Poštnina plačana v gotovini.
Cena Din 1*—
Rokopisov ne vračam,,. — Oglasi po tarifi in dogovoru
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68.. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, Samostanska ulica št. 4
Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2 —, mesečna naročnina Din 20	,	za
tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in «0-71.
Št. 72	Ljubljana,	torek,	dne	26.	avgusta	1930	Leto	I.
krepke roke na Poljskem
Klaršal PilsuJski na čelu nove vlade - Spremembam v vladi bosia sledila razpasi sefiata in reforma ustave naredbenim polom - Konstfernacija v parlamentarnih krogih
Varšava, 25. avgusta, d. Predsednik Poljske republiko je danes podpisal ukaz, s katerim je imenovan za ministrskega predsednika in vojnega ministra maršal Pilsudski.
Hkratu je predsednik republike na predlog maršala Pilsudskega imenoval naslednje ministre:
polkovnik Beck, minister brez portfelja, general Skladkowskjr, notranje zadeve, grof Zaleski, zunanje zadev©,
Czark, pravosodje, dr. Oszerwinsky, prosveta in pouk, Janta Polczinski, poljedelstvo, Piftkowski, trgovina in industrija,
Matakiewicz, gradnje in javna dela, Prvstor, socijalna politika,
Staniewicz, agrarna reforma,
Biirner, pošt© in brzojav,
Ignacij Matuszewski je imenovan za vodjo finančnega ministrstva.
Varšava, 25. avgusta d. Demisija kabineta Slaweka je v vseh političnih krogih izzvala veliko konsternacijo. Načelniki vseh parlamentarnih klubov so brzojavno pozvali klubske člane v Varšavo na posvetovanje. V političnih krogih poudarjajo, da je Slawekova demisija prišla iznenada, kajti nje niso tako naglo pričakovali niti najožji politični sotrudniki odstopdvšega ministrskega predsednika Slaweka.
Končni sporazum z Romunijo glede Varšave
Včeraj je konferiral z ministrom Demetrovicem g. Popescu — Odhod naše delegacije v Varšavo
Jura j Demetrovic.
Beograd, 25. avgusta, k. Snoči je prispel v Bergrad generalni tajnik romunskega ministrstva za trgovino in industrijo Cesar Popescu. Popescu je načeloval romunski delegaciji na konferenci, ki se je vršila v Bukarešti med zastopniki naše in romunske vlade. On je docela poučen v vseh onih vprašanjih, ki se sedaj urejejo med obema državama. V Beograd je prišel zato, da stopi v stike s tukajšnjimi merodajnimi faktorji v zadevi teh vprašanj, ki se nanašajo tudi na bližnjo konferenco agrarnih držav srednje Evrope v Varšavi.
Popescu se je danes sestal z ministrom trgovine in industrije dr. Demetrovicem, nato pa s poljedelskim ministrom dr. Šibenikom. D el. j časa se je razgovarjal tudi s strokovnjaki, ki so člani naše delegacije, ki bo zastopala našo državo v Varšavi. Pogovarjal se je z njimi o vseh vprašanjih, ki pridejo na dnevni red na tej konferenci. Doseženo je bilo enotno stališče Romunije in Jugoslavije glede teh vprašanj. Govoril je ž njimi tudi o sklepih sinajske konference.
Danes popoldne se je Popescu z letalom vrnil v Bukarešto.
Beograd, 25. avgusta, k. Jutri zjutraj potuje z brzovlakom v Varšavo na konferenco agrarnih držav srednje Evrope naša delegacija, katero vodi trgovinski minister
Beograd, 25. avgusta, k. Po konferenci z merodajnimi činitelji v Beogradu je gospod Popescu danes popoldne sprejel v romunskem poslaništvu nekatere novinarje, ki so ga prosili, da jim razloži svoje stališče glede na bližnjo konferenco agrarnih držav v Varšavi. Gospod Popescu je na to Izjavil to-le: Dopotoval sem v Beograd kot zastopnik trgovinskega ministra idadgeara, ki bo načeloval romunski delegaciji na konferenci v Varšavi. V Beograd sem moral priti zato, ker je bilo potrebno, da se po sinajski konferenci, kjer so bili sprejeti sklepi o intimnem sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo, pred tako važno konferenco, kakor bo varšavska, obe delegaciji tako romunska kot jugoslovanska seznanita s stališčem v vseh vprašanjih, ki se bodo obravnavala v Varšavi, Naš cilj je, je a-kl-ueil g. Popescu, da pridemo do skupnega gospodarskega sodelovanja vseh evropskih držav. Varšavska konferenca naj teži za tem ciljem in naj se zedini glede konkretnih pogojev za to širše sodelovanje.
Praga, 25. avgusta. A A. Po pisanju čeških listov bo vodil češkoslovaško delegacijo, ki bo odpotovala na agrarno konferenco v Varšavo minister za kmetijstvo Bradač.
Gandhijevi pogoji za sporazum v Indiji
Tri glavne zahteve, ki jih bo Anglija najbrže sprejela
London, 25. avgusta, n. Po posebnih vesteh iz Simle je položaj na afganistanski meji docela normalen. V deželi pa vlada še 'vedno napetost in ni izključeno, da se pripeti kaj nepričakovanega. Dosedaj ni bilo objavljeno pismo, katerega je Gandhi poslal indijskemu podkralju Irwinu. Javnost se z izredno radovednostjo zanima, kakšne pogoje je stavil Gandhi Veliki Britaniji, da odnehajo Indijci z meščansko ne-.poslušnostjo ter pristanejo na sodelovanje na indijski konferenci, ki se bo v kratkem vršila v Londonu.
Dobro informirani krogi trdijo, da je Gandhi postavil tri glavne zahteve, ki bodo najbrže sprejete. Najprej zahteva Gandhi, da so takoj izpustijo na svobodo vsi politični aretiranci, nato da se povrne škoda indijskemu prebivalstvu za Časa nemirov in končno, da se vrnejo lastnikom njihova zaplenjena posetva. Izgleda, da je Gandhi v svojem pismu zahteval poleg tega tudi to, da se ria konferenci v Londonu postavi na dnevni red vprašanje glede popolnoma avtonomne vlade v Indiji: To vlado naj bi sestavljali sami indijski zastopniki. Omenjeni krogi menijo, da bo lord Irwin še ta teden objavil tekst Gandhijeve note skupno z odgovorom, glede katerega se je posvetoval z britansko vlado.
Pomembno je, da je v zadevi bližnje bri-tansko-indijske konference Macdonald napravil Gandhiju veliko uslugo s tem, da je s te konference izključil sira Simona, ki je, kakor znano, vodil britansko vzhodno komisijo, ki je proučevala položaj v Indiji,
potem pa predložil londonski vladi poročilo, v katerem je naglasil, da se Indija za enkrat še ne more sama upravljati. Razumljivo je, da je to poročilo izzvalo pri Indijcih ogorčenje.
Kalkuta, 25. avgusta. AA. Policijski komisar v Kalkuti Sir Charles Tegard se je peljal z avtomobilom v urad. Spotoma sta dva neznanca vrgla na avtomobil dve bombi, ki sta eksplodirali. Šofer avtomobila je bij ranjen, avtomobil sam poškodovan. Komisar Tegard pa je ostal nedotaknjen. Sodijo, da je bomba raznesla enega napadalca.
Simla, 25. avgusta. A A. Poročajo o resnih bojih med angleškimi četami in četami upornikov. V okolici Kurrama so uporniki imeli 26 mrtvih in 5 ranjenih, Angleži pa so izgubili 9 ljudi, med njimi enega oficirja. Ranjenih je bilo 10 vojakov.
Uspešna : evolucij?, v Peruju
Newyork, 25. avgusta. A A. Po nepotrjenih vesteh, ki jih je dobila »Associeted Press« iz Santiaga v Chile o nemirih v republiki Peru, izgleda, da jo predsednik republiko bil pregnan ter se skril v poslaništvu republike Venezuele.
Po drugih vesteh pa je zunanje ministrstvo republike Chile obveščeno, da je peruanska vlada zadušila upor in da je gospodarica situacije.
Newyork, 25. avgusta. AA. Predsednik republike Peru Leguia je podal ostavko.
Newyork, 25. avgusta. A A. Po poročilu iz Lime je predsednik Peruja L»ffuia zbežal v Panamo na krovu križarke.
V krogih opozicije opozarjajo, da namerava maršal Pilsudski izvajati politiko krepko roke. Pričakujejo, da bo Pilsudski že prve dni odredil dalekosežne ukrepe, pred-no bo mogla opozicija zavzeti primerno stališče napram novi vladi.
V prvi vrsti pričakujejo prihodnje dni objavo ukaza o razpustu poljskega sejma. Dalje računajo, da bo novi ministrski predsednik i’.aršal Pilsudski naredbenim potom objavil reformo ustave. Vsa Poljska stoji pod vtisom imenovanja novp vlade in jo večina pozdravlja.
Varšava, 25. avgusta. AA. Poljska agencija poroča: Celokupni današnji tisk komentira ostavko vlade ter nagiaša, da je
zagotovljena kontinuiteta v notranji in zunanji politiki Poljske in da sprememba v položaju predsednika vlade ne znači spre« membe v političnih odnošajih.
»G a zeta Polska« piše med drugim, da politični pravec, ki je odrejen po mednarodnih gospodarskih pravilih, ne bo v nobenem slučaju pretrpel sprememb.
»Naš Przegled« piše, da bo postal maršal Pilsudski predsednik vlade, kar pomeni, da od leta 1926. ni bilo nobenih sprememb v poljski "olitiki. Minister financ bo moral voditi svoje ministrstvo po načelih štednje v administraciji in ravnotežja v proračunu. Po mišljenju tiska bo še danes sledila sestava nove vlade.
Člani jugoslovansko-bolgarske komisije na Bledu
Bolgarski člani navdušeni nad krasotami naše države in našega
morja
Bled, 25. avgusta, k. Sinoči ob 9-30 so prispeli z brzim vlakom na Bled iz Ljubljane člani jugoslovansko-bolgarske centralne komisije za ureditev vprašanja dvolastni-ških posestev. Člani komisije so si danes popoldne ogledali Vintgar, od tam so odšli na Bohinjsko jezero in si ogledali izvor Savice. Pri kosilu v hotelu Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru je bil s člani komisije tudi g. Ljuba Nešič, naš bivši poslanik v Sofiji. Popoldne ob 4. so odpotovali iz Bohinja v Zagreb, kamor dospo nocoj z brzovla-kom ob 10-30.
Predsednik bolgarske delegacije, g. Josip Razsukanov, je navdušen nad potovanjem po naši državi. Posebno ni mogel najti dovolj besed za izraze navdušenja nad obalo
Jadranskega morja, nad prisrčnim iu navdušenim sprejemom v vseh mestih, kjer sc je komisija ustavila, posebno v Ljubljani in na Bledu. Ko obiščejo še Zagreb in Beograd, se člani bolgarske delegacije po dolgem potovanju po naši državi vrnejo zopet v svojo domovino.
Gospod Razsukanov je tudi predsednik mešane komisije, ki se mora po sofijskem sporazumu sestati, kadar bi prišlo do kakega obmejnega spora, ki bi ga obmejna oblasti ne mogle rešiti. Centralna komisija za vprašanje dvolastnikov se sestane konec septe'mbra v Sofiji, da bo tam razpravljala o dvolastniških sporih rajonskih komisij, ki delajo na terenu ob bolgarski meji.
Resen incident na bolgarsko-romunski meji
Komitska četa napadla romunsko obmejno stražo
Bukrešta, 25. avgusta, d. Na bolgarsko-romunski meji v bližini naselja Turtukaja se je včeraj primeril resen obmejni incident. Okoli 5 članov broječa bolgarska skupina je skušala nasiloma prekoračiti romunsko mejo. Vodja romunske obmejne straže jih je ustavil. Zapovedal jim je, da morajo vse stvari odložiti, zlasti orožje. — Bolgarski četniki se niso pokorili povelju ter so otvorili ogenj na romunsko stražo.
Streljanje je trajalo dalj časa. V obojestranskem spopadu je bil ubit en Bolgar, drugi pa težko ranjen, ostali so pobegnili. Težko je bil ranjen tudi poveljnik romunske obmejne straže. Romunska vlada je danes v Sofiji intervenirala zaradi tega obmejnega incidenta ter zahtevala od bolgarske^ vlade, da se uvede najstrožja preiskava in člani te četniške skupine najstrožja kaznujejo.
Volilni proglas nemške ljudske stranke
Borba proti levici in desnici
Berlin, 25. avgusta. AA. Glavni odbor nemške ljudske stranke se je sestal včeraj, da določi direktive za volilno borbo. Poslanec Scholz je poročal o naporih, napravljenih zato, da pride do skupnega delovanja med sredinskimi strankami, ter izjavil, da mora volilna borba biti uperjena proti levici in skrajni desnici. Za tem je dejal, da se parola ljudske stranke glasi: »Za državo s Hindenburgom na čelu.«
in za revizijo mirovnih pogodb
Volilni proglas ljudske stranke vsebuje sledeče zahteve: nadaljevanje Stresemann-ove politike narodne obrambe, revizija mirovnih pogodb in pogodb glede reparacij,
borba proti laži o odgovornosti za vojno, popolna enakost prava v Nemčiji, vrnitev saarskega ozemlja Nemčiji, ureditev vzhodne meje, zaščita narodnih manjšin, jačanjo vojaškega duha, reforma finančne, administrativne in parlamentarne politike.
Velika vohunska afera na Madjarskem
Aretirani major Horvath
Budimpešta, 25. avgusta, d. V Szegedinu odkrita velika vohunska afera vzbuja povsod splošno senzacijo. V afero zapleteni major Anton Horvath je bil takoj suspendiran in odveden v zapore vojaškega sodišča. V zaporih se je skušal s sublimatno raztopino zastrupiti. Zavžil je večjo količino raztopine, toda pravočasno so opazili njegovo namero. V težkem stanju je bil prepeljan v vojaško bolnico v Budimpešto, kjer se počasi zdravi. Nahaja se v bolnici pod najstrožjim nadzorstvom. Listi trdijo, da je imel major Horvath zelo razpredeno špijonažo na korist neke države in da njegovo delovanje spominja na vohunstvo avstrijskega polkovnika Redla, ki je pred vojno bil V načelstvu avstrijskega generalnega štaba. Major Horvath je vzdrževal stike z neko szegedinsko lepotico. Vsi so smatrali, da je Horvath smrtno zaljubljen va-
se je poskusil zastrupiti
njo, toda njegovi stiki ž njo so bili povsem druge, narave. Horvath je njej izročal razne podalke o stanju in gibanju inadjarske vojske. Od nje je prejemal za te podatke lepe nagrade, a ona je podatke odpošiljala na interesirano mesto, še pred nekaj dnevi je Horvath prejel od lepotice okoli 32.000 pengov za neke načrte.
Povpraševanje po našem
suh:
Švici
.am E", .ju v
Beograd, 25. avgusta. Švica se v zadnjem čas« zanima za jugoslovansko suho sadje, kakor za slive, jabolka, hruške itd. Zainteresirani’ pridelovalci suhega sadja, ki bi mogli ta predmet izvažati, naj izvolijo poslati svoj naslov s pripombo, ali žele imeti svoje zastopništvo v Švici, Zavodu za pospeševanje vnanje trgovine, infor-malivno-komerciialni odsek, pod št. 4.G76.
Varšavska agrarna konferenca
S silno vehemenco nastopata proti varšavski konlerenci nemški in sovjetski tisk. Ni le slučaj, da sta se tudi pri tej priliki našla nemški in sovjetski tisk na isti liniji, kajti tako nemške, ko sovjetske račun© more prekrižati varšavska konferenca.
Carinska vojna, ki že precej časa traja med Poljsko in Nemčijo, je zlasti na škodo Poljske. Kakor hitro pa bo dosežen v Varšavi sporazum med agrarnimi državami, bo stališče Poljske silno olajšano, ker se bo nehala medsebojna konkurenca agrarnih držav in bodo te zato lažje in z večjim dobičkom plasirale svoje pridelke na svetovnih trgih. Carinska vojna zgubi s tem svojo najvažnejšo ost in Nemčija bo morala znatno popustiti, ker si ne bo več mogla pomagati z uvozom pridelkov iz drugih agrarnih držav.
še nevarnejša pa je varšavska konferenca za sovjete. Predvsem pomeni varšavska konferenca znaten korak v konsolidaciji gospodarstva agrarnih držav. Vsaka konsolidacija pa nujno jemlje tla komunistični agitaciji, ki naravnost zida na gospodarskih katastrofah. Zelja sovjetov je, da bi povsodi zavladala čim večja gospodarska depresija, da bi rasla armada brezposelnih in da ne bi mogel kmet vnovčiti svojih pridelkov. Obup naj se polasti delavskih in kmečkih množic, ker obupana množica je sposobna za vse, tudi za revolucijo. Baš te račune pa bo varšavska konferenca temeljito prekrižala in pripomogla, da bo sovjetska želja po svetovni revoluciji ostala le žeija.
Za sovjete pa je varšavska konferenca še v drugem oziru neprijetna. Ravno sedaj skušajo sovjeti s svojim dumpingom čim bolj udariti vse evropske države in zlasti v ne še dovolj gospodarsko organiziranih državah s svojim slepim metanjem pridelkov na trg doseči največjo zmešnjavo v narodnem gospodarstvu teh držav. Tudi ta naklep je z varšavsko konferenco preprečen, ker bodo vse agrarne države skupaj tako močne, da bo sovjetom silno hitro zmanjkalo sredstev za njihov dumping. Poleg tega pa morejo nastati iz zveze držav, ki zapirajo vso zapadno mejo Rusije, še čisto drugačne možnosti, ki morejo sovjete še vse drugače udariti. Malo podobnega kmetskega gibanja v vseh državah varšavske konference, kakor je bilo na Finskem, pa bo sovjetsko gospodarstvo v največji nepriliki. Razumljivo je zato, če je čisto iz sebe in če divja proti varšavski konferenci.
Pomen varšavske konference pa je še mnogo večji in zlasti velik za države, ki so zastopane na tej konferenci. Skoraj uzakonjen običaj je bil dosedaj, da so se vse industrijske države bogatile na račun agrarnih. Po mnogo prenizkih cenah so kupovale v agrarnih državah surovine in pol-fabrikate ter jih nato predelane pošiljale nazaj v agrarne države za visoko ceno. Fa-brični izdelki se ne pokvarijo in zato so mogle industrijske države s svojim izvozom počakati, da je prišla ugodna konjunktura. Kmetski pridelki pa ne morejo čakati, ker se pokvarijo in zato je moral dostikrat prodati kmet svoje pridelke tudi za slepo ceno, da je vsaj nekaj dobil.
A tudi vsa mednarodna carinska politika držav je bila vedno v korist le industrijskim državam in še zadnja ženevska konferenca je dokazala, da se na velikih mednarodnih konferencah vse premalo upoštevajo interesi agrarnih držav. Na varšavski konferenci zastopane države pa imajo sku paj 80 milijonov prebivalcev in to je sila, ki se more z uspehom uveljaviti na vsaki mednarodni konferenci, samo če je med temi državami potrebna sloga. Varšavska konferenca pomeni zato začetek one potrebne dobe, ko ne bodo agrarne države samo delale za bogastvo industrijskih držav, temveč tudi same kaj imele od svojega dela. Tudi kmetsko delo se bo pričelo polagoma izplačevati in beg z dežele se bo zmanjšal. S tem pa bo pomagano tudi industriji v agrarnih državah, ker bo kmetovalec postal dober odjemalec njenih izdelkov. Ni zato pretirano, če rečemo, da se z varšavsko konferenco pričenja doba bogastva za kmetovalca.
