likala v.ik četrtek. Cena ma Ji S K H Iti«. (Za Nemčijo 3 K 60 »In., la Amerik« In drage ln|e drlave 4 K tO Tin.) — Poiamcine itevllke ae prn-i	da|a|* p* 10 »In.	■
Slovenskemu ljudstvo t pouk in zabavo.
Splil In doplil ie potlljajo: Urednlitva Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjevi allce It. 2. Naročnina, reklamacl|e In Imeratl pa: Upravnlitvn .Domoljuba*, Ljabljana, ===== Kopitarjeva allce it. a.	■
štev. 16.
V UuUlM M 22. aprila »69.
Lete XIII.
KaKo je drusotf s postavami jrotl pljaaieuaniu?
Prijateljem, ki se hočejo bojevati l roti pijančevaii u. moram dati orožja v piko. \ številkah, ki sem jih navedel v I < išniili člankih imajo že nekaj, da lahko l»>tipljejo za žilo.pijanca. Z veseljem sem s /nai. da so I Himoljubovi« bravci v • ■.:roiniii večini pozdravljali načrt zakona I ' iti pijančevanju z željo, naj bi Ha dr-.'.'Viii /bor kmalu sklenil, in cesar čim r.. prej potrdil. Da ne bo kdo ugovarjal, ■ . da so določbe v tem nameravanem /;tk >1111 prestroge, hočem danes pokazati, kakšne zakone proti pijančevanju imajo P drugih državah.
I. V Severni Ameriki je v petih državah (Men. Nju-Mempšir. Vcrmont, .lova. Sever, in Južna Dakota in Kansas) prepovedano napravljati ali prodajati vpijan-Ijive pijače. Dobivajo se kot zdravilo na podlagi zdravniškega recepta samo v lekarnah, za znanstvene namene pa v posebnih državnih prodajalnicah. Za obrt se prodaja denaturiran, nevžiten alkohol. Pivci si pomagajo s tem, da si vpijanljive 1-i'ače naročajo zasebno od drugod.
.V K) državah, deloma tudi v Kanadi, iia švedskem in Norveškem, v Finlandu in Novi Zelandiji, je tako urejeno, da ljudstvo kake pokrajine splošno glasuje, ali se sme tam prodajati žganje ali ne. Ce je večina nasprotna, se sploh ne sme dovoliti nobena žganjarija.
Na Ruskem ima država od I. 1898 jnonopoi na žganje, kakor naša na tobak, '^"dajati ga smejo samo od države določni ljudje po ceni, ki io določa finančni minister, samo v zaprtih posodah; redno v prodajalnicah ne sme piti. — V Švici Jt (>d I. 1886. tudi monopol na žganje, fina
desetina čistega dobička gre za boj proti |) jančevanju.
•k Posebne posta, e proti pijančevanju imajo te-le države: Angieška, Švedska, Norveška, Finska. Francoska, Belgija in Nizozemska. Pojdimo po vrsti:
a)	Na Angleškem je treba za obnov-Ijenje kake gostilne dvo ne obravnav , pri katerih imajo med drugimi tudi sosedje pravico ugovarjat:. Koncesije so več vrst, tako tla se sme pijača piti v dotič-iiili prostorih in take, kjer se ne sme, da-ije take, da se sme točiti le po b dni, ali da se mora gostilna prej, nego je splošno v navadi, zapreti. Kazni so silno stroge, do ion funtov (I funt 21 kron). Pijančeva žena ima pravico zahtevati od moža ločino stanovanje / otroci pod K), leti vred u primerno preskrbnino. Mati pijanka izrabi pravico do vzgoje svojih otrok. Kdor e na javnem trgu pijan, ga kaznujejo z občutno denarno kaznijo, oziroma tudi z zaporom. Stroge kazni (do 20 funtov) zadenejo krčmarja, ki dopusti, da se kdo pri njem vpijani, ali ki pijanemu človeku da pijače; ravno tako se kaznuje denarno, ali z zaporom vsak. kdor v kaki gostilni pijanemu pomaga do pijače.
b)	Na Švedskem, Norveškem in Finskem so se ustanovile dobrodelne družbe za zvrševanje gostilniškega obrta. Denar, ki ga vlože posamezniki, nosi samo določene, zmerne obresti. Kar je več dobička, gre v občinske ali državne blagajne. Po mestih se smejo na Švedskem gostilne prepustiti samo takim družbam. Posamne gostilne vodro stalno plačane osebe, ki nimajo nič dobička od tega, če več prodajo vpijanljivih pijač; nekatere družbe jim dajejo celo tem večjo plačo, čim manj iztočijo. Znamenita je švedska določba, da se nikomur ne sme dati pravica prodajati žganje, kdor je v kakem takem za-stopu, kjer se sklepa o žganjarnah, ali o
njihovem nadzorstvu. Iz tega je razvidno, da lastniki žganjarij tam ne morejo biti občinski odborniki. — Ob dražbah, sej-Miih, naborih ali kontrolnih shodih se v d ftičnih kraj:h iu v bližnji okolici ne sme točiti žganje; ravno tako ne ob veselicah i: predstavah. Točiti se sme le od 9. do-t.:.!:.>_- do S. zvečer, po mestih do 10. V joboto in predpražnik mora biti žganjar-iia zaprta že ob petih (na Norveškem že ob eni) popoldne; v nedeljo in praznik pa cel dan; ravno tako vedno med božjo slu-: i. Podobne določbe so tudi na Norve-m. Kdor je na javnem kraju pian, kaznujejo. Ce si ne more sam poma-.. i. ga zapro, dokler se ne strežne. Kdor je tirikrat kaznovan zavoljo pijanosti, izgubi volivno pravico. Kdor je pijan pri sod ščih, na sejmih, na shodih ali pri izpraševanju katekizma, ga zadene dvakratna kazen. Kaznuje se z denarno kazijo <3 tolarje, 16 šilingov) tudi. kdor koga napeljuje, nai preveč pije, ali kdor že pijanemu pomaga do pijače. Dolgovi za pijačo se ne morejo iztirjati.
c) Na Francoskem se za prodajo alkohola ne zahteva koncesija; 14 dni preden kdo otvori gostilno, mora to gosposki naznaniti; drugega se ne zahteva. Kdor je b1! zavoljo pijanosti kaznovan z enim mesecem zapora, pa izgubi pravico do gostilne. ž upani smejo v obližju cerkva, šol in zavodov prepovedovati gostilne in kavarne. Starši, kj so biii večkrat kaznovani zavoljo pijanosti, izgube pravico do vzgoje svo ih otrok. Pijanec na javnem kraju se kaznuje do 5 K. Če se po drugi kazni tekom enega leta zopet vpijani, ga zapro do enega meseca in kaznujejo do 300 K; če tekom enega leta zopet pride zavoljo pijanosti pred sodbo, je kazen dvakrat strožja. Kdor je bil dvakrat kaznovan zavoljo pijanosti izgubi volivno pravico in dve leti tudi ne sme nositi nobenega orožja. Te kazni zadenejo tudi go-
stilničarja, ki da piti pianemu človeku, alt ki ga sploh sprejme v svoje prostore.
č) V Belgiji se tudi ne morejo pred sodiščem iztirjati pivski dolgovi. Pijanost na javnem kraju se kaznuje; ravno_tako zapelievanje k pijančevanju (do 25 K). Ce je pijanec vsled pi anosti postal nezmožen za delo. se kaznuje, kdor mu je pijanosti vzrok z zaporom do dve leti. če umrje, do 10 let.
d) Na Nizozemskem se daje dovoljenje za prodajo vpijanljivih pijač samo za eno leto, in sieer pri županstvu. Pijače se ne smejo točiti v hišah, kjer ;e kak jav... urad ali kaka trgovina. Potemtakem ne sme biti občinska pisarna v hiši. kjer je gostilna. Pijanec se kaznuje, če kali mir ali moti javni promet. Kdor je bil trikrat kaznovan, ga smejo do enega leta vtakniti v prisilno delavnico. Stroge kazni so določene gostilničarjem, ki silijo k pijači, ali točijo pijanim, in sploh vsem. ki druge spravijo v pijanost: zlasti ob javnih dražbah. Dober teden 'e minulo, kar ie pri neki dražbi na Kranjskem en kupec v pi-janosti umrl. drugi pa nevarno obolel. Prodajavci, ki s pijačo ljudi motijo, da potem rajše in z manjšo razsodnostjo kupujejo. zaslužijo res stroge kazni. Na Nemškem imajo poseben zakon, ki to kaznuje kot oderuštvo. Po zakonu I. 1881. sme biti ena gostilna na 500 oseb v krajih nad 50.000 ljudi, na 400 prebivalcev v knrih od 20.000 do 50.000; na 300 v krajih od 10.000 do 20.000; drugod na 250. Občinski zastopi pa smejo skleniti, da se to število še zniža. Ko bi pri nas imeli tako postavo, bi skoraj polovico gostilen morali zapreti.
4. Na Nemškem nimajo sicer posebnega zakona proti pijančevanju, toda splošno veljajo tam mnogo strožje določbe, nego pri nas. Za gostilne se zahteva koncesija. O komur sc sluti, da bo podpiral pijančevanje, igre. nenravnost. se mu nc sme dati koncesija. Kraj mora biti primeren ob cesti. Za koncesijo se mora dokazati. da je res potrebna, sicer se ne dovoli. V bližini cerkva, župnišč. šol in bolnišnic gostilne niso dovoljene. Policija sme določiti ure. kdaj se odpirajo in zapirajo. Vpijanljive pijače se ne smejo po hišah prodajati (havziranje). Kdor nc i 11 w i ^ zavoljo pijanstva opravljati svojih ali spravlja svo'o rodbino v revščino, ali je drugim nevaren, se mu postavi varuh. Kdor vsled pijanstva nc more več živiti sebe ali svoje družine, in jc navezan na tujo podporo, ga zapro in potem vtaknejo v prisilno delavnico. Pijanim in znanim pijancem dajati pijačo je prepovedano.
Pijanost na javnem kraju kaznuje:o tudi na Laškem. Španskem in Portugalskem. Na Ruskem je zakon, naj zapro vsakega, kdor ponoči pijan tava po cestah. ali kdor poje in kriči ob pozni uri.
Naši bravci naj ob teh določbah še enkrat pregledajo načrt, ki ima naš drž. zbor sklepati o njem. Spoznali bodo, da ie mil, in da so drugod mnoge določbe veliko strožje. Potrudil sem se, da se je vladni načrt že odkazal odseku in. kolikor je moje moči, hočem pomagati, da vsai to malo, kar je v njem, postane zakon.
Dr. Krek.
Žalostne razmere Kmečkega stanu.
Gospod urednik! Blagovolite sprejeti naslednie vrstice v svoj. oziroma v naš list Domoljub >. Ni moj namen koga žaliti, edinole naše težave bi rad nekoliko prijavil in sicer s prošnjo, da bi oni go-spodie. kateri imajo moč m dolžnost pospeševati blagostanje kmetijskega stanu, v poštev vzeli in se ozirali tudi na male
posestnike.
Veliko se dandanes piše o napredku kmetijskega stanu, na različnih shodih ob-Jjubuje boljšo bodočnost, v deželnem in državnem zboru snujeo različne nove postave, a vse le malo izda in smo, v pravem pomenu besede, skoraj vedno na slabšem.
Kje tedaj tiči vzrok, da se kljub dobremu namenu državnih in deželnih poslancev. ne da povspeti do pravega napredka? Naj mi bo dovoljeno izraziti svoje mnenje. Dragi čitatelj! Učeni možje trdijo, da je kmetijski stan podlaga vsem drugim stanovom, kar je, seveda, nc-ovrgljiva resnica; teda; bi se pa ne smel kmetijski stan tako prezirati, kot se žali-bog, dosedaj!
Vsak stan. predno se nastopi, zahteva predizobrazbe. le kmetijski, bi skoraj smel reči, nima nikake. Dokažem.
1.	Oglejmo si naše ljudske šole. Poduk na ljudskih šolah je povsod enak. v mestih, trgih in v vaseh na kmetih: poučuje se do 14 predmetov, a vsi merijo na višjo izobrazbo, o kmetijstvu - ni popolnoma nič. Ali bi ne bilo dobro, da bi se na kmetih vpeljal kakšen predmet o kmetijstvu? Da bi bili šolski vrti nekakšna slika kmečkega doma, da bi se praktično pokazali uspehi o pravilnem gnojemu, o sadjarstvu, o vinogradski stroki iu nekoliko tudi o umni živinoreji? — Nasprotno pa naj hi sc nekateri, za kmetijstvo res nepotrebni predmeti, opustili, ter nastavilo nekaj manj. in tisti naj bi se dobro izpeljali.
Kaj pa jc s tem pomagano. če se kmečki otrok veliko predmetov uči, nazadnje pa nobenega ne zna. Oni kmetič pa. kateremu dopuščajo sredstva, da odloči svojega otroka za višji stan. ga da itak v mesto v šolo. Ako bi se v šoli. izvzemši mest in trgov, otrokom v prvi mladosti vcepilo veselje do poljedelstva, bi gotovo naša k metrska šola na Ornui imela več obiskovalcev. kot sedaj, in marsikateri kmečki sin bi postal izurjen kmetovalec in bi ue hrepenel vže s 16. letom svoje starosti po tujini, marveč bi lepo doma pri stariših poprijel se kmetije.
2.	Pomanjkanje delavcev je druga naša velika težava, in tudi meščanov saj vedno tožijo o draginji živil. laz na še celo trdim, da bo draginja še večja postala, saj m dobiti za drag denar ne hlapcev. ne dekel; vse tišči v mesta, tovarne m rudokope kjer ima!o več prostosti Gospodarji, kateri so imeli pred nekaj leti po tri hlapce m dve dekli, so večinoma sedaj sami in obdelujejo samo toliko kolikor zmorejo, ostala posestva pa dalo v najem, m sicer kočarjem, katerih je če-
dalje več. Kmetije hirajo, kočarji pa, ka. teri čisto malo davka plačajo, se mn*oži'o leto za letom. Njihovi otroci se navadni ■ že v mladosti razkrope po svetu, na start dni pa povrnejo domu (včasih cele družine) navadno brez imetja v veliko mu|. |"go iu škodo občini.
Ali bi nc bilo dobro, da hi se mlade-ničem in tudi dekletom pred dvajsetim letom ne dovolilo iti v tujino? Ali mar ui škoda šestnajst let starega fanta ali zalega dekleta, pustiti v tujino, kjer sc v najlepši mladosti večinoma vsak telesni, in duševno popolnoma pokvari?
O. kol ko je na ta način oškodovan kmetijski stan. kmetijski rod! Marsikateri mladenič bi bil rešen propalosti. rešen I celo prezgodnje smrti, iu bi postal dober kmetovalec, pošten družinski oče, i sprotno pa se privleče domu popolnoma pokvarjen, bolan in prava pokveka pr. dvajsetih letih in vrhu tega še občini na glavo. Ali ni to žalostno? Ali mar nima šc dosti časa po dva scteni letu za tujino?
Ali hi ne bilo boljše, tla bi se razvijal v prvi mladosti, oziroma v mladeniški dobi. na prostem, na zdravem zraku in obenem starišem kaj pomagal ali pa sluif.il pri sosedu?
Veliko bi še lahko navedel, a naj zadostuje to.
Naj mi bo dovoljeno še o starostnem zavarovanju nekoliko spregovoriti. Zavarovanje je sicer lepa reč, blag namen, k; to nam ne gre v glavo, da bi mogli bili ravno kmetje najbolj prizadeti. Zavarovanje naj bi bilo prostovol no, kdor hi hote ] pristopiti, bi bilo dobro, kdor pa ne, naj pa sam zase skrbi. Delavci so po mojih mislili precej dobro preskrbljeni tudi na kmetih, saj mora delodajalec bolnega oosla prvih 28 dni na svoje stroške oskrbovati. potem pa občina in tudi celo v starosti, če sc nc more sam preživljati. To je vendar lepo urejeno. Delavci pri večjih podjetjih, tovarnah itd. so zopet zavarovani proti nezgodam; kdor pa vse sproti zapravi, mu tudi zavarovanje nebo nič pomagalo. Sploh ;c pa človek že '»d narave dolžan skrbeti za starost. Ako pomislimo, kako težko bi mali kmetovalci plačevali po eno krono mesečno od vsakega uda družine, ko dostikrat še za sol nimajo, kako veliko samostojnih hi se odtegnilo plačevanju, zakar bi morala jamčiti občina, koliko bi stalo uradovanje tega podjetja, ker bi bilo nastavljenih veliko tisočev uradnikov, kako malo ljudi preživi 05. leto in koliko bolnikov bi se oglasilo ob času košnje in žetve, pridemo do zaključka, da bi bilo te vrste zavarovanje zelo težko breme, ker davčni vijaK ne pozna nikake prizanesljivosti. Od poslancev pričakujemo .da bi naše težnje in žel e uvaževali, naše prošnje podpirali ter tako pripomogli k splošnemu napredP; Heslo: Kmet delaj, plačaj in — >"<>l2l! "a! hi enkrat izginilo iz našega slovarja.
•Sv. Križ pri Litiji.
Frančišek Miklavž
Opomba. O zavarovanju srno po-»Ueili pomisleke našega vrlega soinisi^-"ika, ker se je sam podpisal in torej PrL"
,A i 6
Oomoljvb 1
ŽrtTM 2S9
vzciua sam odgovornost za svoje trditve. (ilede na vprašanje, kako naj se skrbi ,i starost, ima pač le malo somišljenikov.
Političen pregled.
DR. ŠUSTERŠ1Č O POLITIČNEM POLOŽAJU.
01) drugem zasedanju S. L. S., ki se je vršilo v ponedeljek ob veliki udeležbi vodstvenih članov jc načelnik stranke dr. Ivan Ž u s t e r š i č v svojem po-i<iči!u naglašal, da se je Bienerthova vlada ustanovila, ne da bi se bilo upo-levalo Jugoslovanov. Jugoslovani so /\ ajali posledice, stopili v opozicijo in de-!.ili, da sc jc ustanovila velika opozicija Slovanska jednota«, ki šteje nad 120 članov. Iz S. L. S. jc prišla prva iniciativa za snovanje Slovanske jednote«! Prvo izkušnjo je prestala pred Veliko nočjo. Prc-i!a jo jc sijajno. Velika večina »Slovan--kc jednote- jc prepričana, da je prav po--c.paki. Taka velika skupina nc more in < v sme deiati dcsperado-politike — njena taktika mora biti pametna in zmerna. I speli je imela »Slov. jednota« s svo-iii nujnim predlogom nasproti Hochen-1'i'rgerju. za katerega je dosegla absolutno večino. Pri rekrutneni kontingentu je v i lika večina »Slovanske jednote« glaso-\ ala zanj. To je bila najboljša poteza. Bili smo pred nevarnostjo, da se zapletemo v svetovno vojsko. V tem trenutku smo sc morali pokazati močne. Ce bi bil vojaški kontingent sprejet Ie z malo večino, bi to bilo smatralo inozemstvo za slabost, in nevarnosti bi se povečale, da se prične vojska. Vsak pameten človek mora želeti, da sc ohrani mir. Okolnost, da je glasovala Slovanska jednota« za rekrutni kontinent, jc pokazala inozemstvu, da je Avstrija močna. To je pa tudi ugodno vplivalo na notranji politični položaj. Naj bi bila Slovanska jednota« glasovala proti vojaškim novincem, bi kričali Nemci, da om rešili državo. To so izprevidele tudi .ige slovanske stranke, k1 so glasovale za rekrute. — Podlegla je pa »Slovanska jednota z nujnim predlogom glede na zakladne liste, kjer nismo dosegli niti navadne večine. Ves položaj je bil tak, da ni
mogoče, da bi bila zbornica glasovala drugače. Razpravljalo se je o tem predlogu v najneugodnejšem položaju. Pri srečni rešitvi avstro-srbske vnanje krize ■k' Slovanska jednota« sodelovala. Navadna laž jc trditev, da je v tej krizi zmagala Nemčija. Ce to trdijo nemški listi, je t0 innljivo, ker jc to voda na nemško-naci-!°":il''i nilin. Da pa tako pišejo celo tudi slovanski listi m še celo slovenski listi, je »ai večja neumnost. V tem vprašanju je vumo zmagala Avstrija. Nemčija je bila Prisiljena, da nam ostAne zvesta po vsem zniiiin.;em položaju. Nemčija je osamljena, '["na drugega kot nas. Ce bi bila storila "nigače, bi odvrnila še Avstrijo od sebe. /;ito nam je zvesta ostala. Naša diplomama je to dobro izrabila. Ob tej krizi se je Pokazalo, da
sta edino za vojsko priprav-
ljeni Avstrija in Nemčija, ki sta edini državi, ki sc upata in znata udariti.
