtreh»eotriviu> da NeSašndržav «Ta°di?‘0va' Nh * k Ja Bnrl - korak, kkH0H-.,lzboi;Jrba. lahko ** K ^bnr« ^ SNr?i bi def= lra,a Po- Sftitv> SDPsko vodila KotSpora^ma '2 ?sn va-iem tra- 5>.S o- da :«»o. ug0. hO \Vppikrajo i, v l?V'HkL^.ešanPZ^.reba. 'liahskean.e—JU«osloi i^S^h,^«enjeLg0vlnsk &-i"*mUliata ut K blj0 Pov ist0f ®d obema °P°zo- j.S1°«^end °bema Sr pri. za na- 1(!uiiiiiiiiiiiiiiilliiililliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii( Spletkarjenje Anglije, Francije in Belgije da bi preprečile konec odcepitve Katange v Številne zahteve za okrepitev OZN v Katangi - Po sporazumu o ustavitvi sovražnosti ni bilo novih bojev, bojijo pa se, da bo Combe sporazum prekršil LEOPOLDVILLE, 21. — Predstavnik OZN je izjavil, da vse vesti, ki so do sedaj prišle iz Katange, kažejo, da se sporazum o ustavitvi sovražnosti izvaja. Dodal je, da v zadnjih štiriindvajsetih urah ni bilo nobenega streljanja niti v Elisabethvillu niti v Jadotvillu in tudi ne v Kamini, prav tako niso operirala Combeje-va reakcijska letala. Načelnik za civilne opera- cije OZN v Kongu Mahmud Hiari, ki je včeraj podpisal sporazum o ustavitvi sovražnosti v Ndoli, se je danes vrnil v Leopoldville. Poudaril je, da je sporazum začasen in da bo postal dokončen šele po odobritvi tajništva OZN. Predstavnik OZN je dodal, da bo komisija, ki bo morala nadzorovati izvajanje določb o u-stavitvi sovražnosti, imela tudi nalogo «iskati sredstva, da se postavijo odnosi med OZN in katanškimi oblastmi na podlago medsebojnega razumevanja in sporazumevanja*. Combejev račtio Je aanes trdil, da so Combejevi pogoji za dokončen sporazum o ustavitvi sovražnosti naslednji: 1. Odhod čet OZN z vsega ka-tanškega ozemlja. 2. Plačilo vse povzročene škode. V Johannesburgu pa je predstavnik Čombejevega ministrstva za informacije izjavil, da se bodo boji verjetno obnovili, če Združeni narodi takoj ne prh znajo popolne neodvisnost: Katange. Combe je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da so njegove čete imele med boji z OZN približno tisoč mrtvih. Materialna škoda pa znaša približno 50 milijonov dolarjev. _______ _______________ Predstavnik OZN v Leopold- Hruščev nima namena priti' vihu je danes izjavil, da so v bližnji prihodnosti v New Ycrk na zasedanje OZN. Iz Varšave pa je davi odpotoval v New York poljski zunanji minister Rapacki. V nekaterih krogih pravijo, da bo Ra-packi morda znova sprožil svoj znani predlog za neatom-sko področje v Srednji Evro pi. Poljski voditelji so mnenja, da je v zadnjem času ta iaeja pridobila naklonjenost šiiokih mednarodnih krogov. Na včerajšnji popoldanski seji skupščine, kjer so se posamezni govorniki poklonili spominu pok. glavnega tajnika Hammarskjoelda, je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Koča Popovič. U-gotovli je, da je Hammarskjoeld dal življenje pri izva- do sedaj imeli med četami OZN naslednje izgube: 13 mrtvih (7 Indijcev, pet Švedov in en Irec), 63 ranjenih (39 Indijcev, 18 Ircev, pet Švedov in en Norvežan). Predstavnik je dejal, da pogrešajo 25 Ircev, a upajo, da so ujetniki. Začasen sporazum določa, da bodo čete obeh strani ostale na sedanjih položajih, ne bodo pa smele dobivati oja-čenj. Hiari je pred odhodom iz Ndole izjavil, da bo OZN storila vse mogoče, zato da bo sporazum o ustavitvi sovražnosti postal dokončen, toda vprašanje je, ali bodo isto storili na katanški strani. Na razna vprašanja je Hiari odgovoril, da OZN pravno ne priznava katanške odcepitve. Adenauer pozval Ollenhauerja na pogajanja za sestavo vlade Sestanek se bo vršil v začetku prihodnjega tedna Izidi upravnih volitev v Vzhodni Nemčiji BONN, 2i. — Predsednik j denauer. Bavarsko krilo de- socialdemokralske stranke Ol- lenhauer je danes sporočil, da je kancler Adenauer povabil Ses>tanku so predstavnike njegove stranke na sestanek, da bi se z njim pogajali o novi koalicijski vladi. Ollenhauer je dodal, da se bo sestanek vršil v začetku prihodnjega tedna lz tega se da sklepati, da libe-ralna stranka ne namerava odstopiti od svojega stališča in da še vedno vztraja na tim, da je pripravljena sodelovati v koalicijski vladi z demokristjani le pod pogojem, da taki vladi ne načeluje A- mokristjanske stranke, ‘Kr-ščansko-socialna zveza«, ki ji predseduje obrambni minister Strauss, je sicer tudi proti Adenauerju, vendar ie sklenilo predlagati prehodno vlado z Adenauerjem, ki bi ga po največ desetih mesecih zamenjal sedanji podkancler in minister za gospodarstvo Er-herd, ki je prav tako kandidat liberalne stranke za me-sio kanclerja. Iz gornjega bi se zdelo, da je Strauss popustil Hkrati pa sta i Strauss i Adenauer spremenila stališče, ker sta do sedaj oba za- trjevala, da je izključena vsakršna koalicija med demokristjani in socialdemokrati. Danes so objavili uradne dokončne izide upravnih volitev, ki so se vršile 17. t.m. v Vzhodni Nemčiji. Te izide navajamo le kot primer izrazite politične patologije. Volilnih upravičencev je bilo 10.415.232; volilo je 10.297.792; volilna udeležba: 98.87 odst.; neveljavnih glasovnic: 0.04 post.; veljavnih glasov: 99.96 j glasovalo za »Narodno I Hiari je tudi izjavil; «Zato da skušamo najti rešitev bistva katanškega vprašanja, smo živo priporočali Combe-ju, naj stopi v stik z osrednjo vlado Adule. Menimo namreč, da Combe in Adula lahko rešita svoje zadeve, ne da bi se mi vmešavali. Intervenirali smo v Katangi, da izvajamo resolucije Varnostnega sveta od 21, februarja, in to je vse. Ponovil sem Combe ju, da okvir naše akcije v Kongu ostane, kakor je določen v teh resolucijah, in Combe se je strinjal o potrebi njih izvajanja.« Z letalom OZN, s katerim je odpotovala iz Ndole delegacija OZN, sta odpotovala tudi dva švedska vojaka, ki sta obtožena, da sta dezertirala iz vrst OZN. Prispela sta v Ndo-lo z nekim turističnim letalom, ki so ga čete OZN zaplenile Combejevi vojski. Trdila sta, da sta bila namenjena v Ja-dotville in da sta zgrešila smer. Norveški polkovnik Bjorn Egge, ki je bil v delegaciji OZN v Ndoli, je odredil. naj oba vojaka odpeljejo v Elisabethville, kjer bodo izvedli disciplinsko preiskavo. Iz Stockholma poročajo, da bo načelnik glavnega štaba švedske vojske general Curtj Gue-ransson odpotoval jutri v Kongo, da skupno z oblastmi OZN prouči vprašanja, ki so povezana s švedskim odredom v OZN. Spremljala ga bosta poveljnik Per Sundh in švedski poslanik v Kairu. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je britanska vlada z zadovoljstvom sprejela sporazum o u-stavitvi sovražnosti v Katangi. Medtem prihajajo iz raznih krajev zahteve za okrepitev OZN v Katangi in v Kongu na sploh. Sprašujejo pa se, ali je to sedaj mogoče, ker je Combe še bolj kot prej postal lutka v rokah belih »svetovalcev«. Kakor poročajo, je OZN že zahtevala od Danske, Norveške in Švedske in Indije, naj po možnosti dajo na razpo. lago nekaj lovskih in prevoznih letal in tudi naj pošljejo v Kongo nove vojaške oddelke. Norveški list «Arbeider Bla-det« piše, da se Combe zaveda, da čete OZN niso dovolj močne, da bi lahko vsilile rešitev, ki njemu ne bi bila všeč. Tisti, ki ga podpirajo, so opremili njegovo vojsko z najboljšim orožjem in ji tako omogočili, da se lahko močno upira silam OZN. »Stališče, ki so ga v tej zadevi zavzele Velika Britanija, Francija in Belgija, piše list, Pa vzbuja tehtne dvome in sume o nagibih in načrtih teh držav glede Konga.« Predsednik kongoške vlade Adula je v svojem včerajšnjem govoru naravnost izjavil, da katanške vojske ne podpirajo samo Belgijci, temveč tudi vsakovrstni pustolovci, ki so krivi ropanja in umorov v Alžiriji. Prav tako podpirajo Combeja Rodezija, Južna Afrika in Velika Britanija. «katere sovraštvo do črncev je vsemu svetu znano«. 17. oktobra zasedanje angleškega parlamenta Razpravljali bodo o mednarod-j sporazum prvo dobavo deset nem položaju, predvsem pa o Berlinu, o Kongu in o položaju v OZN po Hammarskjoel-dovj smrti. To je bilo sklenjeno na zahtevo vodstva laburistične stranke. «»------- Nemške podmornice za BONN, 21. — Tiskovna agencija DPA poroča, da bo Zahodna Nemčija dobavila Norveški nove podmornice, katerih značilnosti so tajne. V zameno bo norveška dobavila Zahodni Nemčiji strelivo in elektronske aparate za zahod-ronemško vojsko ter tekstilne proizvode. Zvedelo se je, da določa aii petnajst 350-tonskih podmornic, ki jih izdelujejo v ladjedelnicah Howalt-Werken v Kielu in ki jih strokovnjaki ocenjujejo kot »čudež pod-morniške tehnike«. Podmornice so dolge 44 metrdv, široke pa 4.6 metra. Zatrjuje se, da so še posebno primerne za uporabo v plitvih vodah, kakor sta Baltiško in Severno merje. Ladjedelnice v Kielu gladijo sedaj prvo vrsto dvanajstih podmornic tega tipa za nemško vojno mornarico. BEOGRAD. 21. — Na Dansko bo 23. t. m. odpotovala jugoslovanska parlamentarna delegacija. Člani jugoslovanskega parlamenta vračajo obisk danskemu parlamentu, katerega člani so junija lani obiskali Jugoslavijo. ki jih podedujejo druge vlade; sam sem našel v parlamentu ukrepe, ki sem jih pripravil v prejšnjih vladah«. Za to je zagrabil novinar in mu segel v besedo: »Torej — kakor je pisal včeraj neki popoldanski 'ust — takojšnja kriza?