Ni sicer še varšavska konferenca pričela z delom, toda vse predpriprave so se izvršile tako temeljito in potreba, ki je privedla do te konference, je tako jasna, da je tudi njen uspeh siguren. Samo v hipu, ko bo kmetovalec vzhodnih evropskih držav organiziran, da bo brez medsebojne kon kurence dobro prodajal svoje pridelke na
Pred pričetkom tržaškega procesa
šestinosemdeset julijskih Jugoslovanov iz vseh slojev prebivalstva obtoženih raznih zločinov proti državi
Trsi, 25. avgusta. Pred dvema dnevoma je bilo javljeno, da 6e premesti italijansko posebno sodišče iz Kima v Trst, da sodi proti Ferdinandu Bidovcu, Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu, Lojzetu Valenčiču in drugim zaradi pokolja, posku-šenih umorov in pustošenja javnih ustanov na ozemlju Julijske krajine. Sedaj so tukajšnji listi objavili obtožnico, katera pravi, da so v poslednjih štirih letih italijanski državljani slovanskega pokolenja v Julijski krajini izvajali protiitalijansko akcijo s tem, da so tajno širili prepovedane liste in letake, v katerih so žalili italijansko dinastijo in fašistovski režim in hujskali ljudstvo k uporu proti državi in odcepitvi Julijske krajine od nje, in s tem, da so zakrivili dejanske zločine proti državnim in fašistov-skim javnim napravam in zastopnikom. Takšnih dejanj je naštetih v obtožnici 99, predvsem 31 poslcušcnih umorov in oboroženih napadov na fašiste, fašistovske miličnike in karabinerje, 13 umorov, 18 požigov italijanskih šol, vzgojevališč in vojaških naprav, 8 terorističnih atentatov in 4 slučaji špijonaže.
Ta teror je izvajala, kot trdijo listi, tajna organizacija, ki se je delila v dva dela, v goriško in tržaško. Člane te organizacije je vezala posebna prisega. Organizacija je izdajala svoj list, spočetka »Borbo«, kasneje »Svobodo«, prirejala je tajna protidržavna zborovanja, na katerih so se pripravljali posamezni atentati in požigi. Kot glavne zločine našteva obtožnica sledeče:
Dne 10. februarja 1930 so Vadnjal, Valenčič, Miloš, Bidovec in Marušič zakrivili bombni atentat na uredništvo fašistovskega glasila »Popolo di Trieste«, zaradi katerega je bil ubit stenograf Neri in so bili ranjeni Apollonio, Bolle in Missori. Poleg omenjenih so Pertot Miro, Širca in Žerjav hranili pri sebi strelivo. Kosmač, Pe-taroš, Marušič in Žerjav so v Logu pri Dolini skušali vzeli življenje Ivanu Kuretu. Fortunat je 1. 1928 zažgal otroški vrtec v Tolminu. Istega leta so zažgali vzgojevališče društva »Lega Na-zionale« na Proseku, pričetkom tega leta so vrgli bombo na svetilnik zmage v Trstu, zažgali občinske šole v Zgoniku in v Lokvi.
Obtožnica omenja tudi umor družine Maran-goni v Borštu, ki da so ga morali izvršiti ostali člani omenjene organizacije, ker so bili Valenčič, Marušič in drugi takrat v zaporu. Povodom tega atentata je bila uvedena stroga preiskava in, kot poročajo listi, je mnogo ljudi v preiskovalnem zaporu.
Med obtoženci, ki jih je 86, so aretirani iz Goriškega: Bevk Slavko, dijak, roj. 1909, Kosmač Ciril, dijak, roj. 1910, oba aretirana leta 1929, Lenarčič Ivan, geom. roj. 1908, Jelinčič Zorko, stud. roj. 1900, Sfiligoj Avgust, dr. prava, roj. 1902, Manreda Andrej, dijak, roj. 1908, Fran-ceschin Hilarij, mehanik, roj. 1894, Sofija Fran* cesrlun, njegova žena, roj. 1998, Černe Vekoslav, vpokojenec, roj. 1889, prof. Anton Rutar, roj. 1901, učitelj Srtčko Logar, roj. 1909, mizar Bar-tolomej Lužnik, roj. 1902, vsi aretirani leta 1930; iz tržaške okolice: mizar Španger Vekoslav, roj.
1906,	trgovski potnik Vladimir Štoka, roj. 1910, dinand Bidovec, roj. 1908, bančni uradnik Ma-uradnik Zvonimir Miloš, roj. 1903, trgovec Fer-rušič Franjo, roj. 1906, prokurist Valenčič Fra-
njo, roj. 1897, vrtnar Rupelj Dragutin, roj. 1904, kmet Obad Ivan, roj. 1906, trg. pomočnik Pertot Miro, roj. 1905, mizar Zahar Marij, roj. 1905, trgovski pomočnik Sirk Leopold, roj. 1906, vsi aretirani leta 1930.
Iz Istre: delavec Kac Lovrenc, roj. 1891, kmet Ferluga Josip, roj. 1910, kmet Mihalič Vekoslav, roj. 1896, kmet Kac Vinko, roj. 1902, kmet Mihalič Vekoslav, kmet Fonda Karel, roj. 1902, kmet Sosič Anton, roj. 1884, kmet Ferdinand Racman, roj. 1901, kmet Petaroš Peter, roj. 1905, kmet Kosmač Josip, roj. 1901, Darij Anton, roj. 1888, kmet Abraham Andrej, roj. 1874, mlekar Gorjup Vinko, roj. 1903, kmet Mihalič Albert, roj. 1910, mizar Petrinja Josip, roj. 1890, cerkovnik Gro-pajc Anton, roj. 1890, umrl v ječi, kmet Kac Angel, roj. 1901, delavec Gropajc Anton, roj. 1907, kmet Racman Franjo, roj. 1900, delavec Kosmač Nikola, roj. 1907, kmet Pavlič Lovro, roj. 1888, kmet Glavina Miroslav, roj. 1911, kmet Franjo Škerl, roj. 1892, kmet Petaroš Viktor, roj.
1906, kmet Zobelj Anton, roj. 1906, kmet Matija Mihalič, roj. 1901, kmet Andrej Gropajc, roj. 1887 in dijak Gašpar Branko, roj. 1907, vsi aretirani leta 1930.
Policija ni prijela teli-le obtožencev: Anton Batagelj iz Nabrežine, novinar Albert Rejec, roj. 1897, učitelj Maksimilijan Rejec, roj. 1907, uradnik Jelinčič Ignac, roj. 1906, učitelj Majnik Anton, roj. 1905, dijak Gatnik Maksimilijan, roj. 1910, Šorli Srečko, roj. 1899, kmet Fortunat Franjo, roj. 1907, delavec Leban Vekoslav, roj. 1901, uradnik Vadnjal Josip, roj. 1898, uradnik Ukmar Anton, roj. 1900, uradnik Žerjal Drago, roj. 1903, delavec Sud Milan, roj. 1911, odvetnik dr. I. M. Čok, roj. 1886, delavec Škrjanec Ivan, roj. 1908, Grgič Adolf, roj, 1907, trgovec Kerže Ivan, roj.
1907, uradnik Žerjal Vojislav, roj. 1902, Ražem Joahim, roj. 1886, mizar Škerjanc Stanko, roj. 1906, Kosmač Stanko, roj. 1911, dijak Zlatič Slavko, roj. 1910, delavec Kosmač Vekoslav, roj. 1904, učitelj Ivan Švara, roj. 1907, delavec Petaroš Sta-nislov, roj. 1903, delavec Petaroš Peter, roj. 1908.
Iz zaporov so bili izpuščeni: učiteljica Ljudmila Rutar, roj. 1907, kmet Klobučar Franjo, roj. 1893, kmet Rapotec Avgust, roj. 1901, uradnik Družina Ciril, roj. 1901, kmet Višnjcvec Andrej, roj. 1901, mizar Mihalič Ivan, roj. 1865, delavec Parovel Adolf, roj. 1905, kmet Kosmač Adolf, roj. 1912, delavec Hrvat Valentin, roj. 1906.
Kot poročajo listi, se bo vršil proces v veliki dvorani nove sodnijske palače v Trstu. Sem je deloma prispelo že osobje posebnega sodišča za zaščito države. Polagoma prihajajo tudi obtoženci v spremstvu močne straže. Kot prvi so prispeli Miloš, Bidovec, Španger, Štoka, Valenčič, Marušič, Obad, Sirk, Pertot in Kosmač.
Proces bo tajen. Nihče ne bo imel dostopa v sodno dvorano, ki bo strogo zastražena. Proces bo vodil predsednik posebnega sodišča miličniški general Cristini. Za branitelje so bili imenovani Contrelas, Matoscll-Loriani, Puecher in Zenaro.
Fortunat, Marušič, Bidovec, Miloš, Žerjal, Škerjanec, Španger, Štoka, Rupel, Ukmar, Obda, Valenčič, Vadnjal, Pertot in Sirk so obtoženi pokolja, za kar predpisuje člen 2. zakona o zaščiti države smrtno kazen.
Po kongresu jugoslovanskega učiteljstva
Izjava predsednika nove uprave g. Rabrenoviča
Beograd, 25. avgusta. 1. Včeraj popoldne so konstituirala uprava UJU, ki je bila izvoljena na poslednjem kongresu v odsotnosti ljubljanskega, zagrebškega in splitskega poverjeništva. Tem poverjeništvom je posebna komisija poslala poziv, naj pošljejo svoje delegate na sejo. Na njen poziv je včeraj odgovorilo le ljubljansko poverjeništvo, ki se je izjavilo, da ne prizna nove uprave. Po tem odgovoru v upravo izvoljeni člani niso več čakali, marveč so si takoj med sabo razdelili upravne posle, kot sledi: predsednik R a to r e n o v i 6, prvi podpredsednik V u j a n , drugi podpredsednik gdč.
V	a v r a iz Zagreba, tajnika pa Mihajlovič in R a š i 6.
V	razgovoru z vašim dopisnikom je predsednik g. Rabrenovič med drugim izjavil tudi to, da je bilo delo učiteljev iz Dravske banovine vedno zelo aktivno in zaradi tega tudi zelo cenjeno. Kar priča že to, da je bila ljubljanskemu poverjeništvu na lanskem zborovanju v Zagrebu dana naloga, naj sestavi nova pravila. Pri sestavljanju teh pravil so Slovenci sami odločali in so pravila tudi izdelali popolnoma
v duhu edinstva in na podlagi načela, da se mora delo v UJU vršiti po inicijatiivah širšega odbora. »Mi smo ž njimi v vsem soglašali in tudi sedaj sem bil jaz za predlog g. Škulja, da se namreč ne izvrši takoj volitev nove uprave, marveč da se prej sprejmejo pravila. Toda ta predlog je odklonila večina, ki je tudi izvolila novi izvršilni odbor. V n je m je devet desetin stanih članov, novih pa ena sama desetina, nad-zorniški odbor pa sestavljajo sami stari člani iz prejšnjega odbora.
Upam, da bo to nesoglasje, ki se je pojavilo v Beogradu in ki ni načelnega značaja, marveč drugorednega pomena, ne bo dalo povoda še večjemu nesporazumljenju. Prepričan sem, da bomo nadaljevali svoje delo z isto voljo in ljubeznijo kakor doslej. Za to daje desetletno delo UJU popolno garancijo.
V	kratkem, kvečjemu čez en mesec, se sestane širši odbor, kateremu bodo člani izvršilnega odbora, ki se je včeraj konstituiral, dali na razpolago svoje položaje. Tedaj se bo, tako upam, rešilo in odstranilo tudi sedanje nesoglasje.«
Imenovanje ameriškega konzula za Ženevo
Ženeva, 25. avgusta, d. Šef političnega in gospodarskega informacijskega oddelka zunanjega urada Brandis Gilbcrt je imenovan za konzula Združenih držav Severne Amerike v Ženevi. Njegova naloga je med drugim, da kot opazovalec motri delovanje in politiko Društva narodov. Ameriška vlada izjavlja, da ni z imenovanjem Gilberta nastopila nikaka sprememba politike Združenih držav napram Društvu narodov.
Izid mednarodnih kolesarskih dirk
Bruselj, 25. avgusta. AA. V mednarodnih hitrostnih dirkah za amaterske kolesarje je zasedel prvo mesto Francoz Gerardin, drugo mesto Cosenz, Anglež, tretje mesto Italijan Pelliz-zari. V kategoriji profesijonalistov je pripadlo prvo mesto Michardu, Francozu, drugo mesto Moeskopsu, Nizozemcu, tretje pa Italijanu Pia-niju. V obeh kategorijah so tekmovali za svetovno prvenstvo.
svetovnih tržiščih, se pričenja njegova gospodarska osamosvojitev in stopil je na pot blagostanja. Na začetku te poti pa stojita sinajska in varšavska konferenca in v tem je njujin veliki pomen.
Imenovanja
Beograd, 25. avgusta. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra trgovine in industrije je postavljen v ministrstvu trgovine in industrije za svetnika v 4a/I dr. Ciril Žižek inšpektor istega ministrstva v 4/1, v državni trgovski akademiji na Sušaku za ravnatelja v 4/1 Nikola Dčigrija, ravnatelj iste grupe in kategorije državne trgovske akademije v Zagrebu, p.i potrebi službe.
Beograd, 25. avgusta. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prosvetnega ministrstva napredovali v II-l Josipina Podgornik, por. Kuntič, učiteljica v Rovtah, Antonija Štritov, učiteljica na Viču, dosedaj obe v II-2; v II-2 pa Lorber Olga, učiteljica na mestni šoli v Mariboru, Est Morija, učiteljica v Gornji šiški, Mendel - Trampuž Matilda, učiteljica v Dravogradu, Rakovšfek - Petrič Marija, učiteljica v Braslovčah, Cerar Marija, učiteljica v Kamni gorici, čr-nut - Korošee Ljudmila, učiteljica na Jesenicah, Kutin - Tomažič Marija, učiteljica v Mariboru, in Dujc Mirko, učitelj v Šmartnem ob Paki, do sedaj vsj II-3.
Beograd, 25. avgusta. 1. Poljedelsko ministr-strstvo je imenovalo za višjega veterinarskega svetnika na obmejni veterinarski postaji v Murski Soboti Josipa Sanica, višjega veterinarskega pristava pri Breškem načelstvu v istem mestu in za veterinarskega pristava v Caribrodu Drol-la Jožeta, veterinarskega pristava v Litiji.
Vpisovanje na šofaSi Dravske banovine
Ljubljana, 25. avgusta. AA. Kr. banska uprava razglaša:
Na srednjih šolah se vpisujejo učenci v poedine razrede od 11. do 13. septembra po razporedu, ki S® določi direktor. V izjemnih primerih sme učiteljski zbor dovoliti vpis do konca septembra, kr. banska uprava pa do 10. oktobra. V prvi razred se morejo vpisati učenci z dovršenim četrtim razredom osnovne šole, ki so rojeni v letih 1917, 1918, 1919 in 1920 (letos izjemno). Vsi izpiti se vrše na srednjih šolah v času od 1. do 10. septembra po razporedu direktorja. Privatni izpiti v septembru so dopustni le po posebni odobritvi ministrstva na prošnjo iz meseca junija.
Iz meščanskih šol je letos še izjemno dovoljen prestop na srednje šole po dopolnilnih izpitih, ako je starost učenčeva v skladu za zakonom.
Na državno realno gimnazijske razrede v Ljubljani se vpisujejo deklice le na II. realni gimnaziji, dečki pa v vse razrede na II. in III. realni gimnaziji ter na realki (na tem zavodu do vštetega VIL razreda).
Vpisovanje na učiteljskih šolah se vrši v času, kakor na srednjih šolah, toda za vpis v prvi razred se je treba prijaviti vsaj še 12. septembra. Sprejemanje za prvi razred se vrši po zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu. Učenci(ke) z nižjo srednjo šolo opravijo pismeni izpit Iz slovenščine in ustni iz glasbe, učenci (ke) z dovršeno meščansko šolo pa pismeni in ustni izpit iz slovenščine, ustni izpit iz zgodovine in geografije naše kraljevine, ustni izpit iz matematike in glasbe. V prvi razred se smejo sprejeti učenci (ke), ki v koledarskem letu 1930 še ne dovrše 18 let starosti.
Za vpisovanje na meščanskih šolah ni novih predpisov, zato se vrši od 1. do 3. septembra vpisovanje, izpiti pa se vrše od 25. do konca av. gusta. Razpored določa ravnateljstvo.
Na osnovnih šolah se vrši 1. in 2. septembra naknadno vpisovanje, 3. septembra je šolska maša, 4. septembra pa se prične redni pouk. Železniške olajšave povodom svečanosti novih polkovnih zastav Beograd, 25. avgusta. AA. (Iz ministrstva za promet):
Minister za promet je odobril tele olajšave za vožnje v Beograd na slavnost posvetitve novih zastav jugoslovenskih pehotnih in konjeniških polkov, ki bo na rojstni dan Nj. Vis. prestolo. naslednika Petra 6. septembra t. 1. na Banjici:
1. Brezplačno vožnjo: a) vsem banskim svetnikom v prvem ali drugem razredu, h) vsem re' zervnim oficirjem in oficirjem invalidom, ki so povabljeni na to svečanost, v razredu, ki odgovarja njihovemu položaju, c) vojnim invalidom, ki so povabljeni, d) zastopnikom Sokola in sokolskih žup (v prvem ali drugem razredu).
2. Četrtinsko vozno ceno vsem državljanom Jugoslavije, ki se hočejo proslave udeležiti. Razred po njihovi volji.
Banskim svetnikom bodo izdali legitimacije za potovanje bani, rezervnim oficirjem in oficirjem invalidom ter vojnim invalidom, ki so po vabljeni, bo kot legitimacija služilo vabilo.
Zastopnikom Sokola in sokolskih žup bo kot legitimacija njihova sokolska legitimacija.
Vsi drugi državljani kupijo vozne listke pri odhodu za polovično ceno in imajo s tem listkom pravico do povratne vožnje, ako dobe od odbora v Beogradu potrdilo, da so se proslave udeležili.
Te olajšave veljajo za prihod v Beograd v dneh 3., 4.. 5. in 6. septembra, za odhod pa od 6. septembra zvečer do vštetega 10. septembra.
Povratek ministrov v prestolnico
Beograd, 25. avgusta. A A. Z današn jim brzo-vlakom sta prispela v Beograd minister poljedelstva dr. Stanko Šibenik in minister za trgovino in industrijo Demelrovič.
Seja ministrskega ~"eta
Beograd, 25. avgusta 1. Danes med 17 30 in 19. uro se je vršila seja ministrskega sveta pod vodstvom ministrskega predsednika in notranjega ministra generala Petra Živkoviča. Seje so se udeležili vsi v Beogradu navzoči ministri, in sicer minister za gozdove in rudnike dr. Korošec, vojni minister general Iladžič, minister brez portfelja dr. Uzunovič, pravosodni minister dr. Srskič. prosvetni minister dr. Maksimovič, minister brez portfelja dr. Drinkovič, finančni minister dr. Švrljugn, minister brez portfelja dr. Kuinanudi, minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Preka, minister* brez portfelja Neudorfer in minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Demetrovič.
Ministrski predsednik je obvestil zbrane ministre o razgovorih in konferencah na Bledu ter o njihovih zaključkih. Ministri so S9 docela strinjali s storjenimi sklepi.
Prijateljstvo med Grčijo ?.* Turčijo
Atene, 25. avgusta, n. Turško poslaništvo x Atenah je službeno obvestilo grško vlado, da se je Turčija docela postavila na stališče grške vlade, naj se čim prej podpiše grško-turški sporazum o prijateljstvu in arbitraži. V ta namen sc bo pospešila redakcija pogodbe.
