Štev. 37. V Ljubljani, torek dne 6. februarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN1 i&haj* vuk dan — tudi ob nedeljah in {rajnikih — ob 1. ari ajutraj; v ponedeljkih pa ob . mri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na NEODVISEN POI TTIČEN DNEVNIK. Dopisi se pofiiljajo uredništvu. Nefranldrana ae ne sprejemajo, rokopisi te ne vračajo. Za < _ ae plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ______ zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaSanJu pfh: — pust — Za odgovor je priložiti znamko. M :n Telefon številka 118. i Klerikalci razkrinkani! Nemsko-klerikaha zveza za volitve v trgovsko-obrtno zbornico! Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico za Kranjsko. Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrinami. trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice): Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko obrt (rumene glasovnice): Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica. Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelbert Franchettl. brivski mojster v Ljubljani. ___________ Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar ie redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. \ ak pooblaščenec more samo za eno vo-hlko podpisati. Fiottenverein. Različne prireditve »Flottenvereinovih« podružnic na Slovenskem nam dajejo povod, da enkrat povsem stvarno in mirno izpregovorimo. kakšno naj bi bilo naše načelno stališče, ki se mora seveda izvajati potem z v>so doslednostjo. Kdor je antimilitarec, za tega je odgovor povsem enostaven. Računati pa moramo i mi, ki smo načelni antimilitaristi, s tem, da sredi oboroženega evropskega »miru« ne more naša država začeti z razoroženjem, ampak je treba na to delovati s širjenjem razorožitvene ideje, ki nam potem prinese mednarodne pogodbe o razdelitvi interesov in o odpravi oboroževanja. Vsak realen politik se zaveda, da mi ne moremo resno grajati, da da Avstro-ogrska osredotoču-ie nekaj več vojaštva na Primorskem in Tirolskem. A^i Slovenci na kreditu strahovito trpimo radi neprestane vojne napetosti z Italijo. Ni čuda, da se mednarodni kapital boji priti na Primorsko, ki mu vsak hip lahko strašna vojna uniči vse blagostanje. Gospodarski dobiček, ki ga imamo od koncentracije na laški meji, je tedaj jako dvomljive vrednosti. A to oboroževanje k v veliki meri res neizogibno. Zelo malo bi dosegli, če bi primorski Slovenci zagnali krik, da je to vojaštvo nepotrebno. Bistveno druga pa je stvar z vojno mornarico. Avstro-ogerska ni napram Italiji agresivnih namenov, vsaj imamo še teh Italijanov preveč, kar sc ji hšopiri na Primorskem. Zato je za obrambo absolutno iti popolnoma zadoščala poprejšnja taktika: utrditi pristanišča in vzdrževati obrambno iloto, kakoršna je za značaj Primorja iri Dalmacije zadostna. Avstro-ogrska pa je to politiko nenadoma zapustila. Kar naenkrat je zahtevala 300 miljo-nov za drednaute in le tem primerne preuredbe v pristaniščih. V merodajnih krogih se je priznalo, da je to oboroževanje naperjeno proti neki tretji državi t. j. proti — Angliji! In zakaj? Ker bi Nemčija v slučaju vojne s Francijo in Anglijo rada vezala en močan del angleške sredozemske flote v Sredozemskem morju. »Dretnauti« so preračunjeni na visoko daljne morje in nimajo z obrambo Dalmacije in druge naše obale nič o-praviti. Čegar račun smo morali plačati? Gotovo le račun »pour le roi de Prusse«! In tu naj bi tudi oni, ki ni načelen antimili-tarist, a čuti pošteno za Slovenstvo, nam pritrdil: to oboroževanje je nepotrebno, to oboroževanje je naravnost Slovanom škodljivo. In sicer je škodljivo ne le, ker veže miljone denarja in je uničilo državni kredit, ampak ker nas priklepa k nesrečnemu »Dreibundu« in odbija od nas one, ki nam interesov ne križajo in to je Rusija, Francija in Anglija. 800 miljonov znaša primanjkljaj avstro-ogerske bilance v 1. 1911. Za nove rente država niti 90% nominala ni dobila. Pot na Balkan se avstrijski trgovini in industriji zapira... Inv tem trenotku se mi na račun Nemčije oborožuje-mo na morju in ustanavljamo »Flottenvereine«, ki naj to nesrečno politiko umetno podpirajo. Tukaj Slovani in socialisti, tam nemški na-cijonalci in trozveza, tukaj nasprotniki »Flotten-vereina«, tam obiskovalci njegovih priredb! Mi ne sovražimo nikogar, ker je oficir. Nikakor, naši slovanski častniki so nam ljubi bratje, če jim bije slovansko srce pod cesarjevo suknjo. Pa tudi napram vsakemu drugemu ohranimo družabno uljudnost. Vemo pa prav dobro, da je mej vojaštvom in »Fiottenverein.« napeto razmerje in da je le mej mornarico nekaj simpatij zanj, ostali oficirji pa so večidel mnenja, da opustimo dretnautske igrače in raje skrbimo ie za dobro in zadovoljno armado na kopnem Zadnja prireditev »Flottenvereina« je pač našla odziv pri Slovencih, ne pa pri — častnikih, ki so jo — bojkotirali! Onim, ki menijo, da morajo i na zunaj kazati patriotizem, povdarjamo, da boljše skrbe za pozicijo Avstro-ogrske tisti, ki so proti trozvezi in nesmiselnemu oboroževanju na morju, kakor tisti, ki jo silijo, da z Nemčijo vred skoči v prepad. Zato je vseeno še dober Avstrijec, če je tudi proti »Flottenvereinu« in trozvezi. Ni še ve-leizdajnik, kdor jasno izjavi, da je teh 300 miljo-nov vrženih v vodo in da je škoda vsakega vi-naria, ki naj mu sledi ali se porabi za namen, ki je ž njim v zvezi. Ugovarjamo tedaj, da se umetno dela pri nas razpoloženje za »Fiottenverein«. V tem pogledu moramo biti dosledni in neizprosni! Vel k socijaien boj na Češkem. 20.000 KOVINARSKIH DELAVCEV ODPUŠČENIH. Dne 31. m. m. vršil se jc v Kolinu polnoštevilno obiskan javen shod, katerega je sklicala skupina narodno-socialnih kovinarskih delavcev. Točno ob 7. uri otvoril je shod predsednik skupine br. Beran, ki je po kratkem uvodu podelil besedo posl. br. Freslu, ki je navdušeno aklamiran izjavil sledeče: Vsa češka javnost je bila presenečena, ko so prodrle v svet prve vesti, da je dež. zveza kovinarskih industrijalcev predložila v posameznih zavodih v Pragi in nje okolici nov delavni red, ki je ne samo nesprejemljiv, ampak v nekaterih točkah celo protizakonit. Vsled tega je delavstvo vseh treh političnih taborov (narodni socialisti, autonomisti in centralisti) sklicalo v raznih delih Velike Prage posvetovalne večere, na katerih je delavstvo odklonilo vsprejetje monstruoznega delavnega reda. Posredovanje delavskih strank pri delodajalcih so se ponesrečila in delodajalci so izjavili, da ne dovolijo nikake premembe v delavnem redu in rajše odpuste iz služb vse delavstvo. In tej izjavi je sledilo tudi dejanje, ker se delavstvo ni hotelo, mogoče za nedogledni čas, zasužnjiti, ampak je enoglasno zavrnilo delavni red, vsled česar je bilo vse delavstvo takoj odpuščeno. Pod vplivom teh dogodkov odpotoval sem takoj na Dunaj — nadaljuje poslanec br. Fresl — v trgovsko ministrstvo in sem konferiral z referentom obrtnih zadev, ki je sam izjavil, da ie delavni red v nekaterih točkah protizakonit, kljub temu, da je istega potrdila prva instanca t. j. okrajno glavarstvo. Ko so o mojem nastopu v ministrstvu poročali dnevniki, odšla ;e takoj deputacija industrijalcev na Dunaj in isto-tako zahtevala avdijence v trgovskem ministrstvu ter protestirala proti temu, češ da je delavni red protizakonit. In kar je v naši blaženi Avstriji mogoče, dosegli so industrijalci, da je ministrstvo poslalo vsem dotičnim dnevnikom popravek, češ, da se je referent izjavil, da so vnekaterih točkah formalne nejasnosti, nikakor pa, da bi bil ta delavni red protizakonit. To, kar imenujemo mi protizakonitost, to je v vladi nejasnost. Po novem delavnem redu moralo bi delavstvo delati v vseh kovinskih tovarnah dnevno enajst ur, dočim je po starem delavnem redu dosedaj v navadi v nekaterih tovarnah osemurni, deveturni in deseturni delavni čas. Delavstvu je nadalje po novem delavnem ■jriXX0EI3»JaCTai LISTEK. J. BARBEYD’ AUREVILLY: Maščevanje žene. (Dalje.) Mislila je, da odhaja. Pa pokazati mu je imela še nove plati svojega umotvora. »In to tu?