« A Fanfani ni odnehal. »Ne čitam popoldanskih listov niti tednikov, ampak ie jutranjike«. Vpr.: Vaš sestanek z Mer-zsgoro in Leonejem spravljajo v zvezo z govoricami, ki zadevajo državnega poglavarja. Odg.: «Vem, da imam opravka z resnimi novinarji, ki znajo sami presoditi, kakšno podlago morejo imeti določene vesti«. V nadaljevanju je fanfani zanikal, da bi imel namen odložiti kongres KD, ki se ima vršiti 14. decembra. Na vprašanje, kakšne ukrepe bedo sprejeli na jutrišnji seji ministrskega sveta, je Fanfani dejal, da bodo verjetno picučili ukrep p povišanju prejemkov poverjenih visokošolskih asistentov, kar so obljubili že v juliju. Na vprašanje, ali se bo ministrski svet ptčal tudi z njegovimi predlogi glede šolskega načrta, je Fanfani dejal, da ni potrebno, da se o tem govori na seji vlade. O tem se bo govorile v diskusiji o šolskem načrtu, ki bo oktobra v poslanski zbornici, če jo bodo utegnil: začeti. Takrat bodo predložili tri ali štiri popravke, glede katerih bi se morali sporazumeti. Kdo bo predložil te popravke? Nekdo jih more predložiti, vlada pa bo povedala svoje mnenje — je de-j.i! Fanfani. Kaj pa z gradbenimi zemljišči? To vprašanje je že na dnevnem redu poslanske zbornice in bo prišlo na vrsto takoj po razpravi o proračunih zunanjega ministrstva, ministrstva za prosveto in trgovsko mornarico. In povečanje minimalnih pokojnin? To vprašanje je minister Sul-lo začel proučevati proti koncu julija. Finančno plat tega vprašanja smo pretresli pred tednom dni s Pello, ki bo skupno s Tavianijem in Suliču. pripravil ustrezni zakonski osnutek, da bi ga predlo žili ministrskemu svetu v o-dobritev. Politični tajnik KD Moro je imel danes vrsto razgovorov. Sestal se je s Saragatom, ki mu je obrazložil vsebino tez, iiiiiitiiiiiitiiiimmiiitiiiiiiimiiiiiimmiMiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimniiiiimiiiiuuMiiiitmniiiiiiititiiiiiiitiiiiiiiiiittitiiiitiiifiiiiiiitiiiiiu De Gaulle je pou ureditve alžirskega Vendar pa še vedno namiguje, da bi morala bili rešitev taka, kakršno hoče vsiliti Francija - OAS prekinila oddajo alžirske televizije ter oddajala govore Gardyja in Salana P.ARIZ, 21. — Potovanje, ki ga je začel general de Gaulle po treh francoskih departmajih, označujejo za »potovanje Alžirije«. Ta vtis so opazovalci dobili že po prvih dveh de Gaullovih govorih, v katerih je poudaril nujnost rešitve alžirskega vprašanja. V Villefranclie de Rouergue je de Gaul.e v zvezi z Alžirijo izjavil; »Obstaja alžirsko vprašanje, ki mu moramo napraviti konec, naj bodo čustva, ki jih lahko to vzbudi, kakršna koli. Toda v tej zelo resni zadevi je treba predvsem upoštevati razum in državne koristi. Državna korist je predvsem korist Francije v Franciji- To pa ne pomeni, da Francija ne bi smela ščititi interesov svojih sinov na drugi obali Sredozemlja: to sedaj dela in bo nadaljevala.« V Decazevillu je de Gaulle izjavil, da »mora Francija rešiti danes vprašanje naše dekolonizacije«. Izjavil je, da morajo odvisni narodi dobiti svojo neodvisnost, in je nadaljeval: «Ni še prišlo do zaključka v Alžiriji. Krenili smo na edino pot, ki pelje do pravilnega zaključka: to je dolžnost Alžircev, da prevzamejo v svoje roke svojo usodo in da zgradijo svojo državo. To jim Francija ponuja. To pa vsebuje številne stvari, glede katerih se bo treba sporazumeti; to vsebuje usodo Alžircev evropskega porekla, tistih, ki hočejo ostati v tej deželi. To vsebuje tudi sodelovanje Francije, zato da bo nova Alžirija lahko živela m se razvijala. To je naša politika, ki V političnih krogih so mnenja, da se bodo morda kmalu obnovila pogajanja med francosko in alžirsko vlado. Govori se, da je maroški kralj v poslanici, ki je bila včeraj izročena de Gaullu, priporočal naglo obnovitev pogajanj. Sinoči je predstavnik francoske vlade na zadevno vprašanje odgovoril, da je francoska vlada vedno pripravljena obnoviti pogajanja z Alžir-ci. Danes pa je minister za alžirske zadeve Joxe, ki je sinoči odpotoval v Alžir, imel daljši razgovor z generalnim delegatom Morinom in z drugimi vladnimi funkcionarji. Ni znan namen njegovega obiska v Alžiru. Danes so v Parizu sporočili, da je bil voditelj alžirskega kolaboracionističnega gibanja MNA Mešali Hadž konfi-niran v občini Gouvieux severno od Pariza. Ni mu dovoljeno iti v Pariz ali pa potovati po Franciji. Do sedaj je bil Mešali Hadž prost in je lahko potoval po vsej Franciji. Zabranjen mu je bil le odhod v Alžirijo. Nocoj ob 20. po krajevnem času je tajni radio teroristične organizacije OAS spet prekinil normalni televizijski program v Alžiru. Ko je televizijska oddaja trajala le nekaj minut, je bita naglo piekmjera in čez nekaj sekund se je slišal glas: «Tu radio Francija. To je glas OAb.» Sledil je govor bivšega generala Gardyja, ki je med drugim izjavil, da je nedavni poziv generala Aillereta «poziv je strogo lojalna, dezinteresi- na drzavljansk • rana in francoska.» | Govoril je tudi general ba- De Gaulle je nadaljeval: lan, in sicer pet minut, lzja-«Smoter je jasen, pot je rav- j vil je med drugim: uMocemo, na, napredujemo postopoma. I da se FLN ustoliči v alžirski Ni daleč dan, ko bomo vide- i vladni palači. Vsi Alzirci so li vzrasti alžirsko Alžirijo, ki ! mobilizirani« Najti moramo bo sodelovala s Francijo, tako da se bodo polagoma zbrisale vse nesreče nedavnih let. bratstvo od 13. maja z našimi muslimanskimi brati.» Na koncu je Salan pozval prebi- odst.; glasovalo za »Narodno i LONDON, 21. — Danes so firnto«: 99.97 odst.; proti Jf uradno sporočili, da se bo i glasovalo 0.03 odst (Na vsa-j -t-dno zasedanje britanskega I ki morajo tudi iti kih 10.000 volivcev, trije!) I parlamenta začelo 17. oktobra.! ti.« Vsi se morajo lotiti dela, za- Valstvo, naj jutri zvečer gre čenši od francoskega ljudstva j na ulice in manifestira. Dru-in še posebej od naših sopa-1 gi govornik je pozval »Alzir-triotov, ki živijo tam doli in ce» na »enotnost v okviru po tej po- OAS« in je obsodil politiko i francoske vlade. Tajna odda- ja se je zaključila z marse-ljezo. De Gaulle je v svojem prvem govoru na sedanjem potovanju v uvodu najprej go- voril, da ((Francija in svobodni svet ne smeta kloniti pred tistimi, ki nam grozijo«. Zatem pa je dejal, da svet po- trebuje miru in da so potrebna za rešitev vseh perečih vprašanj pogajanja. Kar se tiče ukinitve izrednih pooblastil predsedniku de Gaullu. posveča francoski tisk temu sklepu mnogo prostora. Golistični levičarski časopis »Combat« piše, da bo de Gaulle prav gotovo na svojem sedanjem potovanju pozival na narodno enotnost in dodaja: «Ta je že obstajata, toda se je zrušila. Da se lahko obnovi, bi bila potrebna druga dejanja, razumevanje, logika. Druge metode, druga politika, ki ne more biti politika enega samega človeka.« V krogih socialistične stranke tolmačijo de Gaullov sklep, da se s 30. septembrom odpove izrednim pooblastilom, kot socialistično zmago. Komunistični tisk pravi, da je de Gaullov sklep posledica odločne akcije republikanske opozicije, kakor tudi de Gaullov poizkus, da si znova pridobi ugled. ((Liberation« pa pravi, da režim s tem še vedno ostane osebni režim, kajti če se bo de Gaulle odpovedal izvajanju člena 16 čez deset dni, ga nobena stvar ne ovira, da se ga enajsti ali dvanajsti dan, če se mu bo zdelo potrebno, znova posluži. «Kajti golistična ustava je še vedno tu in mu daje to možnost, potem ko je na zaskrbljujoč način pokazala, da je primerna za vsako samovoljo.# Danes se je v Parizu zaključil protest v zvezi s tako i-menovano pariško zaroto. Glavni obtoženec general Fau-re in polkovnik Vaudrey sta bila obsojena na deset let zapora. Drugih pet obtožencev je bilo obsojenih na zaporno kazen od enega do pet let. Petnajst obtožencev je bilo oproščenih. ki jih bo zagovarjal na jutriš-njem zasedanju centralnega odbora PSDI. Za njim je Moro govoril z voditeljem PL1 Malagodijem. Mora je obiskal tudi minister Pastore, s katerim sta proučila splošni politični položaj (Pastore je vodilna osebnost leve struje KD »rinnovamento«, ki zagovarja sodelovanje s socialisti). O položaju na Siciliji (kjer imamo deželno vlado KD-PSDI-PSI) je Moru poročal predsednik Sicilije D'Angelo. Zvečer pa so se sestali Fanfani, Moro in Scel-ba. S Scelbo je Fanfani razpravljal o nekaterih ukrepih, ki jih bo jutri proučil ministrski svet, z Morom pa je proučil «aktualna politična vprašanja«. Vodstvo PSI se je danes ponovno sestalo, da bi proučilo politični položaj; sklenilo je, da se bo centralni odbor stianke sestal 9., 10. in 11. oktobra. Voditelj levice Vec-chietti je zatrjeval, da se je na temelju sedanje polemike dobilo vtis, kakor da bi PSI smatral morebitno krizo vlade le v »parlamentarni funkciji« in da bi bil pripravljen podpirati operacije levega centra, pri tem pa da pozablja, da more socialiste zanimati samo taka operacija, ki bi pomenila politični preobrat. De Martino m Lombardi sta dokazovala, da se politična akcija PSI vključuje v obveze, ki jih je večina prevzela na kongresu stranke, nkrati pa je Lombardi dejal, da ((operacija izključno parlamentarnega značaja, ki bi pustila v bistvu nespremenjeno tradicionalno politično linijo cenlrističnih vlad, ne more ustrezati niti volji stranke niti kongresnim obvezam«. Ta operacija mora po mnenju Lombardija prinesti ne le «nekaj novega in važnega v politično življenje, ampak mora najti svoj odraz v družbenem življenju s tem, da vpliva v korist delavcev, na odnose med razredi tudi v tovarnah«. Kar zadeva Sicili-! jo, je Lombardi dejal, da se bo ljova deželna vlada »Kvalificirala s pomembnimi dejanji, ki naj pomenijo začetek resne in dosledne protimono-polistične politike Samo lako bo opravičila sodelovanje socialistov v tej vladi«. V Boenu je imela prvo sejo vladna komis-ja za proučevanje vprašanj Južne Tirolske; prihodnja seja bo čez teden dni v Rimu. Medtem ko je njen predsednik socialdemokrat Rossi iziazil svoje zadovoljstvo nad to prvo sejo komisije, pa predsednik SVP M“agnago ni hotel dati nobene sodbe, ker je diskusija še-.e na začetku: »V Rimu bodo lahko dali točnejšo oceno Ros-sijevega poročila.