Povoljen uspeh francoskih manevrov
Pariz, 25. avgusta, n. Kakor javljajo listi, so francoski manevri na italijanski meji pod vodstvom generala Carencea v okolici alpskih vrhov pri Col de la Valette uspeli izredno dobro. Prirejen je bil tudi napad, kakor bi bil prišel z druge strani meje, in francoska obrambna sredstva, posebno nova razporeditev utrdb in letalska poročevalska služba, so pokazala, da sovražnik na tem kraju nikakor ne bi mogel priti preko meje. Po končanih manevrih je general Carence inspiciral Col de Calle in novo utrdbo pri Selve.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 25. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Pretežno jasno vreme, podnevi gorkejše. Izgledi za prihodnje dni: Še vedno naraščanje temperature in jasno.
leriiorijalna pristojnost naših konzulatov
Ljubljana, 25. avgusta.
Kr. banska uprava razglaša:
Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo od kr. poslaništva v Parizu poročilo o teritorijalni pristojnosti kr. koiuulatov y Francoski republiki z Alžirjem in Sirijo. Po tej razdelitvi spadajo pod:
1. generalni konzulat v Marseillu (generalni konzul gosp. Adjemovič, uradnik mdn. za zun. ead.): Bouches de Rhone — Pyrenees — Arie-ge Aude — Herault — Tam — Aveyron Lo-zere — Gard — Ardeche — Vaucluse — Dro-me — Hautes Alpes — Basses Aipes — Var — Alpes Maritimes;
2. generalni konzulat v Bordeauxu (general-a konzul R. Sumenkovič, uradnik mdn. za mm-zad.): Rhone — Lodre — Saone-et-Loire-Ain-Jura-Haute Savoie-Isere;
3. konzulat v Havru (častni konzul C. Kron-itoimer): Seine-Inferieur Eure;
4. konzulat v Lillu (častni konzul Legrand): Nord-Pas de Calais-Somme;
5. 'konzulat v Nantesu (častni konzul Habril-let);
6. konzulat v Toulousi (častni konzul Melter de Laberethe): Haute Garonne — Haut Lure —
G era«! — Lot et Garonne — Tarne et Garon-nje — Lot;
7. konzulat v Alžirju (častni konzul Blachett);
8. konzulat v Bey,roiuthu v Siriji (častni konzul E. Carbonniers).
Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo od kraljevskega poslaništva v Wasliingtonu poročilo o teritorijalni pristojnosti kr. konzulatov v Združenih državah in v ostalih dražvah Srednje Amerike. Po tej razdelitvi spadajo pod:
1. generalni konzulat vNewyorku: NewYork, Pennsylvanda, West Virginia, Ohio, Tennessee, Hain, New Hampshire, Vermont, Masschuestts, Connecticut, Rhode Island, New Jersey, Dela-ware, Distriikt of Columbia D. C., Maryland, Virginia, North;Carolina, South Carolina, Georgia, Florida;
2. generalni konzulat v Chicagu: Michigan, Illinois, Arkansas, Loisana, Mdssouri, Wiscon-dns, lova, Minnesota, Indiana, Mississipi, Ken-tucky;
8. generalni konzulat v San Frančišku: Colo rado, Idaho, Montana, Utah, Wyoiming, New Mexiko, Texas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, North Dakota, Caliiornia, Nevada, Arizona, Oregon, Waehington, Alaska, Havajski otoiki in Filipini.
Razen gornjih je v Clevelandu častni vicekonzul.
Pod častni konzulat v Guatemali spadajo re-pufblike centralne Amerike.
V	Mexiku je častni konzulat, častni konzulat je nadalje v Helmoslu v Mexikd.
V	Osaki na Japonskem je častni konzul, takisto v Port au Princu na Haitskih otokih.
Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo poročilo kr. poslat-štra na Dunaju o teritorijal-ii pristojnost kralj, predstavništev v Avstrijski republiki:
Teritorijalno področje kr. konzulata v Grazu je Štajerska, kr. konzulata v Celovcu so Koro-roška, Solnograd, Tirolsko in Voralpe, konzularna pristojnost kr. poslaništva na Dunaju pa se razsteza na Dolnjo in Gornjo Avstrijo 5n Gradiščanko.
Sokolska nedelja ob meji
Maribor, 25. avgusta. Včerajšnja nedelja je bila v našem severnem obmejnem ozemlju v prvi vrsti posvečena Sokol' stvu. Že dopoldne ob poldesetih so se v gostilni Sevšek v Račah zbrali številni kmečki fantje in delavci, da ustanovijo svoje lastno Sokolsko društvo. O ideji Sokolstva in o potrebi dela za na rod in državo jim je v toplih besedah govoril podstarosta MSŽ dr. Franjo Irgolič. Ideja ustanovitve Sokolskega društva v Račah je bila spre jeta z velikim navdušenjem in takoj se je izvolil pripravljalni odbor, ki bo vodil vsa nadaljna dela.
Popoldne sta pa bili dve pomembni sokolski prireditvi v naših lepih Slovenskih goricah, kjer pod toplim solncem dozoreva sadje in grozdje. Najpomembnejša je bila prireditev v Jarenini, katero sta v bratski slogi, ki nekoč, v dobi strankarskih strasti ne bi bila mogoča, organizirala Sokol in Prosvetno društvo. K temu sokolskemu in narodnemu slavju so prihiteli številni izletniki iz Maribora, Št. lija in iz raznih drugih krajev Slovenskih goric in Pesniške doline, c e-lo iz oddaljenih Ruš.
Vsa prireditev je bila na prostem in jo je s kratkim pozdravnim govorom otvoril starešina jareninskega Sokola br. Lubenski. Za Narodno obrano je zbrano množico pozdravil njen tajnik g. Radoslav Knaflič iz Maribora, za Sokolsko župo podstarosta dr. Franjo Irgolič, za klub »Meja« Radivoj Rehar, za Sokola I. v Mariboru in Oblastno strelsko družino pa polkovnik Put-nikovič. Domača ndadina je na to uprizorila Ivana Albrehta mladinsko igro »Sirota Jerica«, v odmorih 10 pa nastopili Sokoli in Sokolice s prostimi vajami. Nastopilo je 8 naraščajnic Sokola I. iz Maribora, 18 kmečkih Sokolov iz Št. lija ter 10 Sokolic in 17 Sokolov društva Maribor I. Vse vaje so bile uzorno predvajane in so vzbudile vsestransko odobravanje s strani stotin domačega in okoliškega ljudstva. Po nastopih se je ob sviranju mariborske sokolske godbe pod vodstvom br. Šušteršiča razvila lepa zabava.
Istočasno so agilni Sokoli in Sokolice pod vodstvom staroste dr. Milana Goriška pohiteli v izredno velikem številu k Sv. Benediktu, kjer so priredili javni nastop in obenem ustanovili novo Sokolsko društvo pri Sv. Benediktu. Tudi ta prireditev je izborno uspela in postavila močne temelje za nadaljni razvoj sokolske, narodne in državne misli ob meji.
Krasna manifestacija slovanske vzajemnosti pod Griniavcem
Pred 30 leti, v časih naših najtežjih nacijo-nalnih borb za naše slov. planine, so nam priskočili v pomoč naši bratje Čehoslovaki. Na Ravneh, na mali planotici, ki se razprostira pod Grintavcem in Kočno proti Jezerskemu, so zgradili krasno planinsko kočo v češkem narodnem slogu ter jo podarili Slov. plan. društvu.
Prežeti s čutom globoke hvaležnosti do bratskega češkoslovaškega naroda, ki nam je tudi
v	najtežjih časih stal zvesto ob strani, smo v nedeljo proslavljali 301etnioo otvoritve Češke koče pod Grintavcem.
Že v soboto popoldan je prispelo na Jezersko veliko število turistov, ki so prenočili na Jezerskem, deloma so pa odšli že zvečer do koče, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička.
V	nedeljo na vse zgodaj so se začele pomikati z Jezerskega cele karavane po krasnih poteh čez Makekovo in Ravensko Kočno, mnogi so pa prihajali tudi od Cojzove koče in čez Jezersko sedlo od Frischaufovega doma na Okrešlju. Ko se je pričela ob pol 11. uri pred kočo sv. maša, ki jo je bral g. prof. Kordin, je bilo zbranih okrog 200 oseb, prihajali so pa še vedno novi turisti. Po evangeliju je spregovoril g. prof. Kordin, kot pooblaščenec ljubljanskega knezoškofa dr. Rožmana njegove pozdrave.
Po končani božji službi je povzel besedo g. dr. Fran Tominšek, predsednik Slov. plan. društva ter pozdravil Številne odlične goste: dv. svetn. dr. R. Marna kot zastopnika vlade in sreskega načelnika dr. Ogrina iz Kamnika in dr. Zobca iz Kranja, vicekonzula dr. Cihelko in g. Jovanovskega kot zastopnika C. O. v Ljubljani, Pustoslemška kot zastopnika Čsl.-jugoslov. lige, zastopnike Ljubljane dir. Ciuho in dr. Klepca, župana mesta Kranj Pirca, župana iz Jezerskega Murija ter zastopnike tiska. Pozdravil je nato zastopnike planinskih organizacij, kon-servatora Jenička, predsednika Asocijacije slovanskih turiških društev in podpredsednika kluba češkoslovaških turistov, gosp. ravnatelja Pasariča, predsednika Hrvaškega planinskega društva, zastopnike podružnic SPD in one redke iz stare garde, ki so sodelovali pri otvoritvi češke koče, med njimi v prvi vrsti inšpektorja Al. Knafelj c a. Posebno še pozdravi gosp. prof. Kordina kot zastopnika knezoškofa ter se mu zahvali za izvršeno bogoslužje. Nato prebere iz Planinskega Vestnika od 1. 1900 poročilo o otvoritvi češke koče, iz katerega se najbolje spoznajo zasluge nekaterih odličnih turistov, ki žal že počivajo v grobu. Nato se prečitajo došli pozdravi dr. žižeka za odsek za turizem, kluba češkoslovaških turistov na Dunaju, odličnih češkoslovaških turistov dr. Dvorskega in Skotyja ter župana dr.
Puca. Na njegov predlog se nato pošlje Nj. Vel.
Pismo z Bleda
Sozijske takse za letoviščarje, ki stanujejo po zasebnih hišah, po 6 Din dnevno so previsoke. Za hotele in penzione, kjer se nudi ves komfort, je taksa 8 Din oz. 6 Din pravilna, saj si bivanje v hotelih oz. penzionih privoščijo lahko le imoviti sloji, dočim srednji*stan, ki stanuje za časa letovanja po privatnih hišah, težko zmaguje visoko takso, posebno rodbine s številnimi člani. Zato je čedalje manj letoviščarjev srednjega stanu na Bledu, zato so na primer letos privatne hiše bile le slabo zasedene. Vse vre le kot imoviti sloji v velike hotele in penzione. Zato bi bilo primerno, za mala stanovanja v bodoče znižati zdraviliško takso na 4 dinarje, katere bi tudi srednji sloji zmogli in zopet napolnili zasebne sobe.
Nadalje bi se moralo skrbeti, da se cene zelenjavi in sadju primerno regulirajo na trgu, ki je drugače letos dobil prav lepo lice z novo stavbo, ne gre pa, da se iste vrste hruške, ki stanejo v Ljubljani 8 Din kg, na Bledu prodajajo na trgu po 24 DinI ali pa češplje kar za
10	Din dražje kot v Ljubljani! Tako oderuštvo treba v bodoče preprečiti. Če hoče kakšen magnat pa posebno drago sadje, naj ga kupi v delikatesni trgovini v novem Parkhotelu, kjer je in more biti vse najdražje.
Radi nerentabilnosti je nadalje opustila neka avto-družba redni promet z avtobusom med Lescami in Bledom, vozili so po 5 Din, dočim so avtobusi družb »Alpauto« in »Albus« vedno polni, dasi zahtevajo poleti za tujce 7 Din, pozimi za domačine celo po 8 Din za osebol Morda je bolj imenitno, ako se kdo vozi z dražjim avtobusom I Seveda je cenejši avtobus moral na kolodvoru v Lescah stati daleč zadaj, dočim sta dražja stala vedno tik pri postaji.
Cesto bode treba iz Lesec do Bleda tudi še razširiti in nepregledne ovinke odstraniti, da ne bode več nesreč, kakor preteklo nedeljo, ko se je prevrnil avtobus v jarek radi tega; tudi drvijo na nevarnih krajih ceste, posebno na ovinkih avtobusi, kakor ne bi smeli glede na predpise in varnost potnikov.
čuje se, da nameravajo posestniki Park-ho-tela in Toplic zidati še letos nov velik hotel, oziroma hotel Toplice povečati. Ako bode letos tako ugodna zima kakor prošlo leto, bodo vse te nove stavbe že za drugoletno sezijo vpo-rabne.
Početkom septembra dospejo na Bled še večje potovalne družbe iz Nemčije, tako da bode sezija do konca oktobra trajala. Pričakuje s®,
kralju naslednja brzojavka:
Udeleženci proslave tridesetletnega jubileja Češke koče pod Gnintavoem, vpoštevajoč v veličastni gorski krasoti slovenskih Alp o dosedanjem velikem vplivu turistike v razvoju bratske vzajemnosti Čehoslovaške in Jugoslavije, so enodušno zaključili, da turistika zbljl-žuje, združuje in povzdiguje slovanska sroa a okrepuje visoko blagodejno vladarsko delo In dntenoijo Vašega Veličanstva, da bi narod in država združeni mogočno procvitali.
Izražamo pni tej priliki Vašemu Veličanstvu globoko vdanost.
Za Sl. plan. društvo: dr. Tominšek, Ljubljana. Za Asocijacijo slovanskih turistov in Klub Če-hoslovaneskib turistov: Jeniček, Praha.
Prezidentu češkoslovaške republike je bila poslana brzojavka sledeče vsebine:
Udeleženci proslave 80 letnega jubileja češke koče pod Grintavcem Vam pošiljajo iz srede krasot Savinjskih planin izraze globokega spoštovanja in Vam žele še doilgo zdravje.
Nadalje so bili poslani pozdravi tudi še pre-zidiju mesta Prage, klubu češkoslovaških turistov, Hrvatskemu plan. društvu v Zagrebu, poljskemu plan. društvu v Krakovu, bolgarskemu plan. društvu v Sofiji, g. min. svetn. dr. Jerabku in Gabrijeli P-reissovi v Prago.
Nato je pozdravil navzoče in čestital k jubileju v imenu vlade g. dr. Marn. Za njim je povzel besedo g. Jeniček, predsednik Aso-cijacdje slovanskih plan. društev ter je v krasnem govoru očrtal velik pomen zbližanja slovanskih narodov tudi na polju turistike, ter se je v toplih besedah spomnil pok. dr. Karla Chodonskega in mnogih drugih preminulih turistov. Na njegov poziv so vztrajali vsi navzoči pol minute v grobni tišini, da s tem počaete spomin umrlih. V imenu češkoslovaškega konzula v Ljubljani je govoril vicekonzul dr. Ci-helka. Za njim je govoril simpatični, kljub svojim 70 letom mladeniško živahni predsednik Hrv. plan. društva g. Pasarič, ki je tudi prečita! poročilo o otvoritvi Češke koče, ki je takrat izSlo v »Hrv. Planinaru«. V imenu tujsko prometnega društva v Kamniku je čestital g. vladni svetnik dr. Ogrin, za njim pa R. Pusto-slemšek, ki se je spomnil tudi pok. Frischaufa, ki si je stekel nevenljivih zaslug za naš turizem v Savinjskih planinah. Kot zadnji je govoril še v imenu podružnic SPD dr. Senjor iz Maribora. Ob 12. uri je zaključil dr. Tominšek oficijelni del proslave, nakar se je razvila v koči in okrog nje vesela, neprisiljena zabava. Popoldan se je vrnila večina izletnikov na Jezersko, mnogi so pa uporabili krasno vreme za ture v Kamniške planine.
Krasno uspela proslava, ki je manifestirala bratsko vzajemnost vseh slovankiih narodov, bo gotov ostala v trajnem spominu vsem udeležencem.
da bo vreme letos jeseni lepo in trajno, saj smo dobili v letošnjem poletju dosti mokrih darov od »Jupitra pluvius«-a, tako, da je to delalo gostom in hotelirjem mnogo preglavic.
Konec meseca avgusta nas zapusti mornariška godba, ki je letos v seziji izborno zabavala svoje hvaležne poslušalce v zdraviliškem parku, želimo, da pride prihodnje leto zopet. V Parku je bilo pa večkrat premalo klopi, mar-sikak letoviščar in poslušalec je moral stati, če je hotel poslušati godbo; torej več klopi v bodoči seziji v park. O početku ceste preko parka je znamenje »Stop« za avtopromet, katerega pa avtomobili ne vpoštevajo, ampak drvijo skozi množico in naprej po ozki cesti pod gradom, kjer naj bi bilo edino brezprašno sprehajališče ob jezeru. Tudi tu več klopi in več luči, ker je nad grajsko kopeljo ob novi poti prekrasen razgled, ki ga pa motijo drveči avtomobili, dasi je cesta za te prepovedana! Tudi to naj se odpravi.	Dr.	F. K.
Prvi rudarski romarski
izle4
Preteklo soboto so pohitele rudarske in druge delavske družine na Brezje in Bled. Romanje sta organizirala gg. Žaler in Pavlič. Hrastniški vlak je privozil ob pol 2 pop. v Ljubljano in je bil zelo okusno z državnimi zastavami in cvetjem okrašen. Na kolodvoru so rudarji in steklarji s svojimi zastavami izstopili. Na peronu je delavce pozdravil g. Langus, odgovoril mu je g. Žaler in pevski zbor »Krekove mladine« iz Hrastnika je zapel »Kaj pa ptički delajo«. Izletnike sta vodila gg. Žaler in Pavlič. Romarji so imeli 60 kg malinovca s seboj in so ga pevci pridno po vlaku raznašali.
Malo pozneje je prišel drugi vlak s trboveljskimi izletniki. Vodila sta jih gg. Jakob Gasparič in katehet Žmavc. Tudi ta vlak je bil lepo okrašen. V Kranju je vlak obstal. Izletnike je pozdravila deputacija katoliških organizacij iz Kranja.
Na Brezje so prišli izletniki okrog 3. ure pop. Na vrhu se je formirala procesija do cerkve, kjer je v imenu izletnikov g. Žaler pozdravil došlega pomožnega škofa dr. Tomažiča. Potem so si ljudje preskrbeli prenočišča. Zvečer so bile večernice. Pridigoval je znani p. Hugo Brenne-kar. Bile so pete litanije, pri katerih je odpeval hrastniški »Pevski zbor«. Potem je bila skupna spoved. V nedeljo zjutraj ob pol 6. uri je pridigoval škof g. Tomažič in ob 6. uri je bila slovesna služba božja, pri kateri je pel delavski
pevski zbor iz Hrastnika. Ob pol 8. uri je odpeljal hrastniški vlak izletnike iz Otoč na Bled. En del je šel skozi »Vindgar«, drugi so se peljali na Bled.
Na Bledu je bila sv. maša na otoku ob 10. ur). Maševal je prof. Pavlič. Ker so šli pevci skozi »Vindgar«, so romarji sami med mašo prepevali. Nato so se razkropili in poiskali okrepčila ter se vozili po jezeru. Ob 4. uri je zunaj imel poslovilno pridigo g. prof. Pavlič, nakar je molil litanije vseuč. prof. Slavič iz Ljubljane.
Neka gostilna na Bledu je izletnikom odklonila postrežbo ko so prišli skozi Vindgar na Bled. Zvečer ob pol 8. uri je odpeljal z Bleda vlak izletnike iz Hrastnika in Zagorja proti Ljubljani. Pevci so romarjem postregli z malinovcem in vodo. Vlak je v Ljubljani obstal in pevci so na peronu zapeli nekaj pesmi, nakar so se z veselim vriskanjem in klici živijo odpeljali proti Hrastniku. Trboveljski vlak je vozil-malo pozneje. Red je bil vzoren, čeprav Je romalo 1500 ljudi.