« je vprašala zaničljivo in pokazala na modro skledico, ki jo je bil napolnil z zlatom. »Vzemite denar nazaj«, je rekla. »Kdo ve? Morebiti sem bogatejša kakor vi. Zlato ne sme tu sem. Od nikogar ga nočem«. In s ponosom ponižanja, ki je bilo njeno maščevanje, ie dostavila: »Vlačuga sem le za pet frankov.« Zadnja beseda je bila izgovorjena kakor" ie bila mišljena. Poslednja poteza je bila to one °^rnjene vzvišenosti, one peklenske vzvišenosti. ki jo je razvijala pred njim in o kateri veliki Corneille gotovo ni imel v globini svoje tragične duše nikake predstave! Stud teh poslednjih besed je podelil Tressignie-ju moč, da 15 ie zlata iz skledice in pustil toliko kohkor je zahtevala. »Ker tako hoče!« si je rekel, »bom tudi jaz pritisnil na bodalo, ki si ga tišči v srce in pustil tam svojo blatno pego. ko tako hlepi po blatu.« In zapustil je prostor v skrajnem razburjenju. Svečniki so še vedno razsvetljevali in preplavljali s svetlobo navadna vrata, skozi katera jc prišel. Razumel je sedaj, kaj sta pomenila ta bakljonosca tu, ko je bil prečital karto. nalepljeno na vratih, na kateri je stalo: »Vojvodinja Arcos de Sierra Leone.« In spodaj nesramna beseda, naznanjujoč obrt, s katero se je pečala. Tressignies je dospel po tem neverjetnem doživljaju v tako uničenem stanju domu, da se je skoro sramoval. Bedaki — to je skoro toliko kot celi svet — mislijo da je pomlajenje lepa naredba narave, oni pa, ki poznajo življenje, vedo boljše, kake vrednosti to je. Tressignies si je strahom očital, da je ravnal pre-mladeniško... in zato je prisegel, da ne gre več k vojvodinji, kljub interesu, ki mu ga je vlila ta nezaslišana ženska. »Po čemu« si je rekel, »vračati se v one okužene prostore, kamor se je član visokega plemstva samovoljno pregnal? Povedala mi je celo življenje, in brez truda si morem predstavljati neizogibne posameznosti njenega strašnega dnevnega žitja.« Tako je Tressignies zatrdno sklenil ob kaminu in v samoti svoje sobe. Zakopal se je za nekaj časa in se odtegnil popolnoma vsemu razvedrilu, da bi mogel biti sam z utisi in s spomini na oni večer, s katerimi se je njegov duh nevzdržno napajal kakor z nenavadno in silno pesnitvijo s katero se ni dala primerjati nobena stvar iz Shakespeare-ja in Byrona ki sta mu bila najljubša pesnika. Presedel je mnogo ur v naslanjaču in listal kakor v sanjah v vedno odprti knjigi tega poema tako strašne sile. Bil je to lotos, ki mu je vtisnil pozabljenje domovine in pariške družbe. In z velikim trudom se je oproščal iz tega razpoloženja in se vračal k družbi. Brezmadežne vojvodinje, ki jih je tam našel, so se mu zdele brezbarvno vodene. Kljub temu. da 1 ressignies in njegovi prijatelji niso bili boječi, jim ni povedal niti besedice svojega doživljaja, siljen k temu iz nezna- ne nežnosti, ki se mu je samemu zdela smešna; saj ga je vendar vojvodinja takorekoč naravnost pozvala, povedati nje zgodbo slehernemu in jo razširiti vsepovsod do skrajne možnosti... Tressignies pa je ni povedal nikomur. Potopil in zazidal jo je v nazskrajnejši kotiček svojega bitja, kakor se zadela steklenica dragocenih esenc, ki bi zgubili na svoji moči, če bi jih dajali duhati vsakomur. Nenavadno zanimiv pojav je bil to pri človeku njegove vrste: niti v Caje de Pariš, niti v klubu, niti v gledišču ali kje drugje, kjer se shajajo gospodje in si povedo vse, ni govoril o tem strahu, da bi ne zvedel enake dogodbe, kakor se je pripetila njemu; in ta možnost ga je napoljnjevala s tesnostjo, ki mu je povzročala pri vsakem razgovoru prvih deset minut rahlo gomazenje. Kljub vsemu temu je držal dano si besedo, in se je je ogibal ne le Rue Basse-du-Rempart, ampak celo Bulvara. Nič več se ni naslanjal, kakor dru^i salonski levi one dobe na ograjo Tortoni. »Če bi zagledal nje vražjo rumeno obleko, bi bil bržčas tepec dovolj, in ji sledil«, je menil sam pri sebi. Vse rumene obleke, ki jih je srečaval, so ga pogreznile v sanjarenje... Ljubil je sedaj rmene obleke, ki ih j preje sovražil. »Pokvarila mi je okus«, je tožil in dandy je se je posmehoval možu. Ono pa, kar je Mme-Stael, ki se je v tem spoznala nekje nazvala z mislimi demona«, je bilo močnejše, kakor mož in dandy skupaj. Tressignies je postal mračen. V družbi je bil živ, ljubezniv in je razpolagal z nevarnimi dovtipi — ker tako morajo biti duhovitosti družbe, ki bi nas sicer zasmehovala. ako bi je ne znali na ta način držati v strahu. Nič več ni bil tako spreten v zabavi kakor preje... »Ali je zaljubljen?« so se vpraševali klepetci. Stara markiza de Cle- redu prepovedano govoriti med seboj in morajo v ta namen imeti dovoljenje od ravnatelja. Ako bi hotel kak delavec, četudi v interesu podjetja, svojega sodelavca kaj vprašat, mora v pisarno, da se mu napiše listek in šele potem more govoriti s svojim tovarišem, toda le v to določen čas. Ako to ni srednjeveško suženstvo, potem res ne vemo. kaj je suženstvo. To kar si jc delavstvo tekom časa le s skrajno težavo pridobilo, to se mu hoče iztrgati na mah. Nadalje jc pobijal govornik točko za točko v novem delavnem redu, večkrat prerušen z raznimi ogorčenimi medklici pričujočih kovinarjev. V nadaljnem govoru je izjavil govornik, da jc ta slučaj, ko je bilo vrženih na ulico v najhujši zimi 20.000 delavcev, v zgodovini osamljen, vsaj v.Avstriji se v taki meri ni še nikdar kaj tacega zgodilo. Sicer so svoječasno Skodove tovarne na Češkem, ki imajo črez 6000 delavcev, odpustili vse svoje delavstvo in zaprlo podjetje, dokler se ni delavstvo zopet povrnilo zmagonosno na delo. Način boja s zapretjem podjetij je jako nenavaden pojav v današnjem kapitalističnem sistemu, dosedaj smo bili vajeni le na stavke, katere je vprizarjalo delavstvo v zboljšanje svojega težkega položaja, čemur se pač ni čuditi. Delavstvu jc prisojeno, da živi ob svoji mezdi od danes do jutri, dokler ga ne vržejo na cesto kot izžeto citrono, ako prej ne izdihne svoje delavske duše. Delavcu ni usojeno, da bi mogel upati na boljšo prihodnjost, medtem pa se pritožuje podjetnik, ako njegovo podjetje ne pro-cvita, ako si ne vloži vsako leto