Domača politika.
V kratkem zadnjem kranjskem de-želnozborskem zasedanju je rešila zbornica ves po vodstvu določeni program. Deželni zbor se snide najbrže zopet jeseni. Upamo, da bo imel na razpolago za delo vsaj šest tednov. Rešiti se mora proračun in druge važne točke in potrebe.
Vesel dogodek je izid dopolnilnih volitev v vipavskem in idrijskem okraju. Brez. vsakega posebnega truda je naš kandidat zmagal. Govornik omenja občinske volitve v Cirknici. Cirkniška občina jc bila od nekdaj v nasprotnih rokah. Ze dosedanji uspeh jc pokazal, da ogromna večina stoji v taboru S. L. S.
Liberalno stranko govornik nato poziva. naj zapreči pri svojih somišljenikih po deželi razbijanje shodov S. L. S. Naloga liberalne stranke same je, da naredi red v tem oziru. To od nje zahtevamo. Ce se še kdaj kaj takega zgodi, jo borno delali odgovorno za surovosti njenih pristašev. (Živahno odobravanje.)
Prof. Jarc naglasa, kako razorana je bila češka politika v zadnjih desetih letih.
Mladočeh Mastalka jc žc sedaj naglašal, da naj se oprimejo pozitivne politike in naj se bolj ozirajo na Jugoslovane in njih razmere in potrebe. Ves ta preobrat pri Cehih se je izvršil le vsled vpliva »Slovanske jednote«. ki je žc v tem kratkem času tako blagodejno vzgojno vplivala na Cehe, ki se bodo odslej naprej bolj zanimal: za Jugoslovane. In za ta preobrat gre v prvi vrsti zasluga našima vodite-Ijima dr. Šusteršiču in dr. Kreku. (Živahno pritrjevanje.)
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Cehi so nekoliko odnehali. Odbornik Chalupka jc v seji češkega deželnega odbora stavil predlog, da deželni odbor posreduje pri vladi, da skliče deželni zbor. Neki nemški poslanec jc rekel, da je za sklicanjc. da pa ne vč, ali bo nemško prebivalstvo s tem zadovoljno. Dvomi tudi, ali bo zborovanje imelo kaj uspeha. Nekateri poslanci so bili celo proti sklicanju. Vendar je bil predlog sprejet.
UPOR V CARIGRADU.
Novi nemiri so se pojavili v Turčiji. Uprli so sc vojaki proti mladoturkom. Po mestu jc krožila kavalerija. Na tisoče vojakov je zahtevalo, da se obnove stare verske postave, ki so utemeljene po koranu in ki jih je ustava spremenila. Oblegati so pričeli sultanovo palačo. Umorili so nad .30 častnikov. Po sultanovem razglasu. po katerem je sultan spreiel odstop dosedanjih ministrov in obljubil, da se čimpreje sestavi novo ministrstvo, Je nastal mir v mestu. Pri tem uporu je bil umorjen pravosodni minister in ranjen mornariški minister, ujeli pa so vojnega ministra. Večina mladoturškili voditeljev e pobegnila v Makedonijo. Mnogo hiš in prodajaln mladoturkov je razdejanfh. Uporne voiake in nahujskano druhal podpira duhovščina.
NAČRTI MLADOTURKOV.
Solunski mladoturški odbor je sporočil svojim carigrajskim privržencem, da t>o.'de z zvestim vojaštvom v Carigrad. Resno mislijo mladoturki na protiudarec. Med vojaštvom po deželi imajo mnogo pristašev. Z vojaško pomočjo upajo, da bodo zopet prišli do vlade. Govori se celo. da bodo skušali odstaviti sultana in spraviti princa Jusufa Izzedina na prestol.
MLADOTURKOM HUDA PREDE.
V Solunu so se mladoturkom izneverili lovci. Čete, ki so bile dosedaj zveste mladoturkom. so se udale. S tem so pa upi mladoturkov strti. Vojaki so zahtevali voditelja mladoturkov Mahmeda Mukli-tarja. katerega je aretiral sam Izzet paša. Druhal je naskočila uredništva mladoturškili listov. Mnogo mladoturškili poslancev jc ranjenih, nekaj so jih aretirali, drugi so pa zbežali. Voditelji upornih vojakov zahtevajo, da s p razpusti mladoturški odbor.
MLADOTURŠKE ČETE KORAKAJO PROTI CARIGRADU.
Do 100 tisoč mladoturkov koraka proti Carigradu. Trgovci zapirajo svoje trgovine. Makedonija, kakor pripovedujejo, je prisegla zvestobo mladoturkom. Srbski in bolgarski prostovoljci so se vpisali v mladoturške čete. Po Makedoniji so proglasili za glavno mesto Turčije Solun. Zahtevajo, da se odstavi sultan in da se proglasi svobodomiselna republika. IzMo-nastira pričakujejo tudi kakih devet tisoč vojakov. Vrhutcga pa pričakujejo mladoturki pomoči tudi iz Drinopolja. V tem slučaju je meščanska vojska neizogibna in Carigrad v veliki nevarnosti. Z mladoturki drži tudi vojaštvo v Mali Aziji.
MLADOTURKI — POLITIČNA STRANKA.
Mladoturki so ustanovili svojo politično stranko, kar so že zdavnaj obljubili. Strankin odbor je osnoval svoj pravilnik in spremenil svoj politični načrt. Pravilnik obsega 17 členov. Najvažnejše določbe so. da se mora razmere med vlado in stranko ravnati po ustavnih zakonih, da ne sme nfliče iz stranke brez dovoljenja večine sprejeti ministrske časti in da se ne sme noben član odbora vtikati v vladne posle. — Najvažnejše točke političnega načrta so: sultan ne sme pošiljati v prognanstvo. Šolski pouk je svoboden in enoten za vse državljane, prvi pouk sc vrši v jeziku dotičnega naroda, h kateremu prinada učenec, učni jezik na srednjih in visokih šolah je turški; vera je svobodna: prednravice raznih ver ostanejo šc dalje v veljavi.
STAROTURKI NA VRHU.
Sultan namerava razpustiti parlament. Naibrže se spremeni tudi ustava. Vojaki, pristaši staroturkov, so na cesti ustrelili dva častnika mladoturka. 15. t. m. se ie vršila tajna seja zbornice poslancev. Sprejeli so odstop predsednikov in podpredsednikov. V lavni seji, ki je sledila tajni, so določili besedilo proglasa na-
i>offiyi)a«
V* ti
St. 16
rodu, ki pravi, da volaštvo zasluži pohvalo in zatrjuje, da je parlament vse pri-
občene pritožbe takoj sprejel in da bo skušal odpraviti nedostatke. Proglas poziva vojaštvo in narod na mir.
MLADOTURŠKA VOJSKA KORAKA
PROTI CARIGRADU.
Enver-bej vodi čete.
Solun, 19. aprila. Pri velikanskem shodu, na katerem so govorniki strastno napadali sultana, češ. da je on povzročil punt v armadi, da uniči Mladoturke ter ukine ustavo, je množica navdušeno sklenila, da korak« vse makedonsko vojaštvo proti Carigradu in porazi Staroturke. Nastopili so tudi albanski, bolgarski in grški govorniki, ki so povdarjali, da je zdaj treba pozabiti na vse, kar loči, in zasledovati en sam cilj.
STRAŠNO KLANJE V CARIGRADU.
Carigrad, 19. aprila. Staroturki to tu umorili 200 gojencev vojne šole iu vse časnike gardnega kavalerijskega polka. Armenci so na strani Mladoturkov in so vsled tega. ker so Staroturki v Ada-ni 400 Armencev poklali, silno razburjeni. Carigrajsko prebivalstvo se boji bombnih atentatov. — O umoru častnikov gardne-ga kavalerijskega polka se poroča: Vojaki. katere so vodili hodže, duhovniki, so vseh 30 častnikov peljali na dvorišče in od njili zahtevali, da prisežejo na šeriatsko postavo. Ker častniki niso hoteli, so jih kakor pse s puškami pobili. Razburjenje zaradi teli grozot je splošno.
RUSI SE GIBLJEJO.
Carigrad, 19. aprila. Rusko čr-nomorsko voino brodovje (8 ladij) križar! v oddaljenosti 2 ur pred vhodom v Bo-
spor.
RUSIJA S POMOČJO ANGLIJE IN
FRANCIJE IZSILI PREHOD SKOZ!
DARDANELE.
Dunaj, 19. aprila. Anglija in Francija so se dogovorile, da napravijo skupno brodovno akcijo za \ arstvo Evropcev v Turčiji. Sklenile so zato. da Rusija izsili prehod skozi Dardanele ker itak ni pričakovati, da bi Turči a to mogla pre-prečiti. Angleška eskadra priplove kmalu v Pirei, koder počaka francoske in even-tuelno ruske ladje. Anglija hoče na ta način odškodovati Rusijo za njen poraz v aneksijski zadevi. Avstrija se temu dejstvu ne bo upirala, ker je baron Aehren-thal Izvolskemu že v Buhlavi obljubil, da se odprtju Bospora ne bo uprl. Upirala se je dozdaj temu le Anglija, ki pa je zdai drugih misli, ker so Mladoturki njeni prijatelji, propadli.
KONCENTRACIJA MLADOTURŠKIH ČET.
Solun, 19. aprila. Mladoturške čete iz Soluna in Drinopolja so se združile in stoje v bližini San Štefana. Navdušenje med mladoturki je velikansko.
Carigrad, 19. aprila. Tu so pripravljeni odnehati. V Čataldži je koncentriranih 50.000 mladoturških vojakov ter v naj
krajše... času prično korakati proti Carigradu V Carigradu proti temu še tu n č pripravljenega. Mladoturki hočejo.prisiliti sultana, da se odpove prestolu Se generalnega štaba ie Prišel v Lat. Id/ da pregovori mladoturške vojake, a zaman. Nato se je šef generalnega štaba sam pridružil mladoturkom. V sultanovi palači v Carigradu vlada nepopisen strah 1 oliti-čni umori se vedno boli mnoze Nad 22(1 mladoturških častnikov je umorjenih. Mla-doturški odbor izjavlja, da mora sultan priznati mladoturški program, ali se pa odpovedati prestolu. V bližnjih dneh pričakujejo padec vlade.
MLADOTURKI ZAHTEVAJO SULTANOVO GLAVO.
Solun, 19. aprila. Ko je neka deputa-cija prišla k mladoturškim vojakom, da jih pregovori, vprašali so jo mladoturški vojaki. ali je prinesla seboj sultanovo glavo. Le pod tem pogojem bi bilo mogoče ž njo govoriti. Mladoturški vojaki so prisilili deputacijo, da se ie morala vrniti.
TURKI KOLJEJO KRISTJANE. EVROP-Cl V MALI AZIJI V NEVARNOSTI.
Carigrad, 19. aprila. V vilajetu Adani v Mali Aziji se nadaljujejo klanja. Turki so poklali vse moške Armence. Ena nemška in ena italjanska ladja sta odpluli proti Mersini. Tudi ostale velevlasti pošljejo svoje ladje .
Dunaj, aprila. Najnovejša brzojavka iz Carigrada javlja, da se je sultan po dolgem obotavljanju včeraj ob pol 10. uri zvečer odloČil odpovedati se prestolu pod pogojem, da mu je življenje ohranjeno. Njegovo odpoved in nastop novega sultana Rcšada uradno jutri proglase. Novi sultan prijaha na čelu solunskih čet v Carigrad.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
OSMO POGLAVJE.
Zopet v Berenikini palači.
Akvilova ladja »Zvezda iz Jakoba« je srečno priplula v cezarejsko pristanišče, /e s krova kaže tkalec šotorov Luciju ono hišo, v kateri je sv. Peter krstil prvega pogana, stotnika Kornelija. »Tamkaj,« mu kaže z roko, »je moje stalno bivališče. kadar pridem v Cezarejo. Vsak kristjan najde ondi prenočišče. Ob nedeljah se zbiramo tam tudi k službi božji Cireš li z menoj tjakaj?«
»Najprej se moram javiti vrhovnemu pove jmku,« odgovori Lucij. »Sicer te oa zagotovim, da pridem vsako nedeljo če bom le utegnil.«	'
Medtem se je usidrala ladja ob dolgem kameniteni nasipu, ki moli daleč v morje m tvori na eni strani obalo prista-
nišča. Pred bližnjim skladiščeni stoji rav nokar stari Jona. Takoj prvi hip spozna Lucii visoko in sloko postavo z rdečimi lasmi in se obenem spomni, da je videl pri svojem odhodu iz Cezareje pri njeni ina-lega Benjamina. Zato ga prijazno p0. zdravi ter vpraša po dečku in njegovem očetu.
Sprva gleda Jud vljudnega Rimljana precej iiezaupno; ko pa spozna tribuna, postane takoj bolj zgovoren in reče: »Aha! ti si oni tribun, ki je takrat pripeljal dečka iz Jeruzalema. Gospod, sin rabija Sadoka je bil kakor divje žrebe, katerega ne ukroti ne uzda in ne vajeti: sramota, da ga je učeni rabi tako slabo vzgojil! Hotel sem popraviti, kar bi se še dalo, in ga strahova! po besedah Gospodovih. Pa kaj mi stori ta nepridiprav? Pobegnil mi je, najprej v hišo one Izabele Berenike, potem pa bogve kam. Gospod ga bo tepel za vso jezo, kar sem jo mora! požreti zaradi njega. Najbrž jo jc popihal v Jeruzalem k svoji sestri; kajti od onega dne, ko se je vrnil rabijev sel brez nje iz glav-nega mesta, nisem mogel dečka več krotiti. Morda je neubogljiveu kazen '/e za petami.
Torej je hčerka rabijeva še vedno v Jeruzalemu?" viiraša Lucij.
Kolikor jaz vem. še, /animira
Jona.
Kaj pa oče? Ne veš. kje K rabi?«
Rdečelasec zmaje z rameni, rekoč: Mož mi ni več mar. Skrb, katero sem imel / njegovim neotesanim sinom, mi je poplačal z nehvaležnostjo in me vrhutega obdolžil, da ie bila sinova razposajenost posledica moje strogosti, dasiravuo sem do pičice izpolnjeval besede Gospodove. Nedavno sem videl moža v našem mestu. Nemara se je medtem tudi on spravil v Jeruzalem. Rimljani pustijo vsakogar v mesto, ven pa nikogar. Ali pa je v Anti-johiji po svojih opravkih. No. zdaj sem ti povedal več, kakor navadno povem Rimljanu. Povej mi rajši, odkod je prišla ta ladja in kakšno blago se nahaja v njej najbrž žito za vojaštvo?«
Ne, tkanina za taborske šotore iz Rima!«
O. izdelek Akvile, Nazarenca?« sc razjezi Jona iii pljune predse, da pokaže svoj stud nad kristjani. »Ali ga ni sram podpirati sovražnikov svojega liudstva i vojnim blagom? Sicer se pa vidi. tla si Vespazijan pred zimo ne namerava osvojiti svetega mesta!«
Precej drzno govoriš napram Rimljanu!« odgovarja Lucii. »Glej. da česa ne izkupiš s svojim nebrzdanim jezikom Akvila mi ie znan kot poštenjak, ki nima razloga odrekati Rimljanom v pravični vojski svoje podpore. Prav dozdeva s mi. da si tudi ti poslal svoje ladje v W Po žito za naše legije.«
"Prav imaš, Rimljan, premalo krotim svoj jezik. Gorečnost Gospodova, s Katero sem ravnokar šiba! tega Nazarenca. me je zavedla predaleč. Pozabi moje pe-sede in ločiva se v miru! « S temi loK« besedami prekriža Jud svoje roke n. Prsih, se prikloni in odide.
Lucij si zdaj nadene vojaško oprav • Pa ne one dragocene, katero mu Je Dl"
ftl. 16
Ovrtaaijjaite ittAt
301
podarila Berenika in pozneje Tigelin uro-pal, ampak novo, katero mu je kupil Akvila. Ta je mnogo preprostejša, vendar se kaj lepo podaja moški postavi tribu-novi, in vojaki, ki ga spotoma srečujejo, gledajo presenečeni in začudeni za njim.
Sam vojni bog bi ne znal nastopati tako po vojaško kakor ta tribun,« pripomni nekaj častnikov.
Lucij je poizvedel, da najde Vespazi-jana v Berenikini palači. Ko hiti tjakaj, ga izpreletavajo najrazličnejša čuvstva. Ali bi sc javil kraljici ali ne? Gotovo, to zahteva že olika; pa poprej stopi k poveljniku. Toda kaj naj poreče Bereniki? O vsem tem je že razmišljal na morju: pove ji, da ne veruje sleparski vedeževalki; da je krist an in mora razdreti ono poročno obljubo, katero ji je dal pod neizvršljivimi pogoji.
Ali bil je rešen te mučne zadrege. Pred vbodom v palačo zagleda Evpolema. Na prvi hip spozna dvornik došlega tribuna, naježi svoje obrvi in prične zbadati s strupenim glasom: »Glej, glej! Tako naglo iz Rima? Kaj, da smo tako malo čuli
0	tvojih sijajnih uspehih zoper Gesija flora, katere nam je obetala tvoja zgovornost? Oni poštenjakovič menda zdaj prav mirno uživa svoj rop nekje v Spodnji Italiji! Hm, tudi sicer nisem slišal o tebi kaj takega, kar bi bilo v čast moji kraljici. Krožile so celo neke govorice o tvojem
aporu, katerega si baje moral presedeti iz ne posebno lepih razlogov. No, pa o tem ne maram govoriti. Vendar bi ne bilo moji gospč všeč, ako bi se ti vsiljeval v njeno bližino!«
Mar mi je zdaj kraljica!« odgovori
1	ucij, katerega so pikre besede nekdaj tako priliznjenega dvorjana precej razburile. »Zgiasiti se moram najprej pri Ve-spazijanu, in šele potem naznanim kraljici svoj prihod. Ce me nc mara sprejeti, jc njena stvar; vsiljeval se ji ne bom. Če pa trdiš ali vsaj namigavaš, da so me zaprli iz ne posebno lepih razlogov, te poživljam, da se natančneje izraziš. Torej kakšni so tisti razlogi?«
»O, ti bi rad strahoval kraljičinega uradnika v njeni lastni hiši? Ali ni nikogar blizu, da me varuje tega pritepenca? He, straža, na pomoč kraljičinemu dvor-niku!« krikne strahopetnež, katerega je prestrašil tribunov odločni nastop.