« Na povabilo avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega se je danes v New Yorku vršil dolg razgovor med njim in italijanskim zunanjim ministrom Segnijem. Po razgovoru nista hotela dati nobene izjave in sta se omejila le na to, da sta govorila o Južni Tirolski in o drugih aktualnih političnih vprašanjih. Okoliščino, da se je sestanek med obema zunanjima ministroma vršil na željo Kreiskega, smatrajo za spodbudno in za znak spravljivosti avstrijske vlade, zlasti še, ker je razgovoru prisostvoval tudi državni podtajnik Steiner, ki je član avstrijske ljudske stranke. A. P. 50.000 dolarjev za izsleditev krivcev Hammarskjocldove smrti WASHINGTON, 21. — Demokratski član predstavniške zbornice Samuel Stratton je predložil danes načrt zakona, ki dovoljuje nakazilo 50.000 dolarjev kot nagrado tistemu, ki bi dal take informacije, ki bi lahko pripeljale do identifikacije osebe ali skupine, ki je odgovorna za smrt Hammarskjoelda. Stratton je izjavil časnikarjem: «Zdi se mi važno, da ne zgubimo z vidika možnosti, da njegova smrt ni posledica nesreče temveč zločina«. Težave za izvajanje kulturnega sporazuma ZDA-SZ WASHINGTON, 21. — Sovjetska vlada je odpovedala zdravniško razstavo, ki bi jo morale odpreti v soboto v Oklahoma City, in to zaradi vedno večjih težav pri izvajanju sovjetsko-ameriškega sporazuma o kulturni izmenjavi. Hkrati je Sovjetska zveza razveljavila ameriško razstavo o transportih, ki bi jo morali odpreti istega dne v Moskvi. V zvezi. s tem je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da te težave ne pomenijo konca sovjetsko-ameriskega kulturnega spora- PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 22. septembrtj^ Vreme včeraj: najvišja temperatura 30.3, najnižja 20, ob 19. uri 26; zračni tlak 1016.6 narašča, veter 8 km na uro vzhodnik, vlage 48 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 22. sept Mavriči j ,, Sonce vzide ob 5.51 is j ^ 18.04. Dolžina dneva 124 ■ j | vzide ob 17.09 in zat0" teDbi> Jutri, SOBOTA, 23. sept«" Slavojka ^ Ugoden razvoj obmejnega trgovinskega sodelovanja Trgovinska zbornica Slovenije je dala pobudo za ustanovitev sejma Alpe-Adria v Ljubljani, na katerem bodo razstavljali proizvode obmejnih področij V -torek se je v Ljubljani i že vrsto let in da se je zato sestal upravni odbor Trgovin- tudi obmejna trgovinska izme-ske zbornice Slovenije, ki je I njava po goriškem sporazumu zlasti obširno razpravljal o vprašanjih obmejne trgovinske izmenjave z italijanskimi in avstrijskimi področji. Ugotovili so, da se zaradi živahnih stikov zbornic obmejna izmenjava z Italijo in Avstrijo iz leta v leto stalno veča. Pri tem je zlasti pomembno, da je po teh sporazumih realizacija zelo visoka in da postaja ta izmenjava pomembna za industrijo, ki se s svojimi končnimi izdelki čedalje bolj vključuje v tuje tržišče, Struktura izvoza kaže novo kvaliteto blagovne izmenjave, kar se kaže v povečanju industrijskih izdelkov in predvsem onih, ki jih ne obsegajo splošni sporazumi o trgovinski izmenjavi. Podčrtali so težnjo, da se s pomočjo obmejnih sporazumov z Italijo in sejemskih sporazumov z Avstrijo seznani italijanski in avstrijski trg z novostmi jugoslovanske industrije in da se tem novim izdelkom na tak način utira pot na tuja tržišča. To je bil tudi smoter jugoslovanske in še zlasti posebno močne slovenske udeležbe na štirih avstrijskih velesejmih, kot tudi sodelovanja na tržaškem mednarodnem velesejmu. Podrobno je upravni odbor tudi razpravljal o zanimivi pobudi slovenske zbornice, da se ustanovi sejem Alpe-Adria, za kar so se že ogrele avstrijske in italijanske trgovinske zbornice in obljubile svoje sodelovanje, Sejem Alpe-Adria bo specializirana razstava proizvodov obmejnih področij, ki naj bi bila vsako leto aprila na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegov smoter je pospešiti in poglobiti blagovno izmenjavo, prispeval pa maj bi tudi h krepitvi turizma in k razvoju dobrih sosedskih odnosov, kar naj bi prišlo tudi do izraza s priložnostnimi kulturnimi prireditvami. Predlog trgovinske zbornice Slovenije o ustanovitvi lega sejma je načelno že odobril komite za zunanjo trgovino. Stališče trgovinske zbornice Slovenije glede obmejne trgovinske izmenjave in tesnejših stikov s tržaško, goriško in videmsko trgovinsko zbornico je zelo zanimivo in odraža dolgotrajna prizadevanja te zbornice. Znano je namreč, da so obstajali dokaj tesni stiki z goriško in videmsko zbornico zelo zadovoljivo razvijala. Letos spomladi pa je nastala odjuga tudi na tržaškem področju, saj je uradna delegacija tržaške trgovinske zbornice pod vodstvom predsednika dr. Caidassija obiskala Ljubljano in med večdnevnimi razgovori razpravljala o vrsti konkretnih vprašanj. V okviru tržaškega velesejma je prišlo do ponovnega srečanja med predstavniki obeh zbornic in lahko pričakujemo, da bodo taki stiki tudi na našem področju v prihodnosti vedno bolj tesni ter plodni. Vprašanje ministrom o nesrečah na delu Poslanec KPI Vidali je vprašal ministra za delo in ministra za podjetja z držav-n i udeležbo, kaj mislita sto-r,t.i spričo naraščanja nesreč na delu na Tržaškem. Tržaško javno mnenje je zelo vznemirjeno spričo statistik, ki kažejo, da je bilo v prvih 7 mesecih letos v industriji in obrtništvu kar 5573 nesreč in nezgod proti 4810 v istem obdobju lani, kar pomeni, da so porasle za 15 odstotkov. Razen tega je bilo v prvih 8 mesecih kar 15 smrtnih nesreč na delu. Posebno veliko nesreč je bilo v podjetjih z državno udeležbo. To pomeni, da so naprave pomanjkljive m da je delovni tempo prehiter in delo zelo naporno. Demokristjani trkajo... a se jim ne odpre Sinoči se je sestal izvršni odbor Krščanske demokracije, kateremu je pokrajinski tajnik Belci poročal o stikih, ki jih je imel z raznimi osrednjimi demokristjanskimi osebnostmi med ideološkim zasedanjem stranke v San Pelle-grinu. S predsednikom demo-kristjanske poslanske skupine Guiem se je razgovarjal o vprašanju avtonomne dežele, z Mattarello o pristanišču, s predsednikom 1RI Petrillijem o podjetjih z državno udeležbo v Trstu. Tajništvo KP pa je interveniralo Pri za finance Trabucčfiiju, (Ja bi pospešili gradnjo tobačne tovarne in pri ministru za promet Spataru, da bi se zgradil tudi drugi tir na železniški progi med Cervinjanom in Quartom d’Altino. Prihodnjo sredo se sestane pokrajinski odbor KD. Kot vidimo, tržaški demokristjani ponovno trkajo v Rimu na vrata, da bi kaj dosegli za Trst, a do zdaj niso imeli nobenega uspeha. Priprave za ljudsko štetje Včeraj se je pričel tečaj za 21 načelnikov in 21 podnačel-nikov uradov za ljudsko štetje, ki bo 15. in 16. oktobra. 25. t. m. pa se prične tečaj za popisovalce, ki bo trajal 6 dni. Občina bo namreč sprejela v službo 392 popisovalcev. Za to službo se je prijavilo približno 1.00Q oseb, od kate-1 žena po mestu ob priliki ma-rih so jih doslej odbrali 600. | nifestacije za mir. Danes zborovanje stavkajočih delavcev ladjedelnice Felszegy Nadaljuje se enotna stavka v ladjedelnici Felszegy. Stavkajoči delavci se bodo danes zbrali v Trstu na enotni skupščini, ki bo ob 8.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Duca dAosta. S tem se bo težišče spora glede ladjedelnice Fel-sz.egy premaknilo v Trst, saj ne gre za ozko omejeno vprašanje, ki zadeva samo Milje, temveč celotno tržaško pod-rcčje. Protesti članic ZDŽ proti prepovedi povorke po mestu Krožka Zveze demokratičnih žena od Magdalene in iz Križa sta poslala kvestorju dr. Pa-ceju protestno brzojavko v zvezi s prepovedjo povorke Jutri se prične v Trstu drugi vsedržavni kongres občinskih podjetij za mestno čistočo, ki bo trajal do ponedeljka. Ob 10.30 bo slovesni začetek kongresa in sicer v veli-ki dvorani liceja Dante, ob li.30 priredi občina kongresi-stom sprejem v sobanah muzeja Revoltella, delovni del kongresa pa se prične v prostorih trgovinske zbornice v Ul. sv. Nikolaja popoldne. Prvi dan so na sporedu naslednji) poročila: «Tehniško-gospo-daiske plati službe mestne čisteče*, «Občinske in zasebne pralnice* in «Gospodarske primerjave*. Govorili bodo ravnatelj občinskega podjetja za mestno čistočo v Bologni inž. Mattioni, ravnatelj mestne čisteče v Milanu dr. Brancato in ravnatelj občinskih podjetij v Pratu inž. Pacetti. V nedeljo zjutraj bo ravnatelj mestnega podjetja v Florenci inž. Cremona govoril o iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiimmmiiiiiiiitiimiiiimiiiiimiiiiimiimiiiiiimiiiiniitiiiimiiimmnmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Kongres občinskih podjetij za mestno čistočo Razpravljanje o raznih plateh čiščenja in pobiranja smeti Kongres bo lahko nakazal praktično rešitev tudi za predelovanje smeti v Trstu Iz sodnih dvoran Iz Je hvaležnosti za «politični» azil nadaljeval svoj tatinski poklic Nekega dne je prejel od banke obvestilo, da dolguje 1.000.000 lir - V resnici pa je bila menica ponarejena Pred tržaškim kazenskim sodiščem se je 2. maja letos zagovarjal 21 let stari Stanislav Zajec, apolitični begunec«, ki mu je bil priznan azil in je bil nastanjen v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Zadeva, zaradi katere je takrat prišel pred sodišče, pa nima ničesar skupnega s politiko, saj ga je javni tožilec obtožil ropa, tatvine, odpora javnemu funkcionarju in povzročitve telesnih poškodb, tako da je zahteval, da naj mu sodišče prisodi skupno 7 let in štiri mesece zapora. Zajec, ki je bil zaradi tatvine kaznovan že v Jugoslaviji na 2 leti zapora, je lepega dne pobegnil čez mejo in tu so mu priznali zatočišče. Toda Zajec je nadaljeval s staro prakso in tako je 24. februarja letos vdrl v vilo v Ul. Rovigno štev. 16. Toda prav takrat — bilo je zvečer — je prišel mimo neki mestni stražnik, ki je opazil, da'so vrtna lillil.lllilllllliiilllilliilllllllIlIlIlllIlIllilllillIlimlllllllllllllllllllllllllinillimillllllllllllllllllllUKlliiilllllIlllllllllillliillllllllllllllllllllliniliiillll Otroška neprevidnost povzroCila dve nesreči Dečka no sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi hudih opeklin, deklico pa zaradi ran, ki jih je zadobila pri prometni nesreči Sinoči so s pridržano prognozo sprejeli na dermatološki oddelek 8-letnega Michela Merolo od Spodnje Magdalene 1794, ki ima zelo hude o-pekline po obrazu in celem telesu. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Neprevidni dečko je nekoliko po 20. uri vzel posodo, v kateri je bil bencin in vosek, ki ga je njegova mati rabila za čiščenje podov; odšej je v stranišče, zaprl vrata in prižgal vžigalico. Vnetljiva snov se je seveda takoj vnela in v hipu je bil otrok ves v plamenih. Obupno je klical na pomoč in je imel še toliko poguma in moči, da je sam odprl vrata. Nesrečna mati je nemudoma poklicala rešilni avto, da so otroka odpeljali v bolnišnico. Včeraj je 5-letna Maria Gra-zia Cuccarich iz Ulice Lazza-retto Vecchio 2 šla skupno s svojim očetom na obisk k svojemu bratu, ki se zdravi v sanatoriju v Nabrežini. Po obisku je dekletce pred vhodom v zdravilišče brezskrbno stopilo na cesto in jo hotelo prečkati. Tedaj pa je mimo privozil iz Nabrežine z vespo 25-letnj Mirko Briščak s Praprota štev. 25, ki se je vračal domov. Vespist ni pravočasno r-----------------^ R1M0RSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600.14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, flnančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V_____________________________J zapazil otroka in ga je hudo povozil. Zaskrbljeni oče vespist in drugi ljudje, ki so bili tam prisotni, so deklici takoj priskočili na pomoč in poklicali avto komisariata javne varnosti v Devinu, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo, ker se je hudo pobila po čelu, obrazu, krvavela je iz ušes, dobila pretres možgan in si verjetno zlomila tilnik. Cesta pred sanatorijem je precej nevarna, zlasti za tiste, ki pridejo iz sanatorija, ker spredaj ni pločnika, promet pa je precejšen. «»------- Na križišču sta z vespo trčila v avtomobil Po Ulici Alviano se je včeraj popoldne peljal z vespo 33-letni Libero Cotta iz Ulice Luciani 16. Na zadnjem se”de-žu pa je sedel 23-letni Bruno Marchesi iz Ulice Montebello 30. Namenjena sta bila k Sv. Jakobu, ko pa sta dospela do križišča z Ulico sv. Marka, sta trčila v avto, ki ga je privozil 26-letni Luciano Žiberna iz Ulice sv. Frančiška 32. Marchesi si je zlomil levo ramo in se je pobil ter ranil po levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec; Cotta pa se je nekoliko ranil in pobil po čelu in levi nogi ter se bo moral zdraviti dober teden. Vespist trčil v avto Štiri osebe ranjene Po Ulici Fabio Severo se je sinoči okrog 21. ure peljal z motorjem proti središču mesta 16-letni Gianfronco Zanel-la iz Ulice Fabio Severo 53; na zadnjem sedežu pa je sedel 15-letni Antonio Albanese iz Ulice Baiamonti 44. Verjetno sta vozila precej naglo in sta blizu ovinka pred univerzo prehitela trolejbus, nato pa sta trčila ob avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 31-letni Fulvio Ucci iz Ulice Beato Angelico 9. V avtu sta bili tudi njegova 30-letna žena Iolanda ter 23-letna Lidia Doo por. platini, ki stanuje v isti hiši. Pri nesreči so se poškodovali vsi, razen Uccija. Zanella se je pobil in opraskal po čelu in nosu, izbil si je en zob in verjetno nalomil nosno kost. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 3 tedne. Albanese se je pobil po levi roki in v dimlje, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni, Uccijeva žena se je pobila i nekoliko po čelu in se bo mo rala zdraviti 5 dni, Platinije-va pa se je nekoliko pobila po desni nogi in se bo morala zdraviti 3 dni. Ko se je včeraj popoldne 19-letni Nevio Strubel iz Ulice Doda 5 peljal z lambreto po Drevoredu d’Annunzio proti Senenemu trgu je trčil ob motorni tovornik, ki ga je vozil 24-letnj Viktor Juričič s Trga sv. Ivana štev. 2. Zletel je seveda na cesto in se pobil ter opraskal po čelu, ramenih in kolenu desne noge, a ne hudo, saj bo okreval v nekaj dneh. Vsekakor pa so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitMiiiiiiiiniiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Koristna pobuda Delavskih zadrug Teden potrošnika za zbijanje cen Doslej so prodaje precej narasle, hkrati pa so se znižale tudi cene v nekaterih zasebnih trgovinah vrata odprta, prav tako tudi vežna vrata, iz veže pa so prihajali prameni medle svetlobe. Stražnik je stopil v vežo in takrat je zagledal Zajca, ki je prihajal iz kleti. V rokah je imel najlonsko vrečico, v kateri je bilo nekaj ukradenega perila, oblečen pa je bil v jopič, last stražnikovega svaka Bruna Signoretta, ki je stanoval v vili. Stražnik je Zajcu seveda blokiral pot in poklical svaka, ki je potem takoj telefoniral na policijo. Zajec je hotel stražnika prestrašiti, češ da je na dvorišču skrit njegov prijatelj, ki je oborožen z revolverjem, toda to mu ni nič pomagalo, Kmalu se je pred vilo ustavil avto in iz njega so izstopili agenti letečega oddelka. Ko jih je Zajec zagledal, se je zaletel proti brigadirju in ga podrl na tla, potem je udaril nekega drugega agenta in že mu je uspelo, da je, prišel skozi vrata, kjer pa so ga drugi agenti ustavili ter ga potem odpeljali na leteči oddelek. Prt zasliševanju je Zajec tudi priznal, da je pred tem ukradel usnjen jopič Danilu Cernecci iz Ulice Marco Praga 61. Ko Cernecce ni bilo doma, je preskočil zid, ki obdaja vrt okoli njegove hiše, odprl vežna vrata in nemoteno odnesel jopič. 2. maja letos je kazensko sodišče obsodilo Zajca na 4 leta in 4 mesece zapora ter na 20.000 lir globe. Zajec pa je vložil priziv, vendar ni z njim nič dosegel, kajti sodniki prizivnega sodišča so kazen v celoti potrdili. Kazensko sodišče pa je včeraj potrdilo razsodbo sodišča proti 66 let staremu trgovcu Mariju Bercetu iz Ulice Mon-fort 10, ki ima trgovino z jestvinami v Ulici Marconi 2. Berce je bil obtožen, da je v svoji trgovini prodajal olivno olje, ki ni bilo čisto ter da ga je s posebnim napisom označil kot «olivno olje«. To so namreč ugotovili nadzorniki zdravstvenega urada, ko so 27. avgusta iS58 prišli v njegovo trgovino in vzeli vzorec moderni tehniki mehaničnega pometanja, inž. De Luca iz I-ic.tralate pa bo govoril o hi-giensko-socialni plati pobiranja smeti na domu, inž. Gic-ciietto, tajnik zveze občinskin podjetij, pa bo govoril o odnosih z javnostjo na področju r.estne čistoče. Popoldne pojdejo kongresisti na izlet v Postojnsko jamo. V ponedeljek bosta inž. Ro-della in Pacetti govorila o industrijski predelavi smeti. Ravnatelj mestne čistoče v Trstu dr. Vasselli bo govori! o tem. kako se pobirajo in conašajo smeti v Trstu. Ta kongres bo posebno va žen za Trst. Pri nas se namreč vprašanje odnašanja smeti in njihovega predelovanja a1’ uničevanja vleče že mnogo let. V poslednjem času se je občina odločila za to, da bi smeti predelovali v kempost, to je organsko gnojilo, kar bi pomenilo, da ot bilo od tega celo nekaj dobička, upoštevajoč tudi amortizacijo naprav. Se prej se le govorilo, da bi smeti sežigali, toda to bi pomenilo okrog 50 milijonov izdatka na leto. S predelovanjem smeti pa bi koristili tudi razvoju kmetijstva, saj bi imeli na kraju na razpolago velike količine organskih gnojil. Sedaj vozijo namreč smeti na Kras, zasipajo z njimi doline in kvarijo s tem tudi z estetske plati našo lepe okolico. Poleg tega pa imajo s prevozom tudi velike stroške, in sicer okrog 30 milijonov na leto. Spričo vsega tega upajo, da bo kongres nakazal kakšno praktično pot tudi za to, kako naj se reši vprašanje smeti v Trstu. Prosvetno ministrstvo je nakazalo tržaškemu astronomskemu observatoriju 4.800.000 lir in šoli za babice pol milijona lir. «»--------- Sinoči so odpotovali v Kim trije člani osrednjega odbora PSDI iz naše dežele, to je Cesare, Ceccherini in Zucal-li V Rimu se bodo danes u- Delavske zadruge so priredila od 18. do 24. t.m. teden potrošnika. Gre za novost v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ki je vzbudila zanimanje med prebivalstvom, saj je lahko ugotovilo stvarno akcijo zadrug za zbijanje cen. Iz živahnosti in številnega obiska potrošnikov, zlasti pa gospodinj v navedenih prodajalnah m v prodajalnah s samopotrežbo je razvidno, da je znižanje cen potrošnih predmetov naletelo na spiošno odobravanje in zadovoljstvo, sa.i pomeni to porast kupne moči. Kar se tiče krajevne trgovine, se je takoj opazilo, da so zlasti v ljudskih predelih tudi zasebne trgovine prilagodile svoje cene cenam Delavskih zadrug in znižale na primer ceno sladkorja na 200 lir m. surovega masla na 70 lir. Delavske zadruge so si s tem zastavile v glavnem naslednje namene: Boriti se za pristnost proizvodov. S te plati je pozdravila pobudo za teden potrošnika tudi Zveza potrošnikov, ki meni, da so Delavske zadruge še posebno poklicane, da se borijo proti ponarejevanju blaga ter s tem zagotovijo potrošnikom dobavo pristnih proizvodov. Delavske sadruge nadalje ne pričakujejo trenutnega navala gospodinj v svoje prodajalne, marveč trajen rezultat, ki bo imel svoje učinke tudi v prihodnosti, tako da se poveča število prijateljev zadrug in prepričanih potrošni kov V okviru