par tisočakov na stran in tako kopiči svoje imetje na milijone. In sedaj hočejo še to, da bi delavstvu sploh pritegnili uzdo in mu tako za nedogledni čas onemogočili vsak svoboden pokret. Zveza kovinarskih industrijalcev pa se ni omejila samo na Prago, ampak tudi na deželo. Neka tovarna v Pardubicah je bila od zveze pozvana naj takoj predloži delavstvu novi delavni red, toda ta človekoljubna tvrdka je izjavila, da rajše plača 20.000 kron globe, kot bi odpustila delavstvo. Kolinska tovarna na stroje For-mSnek je sedla na lim zveze in predložila delavstvu novi delavni red, katerega je delavstvo odklonilo ter se bodo tudi za tem delavstvom zaprla vrata tovarne. V trenotku poživljam delavstvo sploh, naj se trdno oklene svojih organizacij in naj ne pozabi, da tudi na njega more priti prej ali pozneje enaka usoda. Politično smo razdeljeni, toda gospodarska stran nas druži. Narodni socialisti in socialni demokratje naj v tem oziru postopajo skupno in sporazumno, za indiferentno delavstvo, ki ni organizirano nikjer — bodi jim odpuščeno v tem trenotku, da so bili tako malomarni — pa naj se zbirajo prispevki med delavstvom in ni vrag, da bi velika večina delavstva ne premagala par nečloveških posameznikov. Poživljam zlasti delavstvo pri Form&nku, da se pridruži samozavestno odpuščenemu delavstvu in naj nikdo ne skloni hrbta, da bi vsprejel ta satanski delavni red. Delavstvo samo pa naj strogo pazi, da ne bo izdajalcev na nobeni strani. Izdajalec je nevreden imena delavec, zlasti pa danes, ko se vr- rembault, ki je računala, da misli Tressignies na njeno vnukinjo, ki je prišla pravkar vsa sveža iz Sacre Coeur in je bila romantična, se je nevoljno izražala: »Ne morem vas prena- šati z vašo hamletskiin izrazom.« Iz mračnosti je prešel v bolezen. Polt je postala kakor svinec. »Kaj vendar je temu Trassigniesu?« so se vpraševali in bili skoro na tem, da bi konstatirali Napoleonovega želodčnega raka, ko se je nekega dne povsem odtegnil povpraševanju in poizvedovanju po svoji osebi, napolnil na ena dve, kakor vojak svoje kovčke in izginil, kakor v pogrezilu. Kam je prešel? Kdo bi se za to brigal? Leto dni je izostal, nato pa se je vrnil v Pariz in nadaljeval svoje družabno življenje. Nekega večera je ril pri španskem poslaniku, kjer se je sešel, mimogrede povedano najelegant-nejši svet... Pozno je že bilo. Souper se je pričel in množica se je izpraznila iz salonov v buffet. V igralnici se je nudilo par gospodov trdovratno pri partiji šahista. Eden Tressignies-jevih partnerjev je listal po notesu s platnicami iz slonove kosti, v kateri je zapisoval stave in immogrede naletel na nekaj, kar mu je izvilo vzklik, kakor človeku, ki se spomne na nekaj, kar je že pozabil... »Gospod minister«, je vprašal hišnega gospodarja, ki je z rokami na hrbtu opazoval igro. »ali je Sierra Leoni še v Parizu?« »Seveda jih je še nekaj«, je dejal poslanik, »pred vsem vojvoda, ki je prvi med najuglednejšimi.« »Kdo pa bi mogla biti neka vojvodinja Sierra Leone, ki je ravnokar umrla v Pariza in je morebiti v sorodu z vojvodom?« je nadaljeval vprašajoči. ši velik socialen boj za delavsko čast in njegove pravice. Burno odobravanje je sledilo njegovim besedam in frenetičnega ploskanja ni hotelo biti konca. Sodrug Appelt se popolnoma pridružuje besedam svojega predgovornika in prosi naj se pozabi sedaj na vse politične razpore, kateri so delili obe socialistične stranke, v interesu vsega delavstva. Apelira na vstrajnost in solidarnost v tem velikem boju in konča s pozivom, da tudi drugo delavstvo ki ne stoji neposredno v boju, pripomore do zmage dobri delavski stvari. Po globoko segajočem govoru pisatelja br. Rehora se je vsprejela ostra resolucija proti krvosesom ljudske krvi in apel na vso dobro-mislečo javnost. Nato se je priglasi! k besedi br. Radešček, kateri interpretira pozdrav in solidarnost na-rodno-socialnega uradništva ter je izročil predsedniku shodu br. Beranu 15 kron, katere je zložilo narodno-socialno uradništvo Kolinske tovarne kavinih primesi. V daljšem govoru pa je označil stališče uradništva napram delavstvu in obljubil, da bo narodno- socialna uradniška organizacija v Kolinu zbirala redno prispevke za odpuščeno delavstvo. Burno aklamiran je končal svoj govor, nakar je dal nekatera pojasnila sodrug Zourek glede tvrdke Formanek, temu pa sledil zaključni govor predsednika br. Berana, ki je ob 9. uri zaključil ta krasno vspeli shod. Naj-li še kaj pripomnim k temu v orijenta-cijo tega nenavadnega pojava v boju med delom in kapitalom? Mislim, da ni treba, dasi je še mnogo podrobnosti, ki bi brezdvomno žanimala naše narodno delavstvo, toda o tem mogoče prihodnjič, v kar bo najbrž še dovolj priložnosti. K i. SPLOŠNI PREGLED. Francosko-italijanski konflikt. V zadnjem Času se ponavljajo vedno češče konflikti med Italijo in Francijo, ki se sicer vedno mirnim potom končajo, a povzročajo vendar na obeh straneh dosti razburjenja. Zadnji konflikt pa je tako kritičen, da bo treba precej diplomatskih potov, predno se zadeva uredi. Kakor znano je italijanska vlada obvestila velevlasti, da bo začela bombardirati turško obrežje v Rdečem morju. 27. januarja je komandant naznanil neki francoski družbi, ki vodi in vdr-žuje obrežno železnico Hodlida-Sanaa, da naj zapusti obrežne točke, ter stavil petdnevni rok. Ker pa družba tega ni storila, so Italijani res bombardirali posestvo in ga skoro popolnoma uničili. Francoski listi so vsled teh dogodkov skrajno razburjeni ter pozivajo vlado, da naj vendar že enkrat naredi konec ve-dnim konfliktom z Italijo. Skoro gotovo je, da bo Francija poslala v Rdeče morje svoje bojne ladje, ker so francoski interesi vsled italijanske blokade v Hodeidi in Sabani jako ugroženi. Gališki deželni zbor. Rusini nadaljujejo v gališkein deželnem zboru z hrupno obstrukcijo. V zadnji seji so predlagali zaključek iste, a. ker je poljska večina predlog odklonila začeli so nanovo z obstrukcijo in preprečili tako debato. Prihodnja seja se vrši šele v petek; ako se v odseku v tem času ne doseže sporazum, tedaj sledi razpust. Konec revolucije na Portugalskem. Državni prevrat, ki so ga hoteli uprizoriti klerikalci, monarhisti in podkupljeni delavski voditelji, se je popolnoma ponesreči. Komaj je prebivalstvo zvedelo za te zveze, je takoj tudi izgubilo svoje simpatije, ter pustilo delavstvo samo, ki se je takoj vrnilo na delo. Kakor se vidi, je republikanska ideja na Portugalskem že tako močna, da je vsak poskus pripeljati nazaj mladega Manuela brezuspešen. — Dunajski portugalski poslanik objavlja oficijelno poročilo, v katerem pravi, da vlada v deželi po-pdlen red, da sodelavci stopili v delo; od vseh strani prihajajo iz dežele vladi čestitke k njenemu odločnemu nastopu proti monarhističnim poskusom. Klerikalci razkrinkani! Klerikalno- nemška zveza za volitve v tr-govsko-obrtno zbornico razkrita. Ako bi se ke- daj naši pradedje obračali v grobovih, obračati bi se morali nad izdajalsko protislovensko politiko tistih sinov, ki se po krivici še prištevajo Slovencem, dasi niso ničesar