"Nihče ti ne skrivi lasu; samo odgovora in jasnih besed zahtevani!« odgovarja Lucij.
Toda Evpolem ga že toži načelniku straže, rekoč: »Grozil mi je! Le poglej ijegove srdite oči! Razžalil je mene in <raljico!«
»Tovariš, upam, da boš mirneje go->,()ril, ka"kor ta razkačeni blebetač!«
»Zdaj si slišal, kako me žali: kralji--mega dvornika imenuje blebetača!« vpi-e Evpolem, krog katerega se je zbrala ;ela gruča sužnjev in vojakov.
»Obžalujem, da mi je ušla nepremiš-ena beseda; vendar še vedno odločno ;i<iitevatn, da imenuješ one nečastne raz-°ge, zaradi katerih sem baje sedel v je-'•« nadaljuje tribun.
»Prav, če že moraš vedeti: ker si po->al pristaš one podle in brezbožne stran-
ke kristjanov, zato so te v Rimu vtaknili v ječo poleg navadne drhali — pa utaji, če moreš!«
Lucij prebledi. Evpolem mu je zabrusil težko in nevarno obtožbo kar naravnost v obraz. Lahko bi mu odgovoril, da to ni res in da je bil pahnjen v ječo le zato, ker jc branil svojo sestro. Ali spoznal je, da je prišla ura, ko je treba zaradi krščanskega imena tudi trpeti, in zato odgovori pogumno:
»Da! Bil sem poleg nekega kristjana v ječi in sem tudi sam 'kristjan!«
»Cujte, čujte!« se zgražajo sužnji in vojaki. »Kolika sramota! In celo tribun!«
»Pa ima vsaj pogum, moško braniti svoje prepričanje!« pripomni načelnik straže. »Toda zdaj si naš ujetnik, in stvar takoj naznanim poslaniku! Izročiti mi 1110 raš svoj meč! Pojdiva!«
Ko stopa Lucij za častnikom, se uda popolnoma v svojo usodo. Sicer o Ve spazijanu ni nikdar čul kakih posebnih krutosti; toda bil je pristen Rimljan in zelo naklonjen poganskemu bogočastju Ce torej duhovniki rimskih malikov zapazijo v drobovju daritvenih živali ali na letanju ptic kako izredno znamenje in izjavijo poveljniku, da se bogovi srdijo zaradi krščanskega tribuna, potem je njego vo življenje vsak trenutek v smrtni nevarnosti. Vespazijanov sin Tit, katerega bi Lucij po vsi pravici lahko imenoval svojega nekdanjega prijatelja, bi nemara res zinil zanj nekaj prijaznih besedi; ali stari Vespazijan bi rajši ustregel sleparskim vedeževavcem, kakor prošnji svo jega sina. Tako gleda tribun smrti v oči; še enkrat daruje Bogu svoje življenje, potem pa mirno pričakuje svoje usode.
Medtem je že izvedela kraljica po Evpolemu Lucijev prihod in njegov spor z dvornikom. »Ta nesramncž,« sklepa razburjeni lizun svoje pripovedovanje, »me je imenoval blebetača! Ali pri tej priči sem mu dostojno odvrnil; priznati mi je moral slednjič, da je pristaš one verske novotarije in, milostna kraljica, nikdar več ne bo nadlegoval tvoje vzvišene osebe. Načelnik straže ga je že odgnal v zapor!«
»Tako nespametnega ravnanja pač ne morem pohvaliti,« odgovarja Berenika. »Saj veš, kako sovražim vsako razprtijo! In kaj bo posledica vajinega besedičenj? Po vsej palači, po vsem mestu in po vsem rimskem taboru bodo brusili jezike nad tem tribunom, mojim nekdanjim varovancem. Drugače je prav čeden človek, in svoje pričkanje bi bila lahko vidva poravnala z malimi prijaznimi besedami. Pojdi zdaj ter mi pokliči suž-nico! Vsak trenutek pričakujem Tita; v naglici mi mora deklica še nekoliko uravnati lase!«
Sužnica vstopi ter prične svoje opravilo. Najprej popravlja nežno zaokrožene laske vrhu čela. Nato kane na njeno ko-dravo glavico nekaj kapljic dragocenega olja in ji preveže temne lase z rdečim svilnatim trakom. Kraljica se pazljivo ogleda v srebrnem zrcalu in je videti zadovoljna z vtisom svojih umetno nališ-panih las. »Tako! Stopi tja v kot ter me natanko oglej! Je vse v redu?«
»O kraljica, pazi, da te ne vidi Juno ali kaka druga boginja! Zavidala bi te zaradi tvoje lepote, in nevarna je zavist ne-beščanov!« vzklikne deklica in sklene svoje roke proti nebu.
»Mačica priliznjena! Pojdi in sporoči poslaniku Titu, da lahko takoj vstopi!«
Čez nekaj trenutkov stopi pričakovani poslanik pred Bereniko.
Tit je lepe, moške zuhanjosti, polne kipečega življenja, star kakih trideset let. Krepki udje in široke prsi pričajo, da se je marljivo uril in jačil v bojnih šolah; glava, katero dičijo čvrsti kodri, je morda v primeri s srednjevisoko postavo nekoliko preobilna. Značilni rimski podbradek, trdno sklenjene ustnice, upognjen nos in široko čelo govorijo o nenavadni odločnosti, drznosti in delavnosti, dočitn odseva iz velikih in temnih oči hladna, a ponosna duša. Lahko pa šinejo iz njih gor-kejši žarki, in s takšnimi pozdravlja zdaj dražestno kraljico na njenem divanu.
»Pri vseh boginjah!« vzklikne mladi poslanik z blagodonečim glasom, »vsak dan si krasnejša, milostna kraljica! Skoro bi trdil, da te je opasala Afrodita s svojim pasom in te napojila čarovnica Kirka s pijačo večne mladosti!«
»Sedi semkaj na divan, dragi Tit,« •mu odgovarja ona. »Če se ti res zdim lepša, je to samo odsev sreče, katero čutim v svojem srcu, odkar vem, da so večni bogovi milostno združili najino usodo!«
»Res! Čudovite prikazni, katere sva zrla pri vedeževalki Kirki, so me docela prepričale o najini bodoči združitvi. Prav hvaležen sem bogovom, da so mi obljubili za življenje tako dražestno tovari-šico.«
»Čemu govoriš tako hladno? Morda celo dvomiš o tem?«
»Tudi bogovi se morajo ukloniti svoji .neizprosni usodi,« se opravičuje Tit, »in če se zbuja v meni kak dvom, prihaja od tod, ker sva se morda motila o pravem pomenu Kirkinih besedi. In, pri Jupitru, ka; hujšega, kakor je to, me ne more zadeti v življenju; nositi cesarsko krono, zraven pa izgubiti tebe — ne vem, kako bi prenesel ta udarec!«
»Toda midva ne doživiva te prevare!« odgovori kraljica odločno ter opazuje sijaj in blesk dragocenih biserov, s katerimi je posut njen šapelj.
»Ali je nisi že sama doživela?« vpraša Tit skoraj pikro.
»Lej, nekdo ti je stvar izblebetal! Gotovo misliš tribuna Lucija Flava! Oh, ta čenčavi Evpolem!« plane Berenika pokonci in izpusti dragoceni šapelj, s katerim se je poigravala. »Na lastna ušesa sem ti mislila povedati oni dogodek; to je bil moj trdni sklep, ko sem čula, da se je vrnil tribun! Tako resnično, kakor gotovo stojim tukaj pred teboj!«
In zdaj mu pripoveduje Berenika ono »smešno prevaro«; tako namreč imenuje svoje nekdanje razmerje s tribunom Lu-cijem. »Sam moraš priznati, dragi Tit, da me je krasna postava tribunova, barva njegovih las in podobnost njegovega imena — kako lahko se zamenja Flav s Fla-vijem — kaj lahko zapeljala v zmoto. Toda zdaj je izključen vsak dvom, saj si vi-
Str« 302
l>OUIUt|i»
del na svoje oči. d" je bilo zapisano tvoje ime Navij z ognjenimi črkami.«
»Prav* ti dam. ljuba Berenika!« odgovori Tit in ji poda šapelj, kateri ji je padel iz rok.
Poslanik rad prizna, da mu je Lucij Flav razen po barvitosti oči in nekoliko vitkejši rasti res zelo podoben iu so ju nekdaj kot dečka večkrat zamenjavali. Da je dober človek, zvestega in poštenega srca. Rad bi mu bil izročil prvo kohorto dvanajste legije, ker je pogumen in srčen vojščak, ali nespametnik si je sam preprečil to odlikovanje, ko se je vrgel v naročje oni pristudeni družbi kristjanov. »Zmerom sem opazoval na njem neko sa-n avost; najbrž jo je podedoval od svoje grške matere, kajti Rimljani nismo taki,« sklepa Tit svojo sodbo o Luciju. »Ze kot deček ni maral videti, če so bičali sužnje do smrti, in vendar mora biti pristen Rimljan trd in neupogljiv kakor jeklo! Zdaj ga njegova vihravost lahko stane glavo, če moj oče strogo sodi njegov odpad od rimskih bogov!«
Kraljica strepeta, vejidar ne zine prijazne besede za moža, kateremu se je nekoč tako dobrikala. Iskala je pač tudi v njem le samo sebe!
Potem pripoveduje I it da » najbrž pošlje v Rim. da pozdravi novega cesarja, katerega pričakujejo »m jesen iz Španije. Takoj pripomni Berenika da skušala odposlali k slovesnemu s? ejem i v glavnem mestu tudi svojega brata Agr -no Nato mu prigovarja s strastnim ognjem. naj spretno izrabi lepo priliko in si utrdi tla za svoj bodoči prestol. Oalba ic Mar in ne bo dolgo nosil cesarske krone. Dobrikai se mu. morda imenuje tebe ali tvojega Očeta za sovladarja in prestolonaslednika! Ne štedi novcev pri senatorjih in pretorijancih! Zlate stopnice do prestola so najbolj varne in častne! Zal, da tvoj oče. drugače izvrsten mož. nekoliko skopari z denarjem!«
Tit ji mora priznati, da so ti njeni načrti zelo modri in bistri. Ta ženska je kakor nalašč rojena za prestol.« si misli v svojem srcu, ko zapušča njeno sobano.
Komaj odide poslanik, izgine s kraljice na mah vsa veselost, katero je hlinila ves čas napram njemu. Srdito nagubanči čelo iu glasno zaploska z rokami. Takoj naj pride Fvpolem!« zavpije sužnici s tako osornim glasom, da strepeta deklica po vsemu životu.
Cez nekaj minut stopi dvornik iz kraljičine sobane s prisiljenim smehom nu ustnicah; vendar nc more sužnici utajit; svoje razburjenosti. Radovednica je prisluškovala ob vratih in z velikim xaUo-voljstvom cula celo kopico naslovov, s katerimi je obsula Berenika njene ga pred-sto nika. Zapretila mu je, da ga zapre zaradi njegove blebetavosti in opravljivo-sti na sainotiiem gradu Mahezuiitii, če še kdaj i/da javnosti, zlasti poslaniku Titu Flaviju. kako tajnost i/ njenega zasebne-ga življenja.
Seveda, zdaj zopet leta za tem poslanikom, si misli deklica, ki je dobro iimela neprijetni položaj, v katerega jc Fvpolem spravil svojo gospo s svojim man ivim jez.kom. misli, da ga ima /.e na vrv ici. In vendar jc bil Lucij mnogo lepši in plemenitejši mož, kakor ta vsi.iiuv! Takoj moram sporočiti I »ruzilini M.ižki-n.':, da se je vrnil tribun i/. Rima in g;i dal Fvpolem kot kristjana zapreti! 01» dve živita tako sami zase. da bi m ieh'ti celo.leto ničesar ne izvedeli o teli imenitnih novicah!
(I kuje.)
Drugo zasedanje S. L. S. se je v ponedeljek izvršilo po napovedanem sporedu med splošnim zanimaiTem mnogoštevilnih udeležencev. V političnem pregledu prinašamo poročilo dr. Šusteršiča, v »Narodnem gospodarstvu« poslanca Povšeta o novem zakonu živinskih kužnih bolezni. V prihodnjih številkah prinesemo še druge stvari, ki bodo zanimale naše bralce.
Starostno zavarovanje kmečkega stanu, spisal iu založil profesor dr. J. F. Krek. Cena za vsak posamezen izvod 20 vinarjev, za 20 izvodov skupaj 3 K 50 v., za 50 izvodov skupaj X K. za 100 izvodov 15 K s poštnino vred. Razpošiljanje in razprodajo te knjižice je iz prijaznosti prevzela Katoliška Bukvama v Ljubljani. Kdor želi spre.eti en sam izvod, naj ga naroči po dopisnici od Katoliške Buk-varne v Ljubljani. Bukvama bo knjižici priložila položnico, po kateri pošlje naročnik poštnine prosto denar, da mu ne narastejo nobeni drugi stroški. Kdor pa naroči v pismu, naj pa priloži znesek -'0 vinarjev v poštnih znamkah, da ne bo treba malega zneska posebej pošiljati. — Kdor pa naroči več izvodov, naj pošlje denar na vsak način naprej, ker se mu le v tem slučaju pošljejo ku ižice poštnine prosto. Ker ta brošura jako temeljito in poljudno pojasnuje starostno zavarovanje kmečkega stanu, je želeti, da se čim bolj razširi med našim kmečkim ljudstvom.
Deželnozborske volitve na Štajerskem se bližajo. »Kmečka Zveza« je na velikonočni ponedeljek postavila svoje kandidate, katere tu priobčujemo. Splošna skupina. 1. V sodnih okrajih: Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Konjice Rogatec: dr. Anton Korošec, državni po-
Razgled po domovini.
slanec, Maribor. 2. V sodnih okrajih: Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slo-venjigradec, Marenberg, Laško Šmar.e, Sevnica, Brežice, Kozje: Franc Pišek, državni poslanec, Hotinjavas. Skupina kmečkih občin. 1. V sodnih okrajih: Maribor: Maribor, Sv.,Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Robič, deželni odbornik, Gradec. Ivan Roškar, državni poslanec, Malna. 2. V sodnih okrajih; Ptuj, Ormož: Anton Meško, župan, La-honei, Josip Ozmec, župnik, Št. Lovrenc na Dravskem polju. 3. V sodnih okrajih: Marenberg, Slovenjigradec, Šoštanj: dr. Kari Verstovšek, profesor, Maribor.
4. V sodnih okrajih: Celje, Laško, Vransko, Gornjigrad: dr. Ivan Benkiovič, državni poslanec, Brežice. Alojz Terglav, kmet, St. Peter v Sav. dolini. — 5. V sod okrajih: Srnarje, Rogatec. Jakob Vrečko, kmet, Ponikva. — v sodnih okrajih: Kozje, Sevnica, Brežice: dr. Franc lan-kovič, zdravnik, Kozje. Te može so si postavili stajarski kmetje kot svoje bodoče
oSiT Č I dfže'.nem zboru. Imena nam pnea o, da bodo ti možje stali vedno na braniku za ljudske pravice, vedno neomajno branili koristi kmečkega ljudstva. Sni ^ delo da zmagajo gori imeno-f - $.: Z"« il] »ie kandidati! otajarski mladeniči, vsi na delo za te može in zmaga bo sijajna na celi črti. Libe-1 so postaviti za kandidate može ki še
koristi Npr	n,ti prsta za kme k
koristi. Ne pustimo se komandirati r-Pii
skim liberalnim dohtarjem!	J"
Vinskfc trta na Dolenjskem je letos
prav povoljno prezimila, ker je jeseni do
bro zlesenela in ni bilo pozebe G avnn
prvotno delo v vinogradih I do maE
ze dovršeno. Ce ne bo spom adnega mra-
/a, ki bi uniči! mlado zckiTe. je tu. pričakovati dobre vinske letine. 1. . . imajo še prav mnogo ;/.!.ornega v -m nizki ceni na prodaj, pa ga ne • « ■ ■■■> spečat v denar, ker se vinski ku.i«. .v redkokdaj na Dolenjskem oglasijo
Nenavadna učinkovanje strele. \i-har s točo so imeli v Vojniku in okolici. 1'udi treskalo je vmes. Strela je uda:;.: v neko gospodarsko poslopje, ue • užgala. Popeljala sc jc tudi po dr, žici in jc poškodovala med Vojn,k Škofjo vasjo v razdalji dveh kiion ' brzojavne droge in mestoma vrgla / je raz njih.
Duhovske spremembe med štaiarsko duhovščino. C. g. FvalJ Vračko, Kaiil.ui v .larenini. jc dobil župnijo Št. Mi v goricah, č. g. Marko Zičkar. kaplan v Konjicah, župnijo Sv. Jernej pri l.očali. in Jožef Panič. kaplan v Vuzenici. /u, • nijo sv. Anton na Pohorju. Župnije bulo nastopili I. maja.
Novontašnika. G. Huth Rafael, rodom od Sv. Ožbalta pri Slov. gradcu, je končal v Turinu svoje študije in opravil na belo nedeljo na Rakovniku svojo prvo sveto mašo. Slavnosten govor jc imel ve-leč._ g. kanonik Fettich - Frankheim. V Cerničah na Primorskem bo 25. t. m. pel novo mašo g. Leopold Cigoj.
š Brinar kandidat. Iz Gotovclj "a Štajerskem sc nam piše: Naš nadiičitel) bi bil zelo rad poslanec. Oklenil se je v to svrho generalnega štaba Narodne stranke, katera mu naj poskrbi sedež v deželnem zboru. Ta mu je zelo rad ustre-pl. m tako ima sedaj tudi v Gotovljah kandidata. Izbral si je gospod Brinar splošno kurijo, kjer bo nastopil proti Pi-seku. Kako ste čudni! Ali menite, da Ijud-
UOUlOljMb 1909
Str« S03
si\o nc ve, kdo ima srce za njega in kdo j (111 ic že kaj koristil. G. Pišek je doslej in ho tudi poslej vedno odločno stal na braniku za ljudske pravice; pritrdijo nam I, njegovi soobčani, njegovi volivci in vsi
, Ai ga poznajo. Kaj pa je storil g. Brina r'.-' Dozdaj nič. sedaj nič, pa tudi v prihodnje nc bo nič. Zato pa vsi volivci splošno skupine Celje-Brežice-Siovenjgradec, dne 7. maja napišite na glasovnice: Fran 1'išek, državni poslanec, Oreliovavas. \ kranjski kmetje ste že parkrat porazili pri volitvah liberalne učitelje, ker jih preti bro poznate. Prepričani smo, da bodo naši štajerski katoliški kmetje isto usodo pripravili učitelju Brinarju.
Leskovec pri Ptuju. Tukaj je umrl dne '/. t. m. č. g. kaplan Anton Novak po kra-lk; bolezni na pljučnem vnetju. Pogreb je nI na Veliki petek ob II. uri dopoludne. Paini je bil šele M let st^r. N. p. v m.!
Vodovodi. I »eželni odbor je oddal lici,i /.a napravo vodovodov za Senožeče lončarič), Zapoge (Zupančič-Štcmbov), Vrli pri Ložu (Lončarič), (loče (Lončarič), ijrui vrh pri Logatcu (Laclmik). Z deli se lakoj prične. Cela vrsta vodovodov se jripravlja iu pride v kratkem do izvršitve. Občine se opozarjajo, da naj ne dajejo ielat načrtov privatnim podjetnikom, ker ii si utegniie na ta način nakopati nepo-lebnili stroškov. Načrti se izvršujejo po ii /eliiein stavbnem uradu, in ko so pro-t u popolnoma v redu. prevzame deželni Kibor njih izvršitev iu preskrbi državne n deželne prispevke.
Socialni demokrati ustavili cerkveni K>greb. Na Veliko noč popoludne se je 'rsil \ Soikanu pogreb pokojnega Antona Jati.stie. ki se je nekdaj prišteval stranki oeialnih demokratov. Socialni dcmokia-je so vstopili s svojim znamenjem za kri-ein pred duhovščino. Opozorjeni so bili, lai se uvrstijo za rakvijo, a so se zoni stavili. Prosil jih je tudi oče pokojnikov. naj se umaknejo, iu celo redarjem so <■ zoperstaviii. Vztrajali so na svojem iiestu, tako da je bila duhovščina prisilje-ia umakniti se. Pogreb se je moral vršiti ele drugi dan.
Ceste. Preložitev ceste Čermošnjice-nediija vas sc izvrši v kratkem in je delo c oddano podjetniku Lončariču. Cestarji ie imenovan Peter Fugina.
V zdravstveni zastop postojnski je nenoval deželni odbor Ivana Šabca v 'elcih za svojega zastopnika.
Žagarjev avtomobil je dvignil že mogo prahu po cerkniški in ložki dolini, leželni odbor je sklenil, da deželno cesto ti Rakeka čez Cerknico, Grahovo in Lož o hrvaške meje prepove za avtornobilno ožnjo. Žagar je napovedal, da se pritoži a državno sodišče zaradi kompetence.
Maščevalnost liberalcev. Iz Koroš-ega St. Vida se piše: Kako nizkotno se !|ajo maščevati nemški nacionalci, je podala obravnava pri tukajšnji sodniji dne aprila. Dne 18. marca so imeli nacio-a ei volivno zborovanje. Pri tem je bil "t1, katehet Sey\vald, ki je ugovarjal v lseaiisko-socialnem smislu nacionalnim gornikom, zlasti pa Lernišu. Nastopil je
sani kot govornik, a vzeli so mu takoj
besedo in so ga s silo pahnili iz zborovanja. Ker so se pa čutili blamirane, naznanili so ga državnemu pravdništvii, češ, da je motil volivno zborovanje. No, sodnik Ohrfandl ga je moral seveda oprostiti. Državni pravdnik ie vložil pritožbo. Bo pač po dveh blamažah še jedna. — To pa še nemškim zagrizencem ne zadostuje. Uprizorili so proti Seyvvaldu bojkot. Odpovedalo se mu je stanovanje in jed v gostilni. Po vsem St. Vidu ni sedaj gostilne, kjer hi dobil jedi in nikjer ne najde sobe za stanovanje. Zbesnelost ultra-nemških nadutežev presega že vse meje! Tu se enkrat vidi, kako mora svoji veri zvest duhovnik na Koroškem trpeti!
Socialno-demokfraška poštenost. Vneti agitator »sodrug« Czermak je bil obsojen pri c. kr. okrajnem sodišču v Brnu na dva meseca ječe. Ni nam znano, ali se je šlo za »kaso« ali za kak drug denar. Vendar priobčimo slučaj, da se spozna pristaše, oziroma sodruge »najbolj poštene« stranke. In zopet eden. Leta 1895., dne 18. junija je izginil blagajnik društva Dcutscher Holzarbeiter-Verband« »sam Bog vč kam, njega in sodruge pa ni sram«. Za njim so ostali žalujoči delavci. Tudi mi jim izrekamo, sicer pozno, so-žaljc in upamo, da so se že davno spametovali m zapustili delavstvo o(ne)sreču-jočo stranko rdečkarjev.
Nazadovanje socia ne demokracije. Delavsko ljudstvo čimdalje bolj spoznava, da je soc. demokratje vodijo samo za nos, zato je po mnogih krajih začelo zapuščati socialistični rudeči tabor. Prav posebno je nazadovala organizacija rudarjev. Leta 1907 so imeli rudečkarji organi-zovanili 21.304 delavce, letošnje leto samo še 12.551. Izgubili so torej celih devet tisoč članov. Naraslo je pa število krščanskih rudokopov. Prepričani smo, da sc bodo tudi našim slovenskim rudarjem polagoma odprle oči, da bodo spoznali, da jih soc. demokracija samo izkorišča in da so njihovi pravi prijatelji v resnici le krščansko - socialni voditelji in ne kapi-talistovski židje.
V Šenčurlu pri Kranju se je vršil na belo nedeljo izborno obiskan miadeniški shod. Sv. mašo je bral veleč. g. kanonik Šiška, ki je imel tudi spodbuden cerkven govor. Na popoldanskem shodu so govorih Podlesnik, dr. Lenard, Terseglav in .leločnik. Navdušenje je bilo vsesplošno.
Liberalci pobijajo okna. Liberalci uvidevajo, da jim vedno bolj zmanjkuje tal pod nogami, zato so se začeli nad slovenskim krščanskim ljudstvom maščevati. V to svrho se poslužujejo kamenov. Začeli so pobijati okna po hišah naših somišljenikov. Pretekli teden so pobijali okna v »Delavskem domu« na Jesenicah ter v Št. Vidu nad Ljubljano v Ce-bavovi dvorani, kjer ima svoje prostore telovadni odsek »Čitalnice« in v knezo-škofijskem zavodu. Šentviške liberalčke jc že zasačilo orožništvo in jih oddalo v zasluženi prostor, kjer jedo ričet. Tudi kamenje ne bo podaljšalo liberalizmu življenja.
Iz Starega Kota smo dobili dopis, v <aterein pripoveduje dopisnik o velikem snegu, ki je zapadel, da ni bilo flekaterini
niti mogoče priti do farne cerkve. Pota so slaba, zato prosijo občani, da bi se prizadeti gospodje ozrli nanje.
Listnica uredništva. Iz Muljave pri Krki srno prejeli daljši dopis o preložitvi ceste. Dotični dopis je pravna zadeva in spada bolj na deželni odbor, nego v »Do-J11 olj iba«. Zato svetujemo gospodu dopisniku, da se obrne naravnost na deželni odbor, kjer bo dobil potrebno pojasnilo.
Za župnega upravitelja v Divači je imenovan čast. gospod Aleksander Mar-telanec, dosedaj duhovni pomočnik v župniji sv. Jakoba v Trstu.
Kamen v oko. V torek zvečer so zadeli pri 1 udskem vrtu na Piazza Lipsia v Trstu igrajoči se otroci s kamenom v le-.vo oko g. Fava, bogoslovca goriškega semenišča in ga precej ranili. Marljivi bo-goslovec bo moral žal za nekaj časa pretrgati svoje študije.
Korno poveljstvo v Ljubljani. Kakor poljski listi poročajo z Dunaja, namerava vojna uprava v najkrajšem času ustanoviti dve novi korni poveljstvi, in sicer v L ubljani in v Brnu. Zaradi tega je vojno ministrstvo zahtevalo od podrejenih obla-stev kvalifikacijske liste onih starejših častnikov, ki bi imeli avanzirati v dveh do treh letih. Vsi ti častniki bi avanzirali že z majem. Za obe poveljstvi bi se rabilo v Ljubljani in v Brnu šest divizijo-narjev, dvanajst generalnih majorjev in veliko število drugih častnikov. Povečalo bi se pa tudi število moštva vseh branž, kar bi bilo za Ljubljano kot sredotočje kornega poveljstva na jugu zelo velikega pomena.
Katoliško izobraževalno društvo so
ustanovili v Predosljah pri Kranju na velikonočni ponedeljek. Na ustanovnem shodu iu občnem zboru, kateremu je predsedoval deželni poslanec g. Za'bret, sta predavala gospod župnik V. Zabret in Ivan Podlesnik.
Junaštvo koroških Slovencev. V žits-rovaški občini je prišel sedemdesetletni starček štiri ure daleč k volitvi. Vstal je ponoči. Hodil je z bakljo. Gazil je meter visok sneg. V osmih urah je bil na volišču. — Nek hlapec, ki s 50 drugimi služi zagrizenemu nasprotniku slovenskega naroda, se vzdrži volitve, dasiravno je prišel komando od gospoda, da vsi Metnica volijo. Zasmehovanje in zasramovanje tovarišev ga ne ustraši. Tudi na Jezerskem so šli na volišče možje stari do 87 let. — Čast takim iunakom!
Socialni kurz S. K. S. Z. v Ljubljani. V torek se je pričel tri dni trajajoči socialni kurz S. K. S. Z. v Zvezni dvorani. Udeležba je bila jako lepa. Med udeleženci je bilo opaziti mnogo znanih gospodov, kakor: državnega poslanca dr. Kreka, deželnega odbornika dr. Lampeta, prof. Fvg. Jarca, dr. Pegana, dr. Pavlico iz Gorice, urednika A. Glumaca iz Dalmacije, častno število visokošolcev, duhovščine, bogoslovcev, učiteljstva iz Kranjske, Štaerske, Koroške, Goriške, Trsta in Dalmacije. Tečaj je otvoril predsednik državni in deželni poslanec dr. Krek, ki je pozdravil vse udeležence in izrazil svoje veselje nad tolikim številom. Tekom tečaja so se vršila velezanimiva predava-
nja. kakor: Temelji finančne vede dr E. Lampe), Umetnost v izobraževalnih društvih (dr. Cepuder), Kapitalistiško organizacija in pravna načela (dr. V. 1 egan), jiigijena in naš mladinski narašča] Uit. Brecelj). Nastopili so še mnogi nam /.e dobro znani govorniki, med temi tudi sta-jerska rojaka gospod dr. tlohnjec m gospodarski organizator gospod nadrevizoi Vlado Fušenak. Poučni tečaj je bu jako zanimiv v celem sporedu skozi m skozi.
Blaznica na Studencu pri Ljubljani je prenapolnjena. Vodstvo deželne blaznice je naznanilo, da je deželna blaznica na Studencu prenapolnjena in radi tega m mogoče sprejemati do preklica novih bolnikov v ta zavod.
V	Liubijani so se vršile tekoči teden občinske volitve. S. L. S. se jih ni udeležila. i^.oeralci so noč in dan porabili za agitacijo, ker so mislili, da bo tudi nasa stranka nastopila s kandidati. Celo dr. l avčar je oblezel razne predmestne gostilne, v katerih je milo prosil liberalce, naj pride.o zanesljivo na volišče.
Duhovniške spremembe v ijubl.anski škofiji. C. g. Ignacij Zupane, župnik v Predosljih, se je odpovedal župniji in vstopi v cistercijanski samostan v Zaii-cini; č. g. Janez jlrovat, kaplan v Senožečah, je postal župni upravitelj ravno-tam. Župnijo Naklo je dobil č. g. Seiger-schmidt Jožef, župnik v Lescah pri bledu.
V	pokoj je še: bivši kranjski deželm predsednik iu prijatelj naših liberalcev baron Hein.
Sinrina kosa. 18. t. m. je umrl č. g. Franc Zdolšek, župnik pri Sv. Jerneju v Konjicah na Štajerskem. Naj počiva v miru!
Sliodi S. L. S. V Dolenji vasi pri Senožečah je bil belo nedeljo shod, na katerem je govoril poslanec dr. Žitnik. Navzoč je bil tudi novi deželni poslanec Per-havc. — V Mavčičah pri Kranju je govoril g. deželni odbornik Jarc. — Na Savi pri Jesenicah se je ustanovilo ravno to nedeljo krščansko-socialno delavsko politično društvo. Navzoči so bili poslanci dr. Krek, Piber in Gostinčar.
V	Cirknici je padla liberalna trdnjava. Skoro vse podobčine, 111. in II. razred, je priborila S. L. S., ki šteje 22 odbornikov. Volitev I. razreda se S. L. S. ni udeležila. Slava vrlim možem!
Izdaa novih vplači nic za plačevanje davkov in drugih javnih davščin v na-kaznem prometu poštne hranilnice. Namesto rdečih vplačilnic (vplačilnih listkov) za odrajtovanje davkov in drugih javnih davščin v nakaznem prometu c. kr. poštnohranilničnega urada, ki so bili vpeljani z ministrsko naredbo z dne 2. listo-pada 1900, drž. zak. št. 191, in ki so na prodaj po 7 vin., se vpeljejo, počenši s 1. velikim travnom 1909. nove vplačilnice, katere se bodo dobivale po 2 vin. komad pri c. kr. poštnih uradih, pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu in pri proidajaloih poštnih vrednostnic in katere se razločujejo od omenjenih dosedanjih vplačilnic bistveno edino v tem, da jim ni več prive-šena dopisnica. Te rdeče natisnjene vplačilnice s« morejo rabiti poleg poštno-hra-nilničnih položnic z zelenim poljem, kate-
OOllsuJ)«« i&JS
re so strankam na razpolago v femislu
ravna 1908. drž. zak. št. bo. Z njimi se plačuje (izvzeinši carino) blagajnam m uradom, zaznamovanim na kuponu vplačilnice. Kakor pri omenjenih polozmca.i, tako tudi pri rabi novih rdečih vplačilnic potrdilo one blagajne, za katero je plačilo namenjeno, navadno nadomešča postno-uradno potrjena prejemnica. Posebno blagajniško potrdilo se izda samo v sledečih slučajih: I. Ce tako želi stranka in če javi to svojo željo s tem, da prilepi na hrbtu vplačilnice pisemsko znamko za dopisnico aii za zaprto pismo. Posebno prejem no potrdilo se izda v tem slučaju razmerno i vrednostjo prilepljene znamke ali potom neirankirane dopisnice ali pa nefran-kiranega zaprtega pisma (zalepke), na katerih naslovni strani se napiše beležka: Poštnina piačana (razpis trgovinskega ministrstva z dne 27. malega srpana 1906, št. 2,1(179).« 2. Izven slučajev, zaznamovanih pod točko 1. takrat, če se mora vplačani znesek zaračuniti drugače, nego je napovedala stranka. Blagajniško uradno potrdilo se izda v tem slučaju na dopisnici, od katere je plačati poštnino. Prej omenjene dosedanje vplačilnice se odtegnejo prometu s .30. malim travnom 1909, vendar so dovoljena vplačila s temi vpla-čilnicami še do .31. malega srpana 1909. Od tega časa dalje niso stare vpiačilmce nič več rabljive, mogoče jih je pa do 31. vinotoka 1909. pri poštnih uradih brezplačno zamenjati in sicer tako, da se vrednostna razlika izravna s poštnimi vred-nostnicami. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 9. aprila 1909.
Denar je pozabil nekdo v železniškem vozu. Dobi se na postaji v Kranju.
* VI. in VII. zvezek moških in mešanih zborov, uglasbil J. Aljaž, župnik na Dovjem. V Ljubljani, 1909. Založila »Katoliška B u k v a r n a«. Cena vsakemu 16 strani obsegajočemu zvezku 60 v. — S tem je končana ta zbirka, ki jo bodo brez dvoma z radostjo in veseljem pozdravili naši zbori. Saj je zborov v tem jasnem, preprostem, hkrati krepkem in izrazitem slogu prav posebno nedo-stajalo. Zakaj, moderne preobčutne glasbe naše ljudstvo ne more umeti, preprost človek ju ne zmore, ker mu nedostaje vseh predpogojev. Ljudstvo hoče umetnosti glasbe, ki je na prvi pogled jasna umetnosti, ki te brez razglabljanja užge'
—	In tak je Aljaž. — Pa če pravimo, da je preprost, jasen, prvi hip umljiv, moramo takoj pristaviti, da je njegova muza zelo plemenita, nikdar ne pade v banalnost, kar se skladateljem, ki hočejo skla-
aV,n^Hdnern duhu- kai rado primeri
—	Melodika je kaj živahna: »Ko hod deklet s planine« - da govorim z Gregorčičem, ljubljencem Aljaževim - »in jasna je ko gorski zrak, in glasna je, kot spev krepak planinske je mladine« — Harmonije preproste, modulacija naravna pravilna brez težkoč; sploh celi ustroj je tak da bi kateremukoli skladatelju čast delal. - Da pr. toliki množini niso vs enake vrednosti, da se semtertje kaka glasbena misel deloma ponovi, ali da je
Su 16
motiv nekoliko manj originalen, to Sp|0š ne vrednosti nič ne moti in nam ne krati prijetnega glasbenega užitka pri njegovih skladbah. Želimo le, da bi nam skladatelji mnogo takih solidnih zborov podali, kot so Aljaževi! Zbirka obsega 7 zvezkov,k,i-ter i h vsak velja 60 vin. in se dobi v »k a! t o I i š k i Bukvam i« v Ljubljani.
4 Občinski zakon za Kran sko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravno-kar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški B u k v a rn i v Ljubljani Cena s poštnino vred 1 K 35 vm., vezana knjiga 1 K 90 vin. s poštnino vred.
NOVE CERKVENE SKLADBE:
Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del. Za štiri enake ženske ali moške glasove uredil Anton Grmu. Cena 2 kroni. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Te zbirke se radi posluževali naši cerkveni zbori in po-sebno Marijine družbe, bodisi moške ali ženske, po deželi. Ustreženo bo s to zbirko pevovodjem in pevcem, ker jim pesmi ne bodo delale težav, dosegle pa bodo vedno povoljen vspeli. Cena 2 kroni je /a zbirko, ki obsega 75 pesmi, jako nizka.
V ponižnosti klečimo i., pet Marijinili pesmi. Za mešani zbor zložil Anton Griim. Cena 1 K; založila »Katoliška Bukvam a« v Ljubljani. Močem naših zborov na deželi umerjena in za mesec maj-nik zelo primerna zbirka Marijinih pesmi, ki jo priporočamo.
Foerster, Op. 107, A ve M ar i a za štiri enake giase, ali sedem mešanih glasov (moški kvartet in ženski tercet). Par-titura 60 vin., glasovi po 20 vin. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu.
Eoerster, Op. 58, Te De um 1 a u -
d a m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali za enoglasno petje z orglami. Part. 50 vin. Napev teh Foerster j evili skladb jc povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje pripro-stosti mojstrsko deio, nam jamči ime skla-datelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last.
Laharnar, Šmarnične peSI za sopran, alt, tenor in bas. Partitura I K 20 vin.
Vse te skladbe se dobe v »I Buklvarnl« v Ljubljani.
Gorenjske novice
Iz raznih krajev Gorenjske.
Rakitna. Na velikonočni ponedeljek je naša dekliška Marijina družba upriz« nla v župnišču krasno igro »Dve materi' Igralke so bile okusno kostumirane m , kaj izvrstno rešile svoje težke uloge. VJ čast našim vrlim dekletom - le tako ^ prej! Na splošno željo se bo ta kras" 'tfra ponavljala na Vnebohod flospon«
ko mianio pri nas žegnanje. Pridite okoličani, ne bo vam žal! Uverjeni boste, da nismo Rakičani najzadnji, ampak da tudi pn nas napredujemo!
g Iz Ihana se nam poroča, da se je tam brez vsake potrebe večina občinskega odbora izrekla za podelitev gostilniške obrti uže šestemu krčmarju. Ali ni teli dobrot že veliko preveč ?
g lz Moravč. Marsikateremu Moravčami udarja srce veselja, kadar mu doni na uho tista moravška narodna: »Prelepo poje svet'ga Martina zvon ...« A kdo na starost ne opeša? Tudi sv. Martina zvon je izgubil svoj prvotni lepi gias. Ostali trije zvonovi pojejo zamolklo in razglašeno, zato se je sklenilo napraviti nove zvonove. To idejo so farani radostno pozdravili. Kdo nc pozna Moravčane, kadar je treba darovati za cerkev? Nobeden noče biti zadnji, vsak se postavi. In tako je prav!