tega tedna bodo zadruge orisale javnosti ugodnosti vključitve vanje, zlasti pa ugodnosti povračil na nakupih. Ta povračila se izplačujejo družini člana letno. Poleg tega lahko vlagajo člani tudi svoje prihranke v zadruge, ki jim zagotavljajo ugodne obresti, saj na ta način tudi lahko same fiannsi-rajo svoje izdatke za nakupe in podobno. Ce se bo prodaja Delavskin zadrug povečala, bodo lahao razširile svoj vpliv tudi na druga področja ter tako prispevala k knižanju življenjskih stroškov. V zvezi s tem sporočajo zadruge, da so si-cur trenutno izgubile bitko z mlekom, da pa se bodo kmalu vrnile na »bojišče*, ker linajo do tega vso pravico, saj delujejo v tem pogledu v korist potrošnikov. Ta teden hočejo zadruge torej še boij okrepiti svojo akcijo za znižanje cen in najbolj nepristranski sodniki naj bodo glede tega gospodinje same. Delavske zadruge sporočajo nadalje, da so odprle v naselju San Sergio novo zasilno prouajalno v kiosku, ki so ga v ta namen nalašč kupile. Doslej ni bilo namreč na tem področju nobene trgovine. Do sedaj so morale gospodinje hoditi za svoje nakupe vsaj uo Sv. Sobote ali pa celo v mesto Pri tem je šla občinska uprava zadrugam na roke m jim naglo izdala dovoljenje za odprtje* te prodajalne. Novo trgovino so odprli v sodelovanju z IACP. tega olja, ki so ga potem analizirali. Berce je bil 10. januarja 1960 zaradi tega obsojen na 5.000 lir globe za prvi prestopek ter na 275.000 lir za drugi, poleg tega pa bi moral plačati še 6.200 lir pristojbine za analizo olja. Toda trgovec, ki je olje kupil v dobri veri od podjetja Ranchi, je vložil priziv in decembra lani ga je sodnik oprostil prve obtožbe, medtem ko mu je bila globa za drugo obtožbo znižana od 275.000 na 106.000 lir. Toda Berce je vložil tudi proti tej obsodbi priziv in včeraj so mu sodniki kazenskega sodišča kazen potrdili. Toda istočasno se je zvedelo, da je bil uveden sodni postopek tudi proti podjetju Ranchi, ki je olje dobavilo, # * # Pred kazenskim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 42 let stari Milan Vesnaver iz Ulice Gatteri 26, ki je bil obtožen poneverbe menice. Pred dvema letoma je k Vesnaver-ju, ki je kupoval in prodajal stare avtomobile, prišel 26 let stari Benito Pascolini iz Ulice Machlig 16 in od njega kupil star «1400» v vrednosti 280.000 lir. Zmenila sta se, da bo kupec plačeval avto na obroke, in sicer po 20.000 lir na mesec. Toda v pričakovanju menic je Pascolini podpisal prazno menico s kolkom za 3.000 lir, ki sta jo kot garanta podpisala še njegova žena in tašča. Toda ta menica naj bi bila le v jamstvo — v pričakovanju mesečnih menic po 20.000 lir — in ko so bile te potem tudi podpisane, je Vesnaver pozabil vrniti prazno menico. Tudi Pascolini se nanjo ni spomnil, tudi potem ne, ko se je odločil za nakup drugega avtomobila v vrednosti 430.000 lir in za katerega je Vesnaverju izročil nekaj gotovine, za preostalo vsoto pa spet menice. Toda po določenem času mu je menica spet prišla v roko, vendar po uradni poti. Neka banka mu je namreč poslala pismo, iz katerega je bilo razvidno, da mora v določenem roku plačati 1.000.000 lir. Pascolini je seveda padel iz nebes in je odšel v banko, kjer je videl, da je Vesnaver menico izpolnil in navedel dolg 1.000.000 lir ter da jo je potem žiriral na podjetje «Adria-motor«. To podjetje je potem seveda hotelo inkasirati milijonček, takrat pa je prišla cela zadeva na dan. Razprava bi morala biti že v preteklem juniju, toda ker na sodišče niso prišli niti oškodovanec niti dve priči, jo je sodnik odložil na včerajšnji datum, še prej pa je vsem trem naložil po 5-000 lir globe zaradi neopravičene odsotnosti. Vesnaver pa je bil za svoj pregrešek obsojen na 8 mesecev zapora. llilltliiiimiimiiiiiiilliiiliiiiiiHiiillilliiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiii beležili 'zasedanja osrednjega odbora, ki se prične pod predsedstvom Giuseppa Sara-gata danes. Švedski veleposlanik Eric von Post se je zahvalil predsedniku pokrajine dr. Giordanu Deliseju za izraze sožalja ob tragični smrti tajnika OZN Daga Hammarskjoelda. —«»----- Nesreča motorista med Opčinami in Fernetiči Na cesti med Opčinami in Fernetiči se je včeraj popoldne ponesrečil z motorjem 63-letni Ivan Rustja iz Ulice Fla-via 66. Iz neznanih vzrokov je zgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Pobi; se je po levi rami in kolenu leve noge. Neki avtomobilist, ki je privozil mimo, ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni. Zobnik stiskalnice mu je poškodoval dva prsta Na delu v podjetju «Maci-natura Triestina«, kjer je zaposlen. se je ponesrečil včeraj popoldne 46-letni Aldo Terčon s Carbole 444. Zobnik stiskalnice. pri kateri je delal, mu je odtrgal del dveh prstov na desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. Škripec poškodoval delavcu več prstov na roki V podjetju aPettinatura di Trieste«, kjer je zaposlen, se je včeraj ponesrečil na delu 25-letni Alojzij Ogrizek iz Ul. Vittoria 4. Z desno roko je nerodno zadel ob škripec, ki mu je poškodoval nekaj prstov. Z avtom delodajalca so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 30 dni. iiiiiiimiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii Za izvolitev notranje komisije Pomembna zmaga CGIL v podjetju I Med delavci je napredna sindikalna organizacija dobila absolutno večino ( ŠOLSKE VE»T1 ) Na Državnem trgovinskem teh. ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25 septembra 1961 * * * Ravnateljstvu Državne nižji industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-cenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., Ii, m III. razred do vključno 25. septembra t. 1. * # * N» Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikov v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 16. d0 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. *** Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolinj javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli vse druge listine lahko predloži učenec do 36. septembra. Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. * 9 • Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v 1 , 11, in tretji razred nada ljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1 Rojstni list od anagrafskega urada; 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. * # * Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leio 1961-1962 za L, II. m III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10 do 12 u.e. * » * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Tistu se je začelo. Zaključilo se bo 25 septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13. koncb®?! Lista FILLEA-CGIL je dobila absolutno večino na volitvah za notranjo komisijo v podjetju «Italcementi» v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Volitve so bile v sredo 20. septembra z naslednjim izidom: Delavci: FILLEA-CGIL 68 glasov (53.12%) in prejme dva sedeža v notranji komisiji, lista Delavske zbornice CISL 60 glasov (45.88%) in prejme prav tako dva sedeža. Sedem uradnikov je volilo za Delavsko zbornico, ki tako prejme še tretji sedež. Pomembno je dejstvo, da se je Nova delavska zbornica -CGIL tokrat prvič predstavila na volitvah za notranjo komisijo v tem večjem industrijskem obratu, saj je imela vseh sedem let obstoja podjetja glede sindikalnih vprašanj monopol Delavska zbornica CISL. Ta premik glasov je rezultat pravilne politike, ki jo je tako v vsedržavnem kot lokalnem okviru vodila sindikalna organizacija CGIL in zlasti pri zadnji stavki za pridobitev proizvodne nagrade. Takrat so tudi tržaški delavci podjetja «Italcementi» stavkali enotno in odločno 39 dni in se je stavka zaključila s pomembno zmago, saj so dosegli, kar so zahtevali. Nova delovna pogodba grafičnih delavcev Federacija grafičnih delavcev CGIL sporoča, da so v vsedržavnem okviru skupno z organizacijami CISL in UIL OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 21. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrle pa so 4 osebe UMRLI ŠO: 77-letni Ferruccio Pozzo, 55-letna Maria Monta vd. Vidali, 86-letna Irene Braidotti vd Pflauzer, 53-letni Armando V lan. «»------ NOČNA SLUŽBA LEKAHN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26. Va lu te Trsi dolar 620.25 S švicarski frank 143.95 : funt šterling 1745.25 francoski frariK 125.20 marka 155.35 šiling 24.03 pezeta 10.27 dinar — 70 mareiiK' zlaio 719 ■ VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranče — 447 — limone ....... 71 153 141 smokve ..J * I . 50 94 94 jabolka I ,!..•• 94 141 118 jabolka II 24 94 77 hruške i .:.... 94 212 118 hruške II . ; , . . 59 153 83 breskve II 36 71 47 slive 53 83 59 grozdje 71 188 100 pesa ’. . . 20 70 50 kumarice ..... 71 94 83 čebula ...!... 47 59 47 svež fižol ..... 129 165 141 stročje ....!.. 59 120 88 razna solata . • • 38 140 100 jajčevci 71 83 77 krompir 26 49 41 paprika ...:.. 24 71 36 paradižnik .... 20 94 36 zeleni radič I . . 200 300 250 zeleni radič 11 . . 50 200 100 bučice .... . . 