druzega. kot breznarodne. brezdomovinske duše. ki zlorabljajo ime slovenskega naroda na najbolj nečasten način za povzdigo protislovenske rimske politike. Ni bilo zadosti, da so pritisnili klerikalci s sedmimi nemškimi svetniki ljubljanskemu občinskemu svetu naši, skozi 30 let samo čisto slovenski prestolici pečat dvojezičnosti. Ni zadosti, da so se zasužnjili v deželnem zboru Nemcem in da so z njihovo pomočjo in ž njimi ubili v tej najvažnejši korporaciji vsak pojav Slovencev po narodnem napredku in po narodni emancipaciji. Ne sramujejo se klerikalci nazivati se Slovencem, na Dunaju pa uganjali najbolj izdajalsko, protinarodno in protiljudsko politiko. Danes pa zopet lahko presenetimo našo javnost z novim razkritjem, z novim izdajalstvom klerikalcev. Kranjski Nemci se v zadnjih letih niso nikdar udeležili volitev v trgovsko-obrtno zbornico v vseh skupinah, zadovoljevali so se s tem. da so postavljali kandidate v skupini ve_ leobrti in montanistični sekciji in tamkaj prodrli s svojimi kandidati. Na tihem so se letos bratili klerikalci z Nemci. Skrivaj, ponoči in z ekvipazo se je peljal dr. Šušteršič pred kratkim kot deželni glavar na ples v kazino. Skrito. tihotapsko a premišljeno je oddal pri zadnjih volitvah v obrtno sodišče kanonik Kalan v skupini veleobrti svojo glasovnico kot zastopnik »Katoliške tiskarne«, za nemške kandidate. Izza kulis klerikalne politike je odmeval v zadnjih dneh glas, da se pripavljajo klerikalci, združeni z Nemci na naskok na slovenske obrtnike in trgovce in na naskok na narodno-napredno stranko pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. Mesto da bi se zedinili Slovenci v boju proti1 Nemcem, opažamo na celi črti narodno mlačnost, narodno popustljivost, narodno izdajstvo klerikalcev v zvezi z Nemci in v boju proti narod.-napred. pristašem na Kranjskem. To kar se je pričakovalo, to kar so klerikalci in Nemci že dolgo pripravljali, prišlo je včeraj na dan. Prvi dan volitev v trgovsko - obrtno zbornico je bil včerajšnji dan. In šele včeraj so pokazali kranjski Nemci pravo barvo, šele včeraj smo izsledili nemško-klerikalno zvezo za volitve v trgovsko-obrtno zbornico. Včeraj namreč je izšel naslednji volilni oklic Nemcev: Laibach, Datum des Poststempels. P. T. In Kiirze finden die Erganzungswahlen fiir die Handels- und Gewerbekammer in Laibach statt, und es wurde mit der Aussendung der Wahllegitimationen und der Stimmzettel bereits begonnen. An diesen Wahlen werden sich aucli die Deutschen beteiligen, um ihren bisherigen Besitzstand in der Kainmervertre-tung aufrechtzuhalten und auch ihre Stimtnen in die Wagschale zu werfen. Zur Durchfiihrung der Wah] hat sich ein VVahlausschuss gebildet, welcher an die geehrten Wahler und Wahle-rinnen die Bitte richtet, ihm unter Beniitzung des mitfolgenden Briefumschlags postwendend die VVahllegitimation und den unterschriebe-nen Stimmzettel einzusenden, dessen Ausfiil-Iung mit den Namen der Kandidaten in Laibach vorgenommen werden wird ... Der gefalligen umgehenden Einsendung der Wahlpapiere entgegensehend, zeichnet hochachtungsvoll der deutsche Wahlausschuss. V kratkem se vrše dopolnilne volitve za trg. in obrtno zbornico v Ljubljani in ravnokar se je začelo razpošiljevati volilne legitimacije in glasovnice. Teh volitev se udeleže tudi Nemci, da si obdrže svoje posestno stanje v zborničnem zastopstvu in odločujejo s svojimi glasovi. V svrho izvršitve volitev se je sestavil volilni odbor, ki se obrača na cenjene volilce in volilke s prošnjo, naj vpošijejo s porabo priložene kuverte z obratno pošto volilne legitimacije in podpisane volilne glasovnice, ki se izpolnijo z imeni kandidatov v Ljubljani. Pričakujoč blagohotne obratne vpošiljatve volilnih papirjev, beleži z odličnim spoštovanjem Nemški volilni odbor. Jasno je kot beli dan, da je s tem oklicom nepobitno. dokazana zveza med Nemci in klerikalci. Nemci niti svojih kandidatov niso postavili. V Ljubljani pravijo, da bodo izpolnili glasovnice in niti svojim nemškim pristašem ne povedo, da jih bodo izpolnili s klerikalnimi kandidati. Nemški luteran in katoliški Slovenec objemala se bodeta zopet ta teden v skupni slogi, v skupnem boju zoper tiste edine Slovence. ki se bore še za obstoj in za bodočnost slovenskega naroda. O tehtnici in o tehtanju nemških glasov govori nemški volilni oklic, a mišljena je tukaj tista tehtnica, na kateri eni strani se bo tehtal katoliški škof Jeglič in nemški luteran Ambrožič, na drugi strani pa slovenski naprednjak. Kompromis klerikalcev z Nemci mora izzvati v prsih vseh pravih Slovencev mogočen klic ogorčenja. A to ogorčenje, ta jeza ne sme ostati samo doma. Dobiti mora duška v maščevanju, v najkrvoločnejšem maščevanju. ki mora napotiti naše ljudi v najbolj brezobziren boj, v najbolj viharne vrste naših bojnih čet, boj, ki mora dovesti napredne Slovence do popolne zmage pri volitvah v trgovsko - obrtno zbornico proti združenim Nemcem in klerikalcem. In vi i slovenski trgovci in obrtniki, ki čutite v sebi narodno silo, ki vam jo je dalo mleko slovenske matere, vi stopate na volišče: Ne gre toliko za narodno-napredno stranko, vaše stanovske koristi so v prvi vrsti v nevarnosti. Zvezal se je nemški velekapital s klerikalno mrtvo roko predvsem zato, da uniči in zamori našega malega slovenskega trgovca in obrtnika. Nič manj pa niso v nevarnosti vaši narodni in vaši napredni ideali. Nemško-kle-rikalna zveza hoče odvzeti vam vsako samostojnost. vsako svobodo, zamoriti vam hoče vaš najdražji zaklad vašo narodnost. Še ena posledica kompromisa se bo pokazala. V skupini veleobrti šli bodo tudi skupaj Nemci in klerikalci in slovenski klerikalni glasovi pomagali bodo v tej skupini Nemcem do zmage. Na ta način upajo naši nasprotniki z združenimi močmi, da dobe v tr-govsko-obrtni zbornici zanesljivo večino. Razkrinkana, razkrita je vsa hudobija in vse izdajstvo klerikalne politike za predstoječe volitve. Dovolj je pojasnjen položaj, v katerem se nahajamo. Na vas napredni trgovci in obrtniki je ležeče, da sramotno podleže klerikalno - nemška zveza in da zmagoslavno proderete pri volitvah vi in z vami narodno-napredna stranka, narodno-napredna ideja. V boj torej, na delo do zmage! DNEVNI PREGLED. Trgovci in obrtniki, spominjajte se. da so vas klerikalci hoteli uničiti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate, ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka.— V Ljubljani, dne 31. januarja 1912. — Za volilni odbor: Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski. Dr. Fran Novak, deželni poslanec. VoliJci in volilke v trgovsko in obtrno zbornico! Somišljeniki so vsled sleparij, ki so jih klerikalci izvršili pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, skrajno nezaupljivi, da ne zaupajo legitimacij in glasovnic našim pooblaščencem. In to je prav! Zato pozivamo vse somišljenike, treovce in obrtnike, ki ne zaupajo pooblaščencem, naj svoje legitimacije in glasovnice osebno prineso ali pa reko-mandirano pošljejo v »Tajništvo narodno- napredne stranke« (Wolfova ulica št. 10. Dolenčeva hiša I. nadstr.), ki je odprto vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Lahko pa oddado glasovnice tudi pri predsedniku centralnega volilnega odbora pri dr. Fran Novaku v Dalmatinovi ulici št. 3. Klerikalna agitacija za trgovsko in obrtno zbornico. Ker so se trgovcem in obrtnikom glasovnice že dostavile po pošti, napenjajo klerikalci vse sile, da bi trgovce in obrtnike premotili. Opozarjamo naše somišljenike, naj pazijo na vse klerikalne zvijače. Mnogi klerikalci se lažejo našim ljudem, da agitirajo za našo stranko. Včeraj dopoldne je celo pri neki izven vsakega dvoma zanesljivi ljubljanski rodbini prišel iskat glasovnice neki mladi fante, ki je in glasovnice g. Ribnikar. Iz drugih koncev pripovedoval, da ga je poslal po legitimacijo mesta se nam poroča, da so klerikalci že mnogo glasovnic pokradli in jih na prav goljufiv način izsili od naših Ijudij. Več slučajev smo si dali že s pričami podkrepiti in dotični krivci bodo imeli dovolj opravka pred sodiščem. Ako smo spravili v sodno preiskavo Kregarja in Štefeta, potem naj se sleparski klerikalni agitatorji kar pripravijo, da bodo marširali naravnost v luknjo. Naše ljudi poživljamo, da nam vsak tak slučaj nemudoma javijo. Zlasti naše ženstvo in naše somiljenike brez razlike stanu pa kličemo naj gredo od hiše do hiše in naj z neumornim delom poderejo vse nade klerikalcev, ki so se kakor kaže prvi dan volitev, v zvezi z Nemci z vso ostudnostjo nasilstva vrgli v boj. Na delo torej! Tovarnar Pollak na agitaciji za volitve v trgovsko-obrtno zbornico. S polnim aparatom delujejo klerikalci in Nemci za volitve v trgovsko-obrtno zbornico. Celo tako miren človek kot je sicer tovarnar Pollak je čutil potrebo, da pošlje v agitacijo svoje uslužbence. Včeraj namreč je lazil po šolskem drevoredu med mesarji njegov uslužbenec Globelnik, ki je naravnost izsiljeval od mesarjev glasovnice. Pretil jim je, da Pollak ne bo več od njih kupoval kož, ako ne bodo volili klerikalno. Takega človeka bi morala pristojna oblast na licu mesta aretirati. Od tovarnarja Pollaka in njegovih uslužbencev pa je skrajna nesramnost, da si kaj takega upajo. Pollak sam najboljše ve, da noben tovarnar v celi Avstriji tako slabo kož ne plačuje kakor ravno on. Iz Češkega in celo izven naše države, iz Nemčije itd. dobiva Pollak kože. ki so morda tudi za 40% dražje, kot pa so kože, ki mu jih prodajajo naši mesarji. Edin odgovor proti Pollakovim izzivanjem od strani naših mesarjev bi bil, da ustanove po zgledu mesarjev drugod zadrugo za razpečavanje kož. Ta naj bi oddajala kože potom licitacije najvišjim ponudnikom. Danes pa ves masten dobiček pri kožah spravi tovarnar Pollak, ki misli, da na podlagi svojega klerikalnega in katoliškega prepričanja lahko diktira našim mesarjem naravnost oderuško nizke cene. Kako se podpisujejo glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volilci sami podpisati glasovnice tam, koder je naznačeno: Podpis volilca. — Ženske volilke morajo ravno tako same podpisati glasovnice, ako nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja. podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa ženske volilke nimajo u-pravitelja. podpišejo, kakor zgoraj omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenec. •— Dobro je, ako je tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je. da je dotični moški izpolnil 24. leto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. O-sebe. ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje ime. ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti stari 24 let. Iz Mokronoga. Danes, dne 3. t. m. ob 4. popoldne je pri nas pričel razsajati vihar, ki je prinesel tudi sneg. Med viharjem se je pričelo bliskati in grmeti kakor v poletnem času med nevihto. Ko pišem te vrstice ob 6. zvečer je zapadel sneg že grozno visoko, ter sneži grozovito naprej med bliskom in gromom. Inženir je postal g. Gvido Gulič, član in nekdanji predsednik »Kluba slov. tehnikov v Pragi«. Dne 3. t. m. je na tukajšnji češki tehniki napravil z odliko drugi državni izpit iz strojnega inženirstva. Čestitamo! Velikanoč in Družba sv. C. in M. Čudno se je zdelo vsem prijateljem Družbe sv. C. in M. da letos ni bilo dobiti v prodajalnah ciril-metodovih božičnih razglednic, pač pa so se vsepovsod usiljevale razglednice klerikalne Straže in marsikateri krajcar, je šel, dasi namenjen »Družbi« v napačni žep; razglednice »Straže« so bile dosti vabljive in pomenljive. Zato mislimo, da je primerno, ako opozorimo družbeno vodstvo, da pravočasno poskrbi za velikonočne ciril-metodove razglednice in jih razpeča s primerno reklamo. Slovenskih umetnikov-ilustratorjev imamo že toliko, da se enemu ali drugemu izroči izdelava kompozicije za letošnje velikonočne razglednice, ki na vsak način nesejo lep izkupiček! Tistih par desetakov, ki jih zasluži ilustrator pač ne bo oviralo, da bi tudi »Družba« ne izdajala robe domačega izdelka! Upamo, da bo »Družba« hotela sama sebi dobro in nje prijatelji bomo z veseljem razpošiljali o Velikinoči družbine razglednice v prospeh našega obrambnega dela! Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj februarski občni zbor v sredo. 7. t. m. zvečer ob 8. uri v restavraciji »Zum Magistrat«, I. Lichtenfelsgasse 3. (poleg rotovža). Gostje dobrodošli! V torek, 6. t. hi. ob 6. uri zvečer se začno predavanja zopet v društvenem »politično-parlamentarnem seminarju, pod vodstvom g. urednika dr. A. Kramerja. Predavanja se vrše v društvenih prostorih in šo pristopna vsem naprednim akademikom. LJUBLJANA. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek, se igra prvič za par-abonente Hermanna Bahra izvrstna veseloigra »Koncert«. —- V četrtek se poje prvič izven abonenta; za lože nepar velika lirična opera »Rusalka«, spesnil Jaroslav Kvapil, uglasbil Anton Dvofak. Gostujeta ga. A. Kramperova in gdč. Marija Peršlova, člen poznanjskega mestnega pleda-lisča. — V soboto prvič Henrika Ibsena veseloigra »Zveza mladine«. — V nedeljo popoldne Weissova opereta »Revizor«, zvečer drugič Dvorakova opera »Rusalka«. — Pripravljajo se Parmova opereta »Caričine Amaconke«, Antona Funtka drama »Tekma« in burka »Milijon«. t D. Ludovit Jenko. Včeraj dopoldne je u-mrl po daljši bolezni dr. Ludovik Jenko, zdravnik v Ljubljani. Pokojnik je bil velik občudovalec ruskega jezika, bil je ves čas predsednik »Ruskega kružka« ta učitelj ruščine v istem. Dosegel je starost 71 let. Blag mu spomin! Umrli so v Ljubljani. Mati Elizabeta Schmitt, uršulinka, 79 let, Kongresni trg 17. — Janez Krmec, drvar, 72 let. Tesarska ul. 3. — Anton Novljan, tesar, 64 let, Hradeckega vas 19. Tujski promet v Ljubljani. Meseca januarja 1912 je prišlo v Ljubljano 4676 tujcev. — 107 več nego prejšnji mesec in 549 več kakor lani meseca januarja. Nastanilo se je pa v hotelih: Union 1189, Slon 1063, Lloyd 359, Cesar avstrijski 252, Ilirija 155, Južni kolodvor 136, Štrukelj 113, Malič 111, Tratnik 84 in v ostalili gostilnah in prenočiščih 1214 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1210, z