Lepa Jernejeva nedelja
Takozvana »medmašna vročina«, ki je običajna med Velikim in Malim šmarnom, je leto« velika. Te dni je dosegla vrhunec. Nedelja je bila Jernejeva nedelja. Vremenarji pravijo o sv. Jerneju:
—	Jernej v lepem vremeni, pravi, tako bo tudi jeseni.
Če sv. Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova polne brajde.
Letos je bdi sv. Jernej izredno lep in upamo, da bo taka tudi jesen, vsaj tako okoli sv. Mihaela, ko prične sezona za polharje.
V SiSkl so slavili svojo komarjevo nedeljo s pobamimi piščanci, »flancati« in podobnimi dobrotami. Sišenčani so praznovali svoje »žeg-nanje« veselo in dobrodušno. Nikjer ni prišlo do prepira to pretepa: Mnogo Ljubljančanov je popoldne zato romalo v Šiško, kjer so si poiskali hladne vrtove uglednih in poštenih gost ilen.
Jernejeva nedelja je bila tudi nedelja velikih izletov na naše gore. Letos že kmalu ni bil tako močan naval na izletniške vlake kot v nedeljo. Jutranji izletniški vlak je vozil na Gorenjsko nad 600 izletnikov, nato redni jutranji vlak 700 in opoldanski okoli 350. Zadnji izletniki so po večini krenili na Bled ali v druga letovišča. Zvečer je bilo neobičajno vrvenje na glavnem kolodvoru. V Kamnik se je zjutraj odpeljalo okoli 350 izletnikov.
V nedeljo je kopalna sezona dosegla svoj vrhunec. Tako razposajenega veselja kmalu ni bilo na raznih prostih kopališčih ob Savi, Ljubljanici in drugih rekah kakor v nedeljo. Vsa znana in priljubljena kopališča so bila zasedena do zadnjega kotička. Lahko rečemo, da se je v nedeljo hladilo v vodi do 20.000 Ljubljančanov in Ljubljančank. Samo popoldanski kopalni vlak je peljal na Gorenjsko 820 kopalcev, največ v priljubljene Rateče na Soro.
Jernejeva nedelja je potekla sicer mirno. Bilo Je nekaj avtomobilnih nesreč, nobena pa ni zahtevala smrtne žrtve.
Gospodinjska šola in internat »Mladika«
Za poslopjem ljubljanske mestne ženske realne gimnazije ali liceja se dviga med vrtom in tivolskim parkom poslopje dekliškega internata »Mladika«. V internatu je nameščena gospodinjska šola, katere namen je podati naši ženski mladini občo gospodinjsko izobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Izobrazba naj na eni strani ustvarja pri ženski mladini podlago socijalnega miS-ljenja in razumevanja za gospodinjstvo, na drugi strani pa naj skuša razviti v dekletih z umskim in praktičnim poukom vse sile In zmožnosti do popolne samostojnosti bodisi v družini (gospodinja in mati), bodisi v službi v gospodinjstvu, sanatorjih, internatih itd. Učni načrt je prikrojen modernemu času in je teoretično in praktično izčrpen. Vzporedno s poukom v gospodinjski šoli se priredita še vsako leto za gojenke dva strokovna tečaja, samaritanski tečaj in tečaj za nego dojenčka v higijenskem zavodu.
Za sprejem v gospodinjsko šolo je potrebno, da je dekle dovršilo najmanj 16. leto in meščansko ali njej podobno šolo. Gojenke so zunanje, ki stanujejo izven zavoda, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu. Zunanje gojenke plačujejo za hrano in pouk mesečno 500 dinarjev, notranje pa za vso oskrbo in ukovino 1000 Din.
Pouk traja od 8. do 18. ure. Učenke so razdeljene v dve skupini, od katerih je izmenoma prva zaposlena pri šivanju, pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretičen pouk se vrši skupno. Zunanje gojenke gredo po 18. uri lahko domov, notranje pa so zaposlene po skupinah pri pripravljanju večerje in ostalih gospodinjskih poslih ter pri posebnih urah (francoščina, italijanščina, klavir itd.).
Gospodinjska šola prične s poukom 1. oktobr* vsakega leta, pouk traja do 28. junija vsakega leta. Priglasi za sprejem se lahko pošiljajo pismeno vsak čas, redno vpisovanje pa se vrši 29-in 30. septembra ob 9. zjutraj.
V	zvezi z gospodinjsko Solo je nadalje internat »Mladika«, v katerega se sprejemajo gojenke vseh ljubljanskih šol. Dekleta imajo v internatu vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni honorar za gojenke internata znaša 1000 Din, Perilo in obleko prineso gojenke s seboj. Prijave sprejema dnevno pismeno in ustmeno voditeljica pri direkciji mestne ženske realne gimnazije.
Dnevne vesfz
— Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. vpisuje gojenke dne 2. in 3. septembra 1930. od 8.—12. ure dopoldne.
— Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Državoznanstvu«. To obsega pregled nove državne organizacije in novih zakonskih predpisov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Izide do konca t. m. Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skupno z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo Dopolnilo 12 Din (brez poštnine). Ker je prvotna knjiga v nekaterih delih že zaostala, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsakomur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju.
— Kaj obeta Bata. V Beograd je dospel Ignacij Kavec, ki išCe že 20 dni v Jugoslaviji
!>rimeren kraj za veliko Batovo tovarno za čev-je. Izjavil je glede na kampanjo proti ustanovitvi Batove tovarne v Jugoslaviji, da naši mojstri grešijo, ko so proti Bati. Kajti vsi delavci v tovarni bodo Jugoslovani, nad 5000 domačih delavcev bo dobilo dela v Batovi tovarni. Mlade domače delavce bo tovarna poslala na svoje stroške v šole v Zlinu, kjer se bodo izučili modernega čevljarstva in potem delali v Batovi tovarni v Jugoslaviji. Bata noče konkurirati naši čevljarski industriji, temveč hoče dobavljati nam boljšo in cenejšo obutev, kar je najbolj lojalna konkurenca. Bata bo zgradil poleg tovarne tudi stanovanjske hiše za delavce in vzgajališča za otroke. Naši čevljarji se zato ne smejo, bati Batove tovarne, temveč naj je bodo veseli.
— Popust za posetnike velesejma v Lipskem. Uprava lipskega velesejma je obvestila vse gospodarske organizacije v naši državi, da bo jesenski mednarodni sejem v Lipskem otvor-jen 31. avgusta t. 1. in bo trajal do vštetega 7. septembra. Na tem sejmu bodo razen običajnih vzorčnih razstav tudi specijalni sejmi, kakor tehnično-gradbenih objektov, športnih predmetov in tekstilne industrije. Direkcija državnih železnic je odobrila obiskovalcem sejma popust pri vožnji skozi našo državo v iznosu 50% nominalne vozne tarife, direkcija nemških leleznic pa 25%.
— Miss Sava 1930. V mestnem kopališču na Savi v Zagrebu so v nedeljo izvolili 15 kandidatinj za miss Savo 1930. Te bodo filmali in film vrteli v nekem zagrebškem kinu. Ob tej priiki bo občinstvo izvolilo najlepšo od izbranih kandidatinj za miss Savo 1930.
— Avtobus iz Zagreba v SuSak. Od 27. av-guta dalje uo začel avtobus iz Zagreba v Su-šak voziti po tem-le voznem redu: Odhod iz Zagreba ob 5. zjutraj, iz Karlovca ob 6 30, iz Skrada ob 9., iz Delnic ob 9 30, iz Lokev ob 9 50, prihod na Sušak ob 11-30. Odhod s Su-Šaka proti Zagrebu ob 13-30, iz Lokev ob 15 20, iz Delnic ob 15-35, iz Skadra ob 1610, iz Karlovca ob 18., prihod v Zagreb ob 2010.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Sleparije z obligacijami vojne škode. »Vreme« poroča, da so številni kupci zahtevali, naj Jim Prva gradjevinska banka v Beogradu vrne obligacije vojne škode; direktor te banke je namreč tudi zapleten v sleparije z obligacijami. Direktor ni mogel dati upnikom niti denarja niti obligacij, pač jim je pa predstavil nekega gospoda za tajnika »Vremena«, ki je izjavil, da je v banki vse v redu in se jim ni bati izgube. Policija je lažnega tajnika aretirala.
— Živahen letalski promet. Zadnje čase je eelo živahen promet na vseh letalskih progah, ki imajo postajališče v Zagrebu. V soboto so bila vsa potniška letala zasedna. Letalo na progi Graz—Wien, ki ga je vodil pilot Striževski, je imelo 5 potnikov, ravnotoliko tudi letalo iz Sušaka. Zasedeno je bilo tudi trimotorno letalo na progi Zagreb—Brno—Praga. Dobro je bilo zasedeno tudi letalo na progi Zagreb— Dunaj. V tem dnevu je odletelo iz Zagreba 45 potnikov.
— Osuševanje Popovega polja. Z državno pomočjo bo Zetska banovina spomladi začela z deli osuševanja Popovega polja. To je poleg osušitve Skadrskega jezera drugi velik projekt, od katerega je odvisen gospodarski napredek Zetske banovine. Kakor računajo, bodo dela trajala 6—8 let, če se ne najame za dela kako inozemsko posojilo, ki bi znašalo preko pol milijarde dinarjev. Za sedaj bo država odobrila potrebne kredite za začetje dela.
— Letina v južni Srbiji. V južni Srbiji se je pričel izvoz žita. Na Kosovem je bila žetev odlična, v Metohiji pa je bila zaradi elementarnih nesreč manj povoljna. Iz Lipnjanov, Uroševca in Kosovske Mitroviče so prvo polovico avgusta izvozili v Grčijo okrog 1000 vagonov pšenice in ječmena in 300 vagonov živine in zelenjave. Letošnja žetev v Vardarski banovini se mora smatrati kot srednje dobra.
— Avala — izletišče Beograjčanov. V ministrstvu za gozde in rudnike so dokončali načrt za pretvoritev Avale v velik javen park in iz-letišče Beograjčanov. Še letos bo končano pogozdovanje. Septembra se otvori na Avali nov hotel. Drugo leto pa se zgradi še drug velik hotel na podnožju Avale. V najkrajšem času bo tudi končana asfaltirana cesta Beograd— Avala, nakar bo izročena prometu.
— Usoda delavca. V kleti nove palače prometnega ministrstva so našli truplo nekega moškega, katerega identiteto so pozneje ugotovili. Gre za SOletnega delavca Jusufa Muja-
giča iz Bosanskega Petrovca. Ležal je na mestu, kjer so pred tednom našli nekega moškega nezavestnega. Mujagič je iskal v palači prenočišča. V temi se je splazil v nedograjeno stavbo in strmoglavil v klet. Pri tem se je težko poškodoval in zjutraj so ga našli mrtvega.
—	Vreme. Lepo vreme traja že šesti dan. Zračni pritisk je visok ter je včeraj barometer ob 7. uri zjutraj kazal: Ljubljana 768-7, Maribor 768’7, Zagreb 768-4, Beograd 768-4, Skoplje 766-5, Sarajevo 767-8, Split 765-4, Rab 765-2. — Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 19, Maribor 21, Zagreb 22, Beograd 20, Skoplje 25, Sarajevo 19, Split 27, Rab 26 C. Najhujša vročina je včeraj vladala v južnih krajih države in v Dalmaciji, kjer je temperatura presegala 25° C. Splošno je bilo povsod jasno in mimo. V Ljubljani in Mariboru je bila včeraj zjutraj oblačnost 10, po dnevi pa 0. V Ljubljani	je	bila	včeraj	zjutraj megla. Relativna vlaga	je v	državi	znašala od 55% do
85%, v Ljubljani 85%, v Mariboru pa 80%. V Ljubljani	je	bila	včeraj	najvišja temperatura
26-2 C, a	najnižja	17-7. Lepo vreme bo trajalo
še nekaj dni.
Cjiibljama
Torek, 26. avgusta 1930, Cefirin. Pravoslavni: 13. avgusta, Perunika.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta in Hočevar, šiška.
*
■ Bolgarsko-jugoslovanska komisija v Ljubljani. V nedeljo je prispela s Sušaka v Ljubljano bolgarsko-jugoslovanska komisija, ki urejuje položaj dvolastnikov ob naši bolgarski meji. Bolgarski delegaciji, ki šteje 5 članov, nače-luj Josip Rasukanov, načelnik bolgarskega zunanjega ministrstva, jugoslovanski delegaciji pa svetnik zunanjega ministrstva dr. Jankovič. Komisiji je prideljen tudi general Ilič, ki je bil svojedobno Član naše italijansko-jugoslovan-ske razmejitvene komisije ter so mu naši kraji dobro poznani. Na glavnem kolodvoru so komisijo pozdravili za bansko upravo načelnik splošnega oddelka dr. Vončina in predsed-stveni tajnik banske uprave g. Suša, dalje za mestno občino podžupan prof. Evgen Jare in obč. svetnik g. Ivan Kregar. Komisija se je ves dan mudila v Ljubljani ter si je ogledala pod vodstvom zastopnikom banske uprave razne zanimivosti mesta in se divila z ljubljanskega gradu krasni panorami. Na čast bolgarsko-jugoslovanske obmejne komisije je banska uprava priredila banket, na katerem je zastopal g. bana inž. Serneca pomočnik bana dr. Otmar Pirkmayer. Zvečer so člani komisije odpotovali na Bl-id, kjer jim je bil prav tako prirejen prisrčen sprejem. Ostali so na Bledu v? raj ves dan, nakar so so z vetrnim vlakom vrnili v Ljubljano, odkoder so z večernim brzo-vlakom krenili proti Zagrebu.
■ Popis živine in vprege. Mestno načelstvo v Ljubljani poživlja vse lastnike živine in vprege (voz vseh vrst) za splošni popis živine in vprege, da se javijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7, v sobi štev. 3, po naslednjem abecednem redu (po začetni črki rodbinskega imena): A—J, dne 29. avgusta 1930.; K—R, dne 30. avgusta 1930.; S—Z, dne 1. septembra 1930. Zamudniki dne 2. septembra 1930. Prinesti morajo s seboj vse živinske listine (voj. stočne liste, potne liste itd.). Kdor se v določenih dneh ne zglasi, bo najstrožje kaznovan po vojaškem zakonu.
■ Gostovanje dunajske operete. Gledališka uprava opozarja občinstvo, da se preloži gostovanje dunajske operete na torek in sredo dne 26. in 27. t. m. v istem repertoarnem redu. Vstopnice, kupljene za ponedeljek, veljajo za torek, kupljene za torek, pa veljajo za sredo zvečer. Dunajski gostje priredijo v četrtek dne 28. t. m. svoje zadnje, zaključno gostovanje. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
■ Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas letošnjega jesenskega velesejma, to je od 31. avgusta do 15. septembra 1930., ali tudi samo za nekaj večerov, dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu eks-peditu, Mestni trg 27, III., soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh na tisoče tujcev, katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod svojo streho, naj bodo prijave kolikor mogoče številne.
■ Hitro se je vjel. Mladi ljubljančan Franček K. ima kaj čudno preteklost. Kadar je v kaznilnici, je zelo marljiv, vbogljiv in pohleven kot jagnje. Ko pa pride zopet na svobodo,
f.fota okrog brez ciljev in hoče na lahek način živeti. Pred meseci je bil pogojno izpuščen iz kaznilnice, obljubil je, da ne bo več kradel in da bo pošteno delal. Nekaj časa je bil Franček priden. Zadnji čas pa je začel zopet krasti. Deželno sodišče ga zasleduje zaradi številnih tatvin. Nedavno je Viljem Grobin policiji p Javil, da mu je nekdo ukradel nove, 250 Din vredne čevlje. V nedeljo popoldne, ko so v šiški praznovali tradicijonalno komarjevo nedeljo, je Grobin opazil mladeniča, ki se je bahato ponašal z njegovimi čevlji. Hitel je po stražnika, ki je mladeniča — bil je Franček K. — prijel in odvedel na stražnico. Tam so mladeniču čevlje sezuli, a njega spravili v luknjo.
■ Policijski^ drobiž. Ljubljanska policija je od I nedelje do včeraj popoldne aretirala 3 osebe I zaradi vlačuganja, nedostojnega vedenja in manjše tatvine. V policijske zapore je morala začasno spraviti tudi nekega mladega obrtnika, ki se je v šiški na neki veselici pojavil v Adamovem kostumu. Mladi človek ni čisto pri sebi. Včeraj dopoldne so ga izpustili iz zaporov. Odšel je mirno domov. — Policijski upra-
vi	sta bili prijavljeni 2 manjši tatvini, manjši vlom v poštni nabiralnik, 2 kršitvi naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 6 prekrškov ce-stnopolicijskega reda in 3 prekrški avtopred-pisov. Nedelja je bila mirna. Policijski upravi so bili prijavljeni samo 4 ponočnjaki zaradi kaljenja nočnega miru in 3 osebe zaradi nedostojnega vedenja in pijanosti. — Na Tržaški cesti je obležal neki pijanček, ki so ga morali spraviti v policijske zapore. Včeraj je bil policijsko obsojen na 24 ur zapora.
■ Utonil v Grubarjevem kanalu. Dne 25. t. m. je gojenec deškega vzgajališča v Ljubljani Zajec Florijan odšel z dovoljenjem upraviteljevega namestnika po opravkih na vrt na Kodeljevo. Ko je svoje delo opravil, se je šel kopat v Gruberjev prekop. Kljub temu, da je bil vešč plavanju, je utonil, ker ga Je zagrabil vrtinec. Trupla še niso našli.
■ Male tatvine. Na Dunajski cesti stanujoči služkinji Katarini šoštaršič je neznan tat odnesel iz nezaklenjene spalne sobe 2 namizna prta, preprogo in denarnico s 15 Din gotovine. Služkinja trpi okoli 300 Din škode. — V nedeljo zjutraj je neznan zlikovec s silo odprl poki nv poštnega nabira:olka na Zaloški cesti v Mostah. Odnesel je, kakor domneva poštni sluga, kakih 20 pisem, notri je pustil 5 pisem.
V	Mostah se je zgodilo že drugič, da je neznan zlikovec s silo odprl poštni nabiralnik. Gre najbrže za človeka, ki ga zanima kako oddano pismo in že spretno odpira nabiralnike.
Aluminijasta
emajlirana modra, siva in rujava kuhinjska posoda vedno in v največji izberi edinole pri tvrdki
Situniko Florjančič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Maribor
m Minister dr. Švegelj v Mariboru. V nedeljo popoldne je prispel s svojim avtomobilom z Bleda v Maribor minister dr. Svegelj ter 9i v spremstvu ,iinistra v pokoju dr. Vekosla a Kukovca ogledal mesto. V ponedeljek dopoldne je imel gosp. ministeu 4 ure trajajoč razgovor z zastopniki tukajšnje Zveze gostilničarskih zadrug. Ob tej priliki so se obravnavala vsa vprašanja, ki so važna za napredek in razvoj našega gostilničarstva in njemu sorodnih obrtov. Minister dr. Švegelj se je z ljubeznijo zanimal za vse aktualne probleme in oblju' I vso svojo pomoč. Po konferenci je prir dila Zveza v hotelu »Orl'-' svečan banket na čast ministru, nak..r je dr. švegelj ob
15.	uri spet zapustil naše mesto.
m Lep razvoj Sokola na Pobrežju. Sok lsko društvo na Pobrežju, ki je bilo ustanovljeno šele pred nekaj tedni, se nepričakovano lepo iazvija. Sedaj šteje 60 telovadečih naraščajnikov in naraščajmo, članov pa okrog 50. Redna telovadba naraščajnikov se prične začetkom šolskega leta.
m Pogreb ravnatelja Puklavca. Ob zelo številni udeležbi je bil v nedeljo popoldne na riiagdalenskem pokopališču na Pobrežju položen k večnemu počitku pokojni vinarski ravnatelj Anton Puklavec. Ob grobu so mu pevci pod vodstvom učitelja g. Draga Cibica zapeli več ganljivih pesmi, grob pa so pokrili številni venci. Bansko upravo sta pri pogrebu zastopala vinarski referent g. Ivo Zupanič in svetnik g. inž. Josip Zidanšek. Za vinarsko društvo so bili navzoči g. Lovro Petovar, minister v p. g. Vesenjak i.i kletarski nadzornik g. Zabavnik. Nadalje so pa pokojnika spremili na zadnji poti »udi profesorski zbor vinarske in sadjarske šole, ravnatelj g. Žmavc, odposlanca viničarske šole iz Peker pri Kapeli gg. šumenjak in Gla-ser ter številni prijatelji in znanci iz vseh krajev mariborskega okrožja. Nagrobni poslovilni govor je pa imel svetnik banske uprave g. inž. Josip Zidanšek. Bodi pokojnemu gospodarskemu in narodnemu delavcu ohranjen trajen spomini m Lovsko zborovanje. V nedeljo ob 10. dopoldne so v 1’otela »Orel« zborovali mariborski ir okoličanski lovci. Djlr”ili so vse fjrr ’"°te radi prodaje ustreljene divjačine In rešili še n katera lovska vprašanja. O je bil dober.
m Zagorski purani. V ponedeljek so pripelja-
li	v Maribor prve letošnje purane iz hrvatskegi Zagorja.
m Poset kopališča. V nedelio' je bilo v -’est-nem kopališču na Mariborskem otoku okrog 3500 posetnikov.
m Pomiloščeni psi. Poročali smo, da je mestni konjač v soboto polovil večje število psov. Konjač pa je bil preveč nagel, kajti lotil se je svojega posla še preden so bili lastniki psov obveščeni o zaporu. Zato bodo pse amne;tirali lil vrnili lastnikom.
m Pretep pod mostom. Med deložiranci pod državnim mostom je v nedeljo zvečer prišlo do prepira in pretepa, v katerem je nekdo s stolom tako močno udaril Marijo Šketovo, da ji je
zlomil levo roko pod komolcem. Šketovo so prepeljali v bolnico, napadalec pa je moral v zapor.
m Društvo državnih policijskih nameščencev in vpokojencev bo imelo v četrtek 28. in v petek 29. t. m. ob 20. uri v gostilni Kosič v Vetrinjski ulici svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu so stanovske zadeve.
CeZ/e
* V kozolcu skrito tatinsko blago. V Zavodni so v nekem kozolcu med senom našli IStiri nove blazine, kakor se jih uporablja za okras otoman. Hlazine so prevlečene s črnim blagom in bo-?a j° .,v.ezene\ Najbrže jih je ukradel zopet kuk čudaški tat, ki potem spravlja stvari po kozolcih in poljih celjske okolice.
* Nenavadna surovost pijanca. V nedeljo po-poldan se je neka celjska družba z gosti Iz Zagreba vračala z izleta v mesto, kar jih je v Cre-tu nenadoma napadel pijan človek * debelim kolom v roki. Zamahnil jc s kolom po neki gospej in bi jo bil lahko hudo poškodoval, da ga ni neki mimoidoči moški prijel in mu vzel kol iz roke. Pijanec je naprej razgrajal. Medtem sta se vrnili še dve drugi družbi, ki ju je že poprej napadel. Vsem skupaj se je komaj posrečilo, da^ so ga nagnali v beg. Orožniki ali pa policija, bi morali suroveža izslediti in kaznovati.
* Smrtna kosa. V soboto je umrl na Dunaju g. Vinko Krušič, oče tajnika mestnega načelstva v Celju, g. Marka Krušiča. Naše iskreno so. zalje. — V javni bolnici je umrla 23. t. m. 66-letna Eliza Tonšek iz Teharja.
* Avtomobil povozil pešca. Včeraj so v bolnico prepeljali 27-letnega posestnikovega sina Karla Antloga iz Gotovelj pri Žalcu. Na cesti med Sv. Petrom in Žalcem ga je povozil avtobus, ki vozi med Sv. Petrom in Vranskim. Baje ni bil šofer trezen, kajti fant je hodil po pešpoti in je šofer direktno vanj zapeljal. Poškodbe Antloge so nevarne.
Brežice
Samomor. Pod tem naslovom smo v nedeljo
17.	t. m. priobčili v rubriki Brežice notico, da se je ustrelil starešina finančne kontrole Josip Ošina. Resnici na ljubo ugotavljamo, da se g. Ošina ni v samomorilnem namenu ustrelil s samokresom, marveč je bila zgolj nesreča, da se mu je pri izpraznjevanju samokres sprožil ter ga je krogla zadela. Stanje ranjenca je sedaj po-voljno.^ Za samomor, kakor smo se informirali, tudi ni bilo nobenega razloga.
Diznslte Toplice
Na železniški postaji smo dobili novega železniškega aspiranta g. Škrbca, rodom iz okolice Murske Sobote. Na poštnem uradu pa je prevzela upraviteljske posle gdč. Karla Fliskova iz Zagor-ja, ker začasno nadomestuje poštno upraviteljico gdč. Megličevo, ki je odšla na enomesečni dopust.
V	tukajšnjem letovišču so nas se sedaj posetili lnozemci; v splošnem prevladujejo izključno le ti; tujski promet je z zopet nastopajočim lepim vremenom oživel. Opažati je Italijane in Nemce, docim so Banačani in Slavonci, ki so vzbujali 8 svojimi^ narodnimi nošami vsesplošno pozornost, že odšli. — Že dalj časa se nahaja pri nas Anglež
g.	Kepp, ki je prišel na oddih in po kupčijskih poslih. Kakor se sliši iz merodajnih krogov, namerava g. Kepp napraviti veliko kupčijo s Tovar-no podpetnikov na Gračnici. Doscdaj se vrše le še pogajanja, ki pa še niso privedla do nikakršnih zaključnih pogodb. G. Kepp ostane tukaj še n.e£ai časa. Poleg tega pa sta prišla v naše leto-visče pred kratkim neki francoski grof in nje-gova soproga iz okolice Pariza, kjer imata velika posestva. O lepoti naših krajev se izražata kar najbolj povoljno.
Kolesarska nesreča se je dogodila danes popol-dne in to še prav na istem mestu kakor zadnjič. Dva neznana kolesarja sta si vozila s kolesi nasproti čez most. Ko sta pripeljala na tisti ozki del, sta po nesrečnem naključju zapeljala drug v drugega in posledica je bila, da ju je vrglo s koles in ^ni dosti manjkalo, da ni eden izmed njiju s tistega gugajočega se dela sfrčal s kolesom vred v Savinjo. Komaj se je ujel še za navzven štrlečo desko.
iC/uIciiiei?
Povpraševanje po vinu. Zopet je večje povpraševanje po našem vinu, osobito iz Koroške in Avstrije. Veletrgovina z vinom g. Fric Zemljič dobiva stalno naročila. Letnik 1929 ima že lepo ceno, tudi za 1928 je precej povpraševanja, ker je letos malo sadja ln tudi vina zaradi toče ne bo mnogo.
JCočev/e
Delavska in dijaška kuhinja. Kakor čujemo, se s početkom tega tedna otvori v Kočevju javna delavska kuhinja. Delavska kuhinja bi bila za Kočevje velika pridobitev, ker bi nudila ob sedanjem težkem gospodarskem stanju delavcem ceneno in dobro hrano. Zamisel pozdravljamo in želimo iniciatorjem veliko uspeha. — Kakor je potrebna delavska kuhinja, tako se nam zdi čisto odveč, da se pripravlja tudi ustanovitev posebne dijaške kuhinje. Saj imamo vendar »Dijaški dom«, ki vsako leto oskrbuje skoro 100 dijakov. Mislimo, da bi bilo bolje, če bi »Dijaški dom« tudi zunaj stanujočim dijakom nudil hrano in ne samo svojini gojencem. Tako bi bil ta problem rešen na lažji, enostavnejši in cenejši način.
Koncert. Kočevske kavarne niso od sile zabavne; nekaj dnevnikov, dve ali tri ilustracije — to je vse. Godbe ni, razen če včasih kdo slučajno zabrenka na klavir. V soboto zvečer pa je v kavarni »Zurl« igral cel orkester,- kar za Kočevje ni kar tako. Igrali so akademiki s pomočjo dveh drugih violinistov. Program ni bil kar nič kavarniški, temveč izvajali so v glavnem konccrtne točke. Ker se širijo po mestu na račun Akademskega društva različne govorice, bi pripomnili, da »Akademsko društvo v Kočevju« ni prav nič v zvezi s tem koncertom in da ga ni priredilo.
Legitimacije za obisk lovske in šumarske razstave v Ljubljani se dobe v trafiki g. Lovšina.
Listnica uredništva. — Guštanj. Slike ne moremo objaviti, ker nam jo je vrnila klišarna kot pretemno in zato neporabno.
Krvava biika na Studencu pri D. M. v Polju
Ljubljena, 25. avgusta.
Z jutrom lepe jernejske nedelje so zvedeli v D. M. v Polju novico o strahovitem pokolju, ki se je bil v soboto po noči vršil v prijazni gostilni pri »Jančetu« na Studencu. Gre za krvav pretep, kakršnega kronika z lepa ne beleži.
V gostilni Ivana Dimnika, po domače pri »Jančetu«, je bilo v soboto zvečer mnogo domačinov, delav.ev in kmečkih fantov. Nekateri so pozno v noč balinali, drugi v gostilniški sobi prepevali domače fantovske pesmi. Okoli 20. so prišli v gostilno trije krepki delavci, govoreč hrvatsko. Vsedli so se k prosti mizi ter naročili iiter vina. Bili so mirni ter se med seboj raztovarjali. V gostilni so ostali do 23. Takrat je gostilničarka Ivanka Dimnik prinesla že Četrti liter vina ter ga postavila na mizo. Prišlo je do nekega nesporazumljenja. Dvignil se je delavec Ivan Čuk, se pridušil in zagrabil litersko steklenico, s katero je udaril po mizi. Gostilničarka je zahtevala, da morajo steklenico plačati. Delavci so ugovarjali. V prepir so posegli tudi domačini in potegnili z gospodinjo. Vsi trije delavci so postali besni. Potegnili so svoje dolge nože ter začeli ž njimi mahati. Nastala je nepopisna panika.
Delavci so pobesneli, ko so tudi dobili nekaj udarcev v glavo. Gostilničar Ivan Dimnik z drugimi domačini je skušal miriti in je zaklical pobesnelim delavcem: »Miri Spravite nože!« Zaman. Tudi gostilničarjeva žena Ivanka je mirila. Neki delavec te trojice pa jo je sunil z nožem v levo stegno, da se je zgrudila na tla in začela močno krvaveti. Zmešnjava je zato bila še večja. Delavci so skušali z noži skozi gnječo priti do izhoda.
Na pozorišče pretepa je prišel z dvorišča tudi pri zidarskem mojstru Avšiču zaposleni delavec Janez B r u n e r, ki je hotel miriti. Toda v veži ga je eden besnih delavcev sunil z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. Tretja žrtev divjaškega pretepa je bil avtomehanik in šofer Josip Šarc iz Ljubljane. Dobil je več vbod-Ijajev.	;
Zadnja žrtev
pokolja je postal oče delavske družine Matevž škof. Sprva se ni brigal za pretep v gostilni, pozneje pa je šel v gostilno, da bi pomagal mirit. V veži mu je nasproti prišel eden hrvat-skih delavcev, Ivan Čuk, ter ga v splošnem me-težu in razburjenju močno sunil z nožem v desno stegno nekaj nad kolenom. Sunek je bil smrtnonevaren. Škof se je prijel za nogo in se opotekel. Kri mu je v silnem curku tekla iz rane. Prerezali so mu žilo odvodnico. V splošni zmedenosti ni nikdo skrbel, da bi Škofu vsaj za silo rano povezal in ustavil krvavitev. Zaradi velike izgube krvi je izgubil zavest.
Vsem trem hrvatskim delavcem se je v veliki zmešnjavi posrečilo pobegniti iz gostilne proti Fužinam, kjer so stanovali. Orožniki v
Tragedija mladega dalavca
Tržič, 25. avgusta.
V tukajšnji bombažni predilnici in tkalnici Glantzmann & Gassner se je danes dopoldne primerila smrtna nesreča, ki je vzbudila med delavstvom in tržiškim prebivalstvom splošno sočutje. Pri mešalnem stroju za bombaž, kjer se kombinirajo različne vrste bombaža, sta zaposlena pri dveh strojih samo dva delavca. Tu je bil zaposlen tudi 28-letni Anton Jostar, doma iz Dutelj. Ker je vsak delavec zatopljen samo v svoje delo pri stroju, je umevno, da ne more paziti še na svojega tovariša. Tudi dopoldne sta bila oba delavca zatopljena v delo. Po daljšem času je Jostarjev tovariš opazil, da se je pri drugem stroju nabrala ogromna množina bombaža. Skočil je k stroju, da vidi, kaj se Je primerilo. Začel je od stroja odrivati nakopičeni bombaž, kmalu nato je naletel na nekaj trdega. Bil je njegov tovariš Jostar, ki že ni dal od sebe nobenega znaka življenja. Poklical je na pomoč druge delavce. Skušali so Jostarja z umetnim dihanjem spraviti k življenju. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Paneč je le ugotovil delavčevo smrt.
Ponesrečeni delavec Jostar je bil edinec ter je s svojim težkim zaslužkom prehranjeval že priletnega očeta in prav tako priletno mačeho.
Nesreče in nezgode
Naval na ljubljansko bolnico je bil včeraj v ponedeljek ogromen. Sprejemni urad je sprejel nad 80 bolnikov, mnogo tudi ponesrečencev in poškodovancev. Beležimo samo nesreče in nezgode, ki so se včeraj popoldne primerile v Ljubljani in bližnji okolici.
Eksplozija bencina.
Pri nfeki tvrdki v šiški zaposleni mehaniškl vajenec 16-letni Bogomir Klemenčič je včeraj okoli 13. prelival bencin. Pri prelivanju je na doslej nepojasnjen način bencin eksplodiral in začel goreti. Klemenčič je bil mahoma oblit z gorečim bencinom po rokah. Dobil je težke opekline. Prepeljan je bil v bolnico. Klemenčič •tanuje na Glincah, Cesta II./2.
Karambol pri Št. Vidu nad Ljubljano.
V Kranj pristojni 30-letni čevljarski mojster France Miklavčič se je včeraj okoli 17'30 vozil s kolesom pravilno po desni strani po Celovški cesti iz Ljubljane proti Št. Vidu nad Ljubljano, kjer ima svojo delavnico. Na križišču draveljske
Vevčah so bili kmalu obveščeni o pretepu. Vsa posadka z narednikom-komandirjem g. Ivanom Sušnikom na čelu je odšla na kraj groznega pretepa.
Orožniki so najprej ugotovili dejanski stan. Napadalcev ni nihče poznal. Nekdo je orožnikom le pojasnil, da so vsi zaposleni pri stavbnem podjetju »Obnovi«, ki popravlja naprave jezu na Fužinah.
Prva zdravniška pomoč.
Ko se je zmešnjava nekoliko polegla, so hiteli po zdravnika v umobolnico. Dežurni zdravnik $lr. Petrič je prišel takoj. Ugotovil je smrt Matevža Škofa vsled izkrvavitve. Zdravnik dr. Petrič je odredil, da so truplo tako tragično umrlega delavca Škofa, ki je skrbel za ženo in tri otroke, prepeljali v mrtvašnico. Ostalim ranjencem je nudil prvo pomoč. Nato je prispel iz Ljubljane rešilni avto, ki je vse tri odpeljal v bolnico. Gostilničarka Ivanka Dimnik je danes dopoldne zapustila bolnico. Ostala dva ranjenca Bruner in Šarc se še nahajata v bolniški oskrbi. Stanje Brunerjevo je prav resno.
Aretacija vseh treh napadalcev.
Vevški orožniki so brez odmora takoj začeli poizvedovati za divjimi napadalci in junaki noža. O dogodku so obvestili tudi sosedno postajo v Stepanji vasi. Na Fužinah se jim je posrečilo dognati natančno imena vseh treh delavcev. Bili so to Ivan čuk, rojen 26. oktobra 1911 v Sopotu, občina Pregrad, Savska banovina, drugi France Drinski, rojen 1904 v Kostelskem, občina Pregrad, Savska banovina, in tretji Josip Krklec, rojen 1880 v Kostelskem, občina Pregrad, Savska banovina.
Vsi trije so prišli ponoči v svojo barako, pobrali vse stvari ter pobegnili proti Litiji. Držali so se toka Ljubljanice. Ker jih je jutro dobilo na prostem polju v močvirju ob Ljubljanici, so se poskrili v grmovju, da bi ponoči nadaljevali pot proti Hrvatski.
Vevški in štepanjski orožniki so na kolesih preiskali vse kraje. K maši hiteči ljudje so jim radevolje dajali pojasnila o treh moških, oblečenih v delavske obleke. Najprej je bil aretiran Ivan Čuk, ki je bil na postaji izredno otožen. Sam je tudi močno oklan. Popoldne so orožniki prijeli še druga dva. Vse tri so proti večeru odvedli v ljubljanske zapore.
V	splošnem metežu so tudi vsi trije dobili več lažjih poškodb.
Danes popoldne ob 3. je sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika Rajka Leder-hasa, zastopnika državnega tožilstva Branka Goslarja in dveh sodnih zdravnikov, odšla v mrtvašnico v D. M. v Polju, kjer je bila izvršena obdukcija Matevža Škofa. Povsod vlada globoko sočutje za delavsko družino, ki je na tako tragičen način izgubila svojega rednika.
ceste mu je nasproti pridrvel neki osebni avtomobil v največjem diru. Nesrečno naključje je hotelo, da je Miklavčič, ki je hotel zaviti v stran, zadel ob avto, ki ga je z vso silo podrl na tla. Težko poškodovan je obležal na tleh, a šofer avta je odbrzel dalje proti Ljubljani, ne da bi se pobrigal za ponesrečenca. Z rešilnim avtom je bil Miklavčič prepeljan v bolnico. Ima težke notranje poškodbe in tudi rane na glavi, ki niso težjega značaja.
Nevaren pasji ogriz.
Na Rožniku zaposlena dninarica 55-letna Frančiška Kunstelj je včeraj prišla v javno bolnico z močno otečeno roko. Kakor je sama izpovedala, jo je že 21. t. m. pes ugriznil v desno roko. Rani ni sprva posvečala nobene pozornosti. Toda rana se je močno inficirala ter ji je zadnji čas roka silno otekla. Pojavila se je nevarnost težjega zastrupljenja.
2rfeovI/e
Vrvenje v letnem kopališču. Lepo in gorko vreme zadnjega tedna je privabilo veliko število kopalcev v letno kopališče. Temperatura vode v bazenu se je dvignila v popoldanskih urah na 24 stopinj. Če bo lepo vreme trajalo, se bo kopalna sezona podaljšala, kar bo zadovoljilo tako kopalce, kakor tudi občinsko blagajno.
Originalna reklama. 6 »jurjev« ogromne velikosti na velikem platnu, ki visi na žici, napeti preko ceste med liišo in gospodarskim poslopjem v ”e ^orte n« Vodah, dela mimoidočim, ki v gručah občudujejo to originalno reklamo, velike skomine. Toda to ni noben »špas«, kakor je na-pisano na reklami poleg tisočakov, saj so v današnjih težkih časih le redka prikazen v naši dolini. Dobili se bodo namreč poleg ostalih izredno bogatih dobitkov na tomboli trboveljskega Sokola dne 7. septembra L 1. Ker je letošnja sokolska tombola brez dvoma ena na dobitkih doslej najbogatejših, smo prepričani, da bo imela tudi doslej največji uspeh, zlasti, ker je tudi prebivalstvo kazalo vedno največje zanimanje za Sokolske tombole. Zato segajte pridno po srečkah ter si s tem zagotovite bogate dobitke.