18 140 94 Večina b>agH prodaja P° prevlad cen] (3. stolpec). sestavili osnutek zahtev za obnovitev delovne pogodbe. O-snutek se nanaša na številna normativna vprašanja in predvideva zvišanje minimalnih plač za 18 odstotkov. Danes ob 21- un W ditoriju tretji cert Tržaškega flln® w »-• ga orkestra. Dingi« helm Wodmansky, bo pianistka L>idia ^ Nazionale 14.08 l7it \ «Sparta: us», tecn" 0 ^ Douglas, L-aur (g* Jean Simmons, k Fenice 15.30 «strelRoisi “t J. Charrier, F. • Excelsior 14.00 < ji11. Newman, Ave d Gratlacielo 15.36 i echnicolor ,.Razboin, 4 Arcobaleno 14.45 « -.m delmo di Frai*. minari. Supercinema 16-W j osvajanju Atla Alabarda 16.30 «T“ jvd** nicolur. Van Hefl* Carlo p* Aurora 16.30 «05^ urora 16 JU dini. Prepovedano w Rl»., Cristallo 16.30 Re#. Havvkms, Charit f Garibaldi 16.00 cinemascope ^ovo LlUClUCibtVKo Capitol 16.30 «5iav technicolor. v Impero 16.30 p*ep0vel njen svet«, rrev dini. «osP Italia 16.30 «Del°ladini ^ Prepovedano ® (j| pt® Massimo 16.30 «T ptff sladko življenje"' j mladini. .ciadBa« Moderno 16.30 vpel Jean Sorel. Pre Astoria 17.00 j svita», B ®a ,jfa ^ Astra 16.30 «PraV na>>- o* 17.00 ‘V ittorio Veneto jei# predmestja«, N'SA .,00 Vittorio Veneto lestja«, f1-- sr. Ideale 16.30 «Z ter«, Scilla GaB ,i no mladini. dkM Marcon. 16.30 n* jjil- «Super Jet ker, Barbara Abbazia 16.00 r VldUUU. l*-» •- «Super Jet 709». [ & kara«, Jose SU« Odeon 16.00 De Sica Prepolj ? Skedenj 16.00 Jerryja», teehnic ( PODI IZ FUHN1«JA kv. m - Les-^ ^ rabo iz mehkega , sa. vseh velikosti, ^ ( ve — se prodajo t'P'1 Sl 3 Dosežen sporazum o Arrigoni V Rimu so se pod predsedstvom podtajnika ministrstva za delo Calvija zaključila pogajanja glede uslužbencev tržaškega sedeža podjetja Arrigoni. O rezultatih pogajanj sindikalni predstavniki Delavske zbornice CISL niso hoteli ničesar povedati, ker hočejo prej poročati na skupščini uslužbencev, ki bo danes. Sele skupščina bo dokončno o-dobrila, ali odbila, osnutek sporazuma. Z vespo v avtobus in nato v bolnišnico V prvih dopoldanskih urah še je včeraj 55-letni Attilio Pellegrini s Proseka 135 peljal z vespo po Ulici Carducc: proti Trgu Stare mtnice. Pri Prehodu S. Giovannj pa je trčil v avtobus proge štev. 25 ter zletel na tla. Pri tem se je pobil in ranil po desni roki, zvinil si je koleno desne noge in zgubil spomin. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Mesar mesarja ranil z nožem Ko je včeraj dopoldne 50-letni Ettore Gerolin iz Ulice Foschiatti 7 delal v mesnici Bricot v Ulici Genova, ga je nehote ranil z nožem v desno roko njegov 23-letni delovni tovariš Pietro Cresevich. Gerolin je sam odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral tri tedne. C IZLETI PD »Zarja v svobodi« iz Sem-polaja obvešča izletnike na Bled in v Bohinj, da bo avtobus odpeljal 24 t.m. točno ob 4 uri iz Sempolaja in ob 4.05 iz Nabrežine (Križišče). Prosimo za točnost. # * * Izlet na Blegaš in v bolnico »Franja« Odhod za izlet na Blegaš in v bolnico «Franja» bo v nedeljo 24. t.m. Ob 6. uri od začetka Ul. Fabio Severo. Prosimo točnost. • * * Izlet SPD na Nanos V nedeljo 8 oktobra priredi Slovensko planinsko društvo izlet na Nanos, kjer bomo skromno planinsko proslavili 15-letni-co obnovitve društva. 5) ( DAROVI m pkispktki V počastitev spomina pok. Vac-lika daruje Zora Cok 3000 lir za Dijaško Matico. DANES V «ARC0BAL$\ Izredna premiera izrednega RENATO CASTELLAAII C ADEIMO Dl FRAIA FRANCESCO 9EMINAHIO SERENA VEROANO MARIO IERARD ANNA FIUPPINI GIOVANMi EASIlg RENATO TERRA (cncvl Po istoimenskem romsnl1 GIUSEPPA BERTA (Založba Longanesi) Produkcija in distribucija g* Navdušen sprejem na XXII. beneškem f** predvaja danes 22. t. m. z začetkom na prostem Lux y & ;■ mm MOJ (Mio figlio) Igrajo: JEAN GABIN, RENEE FAURE in M''1'^ 5[orski dnevnik — 3 — 22. septembra 1961 ! VSo^da' “““ 5 I aj°ča U “a, Je . Japonska ^“Rtn vori« imen°vala JNo, J ,S.tyu.Posebno ko- Blokovska protislovja na Daljnem vzhodu Zakaj uradna Japonska prizna» Kitajske? Vladajoča, japonska stranka «iz principa» ne more priznati Pekinga, pa rav si stikov z njim želi - Stališče socialistov m socialnih demokratov !ki Politiki°V°rim0 ° bIok°v- 11 tem nn’ Se baa koncept !li<>raj ' uklii!-aVadi’ omeiu3e Pteds‘avnike T° u ”a glavne “a “Jih ožje blokov in Sovornike -r J vnete za-Cstajam0 , se Pravi- da °Ji okolici „ 4. v »oposred- Vetai Amerik Vr°Pi in Se‘ \CS£* T°da v kakš-f°btika> vocii blokovska ze tudi nazorno Prika- polo- aj na daljnem lS* jonske. Ibarsko , dolgo d0‘ Po»Sko:iarsko vezana z Ja- sko. j“’ Japonsk, a Pa s Kitaj- , ki j0Sefaaia japonska vla-rokah ^Pon-tanka, a demokratska - - Je 2arpc .. težayah> em ">» v ’„eL^res v 1«“V PtecePU, 1.Ksnem notranj ?.fašanje» ^ n?6 < str3Uajsko v duhu »a s‘aHščearnkih <nk; ^ruženih' *7t :‘?S' k’ azeleni 8 Kitaicu.g0spodarski sti- »n0v Ki J-”16 <> zasto-narodih le Iz tega IVa vlada * tako V.^bočo »5?’ da naj se tudi 0 - ako Potrebni in ta- ka‘ni inie^. Prepuste «pri-ko,8' 1)6 mn **’ kajtl vladni io ' državorej° Povezati sti-, tmalTm,’ katero nimajo Prvi odnosov k,>v0d^^ed bi se zdelo, ®ePriznLlberalne Stran‘ v**'11, k' a.vanJu «velike lis. tajska1 ?° predstavlja * S toda 't Ps'edno in so- • vhi>, ,j;b,3e te na videz, olji, dočim diploma- isto vodstvo, v pre-zaseb-po- /^5pf!č-ega --Ta. tvoda: ^ii in ie za Ja- tržiščf°8r0mnega ki' kaj ^^tradicionalno. !0V ra k* Ki‘ »i -!1 Poud, Po n- 1 'zražajo po-odno- ajsko. Glede te- Sk' beri 7Uaj0' da bi Za-»t^ na ?A ' ne amol ta;sk arski deistvo, !'%“> JaP(° "°si med Ki- da m r>ii< da nsko trajali stojki V''6” ne k- <i“ M ^r.ratiene stran- N’,,ki ’'son^mani »O odst. sv ** - Pormalizacijo 6 - v .v ZNS ° in 2a nJen Nk c! k ' V8,U na ° govore o na-da k, tajskem, so znala Kitajska že čez leto, dve imeti svojo atomsko bombo. In tedaj bi spopad med Kitajsko in ZDA bi! še bolj možen in nevaren in v tem primeru, pravijo, bi mogla Japonska služiti kot deber pomirjevalni posrednik med Kitajsko in ZDA. S tem bi japonski uradni krogi — v zasebnem razgovoru, seveda, ki pa naj bi čimprej prišel na uho vvashingtonskih krogov — radi povedali, da «prijateljski objema ZDA začenja celo dušiti in da bi bilo zato treba tu kaj storiti. Glede tega kaj radi navajajo položaj, ki ga ima v Evropi Anglija, ki da je sicer zvesta čezoceanskemu zavezniku, ki pa ima mnogo bolj proste roke, kot jih ima Japonska. Japonska bi v tem primeru mogla — kot menijo ti ljudje — igrati v Aziji vlogo, ki jo v Evropi igra Velika Britanija. Zaključek je dokaj enostaven in jasen: Iz «načelnih» razlogov so se japonski liberalni demokrati pustili okleniti. S tem pa so uklenili tudi samo Japonsko, Kaj pa japonski socialisti? Socialistično gledišče je prišlo do izraza že večkrat. Posebno ob napovedanem toda neizpeljanem obisku Eisen-hovverja so japonski socialisti dokazali, da jih ameriški ((objemo duši. Ta «objemo pa jih ne duši le kot njihove sodržavljane iz liberalno demokratske stranke, prvenstveno jz gospodarskih razlogov, pač pa tudi iz razlogov svetovne politike. Predvsem zahtevajo socialisti, naj bi Japonska priznala LR Kitajsko in pekinško vlado kot edinega zastopnika vse Kitajske. Ce tega ni, je vsak poizkus zaman. Poleg tega japonski socialisti zahtevajo, naj bi Japonska bila nevtralna in naj bi zaradi tega ZDA vsaj z vojaškega vidika pustile Japonsko pri miru. Tudi Formozo bi morali Američani zapustiti in Formoza bi morala biti priključena LR Kitajski, ker je zamisel «dveh Kitajska ne- smisel. Glede tega imajo japonski socialisti ,v rokah zelo dohro karto: Pekinška vlada nam- reč že dolgo let temeljito loči japonsko ljudstvo od ja-penske vlade. Kitajski odnosi z Japonsko so kar se da živi. Kolikor pač dopušča a-meriški «objem». Toda ti stiki se vrše preko »nevladnih« institucij. preko ((zasebnih organizacij« nikoli preko vladnih. Stik“ s socialistično stranko na primer vršijo Kitajci preko Kitajskega združenja za zunanjo politiko. Gospodarske stike z japonskimi gospodarskimi krogi pa preko Društva za pospeševanje zunanje trgovine. To se pravi, da so v Pekingu mnogo bolj elastični kot v Tokiu in vse to gre v prid japonskim socialistom, ki stike in normalizacijo z LR Kitajsko zagovarjajo, Samo ob sebi je razumljivo, da so japonski socialisti za sprejem LR Kitajske v Združene narode. Z druge strani pa računajo, da bi LR Kitajska, če bi se odnosi med njo in Japonsko uredili, bila manj vezana na Sovjetsko zvezo. Računajo celo, da bi mogli med Japonsko in Kitajsko skleniti nenapadalni pakt, kar pa nujno terja razveljavljenje sedanjega varnostnega pakta med ZDA in Japonsko. V teh svojih načrtih gredo socialisti tako daleč, da računajo z možnostjo ustanovitve brezatomskega področja v predelu Severnega Pacifika, kar da bi pripomoglo k mirnemu reševanju mnogih vprašanj Daljnega vzhoda. Omeniti bi morali še stališče socialnih demokratov. Zal ni tu veliko kaj reči. Ti si sicer želijo stikov s Pekingom, toda to je praktično vse, na kar so pripravljeni pristati. Njihovo stališče je nekako sredi med stališčem liberalcev in socialistov, toda navezanost na zahodni blok jih tako oklepa, da protislovje, ki smo ga opisali v zvezi z liberalci, velja tudi za njih, D. S. Perspektivni razvoj koprskega okraja v prihodnjih 5 letih Deset milijard investicij za podvojitev proizvodnje Pospeševale in razvijale se bodo one panoge, ki imajo najboljše pogoje ■ Kmetijska proizvodnja se bo povečala za približno 65 odst. Angleški filozof Bertrand Russell je kazen presedel, plačal je tudi odmerjeno mu globo, toda kljub svojim 89 letom je takoj pristavil, da se bo še naprej boril proti uatomski blaznosti« Zavod za planiranje okrajnega ljudskega odbora v Kopru je te dni izdelal osnutek perspektivnega plana razvoja koprskega okraja za naslednjih pet let. Ta osnutek bodo dali v razpravo gospodarskim in družbenim organizacijam ter si zabeležili vse pripombe in dopolnilne predloge. Sele nato bo okrajni ljudski odbor — kot kaže v oktobru — sprejel dokočni osnutek programa, ki bo za naslednjih pet let predstavljal osnovno orientacijo za gospodarski razvoj okraja. Glavna značilnost gospodarskega razvoja okraja v naslednjih petih letih je vsekakor v tem, da se bodo