Dunaja 796. iz slovenskih dežel 980, iz dežel češke krone 167, iz ostalih avstrijskih dežel 935, iz Ogrske 102, iz Hrvatske in Slavonije 224, iz Bosne in Hercegovine 40, iz Nemčije 70, iz Italije 28, iz Rusije 3, iz Anglije 2, iz Francije 6, iz balkanskih dežel 49, iz Rumunije 2, iz ostalih evropskih držav 33, iz Severne Amerike 22, iz ostale Amerike 3 in iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujci. Tujci v Ljubljani. Dne 4. svečana: Viktor Scarpa. bančni ravnatelj, Zader. — Drago Vlahovič, trgovec, Senj. — Dr. Julij Schlag s sinom, dvorni svetnik, Rind, Anderl, Grtinwald. Riedick, Leuschitz, Artweger, Haiin, potniki, dr. E. Reiss, odvet. kand. Dunaj. — Herman Kmet, učitelj, Besnica. — Milko Turk, visoko-šolec. Novo mesto. — Viljem Tome, žel. uradnik, Zagorje ob Savi. — S. Ettinger s soprogo, trgovec, Petrograd. — G. Bohutinski, profesor, T. Vuglač, laborant, Križevci. — Kern oskrbnik, Podsreda. — Jos. Nussbaumer, Zug v S vici. — Theuerscliuh, trgovec, Tržič. — Dr. Karel Spiller s soprogo., odvetnik, Cirkveni-ca. — I eppey, industr., Celje. — G. Eger s soprogo, industr.. Železniki. — Oton baron Apfaltern. komornik. Križ pri Kamniku. — Pezdirc, Črnomelj. — Ivan Birolla, industrijec, Zagorje ob Savi. — Kramar, kavarnar, Kranj. — Rud. Potočnik, c. kr. sodnik, Idrija. — Ivan Omerzu s soprogo, trgovec. Loke pri Zagorju. — Emil Oorožen, c. kr. notar, Kamnik. — Ivan Koffou. žel. uradnik. Št. Peter. Kinematograf »Ideal«. Pozor! S 3. februarjem trajajo večerne predstave po 1 in pol ure. Spored za 6., sredo 7. in četrtek 8. februarja 1912. Popoldanski spored: Bolniška pomoč ribičem na Islandiji. (Naravni posnetek.) Ženito-vanje. (Komično.) Tri dražestne mučice. (Prekrasen naravni posnetek.) Preuslužni Little Hans. (Jako komično.) Verolomstvo in udanost. (Ameriška drama.) Mirko ni iz Bedakovega. (Velekomično, igra 61etni Mirko Aberlard.) Večerni spornd: Izdajalka. (Dramatska vojna epizoda iz nemško-francoske vojne z odlično igralko Asto Nielsen.) V soboto ,dne 10. februarja: Smrtni beg. (Senzacijska ruska nihilovstovska drama.) Zapomnite si natančno datum: 13., 14., 15. februarja pri vseli predstavah: Tripolis. (Vojni posnetki in komična privlačnost z Maksom Linderjem.) Predstava traja poldrugo uro. I. obrtniški ples se vrši v sredo dne 14. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Sodeluje »Slovenska Filharmonija«. Predprodaja vstopnic po 1.60 v bešarkovi trafiki in pri Malovrhu (Sv. Jakoba trg). Zvečer pri blagajni po 2 K obitelj treh oseb 5 K. Dohodki se porabijo v dobrodelne namene. Društvo slov. trgovskih sotrudnikov v Ljubljani priredi 10. t. m. svoj zaključni plesni venček. Iz prijaznosti oskrbuje godbo popolni salonski orkester Sokola I. Začetek ob pol 9. Vstopnina 1 K. V kavarni »Central« igra vso noč dunajska damska elitna kapela pod vodstvom kapelnice Drage Budek. Vremensko poročilo. 5. sveč. predp. Stanje barometra v mm: 725.4. — Temperatura v C stopinj: 9.0. — Veter: sever. jvzh. Sneg. Klerikalci pri ,delu za ljudstvo4. Neverjetno oderuštvo. O oderuhih, ki so kraške kmete žulili se še poroča: V nedeljo, dne januarja t. 1. je bil prišel v Sežano veleposestnik iz neke občine sežanskega okraja, ter si izposodil pri Josipu Rebcu ravnatelju pisarne c. kr. notarja dr. Rumena v Sežani posojilo za 500 K. Rebec mu je to vsoto posodil proti 10% obrestim za dobo enega meseca torej 120% na leto. Isti dan je naprosil dotični veleposestnik Petra Švagelja, naj mu izposluje nekoliko denarja na posodo. Švagelj mu je res storil to u-slugo: peljal ga je k Edvardu Štolfi, ki je možu posodil 200 kron proti temu, da mu je podpisal menico za 400 kron, prispevno po 24 ur; torej bi bile obresti znašale nič manje nego 36.50(3 od sto: ali, da se jasnejše povemo, bi bil moral ta veleposestnik v enem letu za 200 kron plačati 73.000 (trinsedemdesettisoč) kron obresti. Potem, ko je bil od Edvarda Štolfa dobil to posojilo, je mož ostal v Sežani črez noč. Drugi dan, v pondeljek, dne 22. januarja t. 1. sta ga pa prišla iskat v Sežano njegov oče in njegova žena. Kaj se je potem zgodilo med njimi ni znano. Dejstvo je pa, da sta bila v petek, dne 26. januarja aretirana 301etni Peter Švagelj in 281etni Edvard Štolfa. Ker se je pa zvedelo, da je ravno oni dan, ko je Štolfa posodil onemu veleposes-niku na tako oderuški način onih 200 kron, tudi Josip Rebec istemu posodil 500 kron, je sodnik pozval tudi Rebca. Vendar ni bil ta proglašen aretovanim. V Sežani se pripoveduje, da ga je dal sodnik aretovati le zato, ker se je pred njim — to je pred sodnikom — vedel zelo arogantno: mož je bil namreč kakor ravnatelj notarske pisarne vsak dan na sodišču, ter je mislil, da si srne dovoliti marsikaj, kar bi si drugi ne smel. Ko je bil pa vsled tega svojega vedenja are-tovan, so ga seveda kakor vsakega drugega are-tovanea preiskali: in uspeh te preiskave je bil, da so našli v njegovih žepih kakor se pripoveduje — večje število takih oderuških menic, kakor je bila ona, ki jo je bil omenjeni velepo-setnik podpisal Edvardu Štolfi. Edvard Štolfa in Peter Švagelj sta bila minuli ponedeljek, dne 29. januarja izpuščena na svobodo, a Josip Rebec je pa bil pridržan v zaporu. Seveda bosta morala tudi Štolfa in Švagelj odgovarjati sodniji radi oderuštva. Aretovani Josip Rebec ima komaj 27 let ter se je oženil šele pred enim mesecem. Na sličen način, kakor gori naveden veleposestnik, je bilo oškodovanih še 21 drugih kmetov. V vsem je torej oškdovanih 22 kraških kmetov. Tako se klerikalci pogrezajo od enega poloma v drugega, od ene sleparije v drugo. Čudno ni, da taki ljudje molče o svojih ogromnih sleparijah in molče tudi o Štefetu in Kregarju. Najnovejso vesti, telefonska poroči!.!. ODGODITEV ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Gradec, 5. februarja. Z ozirom na odgodi-tev štajerskega deželnega zbora je izdal Slovenski klub spomenico, v kateri svojim volil-cem slika politični položaj ter povdarja in razlaga vzroke, ki so Slovence silile do obstruk-cijske taktike. POLJSKO-RUSINSKA POGAJANJA. Lvov, 5. februarja. V dobro informiranih poljskih krogih se naglaša, da bodo pogajanja med Poljaki in Rusini imela vendarle popolen uspeh, kar bi bilo velikega pomena tudi za razvoj parlamentarnega položaja na Dunaju, ker ni izključeno, da bi se po uspeli spravi Rusini pridružili vladnemu bloku. VIHARJI IN ZAMETI. Dunaj, 3. februarja. Iz vseh krajev prihajajo poročila o velikih viharjih in zametih. V veliko krajih je promet popolnoma ustavljen. Gradec, 6. februarja. Graški župan je podal izjavo, da mestnemu magistratu vsled socialno demokratične stranke v občinskem svetu primanjkuje denarja, da ne more spraviti iz ulic zapalega snega. Tako leži po ulicah nad pol metra visoko snega. Trst, 6. februarja. Sneg je zapadel 30 centimetrov visoko, danes divja velika burja, tako da je ves tramvajski promet ustavljen. Budimpešta, 6. februarja. Iz province prihajajo vesti o velikih snežnih viharjih. Vlaki imajo velike zamude, deloma je pa tudi promet ustavljen. Neapelj, 6. februarja. Vsled