Natečaj. Tukajšnji oddelek finančne kontrole razpisuje natečaj za vlaganje ponudb za ubikacije, ki bi bile pripravne za uradne prostore za finančno l&mtrolo. Hišni posestniki, ki imajo take prostore na razpolago, naj vlagajo pravilno kolko-vane ponudbe s tlorisom ubikacij direktno na Dravsko finančno dirckcijo v Ljubljani. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. avgusti t. 1., ker se na poznejše ponudbe ne bo oziralo. Natančnejše informacije daje starešina oddelka finančne kontrole v Trbovljah.
Skalovje se je odtrgalo. Včeraj okrog 1. ure ponoči^ »ta ee odtrgali na hribti med hišo g. Bergerja in g. Ternovca dve ogromni skali ter pridrveli i velikim hruščem in truščem na pot. Pre-
bivalstvo v okolici je ropot precej razburil ter so nekateri mislili, da je potres. Potrebno bi bilo skalnati teren nad hišami preiskati, da se ne bo pripetila večja nesreča, ker sedanja je zaenkrat le tolika, da je skalovje podrlo vrtno ograjo.
Romarji. Rudarji, ki so napravili romanje na Brezje in izlet na Bled, so se vrnili v Trbovlje. Vsi so se jako pohvalno izražali o božji poti in o divni lepoti naše Gorenjske. Številni avtobusi so celo uro prevažali rudarje-romarje iz kolodvora v rudnik, katerega ceste in ulice so v pozni uri nenadoma oživele. Rudarji so zadovoljni, ker jih je prebivalstvo na vseh postajah najprijazneje pozdravljalo, kar jim bo ostalo v najlepšem spominu.
Jg
V	tukajšnjo okolico 60 navozili čebelarji od vseh strani precej čebel v ajdovo pašo. Pojavili so se pa tatovi čebelnih panjev. Nekaterim so že na sledu. Zaslužijo eksemplarično kazen. Včasih pa res tega ni bilo in upamo, da s pomočjo naših vestnih in iznajdljivih gg. orožnikov tudi tej tajni družbi z neomejeno predrznostjo pridemo na sled.
Začetek šol
Ravnateljstvo dri. meščanske šole na Viču pri Ljubljani naznanja, da bodo pričeli na šoli popravni izpiti rednih učencev v torek, 26. avgusta ob 8. uri zjutraj. Kdor ni še zaprosil za popravni izpit, ki ga želi delati, mora vložiti prošnjo kolko vano s S Din in opremljeno za vsak predmet še s kolkom za 10 Din najkasneje do 8. ure zjutraj tega dne. Izpiti privatistov se pričnejo v četrtek, dne 28. avgusta 1930. ob 8. uri zjutraj. Ti prinesejo s seboj vse potrebščine za pismene naloge in risanje. Vpisavanje učencev v I., II. in III. razred bo 1. in 2. septembra, vsakokrat od
8.	do 12. ure. Šolska sv. maša bo 3. septembra ob 8. uri zjutraj.
Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ulica 7) bo vpisovanje učencev v
I.	razred dne 11. septembra od 8. do 10. dop. v ravnateljevi pisarni, od 10. do 12. pa vpisovanje lanskih učencev v II.—VIII. razred v posameznih učilnicah. Vpisovanje tujih učencev bo za vse razrede isti dan od 3. do 4. pop. v ravnateljevi pisarni. Popravni, razredni, dopolnilni, nižji in višji tečajni izpiti se prično 1. septembra. Razpored bo objavljen dne 31. avgusta na deski v veži šolskega poslopja.
Na državni dekliški meščanski šoli v Celju se vrše ponavljalni izpiti za 4. razred dne 26. t. m. završni izpiti od 27.—30. Izpiti za privatiste 29. in 30. Ponavljalni izpiti za ostale razrede so 29. in 30. Vpisovanje se vrši 1. in 2. septembra, Vsakokratni pričetek ob 8. uri. Vsa druga obvestila na razglasni deski.
Scth
Turnir v štubnianskih Teplicah
(Od našega posebnega poročevalca)
V. kolo. 21. avgusta.
Danes sta se srečala najmočnejša češka igralca Flohr in 0počensky. Proti pričakovanju je Opočensky prepričujoče zmagal.
Francoska partija Beli: Opočensky — Črni: Flohr.
1. e4, e6, 2. d4, d5, 3. Sc3, Sf6, 4. Lg5, Le7, 5. e5, Sfd7, 6. Le7:, De7:, 7. Dd2, a6, 8. f4, c5,
9.	Sf3, Sc6, 10. g3, b5, 11. Df2, Lb7, 12. Lg2, cd4: (Izgledi črnega so predvsem na damskem krilu, vsled tega bi bil moral gledati, da zavzame c-linijo. V to svrho bi bilo bolje najpreje b5-b4) 13. Sd4:, Sd4:, 14. Dd4:, Dc5, 15. Se2, Tc8, 16. Dc5:, Tc5: (Črni sedaj nima prave igre, za končnico pa stoji slabše, ker grozi beli kralj prodreti na črna polja) 17. Sd4, Sb6, 18. 0—0—0, Lc8, 19. Thel, Ld7, 20. h3, Sc8„ 21. Lfl, Se7, 22. Ld3, Tc7, 23. g4, Sc6, 24. Sc6:, Tc6:, 25. Kd2, 0-0, 26. a3, f6, 27. Tfl, fe5:, 28. fe5:, Tfc8 (Izmenjava bi bila za belega radi boljše kraljeve pozicije ugodna) 29. h4, a5, 30. Tf4, Tb6, 31. Tdfl, b4 (Beli je grozil z g4—g5—g6 prodreti. Proti temu ima črni samo še taktično obrambo) 32. ab4:, ab4:, 33. Tal (Dobro je bilo tudi Tf7 ali b3), b3, 34. c3, Lb5, 35. Lb5:, Tb5:, 36. Ta6, d4 (Tudi sedaj je grozilo g4—g5—g6 ali h4—» h5—h6, na pr. na Te8, nakar bi kmet e6 prej ali slej padel) 37. Td4: (Najbolje) Te5:, 38. Tb6, h5, 39. gh5:, Tf8, 40. Tb3: in beli je dobil.
Flohr je s tem porazom ostal precej v ozadju, Opočenskega izgledi na eno prvih mest pa so postali precej veliki, čeravno igra večinoma brez ambicije in dela mnogo remisov. Drugi favorit Gilg se je moral z Mayem zadovoljiti samo z remisom, potem ko je imel že znatno boljšo pozicijo. Stoner je elegantno porazil Sze-kelyja. Eliskases Erdelyja, Engel Lilienthala, Zobel pa je zadržal z remisom Regedzinskega. Zobel bi bil mogel dati na več načinov mat, končno pa je izbral nadaljevanje, ki je omogočilo Regedzinskemu še remis. Pirc je bil danes prost.
VI. kolo. 22. avgusta.
Danes se je igrala važna partija Pirc—Gilg. Pirc je prišel hitro v veliko prednost, pozneje je sicer dal Gilgu možnost izenačenja, ki je pa ta v časovni zadregi ni našel in izgubil.
Igra z danukim kmetom
Beli: Pirc. -- Črni: Gilg.
I. d4, Sf6, 2. c4, e6, 3. Sf3, c5, 4. d5, ed5:.
Črni noče igrati riskantnega Blumenfeldovega
gambita b5. Vendar pride sedaj v jako stisnjeno pozicijo.
5.	cd5:, d6, 6. Sc3, Le7, 7. e4, 0—0, 8. h3, Te8, 9. Ld3, Sbd7, 10. 0-0, a6.
Sf8 na pr. sedaj ne gre, radi 11. e5, de5:, Lb5 in nato d6.
II. a4, b6, 12. Lf4, Lf8, 13. Sd2, Se5, 14. Le2, Dc7, 15. Dc2, Ld7, 16. Lg3.
Ttikaj je bilo najbrže boljše Lg2 in potem f4 in g4.
16.	... Db7, 17. f4, Sg6, 18. Dd3.
Ta poteza samo na videz prepreči b5. Objektivno bolje je bilo zato b3.
18.	... b5, 19. ab5:, ab5:, 20. Sb5:, Tab8.
To je odločilna napaka. Po Tal:, 21. Tal:, Se4:I, itd. bi dosegel črni približno enako končnico. Napačno pa bi bilo Lb5:. 21. Db5:, Db5:,
22. Lb5:, Tal:, 23. Tal:, Tb8, 24. Ta5, Le7, 25. b3l, Ld8, 26. Ta6, Tb5:, 27. Ta8 in beli dobi. Črni je bil v veliki časovni zadregi.
21. Sc3, Dc7.
Seveda bi bilo Db2: pogubno radi Tfbl.
22.	Sc4, Ted8, 23. e5, Se8,	24. h4,	Tb3,	25.
Ldl!,	Tb4, 26. Lc2,	Le7, 27. f5,	Sf8.
Na Se5: bi sledilo 28. Le5:, de5:, 29. f6!, SfG:, 30. Tf6:, Lf6:,	31. Dh7:+,	Kf8, 32.	d6!
28.	e6, Lc8, 29.	Se4, Lb7, 30. Lel,	Sf6	31.
ef7:+, Kf7:, 32. Sg5+, Kg8, 33. Se6, Se6:, 34. fe6:, Tc4:.
Še najbolje.
35. Dc4:, Ld5:, 36. De2, Db7, 37. Lc3, Tf8, 38. Tf4, Dc8?, 39. Lf6:l, Lf6:, Dh5 črni se vda.
Regedzinski je lepo porazil Lilienthala, Stoner, Erdelyja, May ima bajno srečo in je danes zopet rešil na remis izgubljeno pozicijo z Eliskasesom. Opočensky je napravil z Englom samo remis, Zobel je prekinil v remis-poziciji z Szekelyjem.
Pirc je dobil popoldne tudi svojo prekinjeno partijo z Erdelyjem, po težkem boju v končnici.
Stanje po 6. kolu: Pirc 4 H (iz 5), Gilg, Regedzinski 4 (iz 6), Stoner 3^, May Eliskases, Opočensky 3, Flohr, Lilienthal, Engel 2% itd.
VII. kolo.
Pred pričetkom 7. kola so se doigrale prekinjene partije. Pirc je zmagal v končnici nad Erdely-jem, ki je menjal damo za dva stolpa. Pirc je potom vezanih pešcev dobil damo in zmagal. Dr. Zobel je remiziral s Szekelyjem, kljub temu, da je imel kvaliteto manj.
Eliskases in Pirc sta remizirala po izmenjavi lovcev v češki obrambi damskega gambita že po 14 potezah. Opočensky je v Caro-Kanovi igri po polnoina nadigral Regedzinskega, ki se je preda' v 37. potezi. Engel je kot črni zašel v indijk B Flohrom v brezupno pozicijo in je zgubil. Češka obramba Stoner—May se je končala z zmago prvega po 28 potezah. Cambridge Springs obramba partije Zobel—Erdely je potekla dramatično. Črni je v 37. potezi pregledal izgubo dame in je zgubil. Menjalna varijanta francoske partije Lilienthal—Szekely se je končala z zmago belega.
V	nedeljo se je odigralo VIII. in IX. kolo. Flohr je premagal Regedzinskega, Gilg Eliska-sesa in Lilienthal Erdelyja. Partije Pirc—Stoner, Opočensky— Szekely in May—Zobel so bile prekinjene.
Popoldne se je igralo IX. kolo. Opočensky je zmogel Erdelyja in Lilienthal Maya. Pirc stoji v prekinjeni partiji z Zoblom boljše. Prekinili eo še:	Flohr—Szekely, Gilg—Stoner in Engel—
Regedzinski.
Stanje po 9. kolu: Lilienthal 5 in pol; Pirc 5 (2), Gilg in Opočensky 5 (1), Stoner 4 in pol (2), Flohr 4 in pol (1), Regedzinski 4 (1), Elis-kases 3 in pol, Zobel 3 (2), May 3 (1), Engel 2 in pol, Szekely 1 (2), Erdely pol.
*
Zaključna borba v Vel. Bečkereku
Ker sta na turnirju v Vel. Bečkereku Nedelj, kovič in Gabrovšek dosegla enako število točk, je bilo določeno, da igrata match. Kdor dobi preje 2 točki, ta postane amaterski prvak Jugoslavije za 1. 1930. Največ se odigrajo 4 partije.
V	slučaju nerešenega rezultata bi Gabrovšek prepustil naslov Nedeljkoviču. Do tega pa ni prišlo, ker se^ je match končal z rezultatom 2 'A : 1% v korist Nedeljkoviča. V sledečem prinašamo kratek potek. V prvi partiji je Gabrovšek kot beli zelo slabo otvoril. Ob prekinjenju je stala partija v izredno zanimivi poziciji na remis. Ker je Gabrovšek v nastavku pogrešil, je izgubil. V drugi partiji je Gabrovšek z dobro poznatsko igro prišel v končnico s kmetom več. Ob prekinjenju je imel igro evidentno v rokah. Radi grobe napake^ je partija ostala remis. Tretjo partijo, v kateri je Nedeljkovič kot črni nastavil stonc-wal sistem, je Gobrovšek po dolgi borbi dobil. Stanje po tretji partiji je torej bilo 1% : 1^. Vse jo bilo odvisno od 4. partije. Tu pa je Gabrovšek že v 16. potezi pregledal stolpe, nakar se je kmalu vdal. Partije matcha nikakor niso bile na oni višini kakor turnirske.
m Smrt Vinka Krušiča. V nedeljo je prispela v Maribor vest, da je na Dunaju nenadoma preminul v 74. letu slovenski rodoljub, glavni knjigovodja dunajske občine g. Vinko Krušič. P>». kojnik je bil rojen v Medlogu pri Celju- Dovršil je filozofsko fakulteto in postal profesor. Potem je pa raje stopil v službo na Dunaju. Ostal je zvest slovenski domovini, čeprav je živel med tujci. Pokojnikova hčerka je soproga univerz, prof. dr. F.Kidriča, nečakinja pa so. proga ministra n. r. g. Vekoslava Kukovca. Ohranimo pokojniku časten spomin!
Mednarodni šahovski turnir
Liege, 25. avgusta, d. Danes je bilo VI. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. V damengam-bitu je zmagal Thomas nad Marshalom. V napeti igri je zmagal Tartakower proti Sultanbeye-vu. Partiji Ahues : Przepiroka in Neimczovicz : Weenink sta bili remis. Nekončani sta ostali igri Sultanbcyev ca. Colle in Przepiroka : Rubin-stein. Stanje po VI. kolu: Sultanbeyev 5 (1), Tratakower 4 in pol, Niemczowicz in Thomas 3 in pol, Colle 3 (1), Prezpiroka 3, Ahues 2 in pol (1), Rubinstein 2 (2), Pleči 2 (1), Weenink
2,	Marshal Becker 1.
‘Radie
Radio Ljubljana, torek 26. avgusta: 12*30 Plošče. 13 00 Časovna napoved, borza, plošče. 13'30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 G. Rakuša igra na harmoniko. 19 30 Zabavno čtivo, Fr. Lipah. 20 00 Prenos iz Zagreba. 22 00 Časovna napoved in poročila. 22 15 Prenos z Bleda (Erich Hersc). 23‘00 Napoved programa za naslednji dan.
Radio Beograd, torek 26. avgusta: 10‘30 Plošče.
12 45 Opoldanski koncert radio orkestra. 13*30 Dnevne vesti. 19'30 Narodne melodije na dudo. 20 00 Prenos iz Zagreba. 22 00 Dnevne vesti in čas. 22 15 Večerni koncert radio-kvarteta.
Radio Zagreb, torek 26. avgusta: 12 30 Plošče.
13 30 Poročila in vreme. 19'45 Kulturna in društvena poročila. 20'00 Pevski konc. Aliče Gerstel, operne pevke iz Miinstra: Dragotin Aruny (vijo-lina) in dr. M. Majer (klavir). Isto za Zagreb, Beogrud in Ljubljano. 22 00 Poročila in vreme. 22'10 Prenos tonfilma iz Edison Pulace gledališča.
Naznanjamo, Ja ©dvori dne i. septembra i. L tvrdka
A	Ti	IH	BP	I	HA	HI	HA	I	iunliana
Ljubljana Mesini <rg 22
A. ŽLENDER
Ljubljana Mesini 4rg 22
nov«
Geslo tvrdke bo: Dobro blago, mal dobitek, velik promet
manufakturno trgovino
ter priporočamo za predstojeco se-zijo v veliki izberi in po izredno nizkih cenah:
Različno moško sukno in kam-garn, žensko volneno blago za obleke in plašče, svilo, pliš, perilni baržun, modni in perilni barhent,
šifone in kretone za žensko in posteljno perilo od znane tvrdke SCHROLL in drugo belo tkanino, cefirje za moško perilo, gradi za žimnice, posteljne garniture in odeje, raznovrstno podlogo za krojače in šivilje i. t. d.
Geslo tvrdke bo: Dobro blago, mal dobiček, velik promet
Gospodarske vesti
V Poročilo poljedelskega ministrstva o stanju posevkov v prvi polovici meseca avg™*-banovina: Čeravno je nastopilo hladno vreme a obilnim deževjem, so te vremenske prilike ugodno vplivale na razvoj koruze in	J.e
povpročila Škodo v Kržkem srezu, v »kolm Maribora in Ptuja ter nekaj tudi v okolici Novega mesta. Najobčutnejšo škodo je utrpelo vinograd-ništvo, deloma tudi sadovnjaki in koruza. Skupno se ceni ta škoda, ki obsega površino 6235 ha, na Din 2,960.000 —.
X Perutninarski tečaj v Beogradu. V dvorani hotela Slavija se je prižel perutninarski tečaj, ki ta prireja ministrstvo za poljedelstvo o priliki skupščine učiteljev in učiteljic v Beogradu.
X Petrolej na Majevici. Na Majevici nadalju jejo dela z iskanjem petroleja in je mnogo Ugledov, da bodo našli petrolej. Vendar prve optimistične vesti, da so v globini 131 m našli bogate rudne žile, niso resnične. Našli so pač »le-dove in na nekaterih krajih tudi manjše količine petroleja, vendar to še ne bi opravičevalo rentabilnosti proizvodnje. Vrtanje je doseglo že 200 m globine in sedaj delajo dalje. Kakor domnevajo strokovnjaki, bodo šele v globini 340 m zadeli na petrolej.
X Ugodna rešitev vprašanja tovarne vagonov na Brodu ob Savi. Ker so na merodajnem mestu tovarni vagonov na Brodu ob Savi obljubili pomoč, se bo delo v tovarni te dni povečalo. Zaposlili bodo več delavcev, ki so zaradi pomanjkanja dela ostali na ulici. Tovarna bo dobila veliko število vagonov, strojev in drugih železniških ob-j-Ut’v v popravilo. Na ta način se bo tovarna i ' a likvidacije, pred katero se je nahajala.
X Konferenca tobačne unije. Grška vlada je povabila našo vlado, da se udeleži konference dr-žav, ki pridelujejo tobak. Konferenca se bo vršila v Solunu. Tam naj bi se osnovala zveza držav za ureclitcv proizvodnje in prodaje tobaka. Konference bi se udeležile Grčija, Bolgarija, Turčija in Jugoslavija. Naša vlada se še ni končno odločila, ali se te konference udeleži.
Borzna poročil«
i e 25. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, dne 25. avgusta. Amsterdam 22 705, Berlin 13*455—13*485, Bruselj 7 8763, Budimpešta 9 8862, Curih 1094 40-1097 40, Dunaj 7 9533-7 9833, London 274 60, Newyork 56 17—56 37, 1 a-riz 22179, Praga 166*84-167 64, Trst 29410— 29610.	.	„ ^	.
Zanreb 25. avg. Amsterdam 22 66—22 72, Dunaj
795 33 798*33, Berlin 13*4550—-13 4850, Bruselj
787*63 bi., Budimpešta 987*12—990 12, Milan 294*20—296*20, London 274*20-275, Newyork ček 5617—56*37, Pariz 220*556—222*556, Praga 166 84 -167*64, Curih 1094*40-1097*40.
Beograd, 25. avgusta. Berlin 13 4550—13 4850, Dana?795*33—798*33, Budimpešta 987*12-99012, Curih 1094*40—1097*40, London 274 20—275, Milan 294*15—296*15, Newyork 56*17—56 37, Pariz 220*79—222*79, Praga 166*84—167 64.
Dunaj, 25. avgusta, d. Berlin 169, Amsterdam 285*01, Kopenhagen 189*60, Stockholm 19015, Newyork 707*50, London 34*4587, Pariz 27 835, Bruselj 98*83, Praga 21, Beograd 12*5587, Budim-Dešta 124*07, Bukarešta 4*2225, Varšava 79 36, Sofija 5*1275, Milan 37*055, Curih 137 59.
Curih 25. avg. Beograd 9 12875, Pariz 20 235. London’25*05125, Newyork 514*325, Bruselj 71 8o, Milan 26*945, Madrid 56 40 Amsterdam 207 20, Berlin 122*86, Dunaj 72 69, Sofija 3 725, 1 ra ga 15*2625, Varšava 57*70, Budimpešta 90 21.). Atene 6*70, Carigrad 2*445, Bukarešta 3 0687a.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 25. avgusta. Drž. papirji:	7%
inv. pos. 88—88*50 (88, 87*50), Voj. škoda 437 50 —438 (438), Voj. škoda, kasa 437*50—438 (437 50), sept., 437*50—438, dec. 437—438, 4% agr. obv. 55—56, 7% Bler. 86*75—86*875 (86*875), 8% Bler.
97'50 97*75, 7% pos. hipot. b. 85*50—86*25. —
Banke : Hrvatska 50 d., Praštediona 910—920, Udružena 191—193, Ljublj. kred. 122 d., Medju-narodna 64 d., N4rodna banka 7900—8050. — Industrij e : Šečerana Osijek 309 50—311, Trboveljska 398-400, Slavonija 200—202, Vevče 124 —131.
Beograd, 25. avgusta. 7% invest. pos. 92—92 50, 4% agrar. obv. 56—56 75, 1% Bler. 89 25 (5000), 6% Beglučke obv. 77—79, Tobačne srečke 35 blago, Loterijske srečke 51—55, Vojna škoda 451
do 451*75 (1900), ultimo sept. 454*50 (31400) ul-timo dec. 461—462.
Narodna bank« 8000 (10), Zadružna b. 7400 denar, Brodarsko društvo 660.
Dunaj, 25. avgusta, d. Bankverein 18, Kreditni zavod 47*40, Dunav-Sava-Adria 11*95, Prioritete J'70, Ruše 35*50, Trbovlje 49*72, Leykam 4.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa.	,	V1
Novi Sad, 25. avg. Pšenica: 79/80 kg, baška 173—176, gornjebaška 175—177 5, ban. Tisa šlep 175—177*5, ban. Bega, šlep 170—175, gomjebanat-ska 170—172, južnobanatska 162*5—163, sremska, slav., 78 kg, 157*5—160. — Otrobi: baški, sremski, banatski 92*5—97*5. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 30 vagoonov, oves 1, ječmen 2, koruza 26, moka 13 vagonov. Tendenca neizpre-menjena.
Budimpešta, 25. avg. Tendenca mlačna, promet srednji. Pšenica: okt. 17-17*33 (107 01-17 03), marec 18*78—19*08 (18*71—18*73), maj 19 24— 19*54 (19*24—19*25). Rž: okt. 10*82—1115 (10 92 —10*93), marec 12 03—12 38 (1213 12 15). Koruza: sept. 1615—16 30, maj 15 93 16 21 (l-> 93— 15*95) trs. avg. 14, maj 14*20.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjena, promet: 5 vagonov hrastovih žaganih drv.
Spevi
Gostovanje Ilirije v Linzu
Juniorji Ilirije končni zmagovalec
Juniorsko tekmovanje za pokal S. K. Ilirije se je zaključilo v nedeljo. Iz velikega turnirja, katerega bo se udeležili skoro vsi klubi Dravske banovine, je izšla kot zmagovalec juniorsko moštvo S. K. Ilirije in je postalo neoficijelni ju-niorski prvak Dravske banovine. Priborilo si je pokal svojega kluba v trajno posest, ker je zmagalo tri leta zaporedoma.
Tekme so nudile v športnem oziru mnogo vec kot marsikatera igra naših prvorazrednih klubov. Mladina je bila z velikim veseljem in navdušenjem pri stvari in je radi tega tekmovanje popolnoma doseglo svoj namen.
Ilirija : Železničar 3 : 2 (1 : 2)
Skoda, da se je glavna tekma vršila v največji vročini, kar je v precejšnji meri vplivalo na igralce tako, da igra ni dosegla višine prej-šnjih tekem.
Moštvo gostov se je pokazalo vsekakor bolj izenačeno kot domače. Težišče enajstorice je bila obramba, dočim je bilo pri Iliriji ravno nasprotno: napad je bil dober, obrambna dvojica pa je bila znatno slabejša od ostalih delov moštva.
Igra je bila pred odmorom odprta, nato pa je prevladovala Ilirija in je dosegla zasluženo zmago.
Mars : Mladika 4:3 (1:1)
Tekma za utešno darilo (nogometno žogo) je bila v marsikaterem oziru mnogo živahnejša in zanimivejša od glavne tekme. Temperatura je padla na zdržljiv nivo, kar je omogočilo igralcem, da so igrali z večjim tempom. Fizično slabotnejša Mladika je nudila tehnično jako lepo igro, polno res lepih kombinacijskih potez. Tretji gol je bil remek delo in plod pozicijske igre ter medsebojnega razumevanja, česar najdemo tudi pri naših najboljših moštvih le redko-krat. Precej krivde na porazu nosi popolnoma nemogoč vratar.
Mars je bolj izdržal tempo, kljub temu ne bi zmagal, ako ne bi imel v levi strani napada dva res dobra igralca. Trije goli so bili plod te trojice. Zmaga je bila dokaj srečna, vendar zaslužena.
1 :1. Pretekli dve nedelji je igrala z dunajskima proles. kluboma FAC in BAC 3:4 in 3:3.
Ilirija : Urfalir 4 : 3 (1 :2)
Prva tekma se je vršila na igrišču Urfahra ob Donavi, ki je v vsakem oziru zelo skromno. Moštvo Ilirije je rabilo nekoliko časa, da se je prilagodilo majhni širini igrišča in slabemu terenu, potem je igralo dobro in docela zadovoljilo razvajeno publiko v toliki meri, da je glasno odobravala njegovo zmago. Največ je pripomogla k temu odlična igra vratarja Maliča, ki je bil ta dva dni ljubljenec športne mladine Linza. Sploh je bila igra prvega dne za publiko nenavadno zanimiva in razburljiva. Obe moštvi sta bili izvrstni in borbeni do skrajnosti in tudi vodstvo tekme je bilo v rokah dobrega sodnika Hubingerja.
V naslednjem navedemo glavne faze prve tekme:
Igra je bila od vsega početka jako živahna. Domačini so prevladovali. V 24. min. je zakrivil Unterreiter 11 ur in Urfalir je dosegel vodstvo. Tri minute kasneje je zopet žoga v ilirijanski mreži — strel je bil neobranljiv. Ilirija se proti koncu znajde in Doberlet zmanjša v 43. min. na 1:2. Po odmoru gosti pritisnejo, obramba domačih je iznenadena in Doberlet izenači že v prvi minuti. V 5. min. diktira sodnik dvomljivo enajstmetrovko proti Iliriji in Urfahr ponovno vodi s 2 :3. Ilirija ripostira in zopet je Doberlet, ki v 11. min. izenači. V 28. min. sledi tretja enajstmetrovka proti Iliriji, topot se posreči Maliču, da reši v corner. Obe moštvi igrata na zmago. V 38. min. prinese plasiran strel Kneže-viča zmago Ilirije.
Ilirija : Urfahr 3 : 2 (2 :1)
Drugi dan se je igralo na lepem, prostranem športnem prostoru LASK-a. V splošnem je bila druga tekma manj zanimiva od prve. Obe moštvi sta bili z manjšo vnemo pri igri. Ilirija je bila v tej tekmi za toliko na boljšem, da je bila skozi v vodstvu. V napadu je bjla dobra desna stran Košak-Riha, dočim je leva bila nekoliko slabša od prvega dne. — Krilska vrsta je igrala preveč defenzivno in slabo podpirala napad. Oddajanje žoge je bilo netočno. Obramba tudi nekoliko slabša kot prvi dan, posebno desni branilec.
Igra se je začela ob pol 5. uri. Ilirija takoj pritisne, izsili komer, a ostane neizrabljen. Ilirija pritiska — napad lepo preigrava in že v 11. min. Nace doseže vodstvo. Igra postane vedno bolj napeta. Desni krilec lepo poda žogo Omanu, ta jo pripelje do 10 m in odda prosto stoječemu Pfeiferu, kateri z ostrim strelom postavi rezultat 2:0. — Urfahr pride sedaj v napad — žogo dobi leva zveza — vodi jo do kazenskega prostora — bil pa je od desnega branilca in krilca vzet v »škarje« in sodnik prisodi 11 m. — Polčas se s tem konča «2:1.—
V drugem polčasu domačini v 10. min. izravnajo, toda že v 20. min. Ice po lepi kombinaciji s Košakom postavi rezultat na 3 :2 in s tem odloči tekmo v našo korist. —
Domačini so se drugi dan zelo odlikovali v surovosti, posebno srednji krilec. Sodnik je bil nekoliko pristranski — posebno v prisojanju faulov. —
Publike okrog 2000, ki je vedno odobravala igro gostov, posebno pa se je zopet odlikovala mladina, katera je vedno navduševala našega vratarja, ki je oba dneva igral izvrstno in brezhibno. Dobljenih golov, kateri so bili večinoma iz 11 m ni mogel ubraniti.
OSTALE TEKME Ljubljana: Grafika : Olimp (Celje) 3:1 (1:0). Maribor: Rapid : Sportklub (Gradec) 5 : 4 (2:2). Rapid je nastopil pomlajen in je zasluženo zmagal. Igra je bila precej ostra.
Rapid old boys : Svoboda 3:1 (1:1).
Rapid rez.: Železničar rez. 3:1 (3:1).
Zagreb: Wacker (Dunaj) : Gradjanskl 4 : 1 (2 : 1).
Beograd: FTC (Budimpešta) : Jugoslavija 5 :2 (4:1).
Bos. Brod: Hašk : Marsonija 3:1 (1:1). Finale prvenstva ZNP.
Sarajevo:	Sašk	:	Gradjanskl	(Osjek)	3:2
(2 :1). Tekma za pokal JNS.
Dunaj: Wac : Fali River (Newyork) 6:0, Fali River : Austria 3:1.
Budimpešta: Teplitzer FC : Ujpest 1:1.
Praga: Sparta : Slavija 2:2 (0:0).
HAZENA
Zagreb: Concordia : Sava (Sevnica) 32 : 2 (14:1).
S. K. Ilirija. Klubovo glavno tajništvo kakot tudi tajništvo uprave igrišč je zopet prevzel bivši dolgoletni tajnik g. Fran Jerala. Naslov kluba vključno vse njegove sekcije kakor tudi uprave igrišč ostane tudi vnaprej poštni predal št. 175, za osebne informacije pa je glavni tajnik na razpolago pod naslovom Ljubljanska komercijal-na družba, Bleiweisova c. 18, tel. 24-08. Prosimo, da vzamejo to spremembo vsi klubi in nadrejene organizacije na znanje. — Predsedstvo.
Akademik
nujne podpore potreben, išče pisarniške ali kakršnekoli druge službe. — Ponudbe pod »Skromen« na upravo »Jugoslovana«.
TISKARSKI STROJ
za brzi tisk
znamke Konig & Bauer, iormat 70X100 cm, še dobro ohranjen, je ugodno naprodaj. Tiskarna »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva ul. štev. 23.
Agitirajte za
Jugoslovana,
J
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Peira cesta 35 pleskarstvo in 1S, soboslikarstfvo
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
Zaključek tekmovanja za pokal SK Ilirije
Ilirija je v soboto in nedeljo igrala v Linzu s Sportvereinigung Urfahr. Obe tekmi je odločila v svojo korist, prvo s 4 :3, drugo s 3 :2. Dosegla je s tem dva lepa uspeha, ki ju ne gre podcenjevati. S. V. Urfahr ne bi ocenili pravilno, ako bi vzeli za merilo njen nastop v Ljubljani spomladi, ko je z nekompletnim moštvom in na težkem terenu dvakrat podlegla Iliriji. Urfahr se smatra za efektivno najmočnejši klub Gornje Avstrijske. V deželnem prvenstvu je samo v goldiferenci zaostala za prvakom L. Atlet. SK-om, ker je lahkomiselno zgubila dve točki proti poslednjemu v tabeli Herthi (Wels). Od obeh prvenstvenih tekem z LASK-om je prvo dobila z 2 :1, drugo pa igrala neodločeno
Knjigarna Učiteljske tiskarne
v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6
naznanja
otvoritev preurejenih poslovnih prostorov
in se priporoča za obisk
Rafiun poStne hranllnloe 10.701
Telefon 33-97
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
J- 33/30-4.
1979
Amortizacija.
Na prošnjo Konjedic Albina, trgovskega poslovodje v Celju (Gaberje št. 7) se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi v teku šestih mesecev svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: izkaznica Kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru, z dne 13. februarja 1928., št. 484, glaseča se na Ime Albin Konjedič, za devajoča varnostni odtgljaj v znesku 750 dinarjev.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 19. avgusta 1930.
E 333/30—6.
1982
Dražbenl oklic.
Dne 30. septembra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 276.
Cenilna vrednost: Din 20.414'40; vrednost pritikline: Din 1807.50; najmanjši poni dek: Din 13.610-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti Sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 16. avgusta 1930.
{I 247/30-6	1976
Dražbenl oklic.
Dne 1. oktobra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2
dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ste-panjavas, vi. št. 146.
Cenilna vrednost: Din 68.209-25; vrednost pritikline: Din 1000-—; najmanjši po-nudek: Din 45.472-84.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se_ ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede ostalega se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 16. avgusta 1930.
E 168/30—8.
1983
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1930. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bušinja vas, vi. št. 638.
Cenilna vrednost: Din 1000’—; najmanjši pon ud ek: Din 660‘—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki,
dne 1. avgusta 1930.
E 1411/30—10.	*	1980
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Nele Antona, posestnika v Dolenjivasi št. 41, po dr. Božiču, bo dne 16. septembra 1930. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Kresnike, vi. št. 182, označba nepremičnin: hiša s gostilno in trgovino 167. 208 Din, vrt 3072 Din, pritikline 2300 Din, skupaj 172.580 Din.
Cenilna vrednost: 172.580 Din; najmanjši ponudek: 103.548 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Kresnike, vi. št. 182, spadajo sledeče pritikline: mize, stoli, klopi, lednik in druga gostilniška oprema v cenilni vrednosti 2300 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vadij 17.258 Din.
Okrajno glavarstvo v Celju, dne 31. juija 1930.
E 1275/30-8.
1972
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Oset Franca, trgovca v St. Petru v Savinski dolini, bo dne 24. septembra 1930. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7 na podstavj s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin Petrovče, polovica, vi. št. 27; označba nepremičnin: poslopja 43.000 dinarjev, zemljišča 35.511-70 Din, pritikline 4948 Din, skupaj 83.459-70, polovica torej 41.729-85 Din.
Cenilna vrednost: 41.720-85 Din; najmanjši ponudek 27.819-90 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Petrovče, vi. št. 27, spadajo sledeče pritikline: razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 4948. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vadij 4948 Din.
Okrajno glavarstvo v. Cel ju, dne 4. avgusta 1H30.
E 1414/30—9.	1981
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Podbor-nik Jerneja, zasebnika, Št. Jungert št. 51, zastopana po Fr. Burgerju, notarju v Celju, bo dne 19. septembra 1930. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga št. Jungert, vi. št. 163; označba nepremičnin: hiša
10.000 Din, gospodarsko poslopje 4000 Din, delavnica 1000 Din, svinjak 300 Din, pritikline 1877 Din, skupaj 39.744.05 Din, manj preživitne pravice P odbornik Pavle
10.000 Din.
Cenilna vrednost 29.744-05 Din; najmanjši ponudek: 19829-36 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Št. Jun-gers, vi. št. 163, spadajo sledeče pritikline: voz, plug, slamoreznica in drugo gospodarsko orodje v cenini vrednosti 1877 Din. Pod najmanjšim ponudnikom se ne prodaja. Vadij 2975 Din.
Okrajno glavarstvo v Celju, dne 31. juija 1930.
E 1429*30—9.	*	1956
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajče stranke: Hranilno in posojilno društvo v Celju r. z. z n. z. v Celju, po dr. 6. Skoberne, odv. v Celju, bo dne 17. septembra 1930. ob d e -vetih pri tem sodišču, v sobi št. 7, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:	zemljiška	knjiga
Zagrad, vi. št. 448, stavba (zidan hlev in stanovanjski prostor).
Cenilna vrednost: 40.000 Ddn, zemljišče 120 Din 75 p, skupaj 40.120 Din 75 p, najmanjši ponudek 26.747 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne. prodaja. Vadij znaša 4012 Din.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 9. avgusta 1930.
Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala se je nastopna zadruga:
478. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 21. avgusta 1930.
Besedilo: Splošno čevljarstvo »Nada« v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je, da z vsemi zakonito razpoložljivimi sredstvi pospešuje stanovske koristi svojih članov.
V	dosego tega namena zamere zadruga:
1. proizvajati splošno čevljarstvo kolektivno ali potom posameznih članov bodisi ročno ali mehanično;
2. prodajati čevljarske izdelke v svojih lastnih prodajalnah in
3. podeljevati svojim članom potreben kredit v gotovini ali v sirovinah.
Zadružna pogodba (statut) z dne 13. julija 1930.
Opravilni delež znaša 1000 Din in se mo ra plačati pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravil nim deležem in pa še s štirikratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po objavi na za družni deski.
Upravni odbor obstoji iz 2—4 zadruž /likov, člani upravnega odbora so 1. Smrekar Ivan, čevljarski mojster v Uariboru. Taborska ulica št. 12, predsednik, 2. Ertl Anton, čevljarski mojster v Mariboru, Ko šaki—Krčevina, blagajničar.
Pravico, zastopati zadrugo, imata pred sednik in blagajničar.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupm predsednik in blagajničar tako, da prista vita pod napisano, natisnjeno ali s štam piljo odtisnjeno besedilo firme svoja last noročna popisa.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru
dne 21. avgusta 1930.
(Firm. 730/30. — Zadr. IV 83/1.)
Razglasi raznih uradov in oblastev
7444/11.	1962—2—1
Razpis.
»Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje na dan 4. septembra 1930. ob 11. uri nabavo 1500 kg svinjske masti. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 21. avgusta 1930.
Štev. 7412/11.	1958	2—2
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 9. septembra 1930. ob enajstih nabavo:
800 ms jamskega lesa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. avgusta 1930.
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Sterle Rudolf z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s se dežem v Ljubljani.
Advokatska komora v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1930.
Razne objave
1977
Objava.