postopoma razvijale in širile tiste panoge, katerih rentabili-tetni račun je že zdaj visoko notiral, oziroma kjer so tudi naravni pogoji najugodnejši. Tu naj omenimo na prvem mestu kovinsko, lesno predelovalno, živilsko predelovalno in kemično industrije. pomorski promet in določene zvrsti kmetijske proizvodnje. V te panoge bodo vložili okrog 90 odst. vseh investicij — nekaj manj kot 10 milijard. Z vloženimi in- vesticijami za modernizacijo in razširitev tovarn in strojne opreme, s predvidenimi izboljšavami v organizaciji dela in z višjo proizvod-r.jostjo dela, se bo koprski okraj še bolj približal najrazvitejšim okrajem Slovenije. Leta 1965 bo znašal predvideni bruto proizvod skoraj 140 milijard dinarjev in se bo, torej, v primerjavi z letošnjim letom podvojil. Podobno bo tudi z narodnim dohodkom na posameznika, kjer smo zabeležili letos 240 tisoč dinarjev, leta 1965 pa bo odpadlo na vsakega prebivalca že 468 tisoč dinarjev. Za naslednjih pet let pa je treba omeniti še eno značilnost: še večjo pozornost kot doslej bodo posvetili napredku življenjske ravni prebivalstva. Za življenjski standard so predvideli 27 milijard dinarjev, ali 4 milijarde več kot v prejšnjem petletnem planu. Glavne značilnosti industrijskega razvoja Začnimo s kovinsko industrijo, ki je po ustvarjenem dohodku vsekakor med najpomembnejšimi. Perspektivni Se en sprehod ob zahodni narodnostni meji Po sanjavi dolini Belega potoka v značilno rezijansko vas Učjo V nasprotju z dolino Meje, ki je gola in pusta, je dolina Belega potoka vsa obrasla - V Učji, kjer nikogar ne razumem - Pomenek z žensko z onstran meje Ze ko sem čakal na avtobus pri razpotju nad izvirom Tera, sem začudeno gledal na tovorne avtomobile, ki so vozili pesek iz doline potoka Meje proti Furlaniji. Od kod ta pesek? Suha struga Meje. ki ne prinaša Teru niti kaplje vode, vendar ni Soča, da bi mogla proizvajati pesak. No. ■ potrpi nekoliko; «šm .si "taftlil, morda ti bo tR>žtfj£" po dolini Meje dala odgovor na to vprašanje. Avtobus je bil popolnoma zaseden, ko se je ustavil, kjer sem ga čakal. Izstopilo je nekaj oseb, vsi drugi so nadaljevali pot do Učje; večinoma so bile ženske srednjih let. Ko sem se lani peljal do vasi Ter, je bila iz Učje v avtobusu samo ena ženska že v letih, zdaj pa toliko razmeroma še mladih žensk. Kakor pesek iz suhe doline, tako so mi bile tudi te ženske uganka, ki sem jo rešil šele v Učji. Dolina Meje je zelo svojevrstna: precej široka, mnogo širša od Terske, skoraj gola in polna sipin, iz katerih odkopavajo pesek. Sipine, nekatere precej visoke, so pokrite s pritlikavim rastjem. Kako so vendar nastale te tako velike in mnogoštevilne sipine? Na zemljevidu sicer niso o-značene sipine, ali struga Meje ni narisana s plavo barvo, •&2S, Jrst a Ni-’ ll-30; Jutranja ■a vs'a- 11 45- J*ek s|ovenskih l ČV neka-U1fN 12-30; %\Nah ai’ 13-30: Glas-ir. Pri kla- SeVn ,oSf?; D.25: Pe-St>k ii, ir Umetnost, Petek, 23. septembra ltMil 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Slavne virtuozinje; 11.30: Ritz Orto- lanl in Narciso Parigi; 12.20: Glasbeni album; 14.30: popevke; 15.15: Z glasbo na počitnicah; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše: 17.20: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 17.45: Klati CeieS ‘ v G- vir v jazzu; 18.30: Sinje poto- 9VfJr nospevi. in Jenko- vanje,’ 19.00: Oddaja za delav- 1,7» p*70. i'pt„ 0: Josip ce- 19.30: Filmske in gledali- e»r0nta,„..‘niea smrti i- s^e novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Program pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci- 15.00: Veliki -pevci in slavne pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Stare pesmi; 17 30: Dino Verde: Piu rosa ch-e giallo; 20.30: Opereta od Dunaja do Broadwaya; 21.45: N*Nniar.0va» N' *** Kali — ~. '-Oo:’ 2o-3o. ^„ Twins»; 20.00: smrti I-19.45: Po- v‘5! .Nboda^dalni orkestri; ■do. koncCrt v0 jn del0. k e Se?aribaidinskine 6lasbe; kt- n «Nin Pisatelji: NeN*ki £°(.Costa», na- Tt VarT -N’ 23 00: an Damme. - «*» e » IS iv. *-«5. Literarna v T >5.00- ‘N5 Tfstu ’ Wag, nerjeve ope- Večerna glasba. III. program tv15 , ’x°Pet G.lasba; 7.00: * "?ba za vam ugaja? 11.00: Vladimir Lovec: Pisma. Tri skladbe za violino in klavir; 11.17: Beethoven: Sonata za klavir; 11.40: Orkester M-ueller; 12.00: Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Hammond orgle; 12.40: Pisani zvoki; 13.30: Dalmatinske pesmi; 13.45: Prizor iz 1. dej. opere La Gioconda; 14.05: Radij ska šola za nižjo stopnjo; 14.35: Od tod „n ondod; 15.40: Z Ljubljanskim oktetom; '6.00: Športni tednik; 16.20: Poljska sovjetska in češka zabavna glasba; 17.15: Koncert za vas; 16.00: Četrt ure s pevcem I-vom Robičem; 18.15: Ljudska glasba; 18.45; Iz naših kolektivov; 20.00: Zabavni orkester «1001 strtngs«; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Iz del Antonina Dvoraka; 22.15: Godala v noči; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Tr.j imena iz sodobne hrvatske glasbe. Ital. televizija hov, !| i; željam' —1 19-00: James'jovse; 19.30: Lui- do- 17.00: Sonate za klavir: Brahms. Ravel ln Prokofjev; 18.30: Na programu plošče .16.30- , 49: 7-40- ' „ Jugosl 13.40: _it»- sveta; ,14.40: Zbor 16.00: -- Gon.? u inJV'U mednarodni Jesl ki bo v RlITlu. .‘"seZo#!: Rimu došnje s dvoma so bili Ra_; „j< movanja letošnje Lt1> ti v letošnji se?°f l Med njurn Jti, TURIN, 21. tri pa do nedelje borilo za 21 moških in --vov državnega prvaka v posameznih atletskih Jutri bodo podelili že sedem naslovov in sicer v teku na 100 m, v skoku ob palici, v metu krogle, v metu kladiva, v skoku v daljino, v teku na 5000 m in v hoji na 10 tisoč m. Bodo sedanji prvaki Berruti, Baronchelli, Meconi, Bcschini, Bravi, Conti in Pa-mich obdržali svojo naslove? Po vsej verjetnosti da, ker so tudi trenutno najboljši in jim mlade sile ne bodo mogle še ogrožati prvega mesta. Ženske bodo nastopile šele v soboto. Manjkala bo prvakinja v tekih na kratkih progah Giusi Leone, ki se je odpovedala športu in je svoje mesto prepustila mlajšim silam. To turinsko prvenstvo bo ce ekipe Casa della Lampada ................................................................................ u... Namizni tenis Boris Košuta na zadnjem turnirju CGS najboljša ekipa Pred tednom dni smo zabeležili slabo udeležbo in tudi uvrstitev igralcev SZ Bor na prvih dveh letošnjih namiznoteniških turnirjih. Danes pa jih moremo pohvaliti vsaj za številno udeležbo, pa čeprav še vedno ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto nastopa. Vsi, s prav redkimi izjema- mi, so bili nezadostno pripravljeni in prav temu je treba pripisati neuspešen nastop. V nasprotju z Borovimi igralci pa so bili ostali udeleženci tretjega turnirja že v formi in so tako zasluženo odpravili skoraj vse zastopnike športnega združenja že v prvih kolih. Edina izjema je bil Boris Košuta, ki se je upiral skoraj do konca ostalim konkurentom, pa čeprav je bilo vidno, da mu popolnoma pomanj-kuje trening. Kljub temu je zasedel drugo mesto, s katerim je lahko zadovoljen, pa čeprav bi bil v drugačnih pogojih glavni favorit za dokončno zmago. Mnogi predstavniki Bora so se izločili kar med seboj: ta usoda je doletela tudi najmočnejše. Tako so izpadli Košuta ' Drago, Lasič, Švab in drugi, čeprav so tu pa tam še kar dobro zaigrali. Posebno je treba pohvaliti Švabovo igro. Ta igralec se je dolgo upiral Borisu Košuti, ki je z njim zaigral svojo najlepšo tekmo večera. Izkazal se je tudi mali Morelj v tekmi proti Santinu, kateremu je iztrgal prvi set. Vitez se je pre- I * T ss-uss je tako Prejšnji teden so v Novi Gorici izročili namenu novo osnovnošolsko zgradbo, ki dopolnila šolsko središče, v katerem so doslej zgradili že tri srednje šole. Osnovna šola (na sliki) je zelo lep, predvsem pa racionalno zgrajen objekt, kjer bo v dopoldanskih in popoldanskih urah obiskovalo pouk okoli 1.100 otrok iz Nove Gorice cej izboljšal, vendar mu manjka rutine in je. tudi prenaglo obupal. Glavni junaki dneva so bili igralci CGS, katerim je uspelo zasesti kar šest mest v prvi osmorici. V presenečanju vseh je glavna nagrada pripadla Sergiu Gemitiju, ki je imel posrečen žreb in je prišel do finala na izredno lahek način. Težje delo je imej dru-goplasirani Boris Košuta, ki je imel že v prvi tekmi močnega nasprotnika v Dragu. V drugi tekmi so se njegove težave še stopnjevale v igri s Švabom in so dosegle vrhunec v dvoboju z Bernettijem. V zadnjem srečanju včeraj je Košuta dobro začel proti Gemitiju a na to je prišlo do izraza pomanjkanje kondicije tako da se je moral v drugem nizu predati nasprotniku. Razen Bora so na tretjem turnirju nastopili še člani študentovskega krožka CGS in UNI. Medtem ko so imeli predstavniki Istranov le enega bolj šega igralca, je CGS pokazal znaten napredek. Kot kaže bo imei ta klub v teku leta celo vrsto mladih in predvsem nadarjenih igralcev. Nasprotno pa bodo morali Borovi igralci resno trenirati če nočejo zaostati za drugim; mlajšimi silami, ki silijo vedno bolj v ospredje. Končna lestvica je naslednja: 1. Gemiti S. 2. Košuta B. 3. Gemiti T. 4. Cristofaro itd. Izidi posameznih srečanj pa so naslednji: Berginc-Lasič 2:0 (27:25, 23:21) Košuta A.-Košuta D. 2:0 (21:13, 21:15) Tassini - Jankovič 2:0 (21:12 21:15) Santini D. - Morelj 2:1 (16:21, 21:9, 21:6) Cristofaro - Russo 2:1 17:21, 21:1.0) Gemiti F.-Tassini 2:0 21:12) Vitez-Gemiti G. 0:2 3:21) Pacchielat - Berginc 2:0 (21:18, 21:8) Canu-Ščuka 2:0 (21:19. 21:13) Košuta B-Švab 2:1 (17:21,21:11) Silvestrini - Bogateč 2:0 (21:12. 21:6) Bernetti - Santin 2:0 (21:15, 2321) Cristofaro-Franzil 2:0 (21:10, 21.:10) Košuta B - Bernetti 2:1 (16:21, 21:18, 21:7) (21:19, (21:13 (17:21, Cristofaro-Silvestrini 2:0(21:15, 21:17) Košuta B.-Cristofaro 2:0 (23:21, 21:18) Gemiti S.-Košuta B. 2:0 (23:21, 21:14) TENIS MILAN, 21. — Italijansko teniško prvenstvo, ki se je začelo pred dnevi, se bliža koncu. Jutri bo prva finalna tekma v doublu žensk med paroma Riedl-Bassi in Bellani-Migliori. Med posameznicami se bosta v odsotnosti lanske prvakinje Lazzarinove potegovali za naslov Pericolijeva in Riedlova. Med posamezniki pa je treba zabeležiti zmago favoritov za naslov in sicer Pietrangelija, Gardinija, Merla in Maggija. spesni. i«e“.“Jparlo i je še najboljši L ^ ki je v metu kofJ,tvice,J3 rr.estu svetovne -j jiR Morale, ki je v " , jatj ni dosegel narava -e , čas, Berruti, ki J ^ ^ U :epremagljiv na^ ^ Prvenstva se vajboljši atleti in LprH,a mladinci, ki se ® za*!, da v prihodnosti mesta sedanjih P -bi se komu že s j_ na površje? Tum , ce, pa čeprav d ideV,tt ni mogoče preuy ■ iiiiiiiiiiiiiiiii n um n m Hlinili ii iiniiiiii n iiiiiitii Lievore iiiitiiiiiiiiniiitiii*|,,l,< bo še iz6™ M Šahovski veleturnir na Bledu Keres in končala Danes bo prost dan, v soboto pa bodo odigr® P« ,-tiie, V- BLED 21. — Na blejskem šahovskem ve danes odigrali le tri preostale prekinjene Partn^a»e( končale z naslednjimi rezultati: Pachmann - B Keres - Matanovič remi in Donner - Talj 0:1- v, V prekinjeni partiji z Mata- d^jll-J novičem je imel Keres nekolike boljši položaj, toda jugoslovanski velemojster se je zatekel k ponavljanju potez in obdržal pozicijsko ravnotežje. Tedaj je začel Keres forsirati igro in pri tem izgubil kmeta, zaradi tega je moral pozneje vložiti še mnogo truda, da je v končnici rešil pol točke. Stanje na lestvici po XII, kolu in odigranju vseh prekinjenih partij je naslednje: Fischer 9. točk Talj 8,5 Gligorič, Petrosjan in Keres 8 Trifunovič, Najdorf, Gelier, Donner, Parma 6,5 Portisch. Darga, Bisguier 6 Matanovič 5,5 Pachmann 4,5 Germek in Bertok 4 Olafsson in Udovčič 3,5 Ivkov 3 točke. Jutri je pr pa bo na spored“ jo pj -« M?? v katerem 9e Geller-Gligorič, ner, Talj-Par«13' j| Najdorf-risguR^ch1* mek, Pachmann- gf,ti novič-Petrosjan. jjt in Trifunovič*'-' j "1*6 sorIJA- :Li nam se je za i r narodne šah°seda<,^ plenarnem za5,„aro'’,/ lih naziv »Red"rtiS,V ii naziv ni;“n0ma #-stra Jug0Sl° dalj* Matuloviču, . Z. Nemčija)’ \ jp;tcrhu 1 met'. Br.), Pitschu ' gpe1;]! m . M1,,), gajevskemu >" s0 P^l. Za velemojs- (Av Itj šeni RobatsO” -j9), ,/ k bocov (B°lf‘,. (J j (SZ) in Portisc Van Neruda Vojtiška neprestano podi- I nil miloščino, a ona je ob Maščevanje stare beračice Toda tudi pan Vojtišek i berače, ki so tu čakali. Ko ni bil navaden berač. Ce- I je odhajal jest,_ Jf__yedno lo njegova zunanjost bila povsem beraška. Bil je videti dokaj čist, posebno v začetku tedna; ruto okrog vratu Je imel vedno pravilno zavezano; na plašču je bilo res nekaj krp, a ne kot kosi prikovane pločevine ampak lepo prišite in ne preveč pisane. V enem tednu je obiskal vse hiše na Malih Stranah. Povsod so ga sprejemali in kakor hitro je gospodinja slišala njegov mehki glas, takoj mu je prinesla svoj krajcar, a to je bilo takrat precej. Prosil je od jutra do poldneva, a nato je odšel v cerkev sv. Mikulaša. Tu pred cerkvijo ni nikdar prosil, OClo se ni niti amenil za vedel, kdo je na vrsti, da mu pusti do kosila poln lonček. V vsem njegovem bitju je bilo nekaj vedrega, umirjajočega. Le gostilničar iz naše hiše, pan Herci, mu ni nikoli dal krajcarja. Pan Herci je bil nekoliko skop in mu je, namesto da bi žrtvoval krajcar, nasul iz svoje škatle ščepec tobaka. In potem — to je bilo ob sobotah — sta se pogovarjala: — Ejej, pan Vojtišek, prišli so slabi časi! — Bogme slabi in ne bo bolje, dokler lev z dvorca ne bo zajahal višegrajske gugalnice. le po glavi. Razumljivo, kot pameten mlad človek — tedaj sem imel že osem let — nisem niti za trenutek dvomil, da tisti lev ne bi mogel, tako kot jaz med sejmom, čez Karlov most in oditi na Višehrad ter sesti na znano gugalnico. A kako naj bi iz tega nastali boljši časi, to mi ni bilo jasno. Bil je prelep junijski dan. Pan Vojtišek je prišel iz cerkve sv. Mikulaša, si posadil kapo na glavo, da bi se zavaroval pred vročim soncem, in šel počasi čez sedanji štefanski trg Pri spomeniku sv. Trojice se je ustavil in sedel na stopnico. Za njim je žuborel vodnjak, grelo je sonce, bilo je tako prijetno. Danes bo najbrž jedel pri kom, kjer kosijo po dvanajsti uri. Ko je že sedel, je vstala neka beračica — sedela je bila pri vratih Mikulaševe cerkve — in se napotila k njemu. Pravili so ji «Baba milijonska*. Druge berači- Menil je leva na stolpu . sv. Vita. Reči moram, da ,ce so za milijone obljubi jaso se mi te besede pana I le, da bo bog stotero povr- ljubljala »milijonsko povračilo*. Žena uradnika Hermana, ki je hodila na vse dražbe v Prago, je dajala miloščino samo njej. »Milijonska* se je sedaj napotila naravnost k panu Vojtišku pred spomenikom. Platneno krilo ji je frfotalo okrog suhih nog, trdno zvezana ruta se ji je pomikala gor in dol. Njen obraz je bil zoprn. Poln drobnih gub, ki so se kakor tanki rezanci stiskale okrog šilja-stega nosa in ust. Oči je i-mela rumenozelene kot mačka. Približala se je panu Vojtišku. — Hvaljen Jezus! — je rekla in našobila usta. Pan Vojtišek je samo pokimaj z glavo v znak odobravanja. «Milijonska* je sedla na drugi konec stopnice in rekla : — Brr. Nimam rada sonca. Ko sije naravnost vame, moram kihati. Pan Vojtišek je molčal. «Milijonska* si je potegnila ruto nazaj, da je bilo videti ves obraz. Mežikala je z očmi kot mačka na soncu, za hip so bile zaprte, za hip so se svetile kot dve zeleni piki. Usta so ji neprestano trzala in ko jih je odprla, je kazala v zgornji čeljusti zob, svoj edini zob, ves črn. — Pan Vojtišek, — je pričela zopet, .— pan Vojtišek, vedno pravim, če bi hoteli?... Pan Vojtišek je molčal. Le z obrazom se je obrnil proti njej in ji gledal v usta. — Vedno pravim; ko bi pan Vojtišek hotel, on bi mi lahko povedal, kje so dobri ljudje. Pan Vojtišek je molčal dalje. — čemu tako buljite vame? — je vprašala »milijonska* čez nekaj časa. — Kaj je takega na meni? — Ta zob! čudim se, zakaj imate ta edini zob? — Ah, zob! — je vzdihnila in pristavila: — Veste, izguba enega zoba vedno pomeni izgubo enega prijatelja. Vsi tisti, ki so mi od srca želeli dobro, so že davno v grobu, vsi. Le še eden je ostal, a ne vem, kdo je to. Ne vem, kdo je ta moj dobri prijatelj, koga mi je usmiljeni bog postavil na mojo življenjsko pot. Ah bog, tako sem o-samljena. Pan Vojtišek je gledal predse in molčal. Nekaj kot smehljaj, kot veselje je preletelo obraz stare beračice. A to je bilo tako grdo. Usta so se ji zašilila, ves obraz se ji je nekako potegnil v usta kakor v pecelj. Pan Vojtišek, midva bi lahko bila srečna. Veste, stalno sanjam o vas, pa menim, da tudi bog tako hoče. Vi ste tako osamljeni, pan Vojtišek, nima vam kdo postreči. Vas povsod spoštujejo, imate toliko dobrih ljudi... Vidite, jaz bi se preselila k vam. Imate eno pernico... Pan Vojtišek se je počasi dvignil. Sedaj je stal ravno in je z desno roko ravnal usnjeni ščitnik na svoji kapi. — Prej bi popil strup! — je končno spregovoril in se obrnil brez pozdrava. Odhajal je počasi proti Ostiuhovi ulici. Dve zeleni kroglici sta se svetlikali za njirn, vse dokler ni izginil za vogalom. Nato je «milijonska» potegnila ruto vse do brade in tako dolgo sedela kakor brez moči. Morda je zaspala. Nenadoma so se po Malih Stranah pričele širiti čudne novice. Do kogar so prispele, ta se je popraskal za ušesom: — Hm, pan Vojtišek! — Nato zopet: — Hm, pan Vojtišek! Kmalu sem vse zvedel. Pan Vojtišek baje sploh ni revež. Tam onkraj reke i-ma dve hiši. In sploh ni resnica, da bi stanoval nekje pod mestnimi zidovi. Iz dobrih malostranskih meščanov je napravil bedake. In to je počenjal tako dolgo! Nastalo je ogorčenje. Moški so se jezili, čutili s0 se užaljene, sramovali so se, ker so bili tako lahkoverni. — Podleži — je rekel e-den. — v resnici! — je pristavil drugi. - Ali ga je kdo videl, da bi prosil ob nedeljah? Ta dan je bil prav gotovo v svojih palačah in je jedel pečenke. ženske so še dvomile. O-braz pana Vojtiška se jim je zdel resnično iskren in pošten. Nato so novice dopolnili. Pan Vojtišek ima baje dve hčerki, ki se gresta gospodični. Ena ima, pravijo, nekega lajtnanta, a druga noče postati igralka. Nosita rokavice in se sprehajata po Stromovcu. To je odločilo tudi pri ženskah. Tako je bila v dvakrat štiriindvajsetih urah usoda pana Vojtiška zapečatena. Izpred vseh vrat so ga odganjali z besedami: — Slabi časi. — Tam, kjer je nekoč dobival kosila, je poslušal: — Danes ni nič o-stalo! — ali: — Tudi mi smo siromaki. Imeli smo samo fižol, a to ni za vas! — Otročaji so skakali o-krog njega in vpili: — Po sestnik! Posestnik! Neke sobote sem bil pred hišo in sem videl, kako se približuje pan Vojtišek. Pan Herci je kakor navad m stal v svojem zelenem predpasniku pred hišo in se naslanjal na kamnite podboje. Prevzel me je nekakšen čuden strah, da teŽki^VilK sem zbežal skril za . vrati. Skozi ! f m čajih sem V1 Jj Ji tiška. t11 Kapa muvJedriiy prihajal z K0£. " , » jem kot 11 -j-gehj je imel raz« pozdravil J 1 CTiel ,«i i. e lasom ih Obraz je zastrte a «»* p^ UM I bc ~ n m ii - Eb.fSel U Sli „' ofeiV ko posodij Pan Voj11 —au1 tir se, nost, da khP' Ne bojte se,. we oojjc - j v*^i » propadli. Da jjiL;j, bre obrest,1;^ i1 L doma obli'e Ali nisfrf - ie je?0aVviŠfM vse svoje*« Opotekal 5e r , čez ulico 'hKuJ/-«' zidu na oy f vo na ko kal.