velikih viharjev ni mogel vojaški transport namenjen za Tripolis zapustiti tukajšnjega pristanišča. Berlin, 6. februarja. Po vsi zemlji vladajo veliki snežni zameti, snega je padlo nenavadno mnogo in to v jako kratkem času. MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 6. febr. Kralj Peter je poveril sestavo novega kabineta predsedniku mladora-dikalne stranke Ljubi Stojanoviču z nalogom, da sestavi koalicijski kabinet. V merodajnih krogih pa se dvomi, da bi mogel Stojanovič radi močnega odpora staroradikalcev izvršiti svojo nalogo. ZBLI2ANJE MED BOLGARSKO IN GRŠKO; Pariz, 6. febr. V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdi. da se je posrečilo doseči popolno zbližanje med Bolgarsko in Grško. Bolgarski kralj obišče v najkrajšem času grškega kralja v Atenah. PERZIJA. Petrograd, 5. febr. Ker se je bivši šah Ali Mohamed umaknil iz dežele, vlada v Perziji mir. Rusija misli že odpoklicati svoje čete iz zemlje. KITAJSKO POSOJILO. London, 6. febr. Tukajšnja banka Karberg ^ Comp. je pripravljena novi kitajski vladi izposlovati šestodstono posojilo pod - -Mem, da vlada 'nabavi vse svoje orožje pri Škoda delnicah, ker s temi je banka Karberg v kupčij-skih zvezah. . tatvine v železniškem skladišču. Černovice, 6: febr. V tukajšnjem železniškem skladišču so prišli na sled yelikim tatvinam. Zaprli so par uradnikov, ki so na. su-JI111' da so organizirali celo tatinsko družbo. recenjena škoda znaša nad 80.000 kron. RAZNO. _ Državni pravdnik tepen. Budimpešta, . ■ ‘epruarja. Državnemu pravdniku Heriču se je pripetila včeraj zelo neljuba afera. Pritožil se je pri nekem redarju nad nekim avtomobilom, je po njegovem mnenju prehitro vozil, ter zahteval od redarja, da napiše številko avtomobila. Ker ga redar ni poznal, ga je osorno zavrnil. Začela sta se prepirati in redar je državnega pravdnika tako pretepel, da je bil ta težko ranjen. * Ponesrečen izumitelj. Pariz, 5. februarja. Krojač Fran Reichelt, ki je izumil padalo za zrakoplove se je spustil včeraj s prve galerije Eiflovega stolpa s svojim padalom. Padalo ni funkcioniralo in si je Reichelt, ki je avstrijski podanik, zlomil hrbtenico in obe nogi ter obležal na mestu mrtev. * Požar na ladji. New-York, 5. februarja. Parnik »Consols« je začel goreti in se potopil. Moštvo se je rešilo. * Nezgoda Jana Kubelika. New-York, 5. februarja. Znani virtuoz Jan Kubelik se je z nožem tako nesrečno urezal v roko, da en teden ne bo mogel koncertirati. Kubelik zahteva od svoje zavarovalne družbe nad 23.000 dolarjev odškodnine. * Vlak povozil deset oseb. Odesa, 3. febr. Brzovlak je zadel v voz, na katerem se je vozilo deset oseb od svatovščine. Vlak je voz po-popolnoma razbil. Vseh deset oseb, med njimi tudi ženin in nevesta, je mrtvih. * Smrtna nesreča pri rokoborbah. V mestu Lodz na Ruskem se vrše sedaj velike mednarodne rokoborbe, katerih se je udeleževal tudi priznani poljski atlet Stanislav Ciganie-wiecz, ki je nastopal kot zmagovalec že v veliko tekmah. Na svečnico je bil napovedan boj med Cyganiewiczem in italijanskim rokoborcem Cartageni. Italijan je napadal Cyganie-wicza z vso silo, tako da je bil že ves nervozen. V tretjem hodu pa se je posrečilo Carta-geniju, da je s spretnim, bliskovitim napadom zagrabil Cyganiewicza okoli telesa, dvignil ga kvišku, potem ga pa iz višine vrgel z vso silo na tla, da je priletel popolnoma na hrbet. V tem hipu pa, ko je Cyganiewicz padel, je naenkrat pobledel, stegnil noge, roke so mu omahnile, oči osteklenele, prihitel je takoj zdravnik, ki je odredil, da so ga prepeljali v bolnico, kjer je kmalu na to umrl. — Od druge strani se pa poroča, da je kriv nesreče Italijan Cartageni, ki se je psluževal nedovoljenih prijemov, zagrabil je namreč Cyganiewicza za glavo, katero je tiščal navzdol, telo je pa dvignil in tako vrgel svojega nasprotnika na tla. Zdravnik je konstatiral, da je umrl atlet vsled pretresenja možgan. Čyganiewicz je star šele dvajset let, šele lansko leto je dovršil z maturo krakovsko gimnazijo in se potem posvetil popolnoma atletiki kakor njegov brat svetovni mojster Zbiško. + O zdravju telefonistinj. Na Angleškem se je pred nedavnim ustanovila zdravniška komisija za preiskavanje zdravja telefonistinj, ki je sedaj podala oficielno poročilo. V celem se je povprašalo oz. preiskalo 248 telefonistinj. Od teh jih je 142 navedlo, da je njih zdravje vsled službe pri telefonu več ali manj trpelo. Za glavni vzrok navaja komisija dejstvo, da te-lefonistinje samo dva čuta, vid in sluh trajno uporabljajo. Poleg tega, da mnogo govore, morajo biti vedno pozorne. K temu pride še stroga pažnja na znamenja, posebno če je z več strani naenkrat klicana. Poročilo omenja med drugim, da mnogokrat nespametno postopanje občinstva delo telefonistinj obtežuje. Nadaljnja težava službe je hudi pritisk poslušalnega in govorilnega aparata na glavo in na prsa. Vedno vstajanje s tem namenom, da doseže go- renje spojitve pa povzroča veliko utrujenost. Komisija predlaga, da naj se v službo ne snre-jema takih, ki so nagnjene k bledičnosti ozir. slabokrvnosti in ki nimajo močnega živčnega sistema. Kot predpogoj za zadovoljivo službo navaja komisija miren in enakomeren temperament. Nadalje se izreka komisija v tem smislu, da mnogi slučaji nevrastenije, ki jih je opazila, so bolj posledica natmenja k tej bolezni že pred nastopom službe kot pa ravno posledica službe same. * Parnik »Alleghany« se potopil. Parnik Hamburg-Amerika-proge »Alleghany« je trčil skupaj z angleškim parnikom »Romaron« in se potopil. Moštvo in pasažirji so se rešili. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Heseda 5 Tlnarj«T. NnjmiinjSl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. --Pri muliti oif itslh ni nič popusta in se plačujfjo vnaprej; zunanji inserenti v zimmkah. /»ključek mulili ogiusuv ob »ta štev. 47. Telefon štev. 152. 51 „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta, ŠTRAVS, Škofja ulica. Rez. fond nad ■ K 800.000. LpMf&nska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva nllea štev. S, (lastna hi£a) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili feg&ijsSK’*** Ali o 2 0 — 68 — Prikazen, črna mrka senca se je sklonila in vprašala: — Kdo je to? — Državni jetnik, sir, sta odgovorila ječarja. — Pomagajte, pomagajte! je ponovil Har-dy. Gospod, ali ste plemenitaš? Poslušajte me! Pomgajte mi! Oh! Odhaja! Na pomoč! Na pomoč !... Orjaka, ki sta bila trenutek postala, sta ga vlekla dalje. Nori se je naglo odstranil v nagonu nove misli in se zgubil v žrelu teme... Odšel je s svojimi mislimi. Hardy je slišal le še mrko režanje, nato ječanje — in molk je zavladal. Ječarja sta hodila urnih korakov. Dva vrtova, in zopet dvorišče so prekoračili; Har-dyju se je zdelo, da so hodili po himeričnem mestu in da so stale palačev njem v omotici. Ustavili so se na zapuščenem prostoru, na koncu katerega se je vzdigoval, osamljen, žalosten in zamišljen hidelonski stolp. Za stolpom izven obzidja Hiše Saint Pol je ležala orjaška masa Bastije Svetega Antona, ki jo je zgradil profos