Izgubil sem odhodnico na ime: Kranjc Jožef iz Vurberga pri Ptuju, ki jo je izdalo dne 1. julija 1920. upraviteljstvo državne osnovne šole na Vurbergu, srez Ptuj. Proglašam jo za neveljavno.
V	Vurbergu, dne 22. avgusta 1930.
Kranjc Jožef s. r.
ANATOLE FRANCE:
BOGOVI S02EJM
Njegova trda lioja in odvažna beseda sta ti impo-nirali: na njem si našla vse mogoče kreposti. Mene pa nisi nikdar odobravala, pripisovala si mi vse napake, ker sem bila odkritosrčna, ker sem plezala po drevju. Nikoli me nisi mogla trpeti. Samo njega si ljubila. Čuj, sovražim ga, tvojega Evarista! Hinavec je!«
»Molči, Julija: bila sem tudi tebi dobra mati, kakor njemu. Dala se mte izučiti za nek poklic. Ni bila moja krivda, ako nisi ostala pošteno dekle in se nisi omožila stanu primerno. Ljubila sem te nežno in te še ljubim. Odpuščam ti in ljubim te. Toda ne reci mi ničesar zlega o Evaristu. Dober sin je. Vedno je skrbel zame. Ko si me ti zapustila, ličerka moja, ko si osta-vila svoj poklic, svojo prodajalno ter šla živet z gospodom Cbassagne-om, kaj bi bilo z menoj brez njega? Umrla bi bila od bede in gladu.«
»Ne govori tako, mama: dobro ves, da bi ti bila tudi midva, Fortunat in jaz, posvetila vso svojo skrb, da se nisi odvrnila od naju, ker te je Evarist nahujskal. Pusti me v miru! On ni zmožen dobrega dejanja; hlinil se je, da hoče vzeti nase skrb za tvoj blagor, samo da bi vzbudil v tebi sovraštvo do mene. On da te ljubi? ... Ali sploh more koga ljubiti? Nima ne srca ne duše.
Nobene zmožnosti nuna, prav nobene. Za slikanje treba bolj nežne narave nego je njegova.«
Ozrla se je po platnih v delavnici, ki jih je našla sedaj prav taka, kakršna je bila ostavila.
»Le poglej jo, njegovo dušo! Položil'jo je v svoje platno, hladno in mračno. Njegov Orest, njegov Orest z bedastim očesom, hudobnimi usti, z izrazom na kol nabodenega zločinca, to je on, ves on... Zares, mama, ali ničesar ne razumeš? Fortunata vendar ne morem pustiti v ječi. Poznaš jih, jakobince, patrijote, vso to Evaristovo čedno družbo. Pošljejo ga v smrt. Mama, draga moja mama, ljuba mamica, nočem, da mi ga ubijejo. Ljubim ga! Ljubim ga! Tako dober je bil zame in tako nesrečna sva bila skupaj! Glej, tale angleški plašč, to je njegovo oblačilo. Srajce nisem imela več nobene. Neki Fortunatov prijatelj mi je posodil telovnik in točila sem limonado v Douvru, dočim je on delal pri nekem lasuljarju. Vedela sva dobro, da pomeni tvegati življenje, ako se vrneva v Francijo; toda prosili so naju, bi li ne hotela iti v Pariz, da izpolniva tu neko važno poslanstvo... Privolila sva; sprejela bi bila poslanstvo tudi za samega zlodja. Plačali so nama pot ter nama dali ček za nekega pariškega bankirja. Toda našla sva bančne prostore zaprte: ta bankir je v ječi in pojde pod giljotino. Imela nisva niti počenega groša. Vse osebe, s katerimi sva imela zveze, so na begu ali pa v ječi. Nobenih vrat, da bi nanje potrkala. Spala sva v neki konjušni v ulici Brezglave ženske. Neki milosrčni snažilec čevljev, ki je spal tam z nama na slami, je posodil mojemu ljubemu eno svojih škatel, ščetko in na tri četrtine prazen lonec voščila. Štirinajst dni je Fortunat služil sebi in meni kruh, s tem da je
na trgu Greve snažil čevlje. V ponedeljek pa je neki član Komune položil nogo na škatlo ter si dal namazati škornje. Bil je nekdanji mesar, ki mu je bil Fortunat nekoč dal brco v zadnjico, ker je prodajal meso po napačni teži. Ko je Fortunat dvignil glavo, da bi zahteval svoja dva solda, ga je lopov spoznal, ga nazval aristokrata ter mu zagrozil, da ga da aretirati. Takoj se je zbrala nmožica; bili so večinoma vrli ljudje, pa tudi nekaj zločincev, ki so kričali: »Smrt emigrantu!« ter klicali žandarje. V te mtrenutku sem prinesla For-tunatu juho. Videla sem, kako so ga odvedli na odsek ter zaprli v cerkev svetega Ivana. Hotela sem ga poljubiti: pahnili so me proč. Prebila sem noč kakor pes, na cerkveni stopnici ... davi so ga odvedli...«
Julija ni mogla dogovoriti; solze so jo dušile.
Vrgla je klobuk na tla ter pokleknila svoji materi k nogam:
»Davi so ga odvedli v luksemburško ječo. Mama, mama, pomagaj mi, da ga rešim! Usmili se svoje hčere!«
Vsa v solzah je razpela svoj plašč, in da hi bolj pokazala, da je ljubeča ženska in hči, si je razgalila prsi; vzela je materine roke v svoje ter jih pritisnila na svoje utripajoče grudi.
»Moja ljuba hčerka, Julija, draga Julija!« je vzdihnila vdova Gamelinova.
In naslonila je svoj od solz vlažen obraz na lica mlade žene.
Nekaj trenutkov sta molčali. Uboga mati si je napenjala možgane, da bi našla kako sredstvo, kako pomagati svoji hčeri, in Julija je prežala na pogled teh objokanih oči.
V:
Predrzen let na severni tečaj
Prvi poskus z zrakoplovom - Po 33 letih so našli truplo raziskovalca
polarnih krajev Andree-a
Hangar za zrakoplov na Spitzbergih, odkoder je Andree odletel proti severnemu
tečaju.
Pred nekaj dnevi je vzbudila po vsem svetu silno senzacijo vest, da so našli na otoku White Island, ki leži na 80. stopinji severne širine in 32 stopinj vzhodne dolžine med Spitzbergt in med Franc Jožefovo deželo truplo že 83 let pogrešanega raziskovalca polarnih krajev, inžener-ja Salomona Andrež-a.
Poskus, ki ga je napravil Andrže, da bi z zrakoplovom dosegel severni tečaj, spada med najdrznejše poskuse te vrste. Dne 11. julija 1897. se
Zrakoplov, s katerim je krenil Andreč na severni tečaj, je zamislil francoski inžener La-chambre. Narejen je bil iz najboljšega materija-la. Obod je bil iz najboljše svile, mreža okrog balona pa je bila spletena iz 384 vrvi, ki so bile po 65 metrov dolge. Vrvi so lahko nosile težo 300 kil. Ventile je napravil AndreS sam, ni jih pa namestil na gornjem delu zrakoplova, ampak približno na sredjni. Koš je tehtal 200 kil in je bil pritrjen na zrakoplov s 6 močnimi vrvmi.
Avtentična slika starta zrakoplova, s katerim je hotel raziskovalec polarnih krajev Andree doseči severni tečaj pred 33 leti.
Je dvignil z 2 spremljevalcema na Spitzbergih v zrak in se ni nikdar več vrnil. Po golobih-pismonoših je javil Andree še 13. julija, kje da se nahaja, od tedaj pa ni bilo več sledu o predrzni trojici. Pozneje so našli prazno rešilno bojo, o kateri so smatrali, da so jo Andree in njegovi spremljevalci vrgli iz zrakoplova, a to je bila le domneva.
Salomon Andree je bil rojen 15. oktobra leta 1854. v mestu Grenna na Švedskem. V letih 1882. in 1883. se je udeležil velike polarne ekspedicije, leta 1884. pa je postal prvi inžener švedskega patentnega urada.
Priprave za njegovo ekspedicijo so požrle mnogo denarja. Podpore ni dobil nobene od nikoder, ker se je ljudem zdelo podjetje pač preveč predrzno in neizvedljivo. Ko se je dvignil na Spitzbergih v zrak, ni verjel nihče na njegov uspeh.
AndredS je bil prepričan, da bo mogel svoj zrakoplov do neke mere ravnati s pomočjo snovi, in je računal, da ga bo veter zanesel najprej na, severni tečaj, na drugi strani pa proti jugu zopet do obljudenih krajev, in sicer v času, ki ga je bil on preračunal, da se zrakoplov lahko v zraku drži. Treba je bilo torej le počakati na ugoden veter. Prvič je poskusil svojo srečo leta 1890., pa se je kmalu spustil na tla. Naslednje leto je napravil svoj poskus drugič, bil pa je že previdnejši; toda njegova tovariša Stindberg in. Frankel sta mu prigovarjala, da ne smejo potratiti s pripravami preveč časa. Še enkrat odnehati in se zopet vrniti, to ne gre — ali sedaj ali nikdar! And reč se je res dal pregovoriti in nato so se 11. julija 1897. spustili v zrak.
Tragični dogodek v polarnih krajih bodo težko kedaj popolnoma razkrili. Mogoče je, AndreS sam baš nad otokom, kjer so ga sedaj našli, potegnil za vrvico in tam. pristal. Mogoče je rešil takrat tudi male sani in mal čoln, ki ga je imel s seboj v zrakoplovu in je skušal na ta način priti nazaj na Spitzberge. Ni tudi izključeno, da se je severnemu tečaju bolj približal kakor si mi to mislimo. Toda to so le ugibanja in domneve.
Andreejev poskus je edinstven .v zgodovini raziskovanja severnega in južnega tečaja. Če je ohranjen njegov dnevnik, utegnemo še kaj zvedeli o njegovih zadnjili trenotkih. Zanimivo pa je tudi to, da so našli njegovo truplo še celo ohranjeno, kajti doslej so bili mnenja, da so mogočne ledene plasti njegovo truplo kar zdrobile.
Zrakoplov so izdelali v Parizu, kjer si ga je ogledal na razstavi na Marsovem polju tudi takratni predsednik francoske republike Faure. Leta 1896. so ga naložili na vojno ladjo »Virbo« in ga prepeljali na Danski otok pri Svelbordu, kjer so zgradili zanj mogočen hangar, ki pa se je kmalu močno poškodoval. Kljub temu pa so z velikimi napori nadaljevali priprave za polet. S hrano je bila posadka dobro založena za štiri mesece. Po končanih pripravah so se spustili v zrak v temno negotovost in v smrt.
Leta 1897. je ves kulturni svet iskreno želel ekspediciji uspeh in srečen povratek. Ta želja se žalibog ni uresničila. Zato pa se kulturni svet tem spoštljivejše klanja požrtvovalnosti tako nesrečno umrlih polarnih junakov.
Baldwin za čistost angleškega jezika v časnikih
Kakor pri nas in drugod tako pačijo tudi londonski časnikarji posebno v »vinarskih« ali »kraj-carskih« časnikih, ki žive zgolj od dnevnih senzacij, neumiljeno svoj materni angleški jezik. To mrcvarjenje angleškega jezika v dnevnem časopisju je nedavno zelo ostro obsodil bivši angleški ministrski predsednik in vodja angleške konservativne stranke Bakftvim, ki je angleške časnikarje opozoril na njihove velike dolžnosti, ki jih imajo do angleškega jezika, kajti angleške liste bere ves svet in zato pomeni zanemarjanje angleščine ob enem zanemarjanje angleškega bistva. Angleški časnikar, pravi Baldwim dalje, ne sme nikdar pozabiti, da so možje kakor Swift, Carlyle, Dickens in še mnogi drugi izšli dz časnikarstva in njih naj vsak posnema, kdor hoče pisati v časopise. Res je sicer, da nima angleško časopisje za seboj liste mogočne zaslombe kakor jo ima francosko časopisje v francoski akademiji, ki vedno skrbno bdi in čuje nad čistostjo in lepoto francoskega jezika, nekaj pa se da le doseči s pri' merno pazljivostjo. Francoščina v francoskih 'listih je mnogo lepša in čistejša kakor je angleščina v angleških Istih. Ker pa na ustanovitev angleške akademije v doglednem času še ni mogoče misliti, priporoča Baldwdn, naj bi radio-postaja prirejala javne jezikovne tečaje, tako da bi se tudi pripr.osti narod naučil lepše angleško govoriti, izboljšal pa bi se tudi slog in jezik mnogih angleških listov.
Izdaja tisk irria »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmat Mich&lek. —
Sprejem diplomatov v Kremlu v Moskvi.
Novi grški poslanik v Moskvi Psaradas izroča svoje poverilne listine. Poleg diplomata (v uniformi)
stojita Kalinin in Stomonjakov.
Drednik Janez Debevec. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljualjanl
Solze so strupene
Angleški biolog Fleming je ugotovil, da so solze strupene. Seveda niso strupene tako, da bi se izplačalo solze zbirati za zastrupljenje raznih sovražnikov, tekmecev ali pa tašč, temveč so solze strup samo za one male organizme, za bakterije, ki razdevajo človeško telo. Kakšne solze je učenjak nabral, tega ne pove; on pove le, da je solzno tekočino polil na neko kulturo bakterij, in že po preteku ene minute se je pokazal učinek na kulturi. Kamor je namreč prodrla solzna tekočina tam so poginile vse bakterije kakor da bi jih uničil strupen plin. Strup v solzah je za bacile tako hud, da ga lahko 40.000 krat razredčimo, pa še vedno učinkuje na bacile.
let stara razsodba
Nedavno se je vrnil iz Bagdada v Newyork profesor na kalifornijskem vseučilišču v Ber-keley-u dr. Lutz, ki je vodil več let ameriško znanstveno ekspedicijo v Mezopotamiji. Pri izkopavanju starin je našla komisija v Tel-Sobi v Iraku lončeno ploščo, o kateri pravi profesor Lutz, da je na njej zapisana najstarejša razsodba, kar jih pozna zgodovina. Lončena plošča je iz leta 2200 pred Kr. in je torej stara nad 4000 let. Starobabilonski napis pripoveduje o tožbi, ki jo 'je naperil neki vlastelin proti svojemu najemniku v Tel-Sabi. Sodišče pa se je izreklo za nepristojno in zato so obtoženca gnali orožniki v Babylon, kjer je uradovalo višje sodišče v bližini mestnih vrat, ki so jih tudi nedavno izkopali. Podložnik je bil obsojen na občutno kazen.
Profesor Lutz smatra svojo lončeno ploščo za zelo važno najdbo, iz katere lahko mnogo sklepamo na socialne razmere v starem Babilonu. Mi vidimo n. pr. iz omenjenega napisa, da so poznali fevdalizem že v starem Babilonu, v Evropi pa se je fevdalizem razvil šele 3000 let pozneje.
Koliko je veljalo odkritje Amerike ?
Nedavno so objavili španski listi zanimiv pregled stroškov prvega potovanja Krištofa Kolumba v Ameriko meseca avgusta 1. 1492, Stroške so ugotovili na podlagi starih poslovnih knjig velikega ladijskega podjetja Pingon v pristanišču Palos, odkoder je Kolumb odplul v Ameriko. Iz teh knjih je razvidno da je imel Kolumb na leto 1600 pezet (okoli 1200 nemških mark ali 16.000 dinarjev — seveda ne glede na kupno moč denarja, ki je bila tedaj znatno večja), poveljnika obeh ladij pa, ki sta Kolumbovo ladjo spremljala, sta pa prejemala 900 pezet na leto. Moštvo je dobivalo mesečno po 50 realov (20 mark ali skoro 300 Din), za prehrano vsakega mornarja pa je bilo zaračunano po 6 pezet. Oprava vseh treh malih ladij je veljala 14.000 pezet. Stroške v znesku 22.000 ipezet so Kolumbu po njegovem povratku povrnili, tako da je odkritje Amerike veljalo okoli 36.000 pezet.
Igla
Pred mnogo leti je našel neki lOletni siromašno oblečeni deček v nekem velemestu na tleh iglo, čisto navadno iglo. Sklonili se je in je iglo pobral in si jo je zataknil v rob svojega suknjiča.
Za dečkom je počasi korakal starejši gospod s cilindrom na glavii in zavit v dragocen kožuh in je opazoval dečkovo početje.
»V tem4e fantičku tiči nekaj,« je zamomljal, »vzel ga bom s seboj, ker utegne iz njega nekaj postati.
Gospod je odpeljal fantiča v veliko trgovino, ki se je polagoma silno razširila in ustanovila podružnice skoro po vsem svetu. V tej trgovini se je fantič izučil, potem pa stopal od stopinje do stopinje, dokler ni postal solastnik velike trgovine in se oženil s hčerjo svojega dobrotnika.
Do tukaj izgleda ta povest precej jokava in sanjava. Konec je pa precej drugačen.
Nekaj tednov pred svetovno vojno pa je obiskal nekega starega učitelja v tistem velemestu, kjer je pred leti mladi fantič pobral iglo, imenitno oblečen gospod.
»Jaz sem vaš nekdanji učenec,« je ogovoril gospod učitelja, »in samo vam se moram zahvaliti, da sem danes bogat in ugleden človek.«
Govorila sta še o tem in onem, nazadnje pa je učitelj le vprašal: »Pa kako vendar sem vam pomagal do blagostanja?«
»Vidite, to je bilo tako: Jaz sem ravno pobiral na ulici iglo, ki sem jo hotel zatakniti v vaš stol, da hi se zbodli, ker ste me dan prej zaprli, pa je prišel mimo bogat gospod, ki me je vzel k sebi za vajenca in tam sem obogatel!«
Pri slovesu pa je izročil gospod učitelju prav lep znesek v dar v znak hvaležnosti.
Angleški minister utonil.
Bivši angleški minister za rudarstvo in sedanji poslanec H. D. King je nedavno utonil. Vozil se je po morju v svoji jahti »Islander«; nenadoma pa je nastala huda nevihta in ladja je zadela ol» pečino in se potopila. Utonil je ž njo vred njen lastnik King in vse pomožno osobje. Kot minister za rudarstvo v bivšem Baldvvinovem konservativnem kabinetu je igral King veliko in važno vlogo zlasti ob zadnjem velikem rudarskem štraj-ku v Angliji.
Prostozidarji v Jugoslavija
V	Lipskem je izšel nedavno koledar »S. von Daklens Kalender fjr Freimaurer« (Daklcnsov koledar za prostozidarje) po katerem živi v Jugoslaviji le 100 prostozidarjev. Na Poljskem pa jih je 450, ki so organizirana v 11 ložah. Veliki mojster vseh lož na Poljskem je sedaj prof, dr. Kazirkiewicz. V koledarju je tudi seznam hotelov, ki so priporočeni prostozidarjem za prenočevanje.
Stoletnica dinamo-stroja
Prihodnje leto dne 29. avgusta bo minilo 100 let, odkar je znameniti angleški naravoslovec Faraday izumil dinamo in s tem ustanovil moderno električno industrijo. Če pomislimo, kako silno je ta panoga tehnike napredovala, moramo smatrati ta izum za eden najvažnejših v zgodovini tehnike. Zato pa se v Angliji že pripravljajo vlada, visoke šole in znanstveni zavodi, da skupno proslave ta spominski dan na najbolj svečan način. Glavno slavnost bo priredila »kraljevska družba znanosti« (Royal So-ciety), kajti v njenih prostorih je Faraday delal svoje poskuse. S slavnostjo bo združena tudi »Faraday-eva razstava«, kjer bo dan pregled o vseh poskusih in aparatih, ki so za izum bili količkaj pomembni. Izdali pa bodo pri tej priliki tudi Faraday-ev dnevnik, kjer je veliki učenjak vestno zabMeževal vse svoje poskuse. Iz njegovega dnevnika so sicer že mnogo prepisali. ves dnevnik pa doslej še ni bil objavljen.