Za nove zvonove je sedaj nabranega čez 14.UU0 kron. Manjka še okroglo 4.0U0 kron. Tudi ta svota se bo, upamo, še do-biia. Mnoge farane je Bog obdaril z obilnim premoženjem in ti bodo gotovo glo-beje posegli v žepe, kajti:, kdor cerkvi daruje, Bogu posodi! — Novo zvonjenjc bode — kakor pripovedujejo — krasno ubrano. Veliki zvon bo tehtal čez 50 starih stotov. Meseca septembra, ako Bog da, bodo že zapeli iz farnega stolpa. In takrat bo tem srčnejše donela tista: »Prelepo poje svet'ga Martina zvon, — da čuje, se pred božji tron!«
g Na Vrhpolju pri Moravčah so imeli velikonočni torek češčenje presv. Rešnje-ga Telesa. To ni sicer posebna novica, a bolj novo za moravško dolino jc naslednje. Oznanjena je bila ob eni molitvena ura za šolarje. Ko napoči določena ura, se odpro cerkvena vrata in vsa šolska mladina pride z gospodično učiteljico častit presv. Rešuje Telo. Res, vzpodbudno je bilo videti šolsko mladino v molitvi pred Najsvetejšim pod nadzorstvom globoko-verne vzgojiteljice. Starši, vzgoja v duhu vere bo koristila vaši deci! Nc le v otroških letih, ampak tudi v poznejši dobi bode očividen sad krščanske vzgoje. In takih šol mi zahtevamo! Ne maramo modernih šol brez cerkve, v katerih bi se zabavljalo proti našemu časopisju, nočemo otročje politike v šoli, ne zaupamo učiteljem in učiteljicam, ki ob nedeljah in praznikih ne hodijo k sv. maši. Hočemo in zahtevamo, da so ljudske šole, katere vzdržuje kmet s svojimi žulji, v korist ljudstvu, ne pa birokraštvu, ki za ljudstvo nima srca. Naj se poslanci S. L. S. v prvi vrsti za to zavzamejo.
g Iz St. Jurija pri Kranju. Naša dekliška Marijina družba priredi dne 25. t. m.- to je v nedeljo na sv. Marka dan, igro s petjem, in sicer v proslavo lurškega jubileja z zanimivim sporedom. Vstopnina: sedež 60 vin., II. sedež 50 .vin., stojišča 30 vin. Čisti dohodek je namenjen za novo zastavo dekliške Marijine družbe. K tej predstavi vabimo vse sosedne Marijine družbe, pa tudi drugi so dobro došli. Ponovila se bode igra tretjo nedeljo po Veliki noči, to je 2. maja.
g Iz Poljanske doline pri Škofji Loki. O volitvi župana v Javorjah smo se na-
menili nekoliko bolj obširno poročati, tem boij pa še zato, ker lažnjivi »Gorenjec« smatra novi odbor popolnoma za svojega in lažnjivo poroča o volitvi, o župniku in o prejšnjem županu. Splošno je znano, da prejšnji župan ni mogel še nadalje prevzeti županstva radi drugih prevelikih poslov. Zato se je ugibalo, kdo bo župan, ker izmed vseh odbornikov niti enega ni, ki bi zamogel sam ta posel opravljati, ter smo se s posvetovanjem in priporočilom prejšnjega župana zjedinili in županom izvolili Franca Demšarja na Volči, ki je sicer pošten mlad mož, a brez vsake šolske izobrazbe. Zali Bog, takoj po volitvi pričel je kazati svoje liberalno mišljenje in brez vednosti odbornikov za svojega tajnika poklical moža, ki je v celi dolini najstrupenejši liberalni agitator in dopisnik »Gorenjca«. Tako je nastala pri nas nova liberalna stranka, s katero se »Gorenjec« tako ponaša in javka, kako so biti dosedaj tu nazadnjaški. Mi pa upamo, da bo večina odbornikov ostala na starem stališču S. L. S. Vam, poštenim odbornikom in možem polagamo na srce, da dobro premislite, kaj so liberalci in da se ne bodete tako ponižali, da bi preskočili v liberaino blato, ker potem je zastonj misliti, da bi kaj koristnega dosegli za občino, saj je dobro znano, da liberalizem povsod propada in da nima nikjer nobene moči. Zatorej proč z liberalnim tajnikom, kateri bo občino le v sramoto in škodo tiral. — Zmrznil je v noči od 1. do 2. aprila v Poljanah Matevž Krek, krojač, kateri je bil zelo žganjepitju udan. Poprejšnji dan pil je neko žganje iz nekega strupa ali esenca napravljeno. Ponoči je ves zmeden ušel iz hiše brez obleke in črevljev in šel na polje, kjer je zmrznil. Dobili so ga šele dne 3. aprila. Žalostno je, da je v naši dolini mnogo brezvestnih zakotnih žganjaren, ki točijo iz nekega strupa napravljeno žganje in tako zastrupljajo stare in mlade ljudi. Pripomni se, da bi bilo mnogo boij potrebno paziti na take žganje-toče in gledati na policijske odredbe in vladne ukaze, da se žganjarne pravočasno zapro in zakotne odpravijo, kakor pa da se stare ženice lovijo po hribih, ki kako kilo sladkorja brez pravice prodajo, nakar se obsojajo na 50-kronsko globo.
g S Suhe pri Kranju. V nedeljo, dne 25. t. m. priredi knjižnica »Slov. dij. zveze« ob 4. uri popoldan veselico v prostorih g. Jakoba Basaja s sodelovanjem tamburaškega zbora pod vodstvom g. Ovna. Spored je sledeči: 1. Hej Slovenci. 2. Svibanjska ružica. 3. Sretan imendan.
4.	Bratci veseli vsi. Udarja vse tamburica.
5.	Igra: »Kazen ne izostane«, v štirih dejanjih. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 vin., stojišče .30 vin. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Umrla je na velikonočno nedeljo 19-letna Manica Arnež. Vsled svoi« ponižnosti in skromnosti si je znala pridobiti srca vseh. Veličasten pogreb, kakršnega vas še ni videla, je pričal, da Manica ni mogla imeti ni enega sovražnika v svojem življenju.
g Križe pri Tržiču. Polno kupcev prihaja v naše kraje; najbolj za živino, ki je letos prav draga v našem kraju. Za čebele pa ni nobenega kupca, čebelarji, to-
rej oglasite se v Križih ali v Sebenjah. Ni dolgo, kar je bilo čitati, da se je krompir prav drago kupoval. Pri nas v Križali pa še nobeden ne vpraša; torej kupci, dobro seme in poceni, in lahko si vagon naloži v Križali, toliko ga še imamo.
g Ribno pri Bledu. Na cvetno nedeljo jc imel v Ribnem v župnišču deželni poslanec gospod župnik Pibcr ljudski shod. Prostorna veža je bila polna mož in rnla-deničev, ki so napeto poslušali gospoda govornika. Gospod poslanec ;e govoril o delovanju naših poslancev v zadnjem de-žclnozborskem zasedanju in o drugih za kmeta koristnih postavah, ki so jih sklenili naši poslanci. — Lepo se zahvaljujemo gospodu polancu za shod. Naša župnija Ribno se pa tudi prisrčno zahvaljuje gospodu župniku Valentinu Oblak, ki se bode preselil v Kropo. Naj mu Gospod Bog obilno poplača ves trud med nami.
g Iz Gorij. Nad vse lepo pokazala se je društvena organizacija veliko soboto pri vstajenjski procesiji. Vse v društvih, pod zastavami. Marijine družbe z zastavami, bralno društvo ima še nad četrt stoletja staro zastavo. Posebno pa se postavi gasilno društvo z zastavo in lastno godbo na čelu. Veselja plapolala so nam srca, ko je po v cerkvi odpeti aleluji zaigrala godba »Zveličar naš je vstal«, med procesijo pa sta se vrstila, cerkveni zbor vesele ve-likonočnice, godba pa krepke koračnice in vesele velikonočne pesmi. Vse v najlepšem redu. — Godba je zadnji čas vrlo napredovala, tako da jo priporočamo društvom, gostilničarjem in občinstvu sploh. Godba šteje deset do dvanajst mož ter je prav cena. — Gorjanski diletantje so priredili na korist šentiljskim Slovencem velikonočni ponedeljek veselico, ki je vrlo lepo uspela. Igralci so pokazala vso spretnost, vloge so bile v kar najboljše razdeljene. Upamo, da nas vrli diletant.e kmalu zopet iznenadijo s kako novo veselico.
g Iz Čemšenika (pri Zagorju). Po večkratnih prošnjah in po prizadevanju našega poslanca dr. Kreka smo naposled vendar dobili pošto za silo. Seveda »Tschemschenik« na prvem mestu, četudi ni daleč na okrog nobenega Nemca. Pa da jo le imamo! Gospodu poslancu lepa hvala za trud! — Umrla je mati bo-goslovca R. Grobljarja v 69. letu. V svoji mladosti je bila dolgo let cerkvena pevka. Naj v miru počiva!
Dolenjske novice,
iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Črnomlja. Ljudska knjižnica »Slovenske dijaške zveze« v Črnomlju je delovala pretečeno zimo zelo dobro. Od otvoritve, to je dne 20. septembra 1908., pa do velikonočnega ponedeljka se je izposodilo 1635 knjig. Knjižnica obsega 340 knjig različne vsebine. Najbolj so ljudje brali zabavne, malo, dž, premalo pa pod-učne in strokovne knjige. V tem oziru si želimo veliko napredka, kajti v izobrazbi
atraa 306
iJomuijub
St. 16
je moč. Knjižnica je javna in je >dprta vsako nedeljo popoldan po litanijah. D:ie 25. t. m. po litanijah sc vrši v prostorih Ljudske knjižnice ustanovni Shod slov. Kanil, izobraževalnega društva. Ker le društvo zelo veiikega pomena« zato je Želeti, da pristopi kar ..ajveč vnetih članov, član postane lahko vsak katoliško misleč Slovenec (oboiega soo.a). ki je dov ršil 15-leto.
d Gora. Ni sicer tu Žalostna gora. a ciidar ie e". ■ •> i jo /im •	/.v ža.
n . kajti ze ie scdetn mes.ccv. kar ■ brez d nI i vr.ega pastirja. :
be božje. Upali smo,
da J:
brez >a:i
z ar še
no taro in smo p.ačali v ta namen 7000 K Samostojno iaro sicer imamo, a smo brez župnika ter moramo iskati drugod služb" božjo. Da je težavno hoditi v čez uro oddaljeno Sodražico, ve povedati marsikateri. ki je letošnjo zimo nemalokrat t.čai v visokih zametih. Koliko pa jih je, ki že mesece niso slišali besede božje ter biii prj sv. maši! Novi gospod župnik, kadar orl-de, imel bode mnogo opraviti, da zopet v reje le Jena srca. Re* siromaki smo ;n ščetii I f »a smo oprav..' najpotrebnej-velikonočno spoved, — je v tem našem žalostnem stanju edino razveseljujoče dejstv .. kap i ca medu v čaši bridkosti. Veleč, gospod župnik sodražki Fr. Traven luoii jc d< i i i r' f; i 11 > preskrbel to ugodnost. Prišel je k nam siromačkom . kakor pra-vij i oče Knavs. ter pripeljal še dva duhovnika, ki so nam ob najhujšem snežnem viharju dne 2. in 3, t. m. IzleČili dušne boli. Pa udariia je zima tako srdito poslednji-krat s svojim repom, da smo bili naenkrat zakopani v sneg. Ha bi se gospodje ne podvizali domov, ostati bi biii morali kar pri nas. Zameti zaprli so nam vsa pota, da niso mogli otroci do šole in je prenehala vozna pošta za tri dni. K sreči so od-š. gospodje še pravočasno, zapustivš. nam dušnega tolažila. Hvala in vsa čast za to veleč, gospodu župniku iz Sodra-zice in ostalima gospodoma duhovnikoma za njihovo trudoljubivost in požrtvovalnost. Prosimo pa tudi tam zgoraj, odkoder ,ma priti naš bodoči dušni pastir, nai se nas spomnijo ter že skoraj namestijo prazno župnijo z duhovnikom. Vedno smo radovoljno p.ačevali duhovne, sedaj smo založili toliko za župnijo, da bodemo komaj mogli zmagovati obresti, a vendar smo brez vsega .zapuščeni.
u Iz Skocijana pri Mokronogu se nam poroča: Umrl je dne 16. aprila tukai-
poštar Ludovik L rbančič. Sel je ka-r navad.", v .Mokronog po pošto, nazaj
se - »Ji, najbrže padel Idrijski- novicc.
.. z voza. To mnenje ;er ga je našel neki po
Notranjske novice.
v ;X1. KSrior eZa\ c". 1 . ..Je. '.','' v > t e.: i. e i
.Ze.
i.-iei.a.
:: ' s;j :.. &r.dš ljudje,
a pr. vozu, vajeti pa so . :_• k iu koles. Položil ga je na jpcljal dattKi'. in kmalu nato je .z-. Sve::ia :nu večna luč! _ Iz Loškega potoku. Pa se je vedno . . ua z ..ašini Domom ne bo nič, ava. h' je. .1 ta teden je pa pokazal, ce:."!o bit. možje tuui v dejanju, ne rt sedi. Priče;; s kopanjem te-Začcl >e je z deiom s tako res-::av dtišeiijem, da so vsi nasprot-. :;amu;; utihnili. Pokazali so naši da nj.h navdušenje ni le pri shodili : .zali. marveč tudi v krepki volji, kaj ti.Ji žrtvovat.. Na stavbenem prostoru '. . pestra množica deiavcev 111 de-:;.vk, možje .11 fantje, žene .11 dekleta, vse se - >sa. kdo bo več naredil za naš »Doni . t;: Jan j... je bilo do "U, druge dneve pa kiog bo. Moški kopljejo, ženske odnašajo materija!, ;u se tudi dekle krampa ne ustraši, če treba, vozniki pa sproti odvažajo prst in kamenje. Kjer je mlad svet, je tudi smeh, pravijo, - ■ tako tudi tu med 1 opotaniern krampov in mot.k odmeva v esc. smeh in šale. Vmes pa mogočni streli, ki trgajo trdovratne skale. Pa to ne samo en popoludne, marveč dan na dan, in marljivi delavci in delavke vztrajajo od jutra do večera. .Mimogrede tujci občudujejo redki prizor in hvalijo požrtvovalnost naš.h ljudi. Kdo se ne bi čudil hvalil tega navdušenja! I kajpak se slišijo razni glasovi, kaj tega treba itd. Ne po-raitajmo za taka javkanja, ostanimo vztrajni in žrtvujmo svoje moči, darujmo vsak svoj dar. 111 kmalu se pokaže sad našega_ truda: ponosni Društveni dom . Ki bo šc dolgo pričal o naši požrtvovalnost; in resnem navdušenju za dobro stvar. Le pogum, pa bo z nami tudi 13og in sreča junaška. Svoj dar so položili-I ran Knavs (Hub 76) 20 K. Iv. Bartol ml H. 3i.i) 2u K. A. Bartol 1 H. 30) 20 K, Iv Bambič Hi. 24) 20 K. M. Kordiš (H 40) 1" K. č. g. Kmet 10 K. A. Grbec (H .37) 10 K. Fr. Bartol (H. 53) 10 K, Iv. Knavs (H. s2) 5 K. (Dalje sledi.) — Hvala blagim darovalcem! To so lepi piruhi našemu Domu Obračamo se še do drugih nam prijaznih in dobri: -rc.
iii

Kdor /na pa zna. Pred kratkim je . citiral neki agent banke SlaGe p„ Idriji. Ljudje so ga vprašali, ali je banka S.a\ ija strankarska. Ageir. j. jt.ja; e!.. so >-e Slovenci združili; gre s,- /u (." da vzamemo dobiček Neinceni. Vprašan' ali nimajo tudi katoličani svoje zavarovalnice, je odgovoril: To je zedinjeno.
Kako pa to, da ste pri volitvah v trgov-sko zbornico pomagali Nemcem? ga je nek d' interpeiiral. Ja, veste, to -c ne- da hitro pomagati, se je Odsekal. I.: gre v I r vi vrsti proti Nemcem od 20. scp.embra sem. Zavrnjen jc bil: Kdo dragi pa je p .klical isti dan vojaštvo, kot Hribar?
il. tisto ni res, vzrok temu je deželni predsednik Schwarz.« — -Saj je vendar
)•;■ -. a glava v mestu župan, 011 nior.i še Lesarja sprejeti, če obišče mesto. fj, tisto je pa res, je priznal. »Bom še druge vprašal, kako je - to rečjo iu pristopil k vaši zavarovalnici.« - »Lahko vprašate ...j - župana. L katerega? Ki g.i še nimamo.	Šepetavca mislim, satno če ve pri njeni zavarujete, boste nn.r.i.i plačat; . ilek. Vzor liberalnega agenta!
I L
Lov na ptice pevke. Okrog
dr j: hi
: tli lahko veliko krilatih pevcev, e hi lli nekateri v toliki množini ne polovili. Hvale vredno to gotovo ni. ko mladina in odrasli love take ptice in jih prodajan.
i Znanstveni izlet so priredili uiri ski šestošolci na Vrhniko, da si pod vodstvom gospod«.v profesorjev ogledajo nielntiiu mlekarno in gospodinjsko šolo.
i raznih krajev Notranjske.
11 Iz Podkraja. Pri nas je sedaj dosr holje, kot je bilo pred petimi leti. Tedaj je še tu vladal liberalizem. Ta je bil vzrok, da smo precej zat stali za drugimi vasmi. () izobrazbi, o organizaciji pri nas mnogi še pojma nimajo. Vendar pa jc treba še; tisto p. aii .evaiije iu kar jc ž njim v zve<i opustiti. Dobro bi bilo in potrebno katoliško slov ensko izobraževalno društvo, za katero se bo dobilo gotovo sposobnih mož in mladeničev. Ne strašimo se zasramo-\ .nija. tudi ne tega. d;i smo nekoliko oddaljeni od srtsednih vasi, s trudom in i : .dnini delom bomo v se dosegli.
Na Krasu so se zopet pojavile kobilice v velikanskem številu. Vlada namerava ta nadležni mrčes uničiti z branam: Ubogi kmet!
Goriški postaienačelnik Wieser na državnem kolodvoru bo prestavljen. Prav jc. da ta človek enkrat gre iz Gorice Bil je steber nemštva v Gorici.
Mladeniški sestanek bo v Št. Andrežu v nedeljo dne 2. maja. Za 18. t. m. napovedani sestanek se je pravočasno pismenim potom odpovedal.
GORIŠKA
ki
Sv. Lucija. Opozarjamo raše somiš
l.-enike se enkrat, da se gotovo udelež velevaznega shoda Kmečke >0 pri Sv. Luciji v prostorih g. Vuge ta koj po blagoslovu.
Obolel je č g. Poljšak. župnik v Što-mazu na Vipavskem. Baje mu gre na
O zavarovanju piše glasilo goriških liberalnih magnatarjev. Piše da ie zad
stno poučen o zavarovanju kdor čl^ liste. Potemtakem so seveda nepoUna
vsa predavanja in vsi shodi. Točno 13 vrst nižje pa p,še v isti notici, da so se kranjski kmetje uprli zavarovanju; ;|li niso bili poučeni o tem«. Nadalje piše. da odo pravi ljudski zastopniki (tu misli Strekelja in druge liberalne poslance na Dunaju) že govorili pametno besedo.« — Kako imenitno! Tega pa ne pove, ali bodo zoper zavarovanje ali bodo za. Ubogi liberalci. ki se tolažijo s takim »troštoni«!
ovenio jim. da bodo poslanci govorili tako besedo, kakor bodo hoteli kmetje. 111
t.
16
LkrtftOijKio
Stia» 507
Kija tudi za Štreklja! Kjer so kmetje pVv poučeni o zavarovalnem načrtu, sc sod oglašajo za zavarovanje. Seveda icralci res ne vedo, kaj bi rekli, ker zaupanja sami ne poznajo in ga raditega ;n mogli ljudem razlagati. Ajdovska »Kmečka zveza« je dne 18. g ni. imela shod pri Rebku na Goričici. ■al. da shod radi pomanjkljive razglašale m liii uobro obiskan. Urednik Kreni-i iz. (jorice je prav natanko razložil vse-i, kmečkega zavarovanja in pomen zalivanja zu našega kmeta. Pokazal jc liosledice, ce se zavarovanje uveljavi, ji lc se ne uveljavi. Vsi navzoči kmetje 3 se izrekli za zavarovanje, ki se mora ircsiiiciti. Le nekemu agrarcu tam za |r.iii sc zavarovanje menda m posebno idlo, ker je tako grdo giedal. Sodba liieiov je bila ta, da brez kmečkega za-■«i vanja bo težko rešiti kmečki stan. Ce k zavarovanje za delavce uveljavi in za ■ii .a ne, je kmečki stan pokopan. — V »leljo, 25. t. m. bodo pa agrarei protes-■r, proti »Kmečkemu penzijonu«. Lepi ■ijatelji kmeta! 1< sklepu je govoril še K k. župnik Kosec.
iovo društvo. V Volčali sc je v ne-
!;l.io. 18. t. m., ustanovilo slovensko kat. iiMMževalno društvo. Gospod kaplan je \.. edovai ustanovnemu občnemu zbo-
t. na katerem se je nahajalo približno i ljudi, med njuni domači gospod žup-■l, .n gospod župan in gospod župnik iz re j. Odposlanec S. K. S. Z. iz Gorice ■ razložil pomen izobraževalni!] društev. Biiimuiijc za društvo je veliko, kar je do-p/aio vpisovanje takoj po občnem zbo-. \ 111.salo se je 05 članov, ki so takoj pla-jli laiiarino. katero so določili na 2 K. f obenem zboru je gospod kaplan foto-nral prve društvene člane. Iz Avč. Veselica slovenskega katol. Iiia aževalnega društva je izpadla izboril. občinstva dovoij, doliodkov bržkone m i dovolj, igranje in petje j)a je dokazo-" kako so Avčani napredovali. Kar ini mora še posebno ugajati, je pa, da Jed našimi društvi vlada res prijateljsko l/inerje. Celo iz daljnega Polutbinja so 'iliitcli j)od vodstvom predsednika člani članice na veselico, kakor tudi iz Svete (icijc in iz Podmelca.
Liberalna smola. Z Vipavskega: Li-lalei na velikonočni ponedeljek na-Vi'i v Gorjačali javen ples. »Brejarje« '1 ;.o nosili skupaj velikonočno nede-1" K že višek surovosti in kaže, da bralci nimajo prav nič smisla več za etost praznikov. — Toda, kakor povso-s<> liberalci tudi tu imeli veliko smolo.
I	najbolj vneto plesali, se prikaže ba-lL1 "rožnikov, ki odvede seboj godca, "■Miiiel na sebi vojaško uniformo.
Smrtna kosa. Na Krasu v Lokvi je
II	la gospa Josipina Mulia, soproga ve-»"sestnika in bivšega deželnega poslan-
stara 59 let. — V Nabrežini je umrl
illk Kajko Caliarija, star 28 let.
P. v m.!
Laški vojaki na naši meji. Furlanski
K;tje; ob laški meji mej krajema Cop-. " Nogared so te dni opazili pet laških lakov, ki so prešli našo mejo za kakih
200 metrov. Laški vojaki so nato splezali na murve iu dajali Lahom na meji z zastavami znamenja. Ko so kmetje to videli, jih je vjezilo m so šli ter povedali to orožnikom. Ko so laški vojaki opazili avstrijske orožnike, so jo urnih krač pobrisali na varno črez mejo.
Duhovska vest. Za prava konzistori-jaina svetnika sta imenovana državni po-s.anec dr. Anton Gregorčič in vodja velikega semenišča častni kanonik Franc Castelliz.
N.)vo mašo bo v nedeljo, dne 25. t. m. pel v Crničah č. g. Leopold Cigoj.
iJatuje-Selo. Dvoje res zanimivih piedavanj smo imeli pri nas meseca marca. linkrat je iiredaval g. dr. Dermastia o pogodbah. Kar je vzbudilo spiošno zanimanje. V resnici je potrebno, da se poučimo o pogodbah, kar liani pride vsaki dan prav. — Dne 21. marca pa je predavala mnogoštevilnim dekletom in ženam gospodična P. iz Gorice o ženski izobrazbi. Vrle poslušalke so napeto poslušale zanimivo predavanje biage gospodične ter so ji za njen trud zelo hvaležne. — Dal bog, da bi gospodična med svojim spolom našla mnogo posnemovalk!
Iz Črnič. Pri nas se je izlegel neki t.č, ki mu pravijo »Sokol«. Ta tič ima liberalno perje in petje. Zato bo prav, če pošteni černišk) fantje puste tega tiča na mini. Baje bodo hodili učit telovadit »sokoli« iz. Ajdovščine, ki pa so sami najbolj potrebni pouka v telovadbi.
Nasilen vojak. Na velikonočni ponedeljek se je dogodilo na postaji Batuje vipavske železnice to-lc nasilstvo: Neki vojak, ki se jc imel odpeljati z vipavskim vlakom proti Gorici, ni hotel stopiti v viak, ko je ta stal na postaji. Uradnik ga opomni, naj vstopi. Vojak pa je čakal, da se je vlak pričel pomikati naprej in je šele nato hotel skočiti na vlak. Tega pa uradnik ni dopustil. To jc vojaka strahovito razkačilo. Izdere bajonet in plane za uradnikom, ki se je med tem umaknil v pisarno. Ko je uradnik videl, da mu vojak grozi z bajonetom, zapre vrata in jih tišči. Vojak sune z bajonetom v vrata s tako silo. da ie železo prodrlo les. Uradnik brzojavi brž po orožnike, ki so aretirali nasilnega vojaka, ko je bežal proti Dornbergu.
Narodno gospodarstvo
ŽIVINSKI KUŽNI ZAKON.
(Poročal komerčni svetnik Povše v seji vodstva S. L. S.)
Poročevalec izvaja^ kako se je že preje v poljedelskem svetu razpravljalo o spremembi živinskega kužnega zakona, a stvar ni šla naprej, ker se je država upirala zvišati odškodnino za živino, ki bi jo zaradi kužnih bolezni pobili. Bivši finančni minister Korytowski je stal vedno na tem odklonilnem stališču. Novega finančnega ministra Bilinskega se je pa posrečilo pridobiti za zvišanje državne odškodnine zlasti z opozoritvijo na uspehe pri
uničevanju goveje pljučne kuge leta 1898. Ta kužna bolezen je razsajala na Morav-skem, Češkem, v Šlcziji in na Nižjem Avstrijskem, kjer krmi o govedo z odpadki tvornic za sladkor in špirit. Tekom de-sct'h let je ta kuga povzročila nad sto milijonov škode; Nemčija, najboljša odje-nialka naše goveje živine, je imela svojo mejo mnogokrat po pol leta in več zaprto. Tedaj pa je vlada s kreditom Hi milijonov goldinarjev dala pobiti vso sumi ivo živino iu izplačala lastnikom celo škodo. Tako se je posrečilo to kugo zatreti v celi državi, in zadnjih dvanajst let ni bilo več nobenega slučaja. Ravno tak o smerno računati na uspeh pri vsaki drugi živinski k gi, če se obolela živina pravočasno ]>o-bije. Kmet pa ne more iz svojega utrpeti škode in ne smerno mu zameriti, če sumljivih slučajev takoj ne naznani, dokler ni gotov, da mu država povrne vso škodo, ako bo treba živinče ubiti. Temu se je čudit, toliko manj. ker kmet dobro ve, da je n. pr. bolezen na parkljih ozdravljiva, če se živina čedi in primerno zdravi.
Na [>odlagi takili dokazil se je govorniku kot referentu pol edelskega odseka državne zbornice posrečilo vlado pridobiti za zvišanje odškodnine za pobito živino od 50 do 75 odstotkov. Pri prašičih bo država plačevala vso škodo, torej 100 odstotkov, za plemensko živino pa še 25 odstotkov več. Škodo bodo cenili domači cenilci.
(tovornik našteva nato razne olajšave. ki jih nudi novi zakon. Živinske potne liste bode odslej izdajalo poleg župana lahko tudi pet do šest občinskih odbornikov. Določba, da smejo spričevala o zdravju živine izdajati samo ces. živino-zdravniki, odpade; vsled tega tudi pobiranje dotičnih pristojbin. Komisija za cenitev škode bo sestavljena iz živinozdrav-nika, župana in dveh občinskih odbornikov; občina bo torej imela pri presojan u škode odločilno besedo, in domači možje bodo pač znali upoštevati vse okolnosti. Posrečilo se je nadalje, da je pravosodni minister privolil znižanje visokih kazni in glob za prekršitve posUve, in sicer na polovico. Namesto najvišje globe 4000 K se je določil znesek 2000 K, zapor enega leta se je znižal na pol leta. in navadni prestopki sc bodo kaznovali z globami od I do 10 kron. Vlada bo morala zasli-šati županstvo, ali se je dotičnik pregrešil le iz nevednosti ali pa je imel hudobni namen. Prav je, da doleti ljudi, ki u. pr. uti-hotapi;o bolno živino čez hrvaško mejo in so povzročili v Gorjancih in novomeškem kraju že neizmerno gorja in zgub, prav občutno kazen. To je rop pri belem dnevu. Ne le, da kupcu žival pogine, okuži vse hleve njemu iu sosedom. Nadaljna posledica je pa še. da mejo zapro, kar po-rnenja za kmeta zopet veliko škodo. Kajti če ima kdo dopitano žival na prodaj, pa je ne more o pravem času prodati, jo redi dalje le na svojo zgubo.
Govornik opisu e velikansko škodo, ki jo je v škofjeloškem okraju povzročil konjski smrkelj, ki je vedno neozdravljiv. Sedaj-, ko bo kmet vedel, da dobi 75 odstotkov >kode povrnjene, bo rad nazna-
ml vsak sumljiv slučaj, in takn smemo tipati, da bomo tekom let oproščeni rav-notako vseli ostalih živinskih bolezni, kakor smo se iznebili pljučne kuge pri govedi.
Kolike važnosti je živinoreja, dokazuje poročevalec na zgledu Belokrajine ki bi bila gospodarsko propala, ko jc trt na uš bila uničila vinograde, če hi ravno takrat razmere v svetovni trgovini nc bile take, da so ljudje dobili /a prašiče lep denar.
Zbornica je živinski kužni zakon že sprejela ter se isti nahaja zdaj v gosped-ski zbornici. Poročevalec upa, da bo tudi tam brez spremembe potrjen in da za-dobi kmalu cesarsko sankci o. To je toliko večje važnosti, ker hočemo ustanoviti deželno zavarovalnico za živino, kar bo pa mogoče šele tedaj, ko bo država prevzela po opisanem zakonu na svoje breme plačevanje odškodnin za pobite živali. Sedaj bo mogoče pristopiti s pogumom temu velevažnetnu delu. da zavarujemo našo živino, največje premoženje našega kmeta.
volien: If mar pečenka /,a nič?« - Uost. »Pobrn 'v napravljena, pa jaz jeni le peceiiKO lakih zajcev, ki so z e I i e icdli: ta spak jc na in i š i lovil!-	____
•Za kratek čas.
Dobro spričevalo. Jetniški paznik napiše spričevalo kaznjencu: »S tem potrjujem, da se je Groga Muliar ves čas, kar je bil zaprt, tako lepo obnašal, da vsaki čas lahko nazaj pride.«
Dvojna mera. Avokat Grabež ie kaj natančen človek. Cc dobi pravdo, piše svojemu varovancu: »Pravdo z vašim nasprotnikom sem jaz dobil.« Ce jo pa zgubi, piše pa: »Pravdo z vašim nasprotnikom ste v i zgubili!«
Pri vojakih. Korporal: »Novinec Narobe, vi pa že tako zmedeno odgovarjate, kakor da bi bili pri zidarjih babilonskega turna .malto' delali .U
Dobro mu je namignil. Učitelj: »Vidiš, Jo-zlek, če imajo tvoj oče doma dvajset krač in jih pet pošljejo meni, Koliko jih še ostane?« -•iožek: »Petnajst!« — Učitelj: »Dobro, povej to očetu, da bodo vedeli, kako d ;bro že znaš račnniti!«
Po ovinkih. Gost krčmarju, ki mu ie prinesel zajčje pečenke: »Nesite pečenko nazaj in prinesite mi kaj drugega!« - Krčniar. ne-
Franc jožefova grenčica sc rabi na kini kali ne samo kot odvajalno sredstvo, ampak tudi kot topeče zdravilo posebno pri strditvi ieter in vranice. I o naravno mineralno vodo bolniki radi uživajo m tudi ob neprestani rabi dobro prenašajo. Tooeči iu odvajajoči učinek sc pokaže že pri manjših množinah, kakor pri drugih enakih vodah. Dnevna poraba pol do enega kozarca popolnoma segrete vode na reže i želodec.	M 3,?3 (1)
Prsne
V gostilni. Anglež, ki se ne more niti imena »jajca«: »Prinesite mi dva pi ki se Se nista izlegla!«
Izvid gospoda drja. Edvarda Krausa, otroškega zdravnika in izdajatelja Allg. Wiener Mediz. Zeitung« na Dunaju. Gospodu J. Serravallo
T r s t.
Z veseljem Vam poročam, da mi izborno služi izdelek Serravallovo China-vino z železom, ki ga že več let rabim v svoji praksi pri anaemie chlorose, v re-konvalescenci po težkih boleznih, zlasti moram povdariti. da se ob rabi Cliina vina j. železom prav hitro pojavi slast do jedi in tako z uživanjem tega izdelka telesne moči prav ugodno pospešujejo.
N a D u n a j u , II. oktobra 19(17. M 292	Dr. E. K r a u s. 1
KONZERVE T'v.rž ™
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost
TISOČI
2250 1 skrbnih starišev so bili pre. senečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in io lahko prebavljajo.
Tudi poleti se jemlje i najbolj&im uspehom
PtiitBt la ■ tc
znamko - rt- Cen« originalne steklenice
bliem — kotga-	c „ ,
rtncijakim S	i IV 3U Vin. ;
kom Bctltm- _ , ,
» iwanj». t Dobi se v vseh lekarnah.
: ;\r| IjfkjŠtMm Z^M
Zavili 1|? m 25 pori,j ,uhc 1KS0« ■
Uydrova tovarna hranil
Pr^
Znana vinska trgovina_
flnd. Mcjač v Komendi pri Kamniku y
priporoča svojo
= ^veliko zalogo iamčeno pristnih vin
1,03 (1)	Vzorci na želje zastonj!
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec. 17. aprila 1909: 21, 13. 80, 16, 62.
Dunaj, 17. aprila 1909: 77, 22. 19, 15, 52.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana. 21. aprila 1909.
Pšenica ....	27-—
Rž .....	19 —
Oves.....	. 19 —
Ajda, črna . . .	. 20-—
A'da, siva . . .	. 19-—
Proso, rumeno . .	. 17 —
Proso, belo . . .	. 18-—
Ječmen ....	17 —
Fižol, koks . . .	. 15-—
Fižal, niandalon	. 13 —
Fižol, ribenčan . .	. 14-—
Zaradi družinskih razmer ae proda prostovoljno
lepo posestvo
pri okrajni cesll Ljubl|a"a-Škofja LoVa, !i minut od tovarne, k|er je tudi gostilna s kegljiščem. Več se poizve pri JerneJu Ko-vačlču. Rakovnik pri Medvodah.	1101 (2-1)
Z učenca
se snrejmeta ;a mizarsko obrt. Ivan Arhar, mizarski mojster, Vižmaije St. 32, pošta Št. Vid nad LJubljano. 109i 1-1
■ T v	za čevljarsko obrt
i j g* O fl P O	sprejme takoj Iv«it Lu-
UvVlILCI	kati6!6, Oodešič51, p.
^^amm^^mm^m,	Škofjaloka. 1058 3-1
IS&e se k 12 govedom in 12 prašičem neoženjen
mnžlri v s,aros" 40—55 let, trezen, ki lllUanlj 8e dobro razume na 1031 4-1
oskrbovanje živine,
posebno mlade, in zna tudi molzti. Mesečna plača 40-50 kron ter vse prosto. Nastop službe lahko takoj. Oni, ki imajo veselje do tega opravila, naj pošljejo svoje ponudbe na upravo .Domoljuha"
2 hiši
• • prodaata.
Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan St. 14
202 13—1
HiiUon visokodebelnatih in poldebelnatih
sadnih dreves
Jabolka od 60 v naprej, hruške, orehi, domač kostanj, breskve, češplje marelice itd. od 1 K naprej. 100 kosov visokodebelnatih jabolčnih dreves po naši želji K 50. 200.000 kosov lepotilnih in drevorednih dreves, kos od 80 v naprej. 2 milijona lepotilnih grmov, 100 kosov od K15. 20 milijonov akacij, 1000 kosov od 2 K do 65 K. 15 milijonov gozdnih sadik smrek, belega in črnega borovca, mecesna, hrasta itd. 1000 kosov od 3 K do 15 K. 2 milijona jablan in hrušk (divjakov) enoletnih in dveletnih, 1000 kosov od 10 K do 50 K- Najboljša živa ograja je eno-dve-in tri letno gledičje, 1000 kosov K 6 do K 65. - llu-strovan cenovnik zastonj ln poštnine prosto 907 3-1
grofa Žige Batthyanyja
graščinska oprava Csendi ag pri Radgoni.
Zaloga vina.
Mko vino oll teran, ^Js^sA
ena 50 K hektoliter
od 56 litrov naprej, cena 28 K hektoliter.
IstrsKo ulno, IICKIUIIICI.
Belo vipavsko ulno, ^vrus:
Za obila naročila se priporoča z odlič. spošt.
IAK0B LAVRENČIČ, poŠto Dutovlje, Primorsko.
SREČA V NESflECl. 1.
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji	522 1
foholnrll* želit,obre£ebelczapleme
IISUC1U1JI i ali dru^o rab-, naj se obrne na dobro-
znanega čebelarja Janez Bohinc, Selenje p. Križ, Tržič, Gorenjsko.	1043
Marmelade
»rpežne, brez napnk marelčne	|
malinove
rdeče grozdjične > K 8 tb višnjeve
kosmuljne	I
vedro ft kg poštnin" prosto na vse poštne postaje.
Marmelade
ra poskušnjo 8 vrst zgoraj navedenih marmelad po *elji kupovalcev K 7'— poštnine b04	prosto.
Marmelade
mnange	. . »
češoljove fino stisnjene „ 4' borovni *aste cele gosto
zakuhane . . . . „ 6*90 vedro 5 kg poštnine prosto na vse poštne postaje.
brusnlčar kompot . . K 7 45 marelčasti „ . . , 8' -češpljev „ ... 5-80 malinov sok, čist . . „ 8 25 paradizničev sok . . „ 5 85 brusničarski sok . . , 6 25
5 kg poštnine prosto. Vse vrste konzerv zajamčene najboljše kakovosti pošilja po povzetju Tovarna konzerv Hermann Tausslg Praga, Karollnental.
Za c. In kr. voJaSke menage.
Pri večjih naročilih Izjemne cene. Reference vojaških zavodov na ravpulago. Tovarna konzerv Hermann Tausslg Praga, Karollnental.
Puške!
Lancaster . od K 28-— FlobertpuSke . . 8 50 PIStole . . „ . 2 -Samokresl . » . 5—
Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, flpočno 123, Češko.
Posestvo
na katerem se rrdl lahko 8glav živine, z 12 orali zaraščenega starega gozda, 10 minul od železniške postaje se proda Hiša z vrtom v dobrem stanju. Pojasnila daje Anton Rebec v Raduhovl va i, p. St. Pelcr na Krasu.	1046 2—1
Mesto K 18'- samo
ura za gospode s tremi masivnimi lepo gravlr. pokrovi, anker-koles|e s kamnji, dobro Idoča, S-ktno pismeno jamstvo — Proti pnvzelju K 7' . Izvozna tvrdka ur Jakob KtJnig. Dunaj VII/3 Kalser-»Iram lOi 93	1080 1 — 1
HM zastonj
In lranko mii
reljti ilnfitroTani cenik z nad 3000 podobami ur, zlat-bine, arebrnino itd.
Prva tovarna ur v BrOxu it. 938 (ČeSko)
Hanns Konrad
e, In kr. dvorni caloinlk.
Prara Erkarsk* tik »nk.-remon.
:j-a, siafcoa Eoshjpf K 5*—, 8 komadi K 14-—. Eegiatr. Adltr-Ilsslopf ali. ank.-r.'m. ur.iK 7 — Frr,Ta aret>i'na ram. wa K H 40. Nikuk riiiVo! Zamena d.»*oHena i6SS ali čenar a-Viaj. »0 7
Mnojo
denarja
se prihrani, ako kupujete svoje
sukneno blago
naravnost iz tovarne po najnižjih cenah, pri strogo solidni tvrdkr
Etzler&Dostal
Hazprodajalnica avstrijskih suknenih izdelkov
Brno, Švedska ni 5, XVII.
Vzorci na vpogled poštnine prosto. 945 6—1
Odlikovano. Ustanovlj. 1870.
Vse vrste lovskih pušk, dvoccvk, risanic, tro-cevk, samokresov, se
kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od tovarne orožja
Anton Sodia
Borovlje, Koroško.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. 1289
Le za 15K50VI
pošiljam po povzetju zavoj 40 m cefirja za bluze In obleke. Dalje pepika za obleke, baihante. obeljeno p.atno, oksford, robce, kanafas itd Vse izborno odbrano in pri-stnobarvno Vzorci s; ne pošiljajo. Za neprimerno denar nazaj. 101S (4-i)
Anion Pražak
tkalnica Nachod.
nil vsak sumljiv slučaj, in Iako smemo upati, da bomo tekom let oproščeni rav notako vseli ostalih živinskih bolezni, ka kor smo se iznebili pljučne kuge pri govedi.
Kolike važnosti je živinoreja, dokazuje poročevalec na zgledu Belokrajinc ki bi bila gospodarsko propala, ko je trt-na uš bila uničila vinograde, če bi ravno takrat razmere v svetovni trgovini ne bile take, da so ljudje dobili za prašiče lep denar.
Zbornica je živinski kužni zakon ze sprejela ter se isti nahaja zdaj v gospod-ski zbornici. Poročevalec upa, da bo tudi tam brez spremembe potrjen in da za-dobi kmalu cesarsko sankci o. To je toliko večje važnosti, ker hočemo ustanoviti deželno zavarovalnico za živino, kar bo pa mogoče šele tedaj, ko bo država prevzela po opisanem zakonu na svoje breme plačevanje odškodnin za pobite živali. Sedaj bo mogoče pristopiti s pogumom temu velevažnemu delu, da zavarujemo našo živino, največje premoženje našega kmeta.
>Za Kratek čas.
Dobro spričevalo. .letniški paznik napiše spričevalo kaznjencu: »S tem potrjujem, da se je droga Muhar ves čas, kar .ie bil zaprt, tako lepo obnašal, da vsaki čas lahko nazaj pride.«
Dvojna mera. Avokat Grabež je kaj natančen človek. Ce dobi pravdo, piše svojemu varovancu: »Pravdo z vašim nasprotnikom sem jaz dobil.« Ce jo pa zgubi, piše pa: »Pravdo z vašim nasprotnikom ste v i zgubili'«
Pri vojakih. Korporal: »Novinec Narobe, vi pa že tako zmedeno odgovarjate, kakor da hi bili pri zidarjih babilonskega turna malto' delali!«
Dobro mu je namignil. Učitelj: »Vidiš, Jo-žek, če imajo tvoj oče doma dva.i<'»t krač in jih pet pošljejo meni, koliko iili še ostane?« — Jožek: »Petnajst!« Učitelj: »Dobro, povej to očetu, da bodo vedeli, kako d'>bro že /naš računiti!«
Po ovinkih. Gost krčmarju, ki mu ie prinese, zajčje pečenke: »Nesite pečenko nazaj m prinesite mi kaj drugega!« _ Krčmar ne-
volien fr mar pečenka /a nič?« -■ Gost. .[Vihro r napravljena, p;i jaz lc P^'1'"*0 takih zajcev, ki so zelje iedlr; ta spak ie pa miši lovil!«	____
V gostilni. Anglež, kt se ne more snn* niti imena »jajca«: »Prinesite mi dva nkan ki se še nista izlegla!«	piSa^
Franc Jožefova grenčica se rabi na k|in kali ne samo kot odvajalno sredstvo, ampak tudi kot topeče zdravilo posebno pri strditvi ieter in vranice. I o naravno mineralno vodo bolniki radi uživajo ju tudi oh neprestani rabi dobro prenašajo. 1'ooeči in odvajajoči učinek se pokaže že pri manjših množinah, kakor pri drugih enakih vodah. Dnevna poraba pol do enega kozarca popolnoma segrete vode na tešči želodec.	M 333 (1)
Prsne
S znamko Elsa-Fluid" n„?„F?"tr",v
No iranko 5 K Naročite ori F iT
' «-* 16 Hrvatsko!) ,
Izvid gospoda drja. Edvarda Krausa, otroškega zdravnika in izdajatelja »Allg. Wiener Mediz. Zeitung« na Dunaju. Gospodu J. Serravallo
T r s t.
Z veseljem Vam poročam, da mi izborilo služi izdelek Serravallovo China-vino z železom, ki ga že več let rabim v svoji praksi pri anaemie chlorose, v re-konvalescenci po težkih boleznih, zlasti moram povdariti, da se ob rabi China vina z železom prav hitro pojavi slast do jedi in tako /. uživanjem tega izdelka telesne moči prav ugodno pospešujejo.
Na D u n a ju, 11. oktobra 1907. M 292	Dr. E. K r a u s.
2250 1
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost
TISOČI
skrbnih starišev so bili pre-senečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo.
Tudi poleti se Jemlje z najboljšim uspehom
Cena originalne steklenice s 2 K 50 vin. i Dobi se v vseh lekarnah,:
fr ib tri a le f to znamko — ribičem —kotga-rtncljflklm Enakem Sctteve-r» r.*n\njs.
: xl\ S./ \t


!UYDR0VE-JUHNE
KONZERVE
gobov, fjtd^nj l.rno rirevn in rfjoninn.
Zavitek VK9 f« 25porcij j uh C 1K 50 v. ■ ■■•■■..■»■.■.•niI>II,Hm„a>l
VJydrova lovarna hranil
Praga VIII
Kje sta hijeni?
Znana vinska trgovina_
Rnd. fflejač v Komendi pri Kamniku
priporoča svojo
= .JM9JS" Pristnih vin
Cena v sodih litra M 24 tole, dalje (	' °°"ske'	«■
1,05 i"	Vzorci u žtija ustni I
Zaloga vina.
Mko oino aH teran,
ena 50 K hektoliter.
od 56 litrov naprej, cena 28 K hektoliter.
MrsKo vino,............
Belo uipaosko »Ino,
Za obila naročila se priporoča z odllfi. spošt.
JAKOB LAVREHČIČ, poitd Dutovlje, Primorsko.
SRfiCA V NESflJEČI. 1.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 17. aprila 1909: 21, 13, 80, 16, 62.
Dunaj, 17. aprila 1909: 77, 22, 19. 15, 52.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana. 21. aprila 1909.
Pšenica ....	. 27-—
Rž .....	. 19 —
Oves.....	. 19 —
Ajda, črna . . .	. 20—
A'da, siva . . .	. 19-—
Proso, rumeno . .	. 17 —
Proso, belo . . .	. 18-—
Ječmen ....	. 17 —
Fižol, koks . . .	. 15-—
Fižal, mandalon .	. 13 —
Fižol, ribenčan . .	. 14-—
Zaradi družinskih razmer se proda prostovoljno
lepo posestvo
pri okrajni cesti Ljubl|a>-a-Škofia Loka, :* minul od tovarne, kjer je tudi gostilna s kegljiščem. Več se poizve pri Jerneju Ko-vačtču, Rakovnik pri Medvodah.	1101 (2-1)
Z učenca
se snrejmeta za mizarsko obrt. Ivan Arhar, mizarski mojster, Vižmaije St. 32, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 1095 t-1
za 6evljarsko obrt
I	sprejme takoj Iv.n Lu«
UVVlIvU kanftifc, Qodešič5t, p.
Škofjaloka. 1058 3-1
l&če se k 12 govedom in 12 prašičem neoženjen
|MAJL|r: v starosti 40—55 let, trezen, ki VllUSiK.lj se dobro razume na 1031 4-1
oskrbovanje živine,
posebno mlade, in zna tudi molzti. Mesečna plača 40-50 kron ter vse prosto. Nastop službe lahko takoj. Oni, ki Imajo veselje do tega opravila, naj pošljejo svoje ponudbe na upravo .Domoljuba*
2 hiši
• • pradasta.
Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan St. 14
202 13—1
Milijon visokodebelnatlh in poldebelnatih
sadnih dreves
Jabolka od 60 v naprej, hruške, orehi, domač kostanj, breskve, češplje marelice itd. od 1 K naprej. 100 kosov vlsokodebelnatih jabolčnih dreves po naši želji K 50. 200.000 kosov lepotilnih in drevorednih dreves, kos od 80 v naprej. 2 milijona lepotilnih grmov, 100 kosov od K15. 20 milijonov akacij, 1000 kosov od 2 K do 65 K. 15 milijonov gozdnih sadik smrek, belega In črnega borovca, mecesna, hrasta itd. 1000 kosov od 3 K do 15 K. 2 milijona iablan in hrušk (divjakov) enoletnih in dveletnih, 1000 kosov od 10 K do 50 K- Najboljša živa ograja je eno-dve-in tri-letno gledičje, 1000 kosov K 6 do K 65. — Uu-strovan cenovnik zastonj in poštnine prosto 907 3-1
grofa Žige Batthyanyja
graščinska oprava Csendlag pri Radgoni
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo In duSevno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov
Haematjgen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji	522 1
fohOlftrll* Kdor želi dobre čebeleia pleme
luUCIUlJIi a|j drugo rabo, naj se obrne na dobro-znanega čebelarja Janez Bohinc, Selenje p. Križ, Tržič, Gorenjsko.	1043
Marmelade
irpežne, brez napak marelčne	t
maiinove
rdeče grozdjične > K 8 ti višnjeve
kosmuljne	I
vedro s kg poštnin<» prosto na vse poštne postaje.
Marmelade
/a poskušnjo 8 vrst zgoraj navedenih marmelad po *elji kupovalcev K 7'— poštnine !<04	prosto.
Marmelade
jabolčne • • • • i K 515 mflange . . . f češnljove fino stisnjene „ 4f -borovni4.aste cele gosto
zakuhane . . . . „ 6-90 vedro ft kg poštnine prosto na vse poštne postaje.
brusničar kompot . . K 7 45 marelčasti „ . . . H'-češpljev „ ... n-80 malinov sok, čist . . „ 8*25
garadizničev sok . . „ 5 85 rusničarski sok . . , 6 25 5 kg poštnine prosto. Vse vrste konzerv zajamčene najboljše kakovosti pošilja po povz"tju Tovarna konzerv Hermann Taueslg Praga, Karolinental.
Za c. In kr. voJaSke menage.
Pri večjih naročilih izjemne cene. Reference vojaških zavodov na ravpulago. Tovarna konzerv Hermann Taussig Praga, Karolinental.
Puške!
Lancaster . od K 28'— FlobertpuSke . . 850 Plitole . . . . 2"-Samokresi . „ . 8 —
Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
Posestvo
na katerem se rrdl lahko Sglav živine, z 12 orali zaraščenega starega gozda, 10 minul od železniške postaie se proda Hiša z vrtom v dobrem stanju. Pojasnila daje Anton Rebec v Radohovl va.i, p. St. Peler na Krasu.	10*16 2—1
Mesto K I8-- samo
Krasna srebrna Glorla-rem,-ura za gospode s tremi masivnimi lepo gravir. pokrovi, anker-kolesie s kamnil, dobro Idoča, s-letno pismeno iam-stvo. — Proti pnvzet|u K7- - . Izvozna tvrdka ur Jakob KOnle, Dunaj VII/3 Kalser-slrasse !0i 93. 1080 1-1
Im ir.nko m-j
reiiki ilnatrotam cenik z nad 3000 podobami ur, zlatnina, arebrnioc itd.
Prva tovarna ur v BrOxu it. 938 (Ceiko)
Hanns Konrad
e. la kr. dvorni zalofnlk.
Prav* čri-arska lilk ank.-r«moi>. ura, &iatem Uoahopf K 5"—, 8 komadi K 14-—. Kftgiatr. Adltr-F.ascopf nik. ank.-rvm. ura K T — hra.a srebrna r9m. u-a K H 40. Nikak riiiko ! Zamena d;'Toliena seast ali denar nazaj. SO 7
Mnogo
denarja
se prihrani, ako kupujete svoje
sukneno blago
naravnost iz tovarne po najnižjih cenah, pri strogo solidni tvrdki
Etzler&Dostal
Razprodajalnica avstrijskih suknenih izdelkov
Broo,Š«dskanl 5, XVII.
Vzorci na vpogled poštnine prosto. 945 6—1
Odlikovano. Ustanovlj. 1870. Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se
kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od tovarne orožja
Anton Sodia
Borovlje, Koroško.
Bogato ilustrirani ccniki zastonj in franko. 1289
Le za 15 K 50 v I
pošiljam po povzetju zavoj 40 m ccftrja za bluze lil obleke. Dalje pcplka za obleke,barhante, obeljeno p.atno, oksford, robce, kanafas Itd Vse izborno odbrano in pri-stnobarvno Vzorci se ne pošiljajo. Za neprimerno denar nazaj. 1018 (4-/)
Anton Pražak
tkalnica Nachod.
Snru 310
o/tjuiuijac
»v .6
lepo posestvo
Proda se
iz prost« roke
obs: 'itt i b še. j.fr	"i- -i -i
zeml ISia da s< .2: »:: red. 3 £.•.e-ii	m o :«l čf.
Pcsesu ■ e v i.peir krj"- meč f»i	c " B:m'-.t.
Več pove npriva tega ::sta.	1C94 2 — 1
NAZNANILO.
1?«
Zindl f>wbM 9g : ■	""	»«n i « i
ru< č sr.di :.a-i '••:u • ; -	i"	•
:«• d-:br:.	bi-.- d- : \ - • «-"
prof: z »tli r..-er.	- r;r»r - :ar. v . i
roci pre - seda	:. s. zri	e:: r - : • -
-.:: kine ga b i;: s- .r p'-- - ■ ste i 50	:
-	-.d-ir* : za :rtp»«:.it p-e v
; o a »-lin —-.-i p«r.:r»;a b s.c.e -e-rne :a.e r-i r «edi v Lep«f«»at:-: . .»i- r:--. a- " v:.:: " ?'« K : . Mi. '» *
s c i * •« ••:•>. - i : :r »v . - : i • • r K . >ed- V M epše pre K : v seda; K '-*:
«..«: .«-	p«p.ta b ; ja .tik. r a bno kariri-:
ca i.r ;k pr« c ^ : - $«da- K
K'i«:i «•••»» »ohi-» za b.jze n "'tke : blekc . f ~ fircka pre.e K ■ s«dr
•<« e:.h - i*:- - . r-:	v v»eh velii • • t. h p*e e
£ ' M, li^jr K 4 99. It le s* pri k' 'r - . *eda; K 7*
V-', z.-.tir. - bi-z. st« .'e :n :c*r ne pre; K - <ed: K 2 3 v. čiste- f.r.i p-e f — . s»dr K
'■/.>'. lep:- darr.sk.b paiov črnfb pr»- K :-50 seda' -8 v Kri-zi	Židare diiEske ^tj-ij pa? ve v v-eh bzrvah
p-e K' ? -v sedaj • V.
S ČOSjK.di nš» - predpasrikvv *..- k i in trpežni prei K '. > . sedi - v, i s* i žilo *ežki dv ;rj prei K Y\ seda; K : 30
Zei«U «ra ce z d'brega -.ojaškega plarra okrtšene s dip-IriT: K : r se's; V
dirssk.b sra;c z •. sške tkšrine z tciecira r.adpleč-c i - K : 'C ; d a; K ,
7rpe:n? i«rs«.e n ra. ee pr« 7'. v ^ida- ; v. Kriun ž:din ci io.tn vseh barv pn K -j, sedi; r' L:-re i-.rtči čeil e za g« spode m g .pe pr-. K : ' Hdl - •
tuj br»sač 7i ssako perafc prt i v. ni- v bo'jše prej
" v	4' v
• rs ti:c:*kegi p'i?'i pre: t' v. seda- v bv Kga
ii rir
'•'. čbc -isViv kmt:-o platno pre- »0 v «eda: ' v Vrti'.: rez:-.rito p atao ;z cm i.r< k prej š5 >in -idai r.a
Težko lv- :*r !>roko kr.ečVo platjo, pre K 1 or sedaj r • I "-•' K 1 Mtff I -c- ksford za sra:;e 1>"0 n prej Ti v. «iij v. zeM težek pr«; 5«r. v. sedaj 60 v.
Te:re r*<pr:£« zi cr.are. d bro poveš^enr. pla*no. lepo •cža	rre- '-• «»di 1 ' Ostanki r %	-!i-a
*:ža t.	...	r*e- ;
s vere -		:a-
' i" O ?	:r *	* c pre
	'ep.b	birč'r
pre V	1: —	sedi V
Vfi	—. i.	■ - p;«ar
tO	- -.	' Z
y . '	sedi	v
		•-V de T
	»•a	
	d -1 a	">\ b«
v •	seda	Ki i
	< s: ■	k zi".b"
v \ r	zelo	•ef.e iz
p t/i	.--e f	ar«!« ;
leda •	: ".	
i'\».	Tii	
Z'i	r s*.	r i v
1 > : "	. ru	t p-e •■
cr: iirok. sedai
1 90.
- - 71«• - v pre '»' ; » sedai :
pre :•' : - sedaj v m:ter." b.i;še pre'
v.b barvastih žepn;h r- bcev pre r 1 ■
' že:- robcev z barv t:'.-- r bo« pr. p. d-:iti
- - - vc -•: v v««h bar-, i h, t	p- mutt. z if. re v -e
*e•:. . 0 tucitov f;n . : .;a«to v:e- : «t. :•-: : '.ti k' 0 sed; " v ir« velike -,'-e ri 'K.z -it i z r.ft i-, rri y ; o sedi K ' — • -i:~t p.- 11 '-•> 21 pi e.i. .. i, f t in e--e-'i:--v »♦.a 4 v I «r< to sv 'nate r-. e na	vseh barv rre
r : sedi »	*.«..a a p-e K v «edi; K V?
»c-; »-.t .t ti • s»« s-i :« .sik-, .-»tne i rine Dre K . sedi ^ * :r« z dre - -r; prsi p-e K : v sedi K 1 • «ra r« u f a-«. •>. cef.r t :re K - «e-
*	• *	* Iste za dečke K : ; Dobre ir č-e srv:e t«- trat- - \.r - prr K sedi- K : : 5 teVklni
- > reč.
" _ift d-.-r. »ri - .«i vieb vratnih iirin p:ei i' v. Kda; - • Z '-»-t riri-rn :< p-e Vi. udr 7 . It prej -e • r a 1 e z ck*f.-da zi ?sp de bel «e Vil . , r	„ ^ r>1 'P^d- e hlače iz g-adla
L. * . Ll: e rr< ' !2:i' Kl: -	t€žce?ibl:<a
T.;. V	h aie ?-£ vsjr. po-ab- rre; K 90
a v - uer- t- či« b ce iz dvbregi peri ne?a b:S?a
•	*e m . ■ j r\ 1 j - tn3 y
(5" i i.i -1 -t r>.,te ! , K ; i I z v: š 1 - j e tn vi •	«•«»«	c< a Ci.ik,- e:: K ; 0 uJi; '- v
v	" '" > ic	K • ttii* -** »
» zi>r.,-. s,wlic *.» iui »,*o ■ zk.h cen fobi p iVV 1 '-/•» v«- *•' 10 K. lepo prikliče.,, dir: K ' ' 'iS - * 'i p'.i ; djo »trojkov proste.
.»Kaufhaus zur SOdbahn" Gradec,
Annenstrahe 68.	ir>u
Ceniki z* stoni ln poStnlne prosto.
1 -	*>oo
Kil: K 1
20 milijonov ak«cije»ih sadik
p_ c..e 5 = ijle	1000 kosov
»e 1—2 mm debele . K 2*
• ; b..}®: :	20-
Dveletne "d ke	1000 kosov
50 ca . i:ke. 1 S mm debele . . K 14
50-«0 , . ■! -.....16
Tr' ... ^	1L> 0 kosov
1 nict. c 3:- sc	.
50-1'C 5'ki. 3 ? mm deDele . K U— 100-1 K) . . 7-14 . , • • , 30; -IK' , . 10-!- •	• ' 40 ~
. . '.5—25 , . . . , 50'- I ->• - 3	presi ene 10 0 kosov K 22. do j
•	5 rri 'ionov gledičtj, !-. 2- in3-letnesa-
dfte ' .v kosor K 6'- do K 20'-: 2- in 3-letne
1000 .HO« K 22 — do K 65'-. 2 mili- | 0-2 divikov iablan In hrušk, 1- in 2-letni.
k :: - -- k so- kakor tudi vse drugo j gozdr.: i.n grmo^ no,sadno, lepotilno n drevo-redno drevje ;.-!:: ni cer. vr.ik na željo zastonj. GrcfaŽige Batthvanvja graščinska uprava C senci ak pri Radgoni.	90S 3 1
Ludovlk Ševar na Rakeku prodaja
jajca za valenje
od velicih ?lymouth Roks kokoši. Prednost teh kokoši obstoji v tem, da so izvrstne zi-.ske iajča-rice nedoseženo finega mesa. tehtajo i—6 kg. so krotke, mirne živali, ki se pri tleh drže. Kontrola jajčaric po zaklopnih gnjezdih. Ducat jajc stane 4 K brez zaboja. Za 80: : oploditbe se jamči. 811 1-1
Najcenejša in najhitraj&a »oinja
== je s cesarskimi brzooarniki	■
„Kronprinzessin Cacllia" 140 26-1 ..Kalser Wilhelm II." - „Kronprinz Wilhelra" ..Kalser Wllhelm der OroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorske ulice it. 35, naiorotl stari Tlil«r)evl gostilni.
ISie se pridna bolj priUtn u
delsl a
katera bi znala krave oskrbovati in druga domača dela opravljati. Oglasila naj se obračajo na kar-melskisamostanna Selu pri Ljubljani. 1092	i_i
Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trn,,
Priporu.',-! s. slav. občinstvu domača trq0Vin
JANKO ŽELEZNIKIH
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
• ^ blaga za moške in ženske obleke^,
od naJccnc)cdona|flneje vrste, dalje vsak vrstnih rut nogavic, predpasnikov, najbol; kotenine itd' NHJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLflGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri ..Janezu" v Lrndarjevih ulicah
H&rocilč cenili nf
^tntniRi. in TriarBi«,.
ii g, poJIjea .. ,.) |„ p> ii34 itnint pi ,. u j
Veli' a st i . vi .. f,
SWc«:;ket;a iz.i :/* Vsjltas,, je aalhtič.-.o prtiiiu-.tai: in it j»mei. — Ne narot»|t« ut od tr.jtb iidovstih .-,r'iv, tapii, obrnite st tvrdko
FR. P.
- '.-. zd-nl .r " . ' ' Cn' tVt u .irtie nr '	' i, ^Uii
Ljubiteljem cvetic! —
Z» okr.o in vr: po zim! In po leti cvet' Ri l-a. ■ zp.futoji vzbuiajoče nllkocvetn vrste begonlj, gloks .;,: . kan, zlilo-in srebrr,'. • koiadlj, ksl, georgin, lilij, vrtnic, azalk. alpskih cvttic,	psrlar-
gor:ij. palm cvetic vzpenjalk, tramc QrmiCv c cpotilno Ir plodonosno. Kr, . novosti, prvovrstu,'.	'ckakot
t .di izredno kr. • .ft;iily' Po. trebujc-jo ilovke. c ,hi. .dobro utinkuj« «2:.o .;. ;:vo. Vseo«-navadno c-?:;ol Mr . 5k'jd-j|e. Boqato Ilastrr.v,:-: . ■ ik ; barva1'; i iiavoil •" ' ;ilv. it--. J. S L' Z H, PotStgo nad Orl. ČeSko. C XI 10—I
Ceno posteljno perje.
i kg sivega skubljenega peria K . polbelega K 2-SO, belčaa K finega K S. najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K H. belega K o prsnega pulia K od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Itilet-nanking-blaga. i pernica v.: - 116 cm z i blazinama velikost »u • napolnjena i .ako lea::n mehkim per,em K 6. s polpuhom K . iriora K .1 posamezno pernice K t.. 14. 16 bia/i: > K 3, K i5», K i. Pro! povzetju razpoSHia poŠt.- : '■ roito pri naroČili: od io K dalic.
M. Berger v Dešenici St. 1011. ČeSki les.
Za neugeiajofe denar r.azaj ali se blago z. ' Ceniki o zimnitah. oilejali, prevlekah iti vs,: drugen F 7 7 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto.
P. n. občlnitvu vljudno aazntn am da ml It podei l« c kr. vlada
koncesijo za posredovanje
" ■■f1"'1 ,n Pi-o^ai« rainih zemlji««, stavbiSč, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d.	'
Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj n Izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje.
Se priporočam Loreno Rebolj 1	Kranj, Glavni trg 189.
Na retrmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, ka-kosembil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
■ o.Uco Muacbfn
Kurf&ntrr.Ri: 40. lčy5
Priznano naj-boljši izdelek. Nedosežena t kakovosti ln
opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. gi. kataloga.
LYRii KOLESH
»i-
Kolesarsko iportue potrebščino, nre, nrovja muzikalije, ilvalnl stroji, j.tkleuc u ■ njene in iuk-susne reči.
^DobUtb:10'' ,tP.° dtl°' Uk	«»•"
Na)nli)e cene I Carine nmctn od avstrijske podružnice
c kr. poštar M r	Zastopnlhl se lSčelo I
Čuditi se moramo res H,"9" v St piSe' v«5 ^deiek v obfe dopada tako solidno izdelano v<L u" 'ovarna spraviti na svelovni trg tekoCe kolo po tako nizli , , Uvnra novc dobe ustrezajoče. l.:o!«>
Prenzlan.
samevajte mo| cenik brezplačno.----
Priložnostna ponudba a
ostanki šifona
ioos 40—45 (»etrov. (3-i)|
Velike množin? šif ma, cefirja za obleke, oksforda, platna, ostankov za posteljno perilo, vsak ostanek najmanj 4 m dolg. vse dobro perilno, la kakovost, se proda radi izpraznenja vzorne zaloge. — t zavoj za poskušnjo 40 45 m sortiran 15 kron. — Za neprimerno denar nazaj.
Kari Kolin, tkalnica za platno
Nachod 6«. 183, Če&ko.
Ta nestanovitnost me še uniči!!!
oo
OO OO
OO OO OO OO
3131 16 \v. rii. Gu
Komaj se zaveselimo solnca, takoj začne naletavati sneg ali pršiti dež, obenem pa vlefi leden veter, da človeka zebe prav do kosti. — Da, ljubi moj, lepo je, če je drugače. Ampak meni ne stori to nič, ker imam ob lakem vremenu vedno Fayevu pristno sodensko mineralna pa-sliljo v ustih in se sploh nikoli nc pre-hladim. Storite tudi Vi tako. Škatljica slane K l'25 in sc dobi v vsaki lekarni, drogeriji ali trgovini z mineralnimi vodami. Ne dajte si pa vsilili ponaredb Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko ntzert, Dunaj IV/I, Grosse Neugasse 17.
Josip Kordin
Ljubljana, Pred škofijo št. 3
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih

kakor detelje, velikanske pese in Korenja za krmo, vseh vrst trav, travnišnice, jesenske repe, solate, Kuhinjskih zelišč in :: kmetijskih semen po nizkih cenah. ::
Poštnim potom sc izvršujejo naročila točno in solidno. :: 256 12-1
DOVSKI MAVEC (G!PS)
i05i prodaja vsako množin i tvrdka 2 R. & E. ROOSS »asi , K anj
Vsak
na živcih b Ini
naj nam takoj naznani svoj naslov in presenetili ga bomo z dragocenim dai il 'm. Poslali mu bomo popolno zaslon] In poštnine prosto v zaprti kuverti našo ,razpravo o moderni elektrotera-piji", ki na lahko umeven način v zanimivih poglavjih razpravlja o temeljih modernega zdrav Ijenja z ekktriko, vsled česar poslane knjiga dragocena ne le za strokovnjake, marveč (udi za širše občinstvo. §0 nikdar se ni v Avstriji razširjftla tako bogato opremlj ona knjiga broipla£no j ker pa hočem o služiti trpečemu človeštvu in opozoriti bolnike na doslej neznane blagodejne prednosti elektriškega zdravljenja, prinašamo to žrtev in smo uverjeni, da bo vsak rad sprejel to darilo.
Vsak, kdor trpi na sploSni oslabelosti živccv, bolečinah v želodcu in < rewih, pomankanja sp« nja, glavobolu, vsak, kdor čuti, da manjka njegovemu telesu naravna, elasticitcta. kdor zjutraj omamljen vstane in s strahom misli na dnevno delo, ki ga napravi nervoznega najmanjši šum, ki se vstraši najman še zaprek*, ki ga mučijo revma, trganje, nett-ralgične bolesti, ohromelost, krči, vsak naj bere to knjigo, in sodimo ter upamo, da se bo navzel iz nje presenetljivih naukov.
Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj I. Schwangasse I , Mezzatiin. odd. i. s I.
Kupo 1 za brezplačno knj go. 18. IV. 1909.
Na	1056 1-1
elekt 0'e'apevtiško ordinacijo na Dunaja I.,
Sch\vargasse I., Mezzanin, odd. 1 s/l.
Prosim, pošljite mi knjig') „Elne Abhandlung n iiber moderne Elektro-Theraple" gratls In franko pud zaprto kuverto
Ime: Naslov:
		
C. Ir. prif. Taj. zavarovalnica ^	proti Kisni	ttcli v Gradcn.
Naznanjamo, da je zavod ustanovil	ni62 l-l
oddelek za zavarovanje proti škodi po toči
,er pozivamo gospode kmetovalce, naj ponudbe za zavarovanje poljskih pridelkov proti škodi po toči, oziroma proti požaru podajo v vodstveni pisarni v Gradcu a" Pa p 1 i bližnjem društvenem zastopu, kjer se radovoljno pojasnjuje o zavarovanju Proti škodi po to£i in požaru kakor tudi o zavarovanju zrcalneqa
stekla.
Vodstvo.
Izborno pri ožnost za nakup
za trgovce manufakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom.
40-45 metrou ostankov K15 -
sortirano v h'agu za bluze, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cef rja i a hišna oblačila, srajce iu bluze, izboro obelj.ni. domače platno, kanafas. za po steijnc prevleke, oksfovda za srajce in predpasnike Krlzet za spodnja Krila v temnih in rudečih barvah, lepi vzorci Modrikasto blago za kuhinjsi.e predpasnike in domače obleke. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40 45 metrov K >5 -po povzetju Zavoji se po želji tudi sortirajo. 9:5 3 -1
Tkalnko R, HORHEl Nachod. Čeiko.
Pri naročilu dveh zavojev poštnine prosto.
NajboljAi 6eški mor !
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega, akublie :ga, dobrega perju - K ; kg boljšega -K i:) vinarjev, pclbel.ga 2 K 8« vin,, belega 1 K. belega >kub!jen>-ga b K 10 vin . 1 leg i zredno finega, anefnobe-skubljenega 6 K 10 vin. — in ti K; 1 kg sivega puha 6 K ism On in ; K; I kg belega puha 10 K; ax|llntjdi piani p-_h 1J K. Pri odjem kg se pošlje franko.
001'ttene DOStelje jakfA?pe"neaa,'r"ečega, modrega,
;e£« ali rut,lenega nanklng-blaga, 1 pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z jako lepim, mehkim perlem 16 K, z l/redno linim polpuhoin -'0 K, z najfinejšim sivim puhom i4 K: posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine j K, i K 50 v.. 4 K. - Za neprimerno denar nazai. Zamenjava dopustna. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko S. BEN1SCH v D Seme! It. 71 Cechy — Ceniki zastonj in lianko.
Gospe oblačijo sebe
in svoje otroke elegantno in zelo po ceni, ako na-roče poStni zavoj vsebujoč 40 m zbranih ostank.v
perilnega blaga
in sicer la keper, cefir, atlas-satin itd za obleke, bluze, predpasnike itd , krasni moderni vzorci, zajamčeno perilni. vsak ostanek 5-10 metrov dolg, za samo K 19-40. Pošilja po povzetju. Neprimerno se rade-volje vzame nazaj. V teh zbirkah dajem le izbrano, posebno lepo blago brez napake.	1087 3 — 1
Tkalnica IUOna Lti(tfl, Arnov Češko.
■BH Ugodni uspehi 1907 in 1908 mm
Srebrna drž. kolajna Korneuburg 1908.
Postavno	TWT JT \T Poslavno
zavarov. JL Juil,lli\ zavarov.
Ceneje in ugodnejše kot bakreno apno
ran*® Od dežja se ne opere, tmm
Branilno sredstvo proti drevesnim Škodljivcem.
Uporablja se proti:
Peronospora *vit!coIa, ?r,,reupcna rosa vinskc Krastam Jabolčnih, hruškinlh dreves,
Boleznini kumar, Plasmopara cubensis
Boleznim breskvinib nabornlc ■ deformans Tresočim boleznim borovca, ffi.!rium
Krompirjevi bolezni,Phutoph,oruln,cstfl"5
Dobi sc samo v pooblaščeni tovarni TENflX za
A'
I. t. d., I. t. d., I. t. d tc
ivstro-Ogrsko
DR. G. HEINER & CO.
preje dr. J. Sdiorm
DUNAJ, VI/2, Mollardgasse štev. 69.
H 507	Telefon 4077.	7-1
Prospekte, p.ojasnila zastonj poštnine prosto.
Str a* 312
L>omotj«b 1909
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Ceno češko posteljno perje.
Steckenpferd-
lilijno- mlečno-milo
KajBilejšE nilo za kozs KaKor preti pegan!
332 Dobiva se povsod! 20-1
Posestvo na prodaj.
Anion Muren, Tihaboj, občina M:»na,
okraj Trebrje. proda prostovoljno svoje posestvo. Poslopje z gcspodarskim orodjem je v prav dobrem stanu in se nahaia ob cesti Sv. Križ-Mirna. Zem-l;i$Je meri približno 20 oralov. Cena pc £"r voni.	. . ,
zložna, ceni in varna
Cunard Line ^
Bližnji odhod iz domafe luke Trsta: Slavonia 4. maja. Ultonia 18. maja 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), dne 8. maja, 29. maja 1909, Maurotania 24. aprila in 15. maja 1909.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blLzu cerkve Srca Jezusovega.
Kolesarji!
Najbolj slovi in se zahtetat
Monopol Kolo
1 prostim tekom
K 99'-.
Tisoči priznanj
P.ii: KM. 4 i 1 13. i". :- znl-i	j :<
: • i-il Ntt-ttonin t kc-.c. » pros-.i: ltkcx in I It:-: uiij K n — Po-.n iti krri 1 z 1 K rs ". ftre: .-1 (Bt. >i.-r-.i j - k
O lrri ccr.K
PazpoiiSjs proti naprej- ki. napiač. u.
MULTIPLEX FAHRRAD INDUSTRIE
Berlin SW 46," Gitschinerstr. 45.
Najlepia r najbolj!«
kolesa
r: -1 -. *• t cenit p: J
v, i It: ~ ir -t -a a : i-E -e rr:>cc i: rrt t cirice prc-Bo. = i;:rptl-cc-io pr(eratiit: kik:r
nc ilil ;ci. t po
celi
AVSTR0-0GRSKI
n»jiioTi:t!i is orpri-l;sb ;er.e ia
M
V kuhinji in hiši
= « les in kamen, najfinejše in najpriprostejše tka----č Kakor vse. kar se sploh umiva, najvspešnejše s
&cfiic/it.0Dim miiom.
Znamka
MtftUS la »«c*TMai
1 Dr,
jelen
• »nun. ,mii««