Aubryot in je imela osem stolpov in ki ji je prišlo parižko ljudstvo nekega julijskega dne iztrgalo drobovje. Manjkal je takrat Ba-stiji le še jarek in najvišji okop. Hidelonski stolp torej se je nahajal blizu nove Bastije, v ozadju onega Saint-Polskega terena, kamor nikdar ni stopila noga; ob burnih večerih je ta kot kazal mračno in težko svojo zapuščenost in vplival še strašljivejše, odkar se je tej pošastni senci pridružila še senca Bastije z jasnimi stolpi; korenine in osat — 65 — Nevers je odvezal mošnjo, nabito z zlatom in jo vrgel po mizi; Saitano pa se je dotaknil s koncem prsta in jo potisnil od sebe, mrmrajoč sprijaznim glasom; — Pozneje, gospod, pozneje me doleti poplačilo; z bogom in... nasvidenje! Odšel je polagoma in Nevers je gledal za njim, presenečen, podjarmljen, in si zašepetal; — Ta je moj smrtni sovražnik. Zakaj? Nekaj trenotkov pozneje je stal Hardy pred Neversom. Sledila je strašna doba, Nevers je motril Hardyja nepremično, z bodalom v roki. Prebosti ga je hotel. Vedel je, da ga ubije... in vendar ni zamahnil. Hardy je opazoval to silhueto, v grlu ga je dušilo, ni mogel spregovoriti in srce mu je burno tolklo. Je li spoznal moža iz kapele? ... Gotovo pa je spoznal smrtnega sovražnika. Hipoma pa je začel hoditi grof gori in doli in hropi, kakor hrope divja zver, ki jo nekaj ovira. Kaj ga ovira? Slabost dečka... Pa govoril si je; priča je to, ki bo kričala: videl sem! Ustavil se je in premišljeval, dva koraka pred Hardyjem. Passavant mu je sledil s pogledom in naenkrat iztegnil roko proti njemu in zakričal: — Kri se vam drži na obrazu! Ubijali ste! Koga ste ubili? • • • Skoro instiktivno je bil zakričal. — Cegava kri je to, čegava kri? je ponavljal Hardy nevede, udajajoč se le strahu, ki ga je navdajal. Nevers ie prestrašen odstopil. Iskal je in si dajal pogum, da prenese slabost, ki ga je napadla. Bil je z nogo in preklinjal ter se Hiša Saint-Pol. 17 Senzacijonalna prodaja naj novejše pomladanske konfekcije! Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1/1• n n rtrui za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od A fLLipi tJ ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4'— naprej, n n n n n n OtrOkC n n 2 n Anleško skladišče oblek Mestnitrg štev, 5. O. Bernatovič. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Streže I v»«fe petek S ^reiže I adranske in severomorske ribe. V ponedeljek, sredo in soboto dunajsko-novomeške klobasice in dunajski kruh. — Vsak ponedeljek praške jetrne in krvave klobase pri tvrdki T. MENCINGER v Ljubljani, Sv. l*etr» cesta. Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi m priporoča sledeče: j | .Jan Logova knjižnica: llape: Dano. Cena 1 K. Slrtpsafc : Turki pri Sv. Tilna i ustrovana k>j1gti. Oi>a 120 fo. M. Gregorir : Otroški oder, gJed. isrre z* mladino. 1*50 Iv. Stupar: 0 prvinah In spojin*h, 1! us« rov. Ona 1-50 K. S Malček: Beležke Iz I Bruiiet: Telovadba. i, | fidke in feeniHe. i Ona 4 K. 1 1 Cina 40 ' in. Marolt: Zgodo- 1 > inske n ne s i-ke. Ona 2 84. Vizitke EngelOert Giiiigf: i Beli rojaki Cena vezani knjigi K 3—, broširani K 260. Kuverre s firmo Kaj l*Uie zopet 9 , 9 Trgovske ta/ime J Knjižnica - Učiteljskega koirrtkta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I„ 11. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Kape: Mkdini. Cena 1*50 K. — (»angl: Zbrani spisi. L zvezek. Cena 1*50 K. Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. i Mirovnikove na- I rodne pesini. 1. in 11. zvezek. Cena 20 vin. | Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešani u umetnih gnojil. / Vse tiskovine za knjižnice. t Uradne tiskovine za županstva. Vse naj novejše tiskovine za o-bnno - nadaljevalne šole Stereo tipi ja Litografija Muzikalije Založba knjig V Učiteljski tiskarni*6 se tiskajo: Slovenski Hranlk, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovanl Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Naša Hodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. — 66 — končno ustavil na skrajnem koncu dvorane pred nekimi vrati. Hardy ga je zasledoval in videl, kako je izginila črna postava v mraku. Nevers je bil zapustil dvorano. Našel je je bil sredstvo, kako ubiti otroka, ne da bi se ga dotaknil... — Pravijo, je govoričil, da delujejo liide-lonske ječe smrtnonosno. Radi česar pomro državni ujetniki, ki jih vanje pomečejo? Krepak moški ne prenese leto dni v njih. Kako dolgo more obstati v njih otrok?... Hardy je ostal sam in vzdihnil, kakor da bi pravkar videl smrt. — Bežati moram! je šepnil. Odprl je vrata, skozi katera je bil prišel; vodila so v predsobo in dvanajst oboroženih je tam stražilo. Potihem jih je zaprl in stekel na nasprotno stran, kjer je izginil Nevers: zaprta, zapahnjena! Opotekel seje k oknu in premeril višavo: trideset čevljev je bil nad zemljo. Pričel je vleči za svilene zastore, odtrgal jih in si spletel vrv iz kosov. Ko je dokončal svoje delo, je obrnil glavo, in videl, da je stala straža za njim in ga smehljaje opazovala pri njegovem počenjanju. Hardy je zagnal krik n skočil tla okno. Pa močne roke so ga popadle in ga šiloma potegnile nazaj. Padel je v naslonjač, kjer je obležal nepremično, ves divji in ponosen in zaprl oči, da bi ne izdajale njegovega strahu. Dva moža sta vstopila, dva orjaka z ne-česanimi lasmi in divjo brado, z rdečimi čepicami na glavah, s popolnoma se prilegajočo obleko in z visokimi škornji; ob pasu sta imela zataknjen močan nož z golo klino, na levi 67 strani, na desni pa sveženj ključev: ječarja Hiše Saint-Pol sta to bila! Izgledala sta divje in ctenem ponižno ... Ne da bi črhnila, sta pograbila Hardyja vsak za eno roko; obnašala sta se kakor dve pošastni dogi. Prekoračili so eno dvorišče, nato drugo... Mir in teme so težko ležale na tajni puščavi, kar je bila Hiša Saint Pol v tem trenutku... Hardy je bulil pred se. v daljavo... Ni se vpraševal kam ga ženejo in ni čutil bolečin, ki so mu jih prizadevale v meso se zajedajoče pesti. Zdelo se mu je, da ga drži' zobovje nerešlive pasti... Hipoma pa se je zdrznil in zagnal obupen kiik: — Na pomoč! na pomoč!... 'l am... na obširnem dvorišču, ki so ga prekoračili, se je pokazala senca... mogoče pomoč, usmiljeni človek morebiti! Kmalu ga je natančno razločil: oblečen je bil v črn žamet in bil je neznansko suh, stopal je z negotovim korakom, sedaj prehitro, sedaj prepočasi in mrmral nerazumljive stvari, vzdihal in se režal od smeha, in njegove neizmerne oči so metale bleščečo svetlobo. — Na pomoč! na pomoč! je kričal Har-dy ... Kdorkoli ste, pomagajte mi! Fantastična prikazen se je ustavila in pra-šala z rezkim, tresočim se glasom, ki je bil podoben tožbi, zaeno ironični in tragični: — Stoj. kdo gre tam? Kdo me kliče?... — Kralj, je šepnil eden ječarjev. — Novi kralj, je dodal drugi. „ „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnahs JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKong*resni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žeLpreLpn Nar. domrn. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg