OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVEl^SKEM ČASOPISU V OHIJIT	m	ENAl	ko;	pi	ravnost	ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstna tiskovine	EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI					★ Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 22, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 250
vol. xxxn. — leto xxxn.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 22, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 250
NOVI GROBOVI
joseph zupančič
Danes zjutraj je preminil na svojem domu splošno poznani Joseph Zupančič, p. d. Mlinarjev iz Zlato polje. Stanoval je na 20251 Arbor Ave. V Ameriki je bival 39 let in je bil član društva Camiola Tent št. 1288 TM. Zadnjih 33 let je delal pri Browning Crane Co.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Jerše, do-ftia iz vasi Jama pri žužember-i ku., hčer Mrs. Anna Kostrevec, I dve sestri Mr^. Agnes UrankarI % Mrs. Pauline Hribar ter več Sorodnikov. V starem kraju pa Zapušča dva brata in dve sestri ter več sorodnikov. Pogreb Se vrši v soboto zjutraj iz Že-letovega pogrebnega zavoda, ■^58 E. 152 St. Čas pogreba še določen.
-iames bradač
Kakor smo že včeraj poročali je preminil po osem-mesečni '^učni bolezni v St. Alexis bolnišnici James Bradač, p. d. Ko-^inov Nace, star 53 let. Stanoval je na 1278 E. 55 St. Doma bil iz Ajdovske fare pri Lu-zemberg^ na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Dolgo let je živel v Eucli-;
Cf	!•' '• •, .1 • , i,
*• ^	jA/, iki JL.
pred osmimi leti.
Tukaj zapušča tri brate, Martina, Franka in Josepha, sestro ^rs. Mary Zaletel in teto Mrs. kovino ter veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob ^:30 uri in nato na pokopališče Pavla.
^'RANK SCHMIDT
Včeraj popoldne je umrl na ®Vojem domu Frank Schmidt (Smith), star 77 let, stanujoč 1284 E. 172 St.
Tukaj zapušča hčere: Mrs.
Hiller, Mrs. Edna White in ^rs. Emma Stebner ter sinove: ^tto, Ernest, Oscar, Walter in ^<iward. Pogreb se vrši v sobo-popoldne ob 1:30 uri iz Že-^etovega pogrebnega zavoda, ^58 E. 152 St., na Lake\new Pokopališče.
UPOSLENd CLEVELAND TRANSIT SISTEMA SO OKLICALI STAVKO
Unija je prezrla Fergusonov akt proti stavkam javnih uposlencev; poulične in busi so po polnoči prenehali voziti
Člani AFL Transit unije so včeraj popoldne zavrgli predlog, da se napovedano stavko pr;eloži d6 16. januarja in nepristranskemu posredovalcu Davidu Ralphu Hertz da priliko, da posreduje v sporu glede počitniških plač. S tem so se uposlenci pri Cleveland Transit Sistemu nenadoma odločili za stavko.
Stavka se je začela o polnoči, ko so se vse' poulične železnice in busi vrnili v svoje postaje.
Uposlenci CTS so se odločili za stavko kljub Fergusonovem aktu proti stavkami javnih uposlencev in čeprav so jih unijski voditelji skušali prepričati, da bi bilo najboljše, če bi se spor izročilo nepristranskemu posredovalcu. Na sestanku v dvorani CIO poslopja na Walnut Ave. je proti predlogu za preložitev stavke glasovalo 496 članov, za pa 287. Navzočih je bilo okrog 1,300 od vkupnega števila 3,200 uposlencev CTS.
Predsednik lokalne unije Thomas P. Meaney je sicer skušal prepričati člane unije, da bi bilo najboljše, če bi se transit-nemu odboru dalo več časa za poravnavo spora, toda kot v tem ni uspel in so se člani rajši odločili za takojšnjo akcijo, je
"Opozoril sem člane transit-nega odbora, da bodo ljudje prenehali delat, če se ne bo spor glede počitnic rešilo na zadovoljiv način."
Spor o počitnicah je izbruhnil, ko so uposlenci CTS zahtevali za leto 1950, da se jim še naprej plača za 96 ur počitnic in sicer brez vsakih omejitev. Medtem pa je posredovalec Hertz predlagal, da se plača eno 25-tinko od delovnih ur, ki jih posamezni uposlenci imajo 50 tednov pred počitnicami. S tem bi se plačane počitnice znižalo na manj od 88 ur.
"Strašno je, da je celi lokalni orevozni sistem enega velikega mesta bil ustavljen in da se je ljudstvo pahnilo v velike ne-prilike zaradi pomanjkanja prevozne službe pouličnih železnic in busov," je rekel Lausche.
Fergusonov akt, s katerim lahko Burke nastopi proti stav-kujočim uposlencem, je bil sprejet leta 1947. Ta akt se doslej ni rabilo proti stavkarjem. Po določbah akta se sicer ne more prisiliti javne delavce, da bi ostali na delu, toda akt predvideva resne kazne za akcije, ki bi javne uposlence odstranile od dela. Med ostalim lahko po določbah akta stavkujoči delavci izgubijo službo. Stavkarje se sicer lahko sprejme nazaj na de-io, toda nimajo pravice na višjo ilačo kot pa so jo imeli pred stavko, poleg tega pa niso upravičeni na povišico eno leto po ponovnem sprejetju v službo. Dalje se lahko takšne uposlence postavi na probacijo za dve leti, to je, da se jih lahko brez predhodnega obvestila odslovi iz službe.
'^džarska zahteva
Oropano imovino
Budimpešta, 20. dec.—Ma-
'^Žarska vlada je danes zahtevala od Zedinjenih držav, naj se Ji vrne imovino, ki so jo nacisti časa vojne pokradli na Ma-"^Žarskem. V madžarski noti je ^6d ostalim rečeno, da se vlade ^Gdin jenih držav, Anglije in ^fancije še vedno obotavljajo, bi vrnile madžarsko imovino, So jo nacisti in njihovi ma-"^žarski najemniki odpeljali v Avstrijo in zapadne okupacijske Nemčije.
V madžarski noti je tudi ome-^jeno, da ameriške oblasti na-I^Gravajo izročiti madžarsko 'ftiovino bavarski vladi, da jo, P^oda na licitaciji.
Nacisti so po svojem begu iz ^adžarske ukradli tudi slovito ^orio sv. Štefana, za katero je obravnavi proti kardinalu ^iftdszentyju bilo razkrito, da jo je nameravalo ali pa se jo f poslalo v Vatikan kod del na-da bi se z njo kronalo no-^^ga kralja nekakšne srednjeevropske katoliške kraljevine.
Župart je zagrozil, da bo odločno ustavil stavko
Takoj ob dveh ponoči je župan Thomas A. Burke povabil v svoj urad predsednika Cleveland Federation • of Labor Johna F. Burnsa, tajnika federacije Wil-liama Finegana, predsednika AFL Transit unije Thomasa P. Meaneya in tajnika unije Harry C. Langa. Baje je župan bil zelo razkačen, ker omenjeni niso preprečili stavke, kakor so to obljubili, da bodo.
Župan Burke je dal vedeti, da bo ustavil stavko in pri tem rabil sredstva, ki so mu na razpolago.
Burkea so obvestili o stavki takoj po polnoči. Oblekel se je in naglo prišel v urad, kjer se je sestal z voditelji unije tran-sitnih delavcev. Izjavil je, da'je bil vedno pripravljen vpoštevati pritožbe delavcev, da pa ne bo dovolil nadaljevanje stavke. Dal je tudi vedeti, da so unijski voditelji prelomili obljubo, da bodo stavko preprečili.
I^usche pravi, da se mora Burke odločiti
Guv. Frank J. Lausche, ki je v Columbusu bil obveščen o staV' ki, je izjavil, da se bo moral župan Burke odločiti, če bo ali pa ne nastopil proti stavkujočim uposlencem CTS s Fergusovim aktom.
Sovražniki vojne so rajši v zaporu
PHILADELPHIA, 20. dec.— Izvršni tajnik Central Commit-teea for Conscientious Objectors, Caleb Foote, je danes izja-;il, da je "drugorazredno državljanstvo" še vedno usoda tisočev posameznikov, ki so rajši šli v zapor kot pa v vojaško službo, ker jim verska ali filozofska prepričanja niso dovolila, da bi nosili orožje in ubijali ljudi.
Po zakonu je vsak, ki je obsojen na podlagi nabornega zakona, "drugorazredni državljan" do konca svojega življenja, z izjemo, če ga pomilosti predsednik. Vsled tega v večini držav takšni ljudje zgubijo pravico glasovanja, pravico na javne urade, civilno službo ali pa na dovoljenje, da bi lahko vršili kakšno službo ali pa poklic.
Pred in v teku zadnje vojne je bilo obsojenih 16,000 oseb, ki so ugovarjali naboru, ker jim vest ni dovolila, da bi šli v vojno. Povprečno so bili v zaporu okrog tri leta. Pred dvema leto ma je predsednik Truman pomi-lostil okrog 1,500 oseb. Odbor skuša sedaj doseči božično pomilostitev za ostale, ki so zaradi ugovarjanja vojni bili obsojeni na drugorazredno državljanstvo. Od teh jih je največ članov Jehovih prič in organizacije Quakerjev, ki je lani dobila Nobelovo nagrado za mir.
spomladi bomo imeli 62,500,000 prašičev
WASHINGTON, 21. dec.—Po Ijedelski oddelek je danes naznanil, da bo v spomladi leta 1950 v celi deželi 62,500,000 prašičev kar je največje število v z,go dovini dežele.
KR. JUGOSLOVANSKI GENERALI ŽIVIJO KOT NAVADNI BEGUNCI |
ŽENEVA, Švica., 21. dec. | — V nemškem beKiinskem taborišču Schloss Varlar pri Muensterju se nahaja.skupina 34 jugoslovanskih kraljevskih generalov, ki so odvisni od pomoči Mednarodne organizacije-za tjegunce.
Poleg bivših generalov se v starem dvorcu nahaja še osem polkovnikov, dva majorja, osem kapitanov in par nižjih častnikov ter eden navaden vojak.
Generali in ostali častniki so bili nemški vojni ujetniki, potem ko se je v aprilu leta 1941 razsula jugoslovanska kraljevska vojska. Po osvolK)ditvi pa se niso hoteli več vrniti v Jugoslavijo, ampak so še vedno ostali lojalni svoječasne-mu jugoslovanskemu kralju Petru. Iz vojaškega taborišča so bili poslani v taborišče za navadne begunce, kjer se nahajajo že štiri leta.
Za Mednarodno organizacijo za Wgunce, ki je ustanovljena v okriru organizacije Združenih narodov, so ti bivši kraljevski jugoslovanski generali največja preglavica. To so že stari ljudje. Povprečna starost je 63 let. Nekateri «0 skušali dobiti kakšno delo, toda generale nobeden* delodajalec noče spre j: M, ker meni, da nlAo ža nobeno rabo.
Za imeni generalov in bivših visokih častnikov se ponavadi nahaja opomba: Nima nobenega, ki bi mu pomagal. Nobena dežela jih noče sprejeti in kot zgleda, bodo še nadalje ostali v starem dvorcu, sedeli v mrzlih sobah in se dolgočasili. Nekateri učijo angleščino. Major gen, Desan Hi«, ki je star 67 let, se ukvarja s slikarstvom. Gen. Živkovič, (verjetno bivši diktator) je nekakšen poveljnik skupine bivših generalov. Nedavno je Živkovič pisal Mednai'odni organizaciji za begunce: "Večina nas nimamo niti pet fenigov v že- ■ pu"
Takšna je usoda nekoč vsemogočnih j u g o s 1 ovan-skih kraljevskih generalov.
V Sovjetski zvezi so bile prirejene velike proslave 70. rojstnega dneva sovjetskega premijerja Jožefa Stalina
nacisti pomilošceni zaradi dobrega obnašanja
FRANKFURT, 21. dec.—Vsled vzornega obnašanja" je danes bilo izpuščenih iz zapora pet na-daljnih nacistov, ki so bili obsojeni radi nacističnih aktivnosti in vojnih zločinov. Med pomilo-ščenimi so: bivši direktor I. G. Farben industrij George von Schnitzler, bivši uradnik Hitlerjevega ministrstva pravde Joseph Altstoetter, bivši načelnik nacistične organizacije za inozemstvo Ernest Bohle, bivši podpredsednik R e i c h s b a nke Emil Puhle in bivši gen. Kari Hollidt.
v jugoslaviji so našli nove zaloge rud
LONDON. 20. dec.—Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je danes naznanila, da so v okolici Crnegore našli bogate zaloge premoga, boksita, manganeza in svinca. Samo zaloge boksita so precenjene na več deset milijonov ton.
DomaČe vesti
Novi odborniki
Na letni seji društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1950: Predsednik John Stran-car ml., podpredsednik Frank Naglič, tajnik John Strancar st., 716 E. 159 St., tel. GL 5850, blagajnik Krist Marc, zapisnikar Anton Skapin, nadzorni odbor: Louis Cebron, Louis Pe-trovčič in Krist Lokar, zastopnika za Federacijo SNPJ Frank Naglič in Charles Benevol, za farmo SNPJ John Strancar st. in Evgen Marc, za SANS Anton Skapin in Stephen Cernigoj, društveni zdravniki: Skur, Rot-tar in Opaskar. Društvo bo še nadalje včlanjeno v Piosvetno Matico in podpiralo kulturne ustanove po možnosti.
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment za tekoči mesec v petek, 23. decembra, v spodnji dvorani SND.
Tajniki društev, ki zt^gnijejo v Slov. domu na Holmes Ave., bodo pobirali asesment v petek in torek, 23. in 27. decembra.
Članstvo je prošeno, da upošteva to ter da gotovo plača svoje prispevke ob času, zlasti ker je to zadnji mesec v letu in morajo tajniki zaključiti knjige.
Potrebuje krvi
Poznani George Krainčič iz Eddy Rd., Wickliffe, O., se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Obiski niso dovoljeni. Družina prosi če bi kateri prijateljev želel darovati kri, da se nadomesti kri, ki jo bolniku dajo v transfuziji, da pokliče IV 6822, za kar bo družina zelo hvaležna. Želimo mu, da bi se čim preje zdrav vrnil na svoj dom.
*
Kuhinjski kabineti
V Stakichevi trgovini s pohištvom na 16305 Waterloo Rd. imajo vsakovrstne kuhinjske kabinete, visoke in nizke, s predali in policami, ki so zelo pripravni. Cene so bile znižane in lep komad dobite za $10.95. ■ Obiščite trgovino ali pokličite IV 8288 in dobili boste vse podatke.
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Turk (rojena Ko-vačič) iz 1243 E. 61 St. se je vrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, kartice in darila. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijateljice ter znanci jo lahko obiščejo na domu. Obenem želi vsem sorodnikom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
LONDON, 21. dec.—Po celi Sovjetski zvezi in tudi v ostalih komunističnih državah so danes bile prirejene proslave 70. rojstnega dneva sovjetskega premijerja in komunističnega voditelja Jožefa Stalina.
Najbolj veličastne proslave so bile v Moskvi, kamor so prišli vsi najbolj znani komunistični voditelji iz raznih dežel sve-sta. Navzoči so bili tudi diplo-matični predstavniki ne-komu-nističnih držav, ki so čestitali Stalinu na rojstnem dnevu.
Moskva ie bila razkošno okrašena s številnimi slikami Stalina, zastavami in izpisanimi gesli. Časopisi so objavili članke in pesmi v zvezi s slavnostno proslavo. Nikoli v zgodovini Rusije niso bile prirejene tako veličastne proslave v počastitev voditelju, ki ga danes vsi priznavajo za enega od najpomembnejših mož v zgodovini človeštva.
Stalin se je rodil 21. decembra leta 1897 v borni kmečki koči blizu Tiflisa v Georgiji. Že v zgodnjih letih svoje mladosti,
ko je izstopil iz semenišča, se je ukvarjal z revolucionarnim delom proti carističnemu sistemu
slane iz vseh krajev Sovjetske zveze. Komunisti zunanjih držav pa so poslali poleg čestitk tudi številne darove.
Najvišji svet Sovjetske zveze je podelil Stalinu ob priliki njegovega rojstnega dneva najvišje odlikovanje — Red Lenina — in v njegovo počastitev ustanovil 10 Stalinovih nagrad za mednarodni mir, vsako po * $20,000.
Molotov napadel jugoslovanske voditelje
Znani sovjetsjji voditelji so napisali številne priložnostne članke, v katerih so poudarjali veliko vlogo Stalina in obenem napadli vojne hujskače na za-padu.
Bivši sovjetski zunanji minister Molotov je v "Pravdi" izjavil, da v "kapitalističnih državah, tako v Ameriki kot Evropi, ne morejo- več skriti dejstva.
in je v veliki ruski revoluciji bil; da nova eka.ojiska kriza že do-
komunisti se opirajo na azijske žene
WASHINGTON, 21. dec.— Ameriški uradniki na Daljnem vzhodu so danes sporočili, da so komunisti sprožili ogromno kampanjo, da bi 500,000,000 azijskih žena zajeli v veliko gibanje, da se celo Azijo spravi pod komunistični sistem.
poleg Lenina eden od najbolj priznanih voditeljev. Po Leninovi smrti in likvidaciji Trocke-ga je prevzel vodstvo prve socialistične države na svetu, ki je danes poleg Zedinjenih držav največja sila na svetu.
V življenski dobi Stalina se je komunizem razvil v ogromno silo. Blizu 1,000,000,000 prebivalcev sveta živi pod novim sistemom, ki je odpravil starega ne samo v Rusiji, pač pa po drugi svetovni vojni v deželah vzhodne Evrope in na Kitajskem. Uspehe komunizma pripisujejo v glavnem vadstvu Stalina.	'
Tuji predstavniki povabljeni na proslavo
Vsi predstavniki zunanjih držav so bili povabljeni na proslavo v palači Spiridonovka. Povabil jih je sovjetski zunanji minister Andrej Višinski.
Komunistični voditelji iz mnogih držav so tudi prišli na proslavo. Med njimi je najbolj odličen Mao Tze Tung, ki danes zastopa 450,000,000 Kitajcev. Od ostalih znanih voditeljev so prišli v Moskvo italijanski komunistični voditelj Palmiro To-gliatti, madžarski voditelj Ma-tias Rakosi, rumunska zunanja ministrska Ana Pauker, itd
Centralni komitet sovjetske boljševiške stranke in svet ministrov Sovjetske zveze sta poslala Stalinu dolgo čestitko, v kateri je med ostalim rečeno:
"Dragi prijatelj, tovariš orožju, učitelj, voditelj, veliki kolega in prijatelj Lenina ter sijajni nadaljevalec njegovega neumrlega dela, neutrudni graditelj komunizma, naš modri učitelj poleg Lenina:
"Vi ste zgradil boljševiško stranko, najbolj revolucionarno stranko sveta. Z največjo sta-novitostjo i n dalekovidnostjo ste vodil zunanjo politiko Sovjetske zveze in se boril za mir in varnost vseh narodov, velikih in malih."
Podobne čestitke so bile po-
zoreva." Pristavil je, da Sovjetska zveza, v kateri ni kriz in ne brezposelnosti, z zaupanjem koraka po poti ekonomskega napredka.
Molotov je tudi napadel jugoslovanske voditelje, ki se edini niso zmenili za Stalinov rojstni dan. V zvezi s tem je zapisal:
Ni daleč čas, ko bo izdajalska klika, ki se ie spremenila v tolpo najetih morilcev in vohunov v službi zunanjega imperializma, doživela svojo sramotno usodo brezčastnih najemnikov imperialistične reakcije."
Clan Politbiroa Georgi Malen-kov, pa je v isti izdaji "Pravde" napisal članek, v katerem med ostalim pravi, da je Stalin po drugi svetovni vojni postal "voditelj velikega in novega gibanja za mir." V članku je zagotovil, da je Stalin dosledno in brez prizanašanja izpostavljal netilce nove vojne.
Malenkov je v članku omenil tudi Stalinove apele za mir, ki jih je podal v telegramu direktorju International News Service Kingsbury Smithu in na sestanku s Harold Stassenom in Elliott Rooseveltom.
Proslava Stalinovega rojstnega dneva se bo nadaljevala do pozno v noč.
izdajalec obsojen na zaporno kazen
WASHINGTON, 20. dec. —
Bivši uradnik ameriške ambasade v ^ Berlinu Herbert John Burgman je bil danes zaradi izdajstva obsojen na 6 do 20 let zapora.
Federalni sodnik je izjavil, da je pri obsodbi upošteval izda-jalčevo starost in zdravje.
Burgman je za naciste širil propagando proti Zedinjenim državam. Predno je izbruhnila vojna je bil kot uradnik ambasade poklican nazaj v Ameriko, toda je odklonil in stopil v službo nacistov.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po po.«ti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno letoi
ENAKOPRAVNOST
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za trl mesece)
-$8.50 _ 5.00 - 3j00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece) _
__$10.00
_ 6.00
3.5C
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Tita So jar :
MIČURIN-ZMAGOVALEC NAD NARAVO
o NEZMOTLJIVOSTI PAPEŽEV
(Govor škofa Štrosmajerja na Vatikanskem koncilu dne 2. julija 1. 1870)
IV.
O papeževi oblasti nisem našel niti sledu v spisih Pavla, Janeza in Jakoba. Tudi sam Luka, zgodovinar apostolskega delovanja'o razširjevanju Kristusove vere, ne omenja te velevažne točke. Ta molk teh svetih ljudi, katerih pisma tvorijo eden del kanoničnih ali od Boga navdahnjenih spisov, mi je nepojmljiv in bi bil tudi tako ne-odpustljiv, kakor če bi Thiers, ki je pisal zgodovino Napoleona Bonaparta, izpustil naslov cesar (motenje, vpitje).
Vidim tu enega člana, ki kaže na mene s prstom in pravi; Glej, razkolniškega škofa, ki je pod lažno zastavo prišel v našo sredino.
Ne, ne, spoštovani bratje, nisem prišel v ta častiti zbor kot razbojnik skozi okno, temveč skozi vrata, kakor tudi vi vsi. Moj škofovski naslov mi daje na to pravo, toda kot kristjana me sili vest, da izpovem, kar smatram za resnico.
Molk svetega Petra je verodostojen dokaz. Ce bi bi) ta apostol naslednik Kristusov na zemlji, za kakršnega mi proglašamo, tedaj bi gotovo on moral za to vedeti in če je moral za to vedeti, zakaj ni niti enkrat nastopil kot papež? Mogel je nastopiti na Binkošti, ko je prvič pridigo val, toda ni storil tega; mogel je nastopiti na cerkvenem zboru v Jeruzalemu ali v Antijohiji, pa tudi tega ni storil in tudi ni	-• "r-' ' im ji, i ' iii je pisal cerkvi.
^	' predstavljati takš
Di-ij.. /? Ce ga že hočete i.ii'iznati, da je bila nje Vprašam pa vsakega
nega .smatr mu sa
vijajo in ustvarjajo tako novel	. .	«
vrste. — če hoče torej človek I sadja, ki bi morale biti pred-delati isto, kar dela narava, mo- ^^em odporne proti mrazu. Cilj ra ravnati kakor ona: odbirati j® napraviti tako sadje, mora rastline, katerih lastnosti	uspevalo le v srednji
"mu najbolj ustrezajo, ih jih go-1	v okolici Kozlova,
ampak tudi v Sibiriji, na viši
k: more misliti, če je takšno pojmovanje mogoče
Trdim, da cerkev ob času apostolov ni imela papeža in če se trdi nasprotno, bi morali vsa sveta pisma ali se žgati ali popolnoma ignorirati.
Od vseh slišim: ali ni bil Peter v Rimu? Ali ni bil križan z glavo navzdol? Ali niso mesta, s katerih je učiL in oltarji, na katerih je opravljal sveto mašo, v tem večnem mestu?
Da je bil Peter v Rimu, temelji, spoštovani bratje samo na izročilu; pa če je bil tudi škof v Rimu, kako mo rete z njegovim škofovanjem dokazati njegovo vrhov-nost? Skaliger, veleum, se ni bal trditi, da je treba ško fovanje in bivanje Petrovo v Rimu uvrstiti med smešne bajke. (Krik: zamašite mu usta! Dol z njim). Spoštovani bratje! Pripravljen sem molčati, toda ali ni bolje v takš nem zboru izprašati, kakor zapoveduje apostol, ter samo "dobro verovati"? Toda mi imamo diktatorja, pred katerim se mora pokloniti in molčati tudi sama njegova svetost Pij IX. In to je zgodovina. To ni nikaka bajka, s katero bi mogli postopati, kakor lončar s svojo glino. Zgodovina je alem (drag kamen), ki reže črke na steklo, ki jih ne moreš več izbrisati.
Dosedaj sem se vedno skliceval na zgodovino in če za apostolskih časov nisem našel niti besede o papeštvu ni to moja krivda, ampak zgodovine. Ali me želite pripe Ijati v položaj človeka, ki je kriv potvorjenja? Storite to, če morete!
III Ker za apostolskih časov nisem našel sledu o pa peštvu, sem mislil, da ga bom mogoče našef v cerkveni zgodovini. Odkrito rečem, iskal sem v prvih štirih stoletjih, če se kje nahaja ime "papež", toda glej, nikjer ni sem našel. Gotovo ne bo nihče od vas dvomil, o velikem ugledu velikega in slavnega Avguština, svetega škofa hi ponskega. Ta pobožni učenik, dika in slava katoliške cerk ve, je bil tajnik na cerkvenem zboru v Melivi. Med sklepi te častite skupščine moreš najti sledeče velevažne besede; "Kdor se želi sklicevati na one onkraj morja, tega naj nihče v Afriki ne sprejme v cerkveno zajednico." Afriški škofje niso hoteli priznati rimskega škofa, tem bolj, vsakega so preganjali, ki se je skliceval na Rim. S šestega cerkvenega zbora, ki je bil v Kartagi pod škofom Av-relijem, so pisali ti škofje Celestinu, rimskemu škofu, opominjajoč ga, naj ne sprejme priziva, ki bi mu ga afriški škofje in duhovniki poslali, da dalje naj ne pošilja veČ poslancev in komisarjev in da naj ne uvaja ošabnosti v cerkvi.
Da je skušal rimski patrijarh takoj od začetka vso oblast in največji ugled osredotočiti v svoji osebi, je popolnoma sigurno. In tudi to je jasno, da takšnega vrhov-ništva ni imel nikoli, kakršno mu hočejo pripisati ultra-
V času, ki je pretekel od dne, ko so ljudje pričeli gojiti koristne rastline, so na njih marsikaj spremenili in ustvarili mnoge nove vrste. Ta čas računajo na okrog 10,000 let. To je po človeškem pojmovanju zelo dolga doba, v primeri s trajanjem življenja naše zemlje pa je komaj kaj več kot trenutek. In če pomislimo, kako počasi se spreminjajo rastline in živali v naravi, bomo razumeli, da je človek v teh kratkih deset tisoč letih storil nenavadno mnogo. Vendar pa je bilo to njegovo delo dolga tisočletja tako rekoč nezavedno. Primitivni ljudje so se čutili slabotne pred naravnimi silami, klanjali so se jim in jih oboževali; obenem pa so že zelo zgodaj pričeli odbirati rastline, ki so najbolj ustrezale njihovim potrejiam, in jih gojiti. S tem so nezavedno vplivali na naravo in pospeševali njen razvoj.
Zelo kasno, šele okrog sredine preteklega stoletja, so bili dani pogoji za hitrejše napredovanje prirodoslovnih ved in seveda tudi praktičnega dela z rastlinami. Največ je k temu prispeval brez dvoma genialni naravoslovec Charles Darwin, s svojim zakonom razvoja vsega živega n a zemlji — zakonom odbiranja. Ugotovil je, da se v življenju lahko obdržijo in razmnožujejo le tiste živali in rastline, k i se najbolj prilagodijo okolici, ki so najmočnejše in najbolj odporne. Njihove lastnosti se v potomcih zbirajo, raz-
se je v majhni vasi pri mestecu Kozlovu, kjer je od svojega sedemnajstega leta delal kot uradnik na železnici. V prirodo-slovju je bil takorekoč samouk. In ko se je pojavil s svojimi znanstvenimi rlaziskovanji, so se priznani "učenjaki" spraševali, od kod in kaj je ta človek. V času, ko so cenili vrednost človeka po starem imenu in zvopnih naslovih, ni bilo čudno, da je ta mlad predrzen kmečki fant na vsakem koraku zadel ob zapreke pri svojem delu in ob posmeh "visoke družbe". Toda Mičurin se ni ustrašil niti nerazumevanja niti posmeha niti neuspehov, ki so v prvem času spremljali njegove poskuse.
V čem pa so obstajali njegovi poskusi? Miqurin, ki je od zgodnje mladosti ljubil naravo in delal v njej, je videl zaostalost poljedelstva v Rusiji. Posebno se je zanimal za sadjarstvo. Sklenil je storiti, kar je v njegovih močeh, za izboljšanje te gospodarske panoge v svoji domovini. Delo se je moralo razvijati v dveh smereh: izboljšati je bilo treba vrste sadja in on^ogočiti njihovo razširjenje iz južnih pokrajin čim dlje na sever. Naloga je bila težka in mnogim se je zdela njena izvedba nemogoča. Ne tako Mičurinu; njemu ni bilo nič nemogoče. Zagrizeno se je vrgel na delo. Še kot železniški uradnik v Koslovu je leta 1888 ustanovil svoj majhen sadovnjak, kjer je pričel poskušati, da bi ustvaril nove, plemenitejše vr-
jiti, da jih čim močneje razvije.
Tedaj pa se postavilo novo vprašanje: kako ustvariti lastnosti, ki jih doslej znane rastline nimajo? "Tovprašanje nam je nejasno" — je pisal Darwin. Pa ni ostalo tako dolgo nejasno. Rešil ga je veliki ruski pri-
nah Urala, na hladnem Daljnem Vzhodu. Te vrste bi morale biti tudi odporne proti boleznim in napadom škodljivcev.
Dolga leta je Mičurin poskušal brez uspeha. Razen njega samega ni nihče verjel, da se
rodoslovec Ivan Vladimirovič mu bodo kdaj uresničile sanje,
Mičurin. Kdo je bil to?
Marsigdo se bo začudil takemu vprašanju. Saj'je danes Mi-čurinovo ime znano že skoraj vsakemu šolarčku pri nas. Vendar se je to vprašanje ob pričet k u našega stoletja večkrat postavljalo v znanstvenih krogih. Mičurin ni bil visoko izobražen znanstvenik, njegovo ime ni slovelo niti po starem
da bo kdaj "preselil jug na sever", kakor je govoril. Toda delal je neutrudno. In končno je doživel uspeh.
Vedel je, da lahko dobi nove vrste sadja s križanjem že znanih vrst in s skrbno gojitvijo mladih drevesc. Po dolgotrajnem delu je ugotovil, da je za spreminjanje, najbolje uporabiti mlado rastlino, ki je zrastla ne
plemiškem rodu. Bil je sin obu-1 posredno iz semena. Taka rast-bcžanega malega plemiča, rodil lina je najmanj odporna proti
rnontanci. Ali bi se bili drznili Afriški škofje še pred Av guštinom prepovedati prizive na vrhovno sodišče, če bi on bil imel vrhovništvo? Rad priznam, da je imel rimski patriarh prvo mesto, kakor pravi Justinijanov zakon: Storimo po zaključkih štirih cerkvenih zborov, da bo sveti oče starega Rima prvi škof, a nadškof v Carigradu, ki je novi Rim, naj bo drugi." Na to boste rekli: "Klanjam se torej papeškemu vrhovništvu!"
Toda, častiti bratje, ne sklepajte prehitro, ker ima Justinijanov zakon tale nadpis; O vrsti mest pa tri j ar-hov. Tu je ustanovljeno samo prvenstvo, ni pa ob enem tudi oblast vrhovne uprave. Na primer, če bi se vsi italijanski škofje zbrali v Florenci na zboru, naj ima prvenstvo škof iz Florence, kakor na vzhodu carigrajski patri jarh, na Angleškem pa nadškof Kanterberijski; iz tega prvenstva ne more nihče od teh izvajati vrhovno moč nad svojimi tovariši. Važnost rimskih škofov ne izhaja iz božjega pooblastila, temveč iz važnosti samega mesta, v katerem so stanovali. Gospod Darlog nima večje časti kot nadškof avignonski, toda zato mu daje ugled Pariz, tega pa ne bi imel, če bi imel svojo palačo na Ronu mesto na obali Sene; Isto velja v državnem in političnem oziru. Prefekt Florence ni mogočnejši kot kateri drugi, toda v državnem in političnem oziru ima večjo važnost.
2e v prvih stoletjih, sem rekel, ši je prizadeval rimski patrijarh isti ugled, kakor rimski, na cerkvenem zbo-srečo je ni dosegel; njegove zahteve so našle odpor v zakonu, ki ga je izdal cesar Teodozij II., da ima carigrajski patrijarh isti ugdel, kakor rimski, na cerkvenem zboru V Kalcedonu pa so škofa starega in novega Rima tudi v cerkvenem ozifu napravili enaka.
(Dalje prihodnjič)	'
zunanjim vplivom. Teorija, ki je bila tedaj v veljavi, je sicer trdila, da so drevesca, zrastla direktno iz semena, divja in popolnoma nekoristna. Mičurin pa je dokazal, da ta teorija ne drži. S skrbno nego lahko tudi tako drevo rodi dober sad.
Pa še druge stare priznane teorije je MičuV-in ovrgel s svojim praktičnim delom. Tedanji naravoslovci so n. pr, dokazovali, da je mogoče križanje samo med sadnimi vrstami, ki so si zelo blizu v sorodu. Mičurinu pa se je posrečilo uspešno križati zelo različne sadne vrste. Pri tem ni računal na srečen slučaj, kakor se je to dogajalo prej, ampak je točno določal pare rastlin, katere je hotel križati, in jih skrbno gojil. V nekaterih primerih je moral najprej eno vrsto cepiti na drugo, ker drugače križanje z oplojevanjem, tako imenovana hibri-dizacija, ne bi bilo mogoče. Tako pa sta se rastlini toliko približali, da je postala hibridiza-cija uspešna.
Zakaj pa je bilo Mičurinu na tem, da bi križal čimbolj oddaljene sadne vrste? Zato ker je ugotovil, da je treba najprej omajati trdnost starih lastnosti, ki jih križanec podeduje od obeh roditeljev, potem je šele mogoče vzgajati nove. To pa se najbolje doseže s križanjem manj sorodnih vrst. Mičurin je tudi ugotovil, da je treba uporabljati za hibridizacijo mlada drevesa. Samo če hočemo, da bi pri novo dobljeni rastlini prevladale lastnosti enega izmed roditeljev, tedaj mora biti to drevo starejše in po možnosti iz kraja, kjer se poskus izvaja. Vpliv roditelja na potomstvo je v mnogem odvisen tudi od tega, ali živi drevo, ki je uporabljeno za križanje, na lastni korenini, ali je bilo cepljeno na drugo. Sploh je Mičurin posvečal veliko pozornost pogojem, pod katerimi so rastla drevesca, ki jih je uporabljal za križanje. Ko je n. pr. pri križžmju med vla-dimirsko in samarsko višnjo hotel okrepiti vpliv vladimirske, je dal pripeljati zemljo iz okolice mesta Vladimirova. Vanjo je' posadil drevesce in uspeh ni izostal.
Mičurin je določil točna pravila, kako je treba mlado dre-Vo hraniti, da bi'dobilo železne lastnosti. Odkril pa je še eno močno sredstvo za to: uporabo tako imenovanih "mentorjev" — vzgojiteljev. Vzgojitelji so starejša drevesa, ki vplivajo na mlade križance in jim zapuščajo nekatere svoje lastnosti. Pri križanju neke plemenite krimske vrste jabolka z odporno kitajsko vrsto so se križanci nagibali bolj h krimski, ki ne prenaša mraza. Da bi se temu izognil, je Mičurin v krošnjo mladega drevesa vcepil vejice starejše kitajske jablane. Te vejice so rastle tako nekaj let in s svojim vplivom "vzgajale" drevesce. In res je po nekaj letih lahko "mentorja" odstranil, ker je križanec sprejel dovolj njegovih lastnosti.'
Naj navedemo še en primer izredno uspešnega križanja, ki ga je izvedel Mičurin. V njegovem sadovnjaku je rasla step-ska višnja, ki je v teh krajih zelo razširjena. Poleg nje pa je imel Mičurin v sadovnjaku plemenito japonsko višnjo, katere sicer ti kraji ne poznajo. Obe vrsti nista zelo različni le po zunanjem videzu, ampak tudi po zemljepisnih in podnebnih pogojih, pod katerimi sta se razvili. Mičurin pa je sklenil križati te dve tako različni vrsti. Cvet čisto mlade stepske višnje je oplodil s prahom japonske višnje. V tako nenavadni zvezi nastalo seme je dozorelo in znanstvenik ga je posadil. Križanec, ki je zrasel iz njega, je bil edinstven n& svetu; bil le sad tako številnih in različnih vplivov obeh roditeljev, da je bil prav za prav praktično prost njune-' ga vpliva. Drevesce je lepo napredovalo in Mičurin ga je gojil
s posebno ljubeznijo. Točno mu je določil način hranjenja in mu izbral "mentorja" — češnjo. Križanec med japonsko in step-sko višnji je pričel rasti skupno s svojim "mentorjem"; cepljen je bil na češnjo in se je hranil z njenimi koreninami.
Tako je nastalo novo bitje v svetu sadnih dreves. Na zunaj ni bilo prav nič več podobno niti materi — stepski višnji niti očetu — japonski višnji. Najbolj je bilo podobno svoji hra-niteljici — češnji; njegovo listje je postalo tako, kot ga ima češnja. Imelo pa je vse lastnosti, ki jih je želel njegov tvorec.
Če bi hoteli omeniti vse velike Mičurinove uspehe, ne bi tako kmalu končali. Brez števila jih je samo v sadjarstvu; vendar pa sadjarstvo ni bilo edina panoga, v kateri jei Mičurin izvajal svoje poskuse in spreminjal rastline. Njegovo delo je lilija, ki diši kot vijolica, južna vrtnica, ki raste v hladnem podnebju Srednje Rusije, jabolko, ki ima obliko hruške, in še mnogo, mnogo drugih novih vrst. Z, neutrudnim delom je Mičurin res zanesel "jug na sever". Na polarnih postajah v Sibiriji gojijo sedaj jabolka, o katerih Š3 pred kratkim v teh krajih niso mogli niti sanjati. V najsevernejših naseljih rastejo paradižniki in vsa mogoča zelenjava, tako potrebna prebivalstvu, a tem ljudem še pred kratkim popolnoma neznana. Seveda vse to ni neposredna xasluga Ivana Vladimiroviča Mičurina, ampak tudi njegovih številnih učencev, ki so delo nadaljevali po smrti svojega učitelja. Po dolgih letih, letih borbe proti reakcionarni okolici se je namreč velikemu znanstveniku le posrečilo pričeti nemoteno z delom, brez skrbi za obstanek. To se je zgodilo po veliki Oktobrski revoluciji^ ko, je vzelo oblast delovno ljudstvo, ki je spoznalo pomen Mičurino-vih odkritij za svoje narodno gospodarstvo. Voditelji upora proti reakcionarni oblasti so še med najhujšimi borbami našli čas, da so se pozanimali za znanstvenika in mu nudili vse mogoče olajšave pri delu. Mičurin sam pa je tudi takoj spoznal pomen revolucije in se ji je •kot napreden človek in dosleden materi jalist takoj priključil. Drugi dan po vzpostavitvi sovjetske oblasti v njegovem kraji- je izjavil: "Hočem delati za novo oblast." In res je takoj stavil vse svoje sile, znanje in izkušnje na razpolago novi oblasti, da bi čim bolj koristil vsemu ljudstvu. Kaj pa je storila nova oblast za njegovo delo? Kmalu po revoluciji ga je obiskal eden izmed najvišjih voditeljev sovjetske države, Kalinin, ki se je osebno zanimal za pogoje, pod katerimi Mičurin dela, in za potrebe, ki jih ima. Država je v bližini Kozlova zgradila pravo majhno znanstveno naselje z vsemi potrebnimi napravami in laboratorji. V tem naselju so delali Mičurin in njegovi sodelavci in učenci.
?2. decembra 1949
katerih je bilo vsak dan več. Sedaj se je delo seveda lahko mnogo hitreje in uspešneje razvijalo. Razen tega je bilo Mičurinu večkrat na viden način izraženo tudi priznanje za dosežene uspehe. Najvidnejši dokaz, kako sovjetska oblast ceni napore svojih znanstvenikov, je bilo to, da so mestece Kozlov, kjer je Mičurin pričel svoje delo, imenovali po njem — Miču-rinsk. To mestece je sedaj postalo središče vsega znanstvenega dela na področju sadjarstva v Sovjetski zvezi. Tam delajo mnogi Mičurinovi učenci, Čerenko, Oloničenko, Tihonov, Jakovljev in drugi. Med njiw' sta dva svetovno znana učenjaka Cicin in Lisenko, o katerih je bilo tudi pri nas že mnogo govora. Mičurinovo delo se tako ni končalo z njegovo smrtjo, ampak se nadaljuje tudi sedaj in daje vedno večje in lepše uspehe.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki ji^ je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gOrnje mere. Tako bi na primer; št. 38 bila št-6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke; št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 40 je 38; 48 je 40 itd., vedno ^ 8 točk manjše od evropsk® mere.
I	Y.
j Enako je pri deklicah drU' I gačna evropska mera. St. 38 j® ameriško 12; 40 je 14; 42 je 1^' 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa sc načenja v Evropi z št. 42, kar v Ameriki 33; 44 je 34; 46 j" 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41: 54 je 43 in 56 je 44. (So vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce; št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 j® 14 in pol; 38 je 15; 39 je l5 pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 j® 16 in pol in 43 je 17.
KONGKESNIK YOUNG PRO?' PREISKAVI O DOHODKIH
WASHINGTON, 20. dec.-^ Ohijski kongresnik at Stephen Young je danes da bo vladni Statistični ura moral podati dobre razloge 2» nameravano preiskavo glede dO' hodkov ameriških družin, ki J" namerava izvesti prihodnje le^' Young je prvi demokrat, ki se J® zoperstavil i^reiskavam, kateHj^ cilj ja, da se natančno ugoto^''' koliko je posameznikov, ki i"^®' jo manj od $10,000 dohodko^ na leto.
Naročajte, širite in "Enakopravnost!"
Kuhinjski kabineti
VISOKI IN NIZKI, IZ KOVINE PO POSEBNO NIZKI CENI
$10.95 naprej
Imamo jih veliko zalogo vsakovrstnih s predali, policami, itd.
STAKICH FURNITURE CO
#1
Kakovost po nizki ceni — Lahki pogoji James D. Stakich IVanhoc 8288	16305 Waterloo
IMAMO ODPRTO DO 9. ZV. DO KONCA LETA
Road
22. decembra 1949
ENAKOPRAVNOST ,
llija Ehrenburg:
VIHRA
Prinašamo v prevodu odlomek iz romana Rije Ehren-hurga z ,naslovom "Vihra." Roman govori o inteligenci med drugo svetovno vojno. V njem slika Ehrenburg ruskega kakor francoskega in nemškega inteligenta, in to s tolikšno dognanostjo, natančnostjo in prepričljivostjo, da je dosegel že sedaj s svojim delom velik uspeh. Pričujoč odlomek naj nam pokaže ne samo prve tri vrline Ehrenburgovega dela, temveč tudi vso sočnost sloga, ki je zanj značilna.
"Kje nameravate večerjati, gospod Schirke?" je vprašal Berty.
"Doma. Saj so časi taki, da je vsaka ura, ki jo preživiš med svojimi dragocena. Saj sem vam že rekel, da je moja žena že dva meseca tu."
"Upam, da je Pariz gospe všeč?"
Sedela sta pri "Zlatem kapu-nu." Pred vojno je bila to preprosta restavracija, ki so jo obiskovali uradniki bližnje banke. Zdaj pa je bilo težko vanj podreti: najnovejši ljubitelji dobre jedače — verižniki, dobičkarji, majhni žurnalisti v službi Nemcev, igralci Iz varietejev—so se poniževali in prosjačili, da bi se jim rezervirala miza. Pravili so, da je lastnik restavracije v zvezi z gestapom, zaradi česar se je mogel tu obdržati, česar nikjer drugod ni bilo. Vendar so se Nemci tu redkokdaj pokazali, in tudi to je pripomoglo, da se je podjetju ugled večal: tisti, ki so z Nemci sodelovali—so pa vendar rajši brez njih obedovali.
Berthy je izbral to restavracijo, ker je vedel, da ima Schirke rad dobro kuhinjo. Pričakoval Jje, aa bo razgovor neprijeten, a dober obed in steklenica starega vina marsikdaj premagata take težave. Berthy že dolgo ni več mislil na Schirkejevo neutesa-ho surovost, ki je bila Madojo tako razburila. Marsikaj se je bilo tačas spremenilo, vojna na izhodu pa je položaj razčistila. Večkrat je srečaval Schirkeja in pričel čutiti spoštovanje do ^jega. Dosti resnih Nemcev lahko srečuješ, ki se razumejo na
svoj posel, pa vendar ne ponašajo s posebno inteligenco.
Schirke je bil menda izjema... S svoje strani je tudi Schirke Berthyja visoko cenil; to je pa le Francoz, ki ga ni tako lahko ugnati. Drug drugega sta gledala nekako tako, kakor dva kvartopirca, ki skušata oba dobiti igro, pri tem pa od srca občudujeta fino igro nasprotnika.
Berthy je Schirkeja vprašal, če ima rad ostrige: Nemci menda niso vajeni mehkužcev . . . Schirke je živahno pritrdil.
"Francoski okus imate. In nemško žilavost . . ."
Pokazati mu je hotel s tem, da že vnaprej ve, kaj bo Schirke govoril. Nemci skoraj zahtevajo, da jih ljubiš, sami pa niti koraka ne napravijo, da bi se sobesedniku približali. Povedal mu bom vse , . . Naprej se pa moramo pobaviti s kosilom.

STRAN 3
Jugoslovanslca vojska osvoboja Koroško
"Pa dajmo mlinarsko postrv, ko pravite, da je tako slastna. Kapuna tudi, seveda. Pate de Perigort . . . Imate Meursault 1921 ? To je odlično ... Pa Cha-teauneuf, ki so ga nam zadnjič ponudili."
"Torej pričenjate razumeti. Napoleonove težave?" je mimo-
grede rekel Berthy v napol šaljivem tonu, da bi omilil zlobo svojega vprašanja.
Schirke, ki je ravnokar stiskal košček limone, ni takoj odgovoril.
Požrl je ostrigo, popil požirek Meursaulta, pa se zasmejal:
"Da, če že hočete . ;. Včeraj
Keep your shoes in shape with trees Shoe Repair Gives Extra Wear
Slovenski čevljarji v st. clairski okolici
ŽELIJO
PRAV VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATEUEM!
Naše delo je poznano radi svoje kvalitete.
Pri nas je popravljanje čevljev resnična umetnost.
,SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST
FRANK URANKAR
7226 ST. CLAIR AVE.
RUDOLF KOZAN
6506 ST. CLAIR AVE.
FRANK LONGAR
6630 ST. CLAIR AVE.
THE FIHEST
Chnstmas (jlft
OF ALL!

REMEMBER! trade
in your old machihe
FRBE BOOK
Tells Kow to Save on Sew-' ing—"101 Ways to Save on Your Sewing Mo-chine." Get your copy today.
Easy terms on this thrilling Christmas gift —a genuine Domestic in a console to blend with mahogany or walnut furniture.
★	Forward and reverse, 1» lack seam« if Hinge fool, to stitch over pins
★	Stitch regulators—built-in damtr ■ ic Full Domestic Guarantee
Kaj je lepšega za božično darilo kot krasen nov šivalni stroj za ženo, mater ali zaročenko?
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Ave.
JOHN StrSNIK


Vesele božične praznike in srečno novo leto
želim vsem!
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd ST. CLEVELAND, OHIO
sem se spet lotil spominov von Zuckowa — res je podobnost tu. Med vsemi ruskimi generali spoštujem samo enega: generala Zimo. Če je moč naše armade še tako velika, narava je le narava. Ne smemo niti pomanjševati, niti pretirati pomena zaustavitve, ki smo jo doživeli. Brez dvoma izgubimo pol leta. Če časopisi prikazujejo skoraj kot zmago, pač precenjujejo lahkovernost bralcev. Vendar bi bilo smešno, predati se pesimizmu. Poznate pesem: "Po decembru pride maj ..." Spomladi bomo prešli spet v ofenzivo. Pred sabo imamo nekaj mesecev, da se pripravimo, kakor treba. Poleti bomo igro do konca doigrali.
"Dobro sodi", je premišljal Berthy. "Saj moraš biti neumen, če hočeš že priznati, zmago Rusov. Dogodki pred Moskvo so res zapustili ogromen vtis: prvi nemški neuspeh. Ven-
dar nikakor ne moremo dvomiti v končni izid — Rdeči so dobili samo odgoditev." Odgovoril pa je, v želji, da bi podčrtal ne-)Uspeh Nemcev.
i "Tako zelo gotovi ste prihodnjega poletja, gospod Schirke? flaz nisem nemški bralec in ne ,grešim s preveliko lahkovernostjo. Po mojem nimate prav, če mislite, da je edino mraz vsega kriv? Z druge strani tudi Napoleona ni samo mraz pogu-bil: on ni računal s fanatizmom
Vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto voščim in ielim vsem mojim dobrotnikom-cam, prijateljem-cam, znancem-kam in sorodnikom-cam.
MARY BRADAČ 1200 Norwood Rd.
ruskih mužikov. Recimo, da je v decembru mraz vse odločil; vi ste se pa že v novembru obotavljali."
Mislil je, da se bo Schirke razjezil in se pripravil na diskusijo. A Schirke je samo pogoltnil zadnjo ostrigo in rekel:-
"Prav imate, ruski fanatizem igra pomembno vlogo. Oni so bili tako vzgojeni . . . Ves svet zdaj vidi nevarnost, ki jo je
_ (Dalje na 4. strani)
Vsem najinim sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in vesele novo leto!
Mr. in Mrs. Anton in Josephine Bojane 6223 Glass Ave.
Sistematično hranjenje po načrtu
Osnujte načrt in hranite
k'samo takrat, kose PODVZAME KORA-HA	HRANJENjE, NE PA TEDAJ. KO KDO SANJARI,
DA PRIČNE HRANITI Z JUTRIŠNJIM DNEM.
Podvizajte se danes - Pričnite z vlogo
P'|čnite hraniti danes, potem pa sistematično, tako redno kot prejemate zasluzek, vse na vaso vlogo. Samim sebi in svojcem boste preskrbeli seku-riteto in prav gotovo boste dobro preskrbljeni za vsako nujnost ali potrebo.
Vloge do $5,000.00 so zavarovane po vladi
VLOGE, NAPRAVLJENE NA ALI PRED 10. JANUARJEM 1950, DOBIJO
OBRESTI OD 1. JANUARJA 1950.
6235 St. Clair Ave.
ex. CLAIR SAVINGC i) & LOAN COMPANYJ
HRANILNA INSTITUCIJA
HEnderson 5670
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V Z0I091 imo razne dele m potrebščine za avle ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
MIŠKO KRANJEC
os ŽIVLJENJA
ROMAN
LETA GREDO, LJUDI PA NI
(Nadaljevanje)
In tudi Tineku je šlo. Držal se Je za ročice pri plugu in šepal po brazdi vdiljen. Potlej je upodabljal motiko, kadar je bilo tre-in z rezila odstranjeval ostarelo tikvinje in travo. Vse želo spretno. To je bila prva brazda, jo je fant vrezal. Ana se je postavila na konec in gledala po ^fazdi. Nič ni rekla. A tudi oče je postavil za njo in gledal: ^fazda je bila dokaj ravna, ni-^akor pa ne tako vijugasta, ka-^or njegova prva. Druga bo že
boljša od te in preden bo do konca zorano, bo Tine dober orač.
To je očeta navdalo s ponosom. Hkrati pa ga je obšlo tudi spoznanje. Ti bi tudi lahko bil tak delavec in vse drugače bi šlo, ako bi nenehoraa stal sredi njih in ukazoval. Pokorili bi se ti. Tako pa si se vedno umaknil v svojo delavnico, in oni so lahko počeli, kar se jim je zdelo. Niso čutili, da jim ti ukazuješ in tudi niso hoteli.
Na koncu je Tinek zaobrnil. Ta brazda je šla dobro. Nič se ni' ločila od Anine. Veronika je priganjala krave in šlo je v redu.
Tedaj je Ana vzela motiko in
popravljala na koncih. Vdala se je, to je jasno. Tinek bo oral, ona pa z motiko in drugo.
Oče pa je ta čas močno kadil, neprestano si je popravljal tobak v pipi in prižigal na novo. Nekaj ga je motilo pri vsem.
Kaj je bilo, ni vedel.
"Daj no meni, da eno izor-jem," je naposled rekel, ko je fant oral že dalj časa in se je docela privadil.
"No," je rekel fant, "pa poskusite" in se je hotel sam medtem oddahniti. Bil je utrujen. Te brazde so ga zmučile. Ni bil vajen.
Oče je spravil pipo v žep, rekel ; Bog pomagaj, potlej pa prijel za ročice. "Dobro priganjaj," je velel Veroniki, kakor bi hotel s tem opozoriti, da bo ona kriva, ako ne bo vse v redu.
Prvo leto je bilo, ko so dobili zemljo: prišel je na polje in tudi poizkusil. Laki je stal na vratnicah in Matija je bil poleg.
On se je oprijel za ročice, pa mu je plug uhajal. Brazda je bila krivenčasta, kakor jarek po polju, ki si sam poišče poti in ne gre tako, kakor bi radi ljudje. Potlej pa sta se onadva smejala. Ali pa se ne bosta zdaj smejala Ana in tale Tinek, smr-kovec, ki je šele danes dobil plug v roke in mu že gre? Skrivaj se je ozrl po njima, ali ga opazujeta. Opazovala sta ga. Ana se je naslonila na motiko in tako gledala, smrkovec pa je privlekel iz žepa cigareto in si zdaj prvič v njegovi navzočnosti prižgal. Tako, že kadiš? O tem se bova še pomenila, si je dejal nejevoljen, ker ga opazuje.
Veronika je pognala kravi. Šli sta počasi, zibajoč se sanja-vo, na gobcih so se jima nabirale pene od dela in z uhlji sta odganjali muhe, ki so jima nagajale. Plug se je zajedel v vlažno zemljo, nekoliko je začel na-ganjati. Najprej se je mučil z
njim, da bi ga tako naravnal, toda sredi postati je opazil, da je bolje plug rahlo držati in ga tako naravnavati. Ni tako nagajiv, temveč gre lepše in se prijetne je zajeda v zemljo. Ko je ujel skrivnost in uvidel, da je dobra, ker plug ni več hodil tako svoja pota, se je je razveselil, kakor se otrok razveseli kakšne malenkosti.
To je torej vsa skrivnost, si je dejal zadovoljen. To bi mi bili lahko povedali, pa niso hoteli, samo naj se mučim in poizkušam. Vsi so tako delali z mano in vendar bi kdo lahko rekel: Narahlo ga držite. Jaz pa sem se mučil, ga držal in naravnaval, kakor bi sam oral, morda sem celo živino mučil, ker sem jo zadrževal. Samo ta skrivnost je pri oranju? In ni si mogel kaj, da si ne bi na onem koncu na vratnicah prižgal pipo nad tem uspehom in drugo brazdo je rezal s pipo v ustih in prav malo-
marno se je držal, kakor bi oral že najmanj trideset let in ne šele danes prvič.
"No," je rekel, ko je prioral do vratnic, "kaj pa je to takega, oranje?"
"Nič posebnega," je omenil Tinek tudi malomarno. "Samo malo ste jo postrani rezali in ven: sprva mislim."
"Postrani in ven?" se je namrdnil in se ozrl po prvi brazdi. "To je takšen plug," je rekel, "mislim, da je plug slab."
"Saj sem ga dala popraviti," je ugovarjala Ana, "plug je zelo dober."
"Tako? Dober je plug? No, pa naj bo plug dober. So pa že krave tako potegnile. Krava je krava, neumna žival."
"Kajpa," se je oglasila Veronika. Ne, ona ni hotela biti kriva, da ni dobro. Ona je že prav priganjala. "Saj sem že dostikrat priganjala."
"Tako?" je rekel. "No, pa naj
bo. Saj je tako vseeno, kdo bi na to gledal. A ta druga je do* cela v redu, k tej tudi Matija ne bi imel kaj reči." Toda zdaj ni predal Tineku pluga, temveč mu rekel, naj pomaga Ani. Fant je res prijel za motiko.
Marko je hotel sam orati. Ko je že sprevidel to skrivnost oranja, se hoče zdaj sam izkazati. Hodil je za plugom kakor neumen. Čutil je, kako se mu na čelu nabira polt, brisal ga je z rokavom, ali vendar mu je bilo vroče. Topel jug je vel prek njiv in mu nekoliko sušil vroče čelo, a sonce je dovolj prijetno pripekalo, da se mu je vselej znova orosilo.
(Dalje prihodnjič)
[mvesTM as. sAmes bqmds
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
%
22. decembra 1949
VIHRA
<Nad*ljevanJe s 3. strani) predstavljala Rusija. Mislite, da boljševizem samo nam grozi? ... Tu se igra vse na eno karto: Ali jih uničimo, ali pa pri-idejo komunisti. Potem ne bo več za nas takihle postrvi. — Vštric bova visela na dveh vislicah, gospod Berthy."
Berthy se je nasmehnil: Schirke je imel hudo prav,'da je razgovor tako zaokrenil! Kajpak — hotel ga je prestrašiti z rdečo nevarnostjo. Ne da bi dal Schirkeju še do besede, je sam prešel v napad:
"Nemčija zdaj potrebuje sodelovanje. In tačas nas hočete na vsak način odriniti. Saj niti ne govorim o pomanjkanju takta pri teh rdečih lepakih s črnim robom . . . Francozi ne razumejo in ne bodo nikdar razumeli sistema talcev. Ne vem, kaj je bolj neumno — streljati otroke, kakor je mladi Moquet, ali pa to slovesno sporočati Francozem? Rekel sem vam, da lahko jamčim za red v svojih tovarnah. Vaši ljudje od gesta-pa pa govorijo o sabotaži in delajo celega vraga iz tega. Delavcev mi manjka — vi jih zadržujete v ujetniških taboriščih. Najemam nove ljudi. Razumljivo je potem, da nastanejo ško-
de. Ravno zdaj mi je nek Alži-rec pokvaril stroj. To je malenkost . . . Kakšen smisel ima, iz tega ta hrup napraviti? Vzneje-voljili mi boste še delavce. Govoril sem z vašimi avtoritetami, odgovore mi, da se "izogib-Ijem". če hočete imeti kamione, me pustite pri miru . . . Poizkusite ta Chatcauneuf, to je izredno uspel letnik."
Schirke si je splaknil usta z vinom in zardel od ugodja.
"Izredno uspel! Ronska vina sploh obožujem, ker ti dajo ne-iko toploto, v njih čutiš južno sonce. Po krivem se jezite, ge-stapo je gestapo, vse policije na svetu so dale, delajo in bodo še delale neumnosti. Toda če francoslci industrijalci ne bodo hoteli z nami sodelovati, bodo izgubili. Izgubili bodo na vsak način. Ko bomo zmagali, se bomo spomnili tistih, ki so čakali. In vzemimo najslabše — zmago Rdečih. Mislite da ne poznam čustev, ki jih Francozi goje, nasproti vam. Jaz sem samo skromen človek, nisem Abetz, niti general, niti član gestapa — pa vendar občutim sam ta čustva. Predstavijo 'me igralki — in ona takoj zbeži, kot bi dobila živčni krč . . . Tovarniški direktor iz vašega poznanstva — recimo
Domači mali oglasnik
GOSTILNA Frank Mihčič Cafe
7114 ST. CLAIR AVE.
Dobro pivo, iganje in pilgriiek l«r slastno vino ENdicott 9359
Odprto od 6. zj. do 2,30 zj.
FRANK in JENNIE HRIBAR
priporočata v obisk svojo
BLUE DINE GOSTILNO
6911 ST. CLAIR AVE.
Vedno dobro pivo, vino in žganje—
ribja pečenka vsak petek, kokošja Dobra postrežba, najboljše pivo in večerja vsako soboto.	vino ter okusen prigrizek.
White House TavernK"'"'
CAFE
1156 E. 71 St.. HE 2513
James 8c Caroline Macerol
Pivo—vino in žganje—Prijazna postrežba dobra druščina
K J CAFE
PAULINE JANŠA in ROSE KERN |
lastnici 5363 ST. CLAIR AVE.
Dobro pivo, vino, žganje in okusen prigrizek.
Godba vsak petek, soboto in nedeljo.
GOSTILNA
DOBRO PIJAČO IN VESELO DRUŽBO DOBITE VEDNO PRI
BILL'S BAR
BILL SIRCA, lastnik 14704 ST. CLAIR AVE.
Pivo, vino, žganje in okusen prigrizek
FRANCES DRAGAR
GOSTILNA 1401 EAST 55 STREET vogal Bonna Ave.
I Se prijazno priporočam za obisk.
gospod X. — mi pravi, da bo šel na deželo in redil kunce. Pro sim poglejte okrog nas. Jedo, pijo, smejo se. Po naši zaslugi so docela srečni. Naj le poskusijo takole kositi v Londonu ali Moskvi! Pa jih vprašajte. Od govorili vam bodo, da so srečni — kljub nam. Tu me ne poznajo in ti gospodje črnoborzi-janci so srečni, da lahko pojedo svojega kapuna ne da bi videli Švaba pred sabo . . . Dovolj sem živel, da znam razumeti in odpuščati. Vendar — ali je takšen gospod X. pomislil, kaj ga čaka, če bi nemška armada odstopala? On sanja o letu 1918, o Chlemenceauju o aluminacijali v Versaillesu. Toda če smo mi premagani, potem pridejo Kozaki, pride diktatura - proletari-jata."
Berthy ga je veselo poslušal: "X. — to sem jaz, to se pravi, da igram dvojno igro. Kako bo neki pel, ko mu bom rekel, da vsi nasprotniki Nemcev niso edinole komunisti ..."
"Rusija je izčrpana in to za dolgo. Tudi če boste premagani, boljševiki ne predstavljajo nevarnosti, ne bodo šli izven svojih meja. Nimate prav, da akoz le o vzhodu govorite. Dosti Francozov gleda na oni breg.
NAPRODAJ IMAMO 4 PSE
cocker spaniel" pasme, osem tednov stari, črne barve; "pedigreed," imamo papirje. Pokličite RE 1162.
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd, — IV 9611
RABLJENO POHIŠTVO
ki je še v dobrem stanju, bi rada kupila po nizki ceni družina z dvema otrokoma.
Kdor ima naj pokliče
HE 5311
tNVESTiM US. SAV/A/6S BONOS
Amerika je vstopila v vojno in ,amerikanski viri so ogromni. Ne vem, kdo je ta X., o katerem govorite; vzamem ga le kot primer: zakaj naj bi se bal ameri-kanske zmage? Mogel bo delati in živeti kakor pred vojno. Nič ,čudnega, če so mu dolarji ljubši od rubljev, — celo ljubši od mark ..."
Schirke se je naslanjal z go-fnoljikovo pašteto. Ni kaj reči: (Berthy je močan nasprotnik. To )Se pravi, da bi mogel igrati na zavezniško karto. . . . Zanimivo : Le kako bi se vedel — ne v "Zlatem kapunu" — v Fochevi aveniji, ko bi ga kdaj pravi gestapo zasliševal? . r . Pa ga ne ,moremo, treba je dobro manevrirati. .
"Amerikanci in Angleži", je rekel Schir ke, "so tudi zainteresirani na tem, da bi Rusi doživeli polom. Rusom pošiljajo so-(žalne brzojave, upajo pa, da jih bomo uničili . . . Zdaj bi bilo svet mogoče razdeliti. Lahko se sporazumeta z Messerschmit-tom, lahko s Fordom — ne pa z boljševiki. Ne prosim vas, da bi kazali solidarnosti z Reichom. Vi ste Francoz, vi imate svoje
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
lastne interese. Nekaj drugega od vas pričakujem: pomoč za našo vojno na Vzhodu. Tam mi branimo tudi gospoda X. . . . Odkrito povejte, ne med štirimi očmi, ampak v tisku, da je komunizem glavni sovražnik Francije. Zadovoljni bomo."
Mesec preje je Schirke zahteval, da se Berthy izrazi za tesnejše sodelovanje in izjavi, da bo podpiral nemško zmago Ta čas je bil postal bolj skromen: treba se je bilo boriti v ozadju. Berthy se je nasmehnil in mislil: kakor pred Moskvo.
Pretehtaval je predlog. Ali naj ga sprejmejo? Komunizem
(Dalje na 6. strani)
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo n^očila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
7601 ST. CLAIR AVE.
PIVO—VINO—ŽGANJE Vedno dober prigrizek in prijazna družba
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 6l8t ST, — UTah 1-3040 Max Želodec, lastnik-
Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgledajo kot novi.
GOOD TIME CAFE
9413 ST. CLAIR AVE.
VICTOR In ANČKA HOČEVAR
Za kozarec dobre pive, žganja ali vina in okusen prigrizek, obiščite našo gostilno. Serviramo ko-
Elyria Auto Repair Welding
BECKER TAVERN	i-w"
John SustaršiC in Frank Hribar 1 Towing. Parts, Batteries. Painting
1194 EAST 71»t ST. ENdicott 9779 pivo, vino in žganje ter okusen | prigrizek.
Odprto do 2:30 xiutzal
Three Corner Cafe
1144 EAST 71st ST.
Frank Baraga in John Lavitik, lastnika
Izvrstno pivo — vino — žganje] in okusen prigrizek.
Pri nas dobite vedno dobro Se priporočamo
DANICA'S CAFE
Vogal E. 189 St. In Grovawood At*.
Danica In Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk.
Fine pijača in prijetna družba.
BISHOP-HIGHLAND TAVERN
BISHOP k HIGHLAND RD Frank in Mary Kopina, laitnika
Najboljša pijača—pivo, vino in
žganj« iet okusen prigrizek. Dotra družba. Se priporočamo.
RAZPIS DELNIŠKE SEJE V nedeljo, 29. januarja 1950
SE VRŠI
redna delničarska seja korporacije Slovenskega doma
NA 15810 HOLMES AVE.
ob 1:30 uri poopidne.
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem društvom in posameznim delničarjem.
FRANK WALTER, tajnik
Matej Bor:
NJEGOV OČKA
, Grem po cesti, pa fantiček skuštran me ustavi.
—Tam je pa moj očka, veste! mi skrivnostno pravi.
Pa pogleda me proseče: —Pojdiva k očetu.
Veste, takega človeka.
mislim, ni na svetu.
—E, če je tako, pa greva! se za njim napotim.
—	Boste videli, tovariš,
da se nič ne motim.
In ko stopiva tja v hišo, oče ves začuden izza mize, kjer je brusil nekaj sključen, truden,
vstane in osonao naju si ogleda.
—	Koga si pa spet pripeljal, ti nesrečna zmeda!
—	Kaj bi se jezili, oče,
saj ste vi dejali,
da bo dobro, kadar bodo vas ljudje spoznali.
—Eh, se mi nasmehne oče, nič ne verjemite!
Sin pa vztraja: Oče, dajte, dajte, pokažite!
—Boš! in bi zaropotalo malemu po buči,
da se ni izmaknil: Oče, saj vem, kje so ključi!
In potem sta se lovila v hiši in po vrti.
dokler mali ni pritekel:
—	Tule so načrti!
—	Veste, oče bo izdelal takega rogača,
ki garal bo sam, kjer tucat mož se zdaj -obrača.
Ko sem drugič šel tam mimo, mali informator ustavi me ponosno: Oče je postal — novatar.
Body Fenders 6815-81 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljalnica Prodajamo tudi nov# Willys avtomobile in truke
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fenderje. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar B60S ST. CLAIR AVE__EN 1633
Rich Body Shop
1078 £. 64 St.
HEnderson 9231 FRANK RICH, lastnik
Se priporočamo za popravilo Id barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
KUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENE AVTE
Vesele božične praznike in srečno novo leto iskreno želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
Lakeland Realty Co.
REAL ESTATE BUSINESS BROKERS GENERAL INSURANCE
15604 WATERLOO RD.	KEnmore 6681
John Rožance - Cfios. W. Schaefer, lastnika Edw. J. Rožance - Edwin A. Baraga, pomožna prodajalca
POSTREŽBA TOČNA IN ZANESLJIVA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE
IMAMO POPOLNO ZALOGO NARODNO OGLAŠEVANIH IZDELKOV:
POHIŠTVA ZA SPALNICE—modernih in raznih stilov POHIŠTVA ZA SPREJEMNICE—modernih in raznih stilov POHIŠTVA ZA OBEDNICE—modernih in raznih stilov KUHINJSKE OPREME—lesene, iz kroma in plastike LEDENICE—na plin in elektriko DOMAČIH FREEZERJEV L i KALNI KOV ŠIVALNIH STROJEV YOUNGSTOWN kuhinjskih lijakov in kabinetov TELEVIZIJSKIH SETOV RADIJSKIH APARATOV PRALNIH STROJEV—avtomatičnih ELEKTRIČNIH ČISTILCEV PRIBOROV PREPROG, LINOLEJ ROASTERJEV MIXERS PRA2ILNIK0V PLOŠČ
Vse za celi dom po LAHKIH POGOJIH
16013 Waterloo Rd. Tel.: IV 6072
CLEVELAND 10, OHIO FRANK JOS. BRODNICK—JOHN J. BRODNICK, lastnika
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
IIISSSSIISSMaitlalSiSSMSMISCIflflWSMSSIVStmSMSSSIRSflttSSSI
CVETLIČARNE
GAY INN
Frank in Emily Svigel 6983 ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino in iganje, t«r okuMn prigrizek. — Za prijetno družbo obiičUe nas.
SLOVENSKA CVETLIČARNA
f elercic jFlorižts
15302 WATERLOO RD. IVanhoe 0195 Imamo š« nehuij pravih i^aglenov in več vrst vrlnic.
Vesele božične praznike in sreče in radosti polno novo leto želiva vsem odjemalcem in prijateljem!
NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
JERRY IN GENEVIEVE BOHINC, lastnika
22530 LAKE SHORE BLVD.	RE 2303
Najlepša hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se toplo priporočamo v bodoče!
SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET
19300 Shawnee Ave. - IV 6936
Polna zaloga najboljšega svežega mesa, doma soljenega in prekajenega, kakor šunke, plečeta, klobase in želodce.
VSAKOVRSTNA GROCERIJA IN ZELENJAVA
TOČNA POSTREŽBA IN ZMERNE CENE!
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
Louis Ižanc in Joe Novak, lastnika
EUCLID IGNITION SALES & SERVICE
Avtorizirani prodajalci električnih predmetov DELCO-REMY, AUTO-LITE, CARTER, HOLLY, STROMBERG
Popravljamo tudi carburetorje in vršimo druga avtna popravila.
1062 East 185th St. - IV 2222
RALPH G. BRANOVIČ Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
EDWARD J. KOVACIČ
MESTNI ODBORNIK 23. VARUE
CLEVELAND, OHIO
22. decembra 1949
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5
Prežihov Voranc:
KRALJ NA BETAJNOVI V DOBRIJAH
(Nadaljevanje )
V soboto popoldne pa je Oce-pek padel v razvpito trško gostilno, kjer so že nekaj dni popivali tolstovrški kmetje. Ti so se ga zelo razveselili. Luka je moral prisesti in jim pomagati pri sodčku piva, ki so ga ravnokar nastavili zanje. Ocepek je bil prevelik lokalni patriot, da bi se tej solidarnosti odrekel.
To je za "Kralja na Betajno-vi" slabo kazalo. Sodnik si ne-vedel pomagati drugače, kakor da je na vso silo pil z Ocepkom. Ravnal se je po pravilu, da bo na ta način za Ocepka toliko manj ostalo.
Zvečer je bila generalna vaja. Ocepek in sodnik sta sicer nekoliko zamudila, toda prišla sta oba. Toda kaka smola: Ocepek je bil samo malo nakajen, sodnik pa popolnoma pijan. Biti smo morali še tiho, ker je bil sodnik Ocepkova žrtev. Generalna vaja je še kar potekla.
Sodnika smo potem kar naravnost prosili;
"Do jutri Lukana nikakor ne izpusti iz rok. Drži se ga kakor cvek."
"Če je treba, bodi tudi hud," je nasvetoval Kantor.
To pa je bil napačen nasvet, ki bi lahko vse pokvaril. Zakaj le, to je še manjkalo, da bi bil kdo z Ocepkom surov. Tega ni prenesel in se je takoj postavil po robu ter se je tudi stepel. Kantor pač ni poznal delavcev.
Sodnik je seveda obljubljal:
"Če drugače ne pomaga, se bova pa stepla."
Toda to je bila zame jalova tolažba. Prepričan sem bil, da je z Ocepkom že začelo in da bo s predstavo "Kralja na Bo-tajnovi" namesto uspeha prišla polomija.
Drugi dan sem že dopoldne zvedel, da sta Ocepek in sodnik že zjutraj izginila iz trga. To je bilo najslabše zame. Dopoldne sem še sam obredel vseh devet gostiln, da bi ga kje odkril, toda zaman, ne duha na sluha ni bilo najhujše, kar se je moglo zgoditi. Tega leta so namreč v okolici Guštanja kmetje napravili najmanj kakih 500 polov-njakov mošta.
Predstava se je imela začeti ob treh popoldne. Davno pred napovedano uro je bila dvorana v sokolski baraki, ki ni bila majhna, nabito polna. Veliko ljudi se je moralo vrniti, ker niso dobili prostora. Pridregnili so le delavci, ampak tudi kmetje od blizu in daleč, čemur sem se čudil. Kako se je to tako razneslo ?
Igralci so bili tudi že dolgo pred tretjo uro zbrani za odrom. Družina je bila nekoliko nervozna, kakor je to že navada. Toda to še ni bilo nič. Vsakemu se je na obrazu poznal strah. Zakaj manjkala sta točno Ocepek in sodnik. Kantor je bil čisto pre-paden. Francka in Nina sta hodili kakor senci okrog. Maks je stiskal pesti in tako glasno klel, da so ga slišali v dvorano.
Meni je bilo najbolj sitno zaradi Kantorja, ker je bil iz drugega tabora in nam je hotel pomagati. Zato sem se ga izogibal, toda mož je prevestno vzel svojo nalogo in me je prijel naravnost:
"Kaj če Ocepka ne bo? ... "
Nisem mu mogel kaj odgovoriti.
"Igrati moramo. Župnika boš pač ti moral -igrati," mi je dejal.
"Kdo bo pa igral sodnika?"
Meni se je bledlo, kajti zdelo se mi je, da so oči vseb tovarišev polne očitkov. Pet minut pred tretjo uro je vse skupaj doseglo svoj višek. Frizer je šminkal za odrom. Mene so že nekajkrat klicali, naj se pripravim za župnika. Prokleti Ocepek, ta mi jo je skuhal. Pijanec je pač pijanec, četudi zna Cankarja na pamet.
Minuto po tretji uri se je na stopnicah, ki so vodile v garderobo, zaslišal velikanski hrup.
"Ho, mi smo tukaj, mi bomo igrali župnika," sem slišal hri-pav, pijan glas. Vsi smo skočili pokonci. To je bil Ocepek, to je bil naš župnik. Po glasu in po hoji se je poznalo, da je popolnoma pijan. Takrat se je v govoru zmirom vikal: "Mi."
Navzlic temu smo se vsi oddahnili in skoraj zakričali od zadovoljstva. Ocepek je tu. Ocepek je prišel točno ob treh. Moj obraz je bil gotovo zelo ponosen, ko sem strmel v igralce, mogoče preponosen. Torej sem le jaz zmagal.
Medtem se je Ocepek pojavil vrhu stopnic. Ta pogled, je bil tako obupen, da je bil moj ponos takoj na tleh. Mož je bil popolnoma pijan, njegove oči so bile krvave in pohlepne, njegov obraz strašno bled in grd. Dolgi črni lasje so mu padali po čelu do nosu. Komaj je prišel v hodnik, se je že 7. glavo zagnal v odrsko ste-
no tako, da jo je skoraj podrl.
Toda to še ni bilo nič. Mnogo huje kakor Ocepek je bil nadelan ubogi sodnik, ki se skoraj ni več mogel držati pokonci. Cisto odsotno je buljil vame in hropel:
"Prignal sem ga, jaz sem ga prignal."
Ubogi sodnik.
Hotel nam je pripovedovati historijo tega prigona, toda jezik se mu je komaj obračal.
Situacija je bila gotovo obupna, zame, ki sem bil rešiser, pa naravnost porazna. Ko bi le teh ljudi bilo malo manj v dvorani. Naj zlodej vzame vso to kulturo sploh in našo delavsko kulturno politiko še posebej. Nikdar več se ne bom mešal v te stvari.
Z Ocepkom sploh ni bilo mogoče diskutirati o tem, da bi ga kdo zamenjal na odru. S sodnikom stvar že ni bila tako huda, ker je bil nekoliko manj prevzeten in njegova vloga tudi ni bila prehuda.
Predstava se je začela z malo zamudo. Občinstvo je postalo že nervozno; nekateri so čuli hrup na odru in so se pri tem začeli muzati. Spoznali so Ocepkov pijani glas.
Jaz bi se bil najrajši pogreznil pod dvorano, ker pa to ni bilo mogoče, sem pustil, da gredo stvari, kakor hočejo. S pridržano sapo sem čakal, kdaj bo moxal Ocepek na oder. In ko je ta trenutek prišel, sem zaprl oči.
Toda kaj je to.
THE DEMSHAR BUILDERS, Inc.


GENERAL CONTRACTORS
882 EAST 140th STREET Liberty 0700
Prav vesele božične prgznike in srečepolno novo leto želimo vsem!

Želimo vsem vesele božič in srečno novo leto!
n
DR. WILLIAM J. lAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Road, KEnmore 4212
DR. P. B. VIRANI
OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd. - IV 6436
v poslopju North American banke Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Euclid Race Dairy & Ice Cream Co.
//m 503 EAST 200th ST.
KEnmore 0515
VOŠČIMO VAM VESELE • BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!

Medtem ko je hodnik prepoln Ocepkovih korakov, jih na odru skoraj ni bilo slišati. Tudi glas, ki je odmeval na deskah, je bil skoraj popolnoma spremenjen, čist in gladek, pravi glas župnikov. Tedaj sem si šele upal odpreti oči in jih upreti na oder.
Ocepek je bil popolnoma spremenjen. Bil je naravnost eleganten in resničen namestnik božji. Sicer se mu je res nekoliko po-malo, da ga ima malo preveč v glavi, toda to se je tako prijetno skladalo z njegovim glasom, z njegovim celim nastopom, da je bila njegova igra popolna in čisto naravna.
Prokleta baraba, ta Ocepek.
Jaz sem se globoko oddahnil in začel zmagoslavno dihati. Prvo dejanje je izpadlo dobro, glavni junak je bil pa Ocepek, ki je vse potegnil za seboj. Dvorana je navdušeno ploskala. Tedaj se ga res ni bilo več bati. S sodnikom se bo že nekako uredilo, tudi če nam pade iz vloge.
Tako je tudi bilo. Ocepek je vlogo župnika do kraja igral zelo dobro, skoraj vedno bolje, tako da smo se vsi čudili, dasiravno ni mogel prikriti, da je pijan. Toda njegova pijanost je na odru nekako odstopila od vloge župnika in je ni motila. Prinesla pa je na deske tisto živost in natur-
nost, ki je podeželskim odrom včasih hudo manjka.
Sodnika smo morali pa zamenjati v zadnjem trenutku. Nekdo drug je skočil na njegovo mesto in ga igral, kolikor je najbolje mogel. Zamenjava se skoraj ni poznala.
Predstava je bila* končana in je vse osvojila. Seveda je Kantor s svojim značajem dal predstavi svoj pečat. Ljudstvo je bilo navdušeno in je igralce nekajkrat poklicalo na odeh Ocepek je dobil velik šopek.
Po predstavi, ko je občinstvo že začelo zapuščati dvorano, se je Ocepek na pol mrtev spustil (Dalje na 6. strani)





Pomlad v gorah
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko pofrfa in žalostnega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog
1878
1949
FRANK KASTELEC
Zatisnil je svoje mile oči dne 23. novembra 1949.
Pogreb se je vršil dne 26. novembra iz August F. Svetkovih pogrebnih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v njegov večni dom v hladni grob.
Blagopokojnik je bil doma iz mesta Reke na Primorskem.
V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem dragim prijateljem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti Ijub-^ Ijenega. Ta dokaz vaše ljubezni in vašega spoštovanja do pokojnika nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi oni prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Mojo zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala est. g. Lupek od cerkve Marije Vnebovzete za tolažilne obiske in opravljeno mašo-zadušnico ter za pogrebne obrede.
V
Srčna hvala pogrebcem-članom Slov. moške zveze, ki so nosili krsto. Hvala tudi sosedom, ki so mi stali na strani v težkih urah.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog. Odnesli so Te in položili v naročje materi zemlji, kjer spiš večno spanje. Moje oči so pa polne solz in srce polno tuge, vsaj sem izgubila dobrega, zvestega tovariša.
Spominjala se Te bom vedno z ljubeznijo-v mojem srcu, dokler bo utripalo.
ŽALUlOCA SOPROGA MARY
Cleveland-Collinwood, O., dne 22. decembra 1949
stran 6
ENAKOPRAVNOST
22. decembra 1949
DA BOSTE ZGLEDALA LEPO ZA PRAZNIKE, PRIDITE
V	NAŠ LEPOTILNI PARLOR.
FRANCES BEAUTY SALON
825 East 185th St. - KE 6655
V	poslopju La Salle gledališča Ni treba dogovora v naprej.
POSEBNOST NA " < PERMANENT WAVES - MACHINE ALI MACHINELESS PERMANENT $5.50 in naprej COLD WAVES $7.50 in naprej m	EKSPERTNI OPERATORICI
"	MAE & LOU
ZAHVALA IN PRIPOROČILO!
Spodaj podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem številnim odjemalcem ter se priporočava tudi za v bodoče in zagotavljava dobro postrežbo.
ŽELIVA VSEM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
JOHN ZAKRAJiEK IN EDWARD POGRAIS
1147 Addison Road - EX 1419
LAKE SHORE POULTRY « EGG COMPANY 6717 St. Clair Ave. - EN 5134
Perutnina vseh vrst in najboljše kvalitete.
Živa ali očiščena perutnina - sveža jajca - zmerne cene. Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
VESELE BbžIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želita vsem
MR. & MRS. M. BEROS
BEROS STUDIO
6116 St. Clair Ave.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
IMAMO VSAKOVRSTNO OBUVALO ZA
VSO DRUŽINO.
MILLER BROS. SHOES
6307 St. Clair Ave!, UT1-4353
Vsem vesele božične praznike in
srečno novo
leto!
LUSTRIK TOOL CO.
PETER LUSTRIK. lastnik
KRAU NA BETAJNOVI V DOBRIJAH
(Nadaljevanje s 5. strani)
na stol, ki je stal za odrom. Obraz mu je pokrival znoj, da se je šminka cedila v kapljah po licu. Lasje so bili kakor prilepljeni, oči zaprte, le roki sta mu drgetali na kolenih. To je bil znak, da mož še živi.
Njegovi živci so popustili. Med potekom igre se je držal s skrajnim naporom na meji treznosti. To se je sedaj poznalo. Sedaj je omagal in se prepustil usodi.
Z nekim žganjem smo pa počasi zopet spravili k sebi. Toda bil je zopet pijan kakor takrat, ko je prišel na oder. Njegove velike oči so bledle.
Prijel sem ga za rame in ga stresel. Občutil sem do njega veliko prijateljstvo hvaležnost, ki mu je nisem mogel drugače izraziti.
"Luka, dobro, da si nas rešil," sem mu rekel.
Luka je stresel glavo. Toda ni mogel priti popolnoma k sebi. Zaman je skušal z glavo vreči raz lica kodre, ki so mu ga pokrili. Potem me je zgiai-ila njegova raskava dlan in nato sem slišal tople besede:
"Ker je bilo za nas . . . veš . . . samo zato.. ."
Da, verjel sem sedaj njegovi spremembi na odru: premagal in držal se je s skrajnim naporom zato, ker je bilo za nas. —
Videl sem Luckmanna, generalnega direktorja, ki je zapuščal dvorano in goreče nekaj pripovedal domačemu ravnatelju.
Nekaj dni pozneje me je domači ravnatelj klical v pisarno in mi rekel z očitkom:
"Zdaj vem, zakaj ste igrali ravno 'Kralja na Betajnovi.'" To je bilo menda leta 1926.
(Konec)
VIHRA
(Nadaljevanje s 4. strani) je prav gotovo sovražnik številka 1. To je osnovna resnica. Vprašanje pa je, da vemo kdaj je to treba povedati in komu.
"Gotovo ne občudujem komunistov. Prav tako pa ne občudujem vaših metod. Dovolj je, da se človek nasmehne ali zakaš-Ija, pa, že vraga in pol iz tega naredite. Preveč ste zabasani s propagando . . . Prav lahko bi sramotil komunizem ... A vi bi se morali povrniti na položaj pred avgustom: nobene kontrole! Drugače ne boste imeli kamionov. Kakšen smisel ima preganjati komunizem, če pa jaz le nisem v stanju, da bi prispeval k zmagi nad Rdečimi?"
Kakšen lopov! — je pomislil Schirke . . . Sicer pa ima prav, preveč administracije je pri nas. Gestapo noče računati z vojsko, ne s civilnimi oblastmi. Stulpna-gel se ne razume z Abetzom in se razburja nad Sauckelom. Poslušajo me, napravijo pa nasprotno od tega, kar rečem. Star nacist sem in vendar nisem več kot kmet na šahovnici .. .
Prav, gospod Berthy, vaše želje bom sporočil naprej. Hvala za prijetni večer. Ne vem, zakaj se mi vrti v glavi — morebiti zaradi tega Armagnaca? Ali pa. . . (široko se je nasmejal) . . . Morda zato, ker je gospod X. preveč podjeten?"
Narazen sta šla prijateljsko. Šele ko sta se poslovila, je Berthy prosil Schirkeja, da bi uredil zadevo "Roche starejši".
"Moj tast je čistokrven Francoz: brezskrben, len in sladko-sneden . . . Tovarna je majhna, a dobro nese. Pa so se vrgli nanjo kot šakali."
Naslednjega dne je prišel Lancier na obisk k Berthy ju. Že desetič je prišel jadikovati:
"Alpere je najpoštenejši človek na svetu, a jaz sem ga že zdavnaj zapustil in ga več ne vidim. In...
Berthy je kratko odrezal;
"Upam da se bo vse razjas-nil6.
Zadržano, ljubeznivo in z na-
smehom kot vedno se je igral s steklenim golobom na pisalni mizi.
Lancier je imel srbečo: Prav ta hip je Schirke telefoniral.
"Hvala . . . Hvaia, in vi? Da slišim. Da... Kakor pred avgustom. Kdaj jih bodo vzeli? . . To je dokončno . . . Prav, sprejel jih bom, pripravljen sem, najboljša oblika bi bil intei'vju . . . Ne, ne, preden ne bo izvedeno . . .
"... Urejeno? Hvala vam. Upam, da vas bom kmalu doma pozdravil . . .
Berthy se je spet lotil goloba. Lacier ni mogel odmakniti oči z njegovih tako finih rok . . .To ,bil model za E1 Greca: mojster z igračo . . .
"Schirke mi je rekel, da je vaša stvar urejena."
Lancier je jecljal izraze hvaležnosti :
"Še enkrat ste me rešili . . . Toliko vam dolgu jem! . . . Srečen sem, da je Mado vas izbrala... Takoj ji bom rekel, da ste . . • "
"Je ni doma. Odpotovala je za nekaj dni."
Odpotovala? Še včeraj sem jo videl, ničesar mi ni rekla . . Odpotovala kam?
"Na zimski šport."
Berthy se je spet lotil goloba. Nenadoma pa je steklo z žven-ketom počilo — premočno je prijel za goloba. Lancier je zapazil kri na zetovih rokah.
"Moj Bog, ranili ste se! . . . Gospod Berthy se je ranil . . "
Berthy je odposlal slugo, obvezal roko z robcem in ljubeznivi pospremil Lanciera do vrat:
"Mnogo dela imam ... Ti Nemci mi ne dajo niti minute miru ..."
STAKICH FURNITURE CO.
PRODAJA POČITEK!
PRODAJAMO GOODMAN'S
WHITE DOVE MODROCE
BOX VZMETI
za udobnost—zdravje—lepoto in počitek Za samo
$39.50 - $49.50 ■ $59.50 - $69.50
Pomnite, da ne morete kupiti počitek na kakšnih cenenih razprodajah, 1/3 vašega življenja bi morali prebijti na White Dove modrocu, ki je narejen nalašč za vas. Trdi— Srednji—Mehki.
STAKICH FURNITURE CO.
KAKOVOST PO NIZKI CENI — LAHKI POGOJI James D. Stakich IVanhoe 8288	16305 WATERLOO ROAD
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM'
FRANK STRUMBLY
STAVBENI KONTRAKTOR
Highland Road-Highland Heights Telefon: Hlllcrest 225 W 5
V slučaju, da se odločite dati zgraditi novo hišo, pokličite nas. Gotovi ste lahko, da bo vse prvovrstno izvršeno v vaše zadovoljstvo.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM
ČLANICE KROŽKA ŠT. 3
PROGRESIVNIH SLOVENK
V Euciidu
KROŽEK KOT ORGANIZACIJA DELUJE ZA PROCVIT IN NAPREDEK CELOKUPNEGA ČLOVEŠTVA TER VABI NAPREDNO ŽENSTVO V NASELBINI ZA PRISTOP V NJEGA DELOKROG.
iifhl r.,--
m
Vsem prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto!
PALMS KORNER
PIVO IN VINO MR. IN MRS. FRANK LOVŠIN, lastnika
R. D. 1, New Smyrna Beach, Fla. Tel. 3511
Prijazno se priporočamo našim rojakom in prijateljem, da ob priliki, ko potujejo čez Florido, da nas obiščejo.
Vsem odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
DEBELAK'S SERVICE STATION
14702 Lake Shore Blvd. IV 2361
Cities Service Gas & Oil, Tires, Tubes, Accessories, Anti-Freeze, Lubrication,
Fast Battery Service Batteries
ANTHONY F. DEBELAK. Prop.
BERGER'S FRUIT STORE
1148 East 71st Street
SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO DOBITE VEDNO PRI NAS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!

FINO PECIVO
Okusne potice, "fruit cake," božične "cookies" in drugo pecivo za praznike si lahko nabavite po zmerni ceni v naši pekariji.
Sprejemamo naročila tudi za vsakovrstno pecivo in torte ter keke za ohce-te, rojstne dni, obletnice, itd.
JOHNNIE'S BAKERY
3916 St. Clair Ave.
želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Želimo vsem vesele božične praznike in zdravo novo leto!
Izborni čevlji in vsakovrstno obuvalo za vso družino. Imamo najnovejše stile, najboljše usnjene čevlje za otroke, moške in ženske. V naši trgovini boste sigurno dobili pravo mero in popolno zadovoljstvo.
KAY SHOE CO.
6418 St. Clair Ave.
EN 6661
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
MR. IN MRS. ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave.
GOSTILNA
Vsakovrstno pijačo, pivo, vino in fino žganje dobite pri nas. — Serviramo tudi okusna jedila.
Se priporočamo za obisk.
Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!