m. številka.
I Ljubljani, v torek ZS. linija 1918.
II. leto.
.Slovenski Narod* veli« po pošti:
za Avitio-Ogrško:
celo leto skupaj naprej    . K 40 —
pol leta     „       m    •  t a 20-—
ćetrt leta M m q • » 10'— na mesec   M      -    . •   , 3*50
za Nemčijo:
celo leto naprej.....K 45 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .... K 50*—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Spravni*tro (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it. 9, telefon it 85.
Uhaja vsak aaa i?ecer iiviojtfl aadal|» ta araaalke.
inserati se računalo po porabljenem prostora in sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 23 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Nori naročniki nij pošljejo naročnini redna   gpr no nakizn'.cl. \ Na samo pismene naročbe brez poslatre denarja se ne morena a i idi o; ozirati. „Narodna tlakaraa" telefon st. 85.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod" velja v I*|abl|azU
dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
. . . . K 36— I četrt leta „ .  •  .  .   . 18*— I na mesec ..
9/.
3.-
Po$a3neziia številki valja 20 vitiariev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredr-.'v3 : Snallova alica si. 5 (v L nadstr. levo\ telefon it 34
Krono in politično krizo.
Poslanec dr. Korošec poklican k cesarju.
Dunaj, 24. junija.
Danes se je pričela likvidacija Seid-lerjeve nesrečne dedščine. Cesar je poklical k sebi najprej oba vodilna moža nemških nacijonalnih strank poslanca dr. Wa 1 d n e r j a in T e u i 1 a. Za njima je sprejel načelnika Poljskega kluba poslanca T e r t i 1 a. Vsaka avdijenca je trajala nad eno uro. Cesar se je natančno informiral o naziranju poklicanih voditeljev glede položaja ter jih vprašal za njihovo mnenje, kako najti izhoda iz zamotane politične krize. V vodilnih poljskih krosih pripovedujejo, da je poslanec Tertil cesarju povsem odkrito in iskreno povedal svoje mnenje o notranjepolitičnem položaju in mu razložil nazore Poljskega kluba o korakih, ki jih je treba storiti, da se vrnejo v državo vsaj kolikor toliko urejene razmere. Glavna misel Tertilovih izvajanj je bila: likvidacija sedanjega siste-m a, ki sredi najusodnejšega časa huj-ska narod proti narodu in pospešuje razpad države. Pripoveduje se. da so odkritosrčna izvajanja načelnika Poljskega kluba napravila na vladarja najmogočnejši vtis.
be zjutraj se je splošno smatralo, da bo cesar povprašal za mnenje le zastopnike nemških strank ter Poljakov in Ukrajincev, ki pridejo v poštev pri sestavi eventualne parlamentarne večine. Zdi se, da je bilo prvotno to tudi nameravano. Po avdijenci poljskega voditelja pa se je na enkrat razvedelo. da se je krona odločila p o s v e t o v a.-ti se z zastopniki vseh narodov. Za jutri so poklicani k cesarju voditelj krščanskih socijalcev prelat H a u s e r, predsednik ukrajinske zveze Petrušjevič, načelnik romunskega kluba dr. Isopescul - Grecul, v sredo pa se podajo k vladarju načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in zastopnika Češkega Svaza poslanca Stančk in Tusar. Avdijenca poslanca dr. Korošca je določena za sredo dopoldne. Razven poslancev bo cesar sprejel tekom prihodnjih dni tudi posamezne člane gosposke zbornice in sicer princa Friderika in Ferdinanda Lobko-witza, kneza Friderika Schwarzenber-ga, drja 2aeka, dvornega svetnika Vu-kovića, grofa Goluchosvskega, kneza Lanckoronskega in kneza Lichtensteina.
Vladar je nocoj dal priliko tudi onim ministrom, ki so zadnjič ostro nastopili proti Seldlerju, da mu povedo svoje mnenje. Pod njegovim predsedstvom se je namreč vršil ob 6. kronski svet v katerem se je obširno razpravljalo o političnem položaju. Ministri grof Silva Taroucca, Banhans, baron Wieser, baron Wimmer in Homann so utemeljevali svoje mnenje, da je treba vse storiti, da se omogoči redno zasedanje državnega zbora.
Razvoj dogodkov deluje na Nemce kakor mrzla ploha. Sami so že vnaprej proglasili Seidlerjev padec za slovansko zmago in za vojno napoved avstrijskemu nemštvu. in prepozno spoznavajo, v kakšno zagato so se spravili. Razjarjeni radikalni voditelji si izmišljajo najneverjetnejše načrte. Vsaki vladi, pravijo, kateri ne načeluie Seidler. morajo Nemci stati kot sovražniki^ nasproti in državi, katere vodilni mož se ne uklone več nemškemu diktatu, se ne sme dovoliti ničesar. Vstajajo pa med Nemci tudi treznejši ljudje, ki odkrito priznavajo, da je hotela nemška politika zopet enkrat z glavo skozi zid in da sedai ne preostaja ničesar dru-zega, nego hladni obkladki. Zdi se predvsem, da krščanski socijalci nikakor nočejo z g. Waldnerjem in Teuflom usque ad finem, temveč da prigovarjajo, da je najslabša politika ona,^ ki se giblje v ekstremih. Ta zmernejša struja se opira tudi na dejstvo, da Poljak! ne odklanjajo novih pogajanj z Nemci, kako sestaviti nekako provizorično parlamentarno večino. Jutri se vrši zborovanje nemških strank in računati je, da se bodo zastopniki posameznih struj med seboj hudo klali, pa se končno morda vendarle pobotali. Tri vprašanja jim delajo preglavico: prvo, ali naj pustijo Seid-Ieria popolnoma pasti, drugo, ali naj se delajo užaljene ter nasledniku dovolijo tkzv. državne potrebščine, tretje, ali naj preidejo v opozicijo. Nad vse zanimivo je zasledovati nemško časopisje, ki danes še na ves glas kriči, da mora Seid-
ler za vsako ceno ostati, pa mu istočasno piše že — poslovilne članke.
Za takojšnje sklicanje državnega zbora so se razen nemških nacijonalcev izrekle sedaj že vse stranke, katerim so se pridružile tudi skupine gosposke zbornice. Danes je eksekutivni odbor desnice gosposke zbornice soglasno sklenil pozvati vlado, da naj takoj skliče državni zbor.
V ospredju stoji še vedno kandidatura sedanjega železniškega ministra barona Banhansa, ki naj bi prevzel predsedstvo v uradniškem prehodnem ministrstvu. Nekateri krogi delujejo za notranjega ministra Gayerja, za katerega je baje posebno vneta gospa Seid-lerjeva. Pojavljajo pa se tudi že glasovi, da ni izključeno, da prevzame likvidacijo Seidlerjevega konkurza mož, ki ima med aktivnimi državniki nesporno največ političnega talenta in dobre volje — grof Silva Taroucca. Trajalo bo Še nekaj dni. predno se položaj razbistri in predno postane jasno ali in kako je mogoče vsaj začasno likvidirati sedanjo notranjepolitično krizo.
CZERNIN KANDIDIRA ZA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Dunaj, 24. junija. V visokih krogih se govori, da se zapodeni zunanji minister grof C z e r n i n prav živo zanima za Seidlerjevo dedščino. Baje ima močne protektorje, ki bi mu radi pomagali, da postane — ministrski predsednik. Kakor znano, je Czernin mož posebnega nemškega zaupanja. Njegove kandidature pa .zaenkrat nikdo resno ne vzame.
ejalna beseda.
Sobotni i Slovenec« je napisal jako razburjen članek o pripravah za organizacijo nove Jugoslovanske demokratske stranke. Zaupnikom JDS. očita 1. da so vabili ljudi, o katerih so vedeli, da so bili in da so pristaši SLS. v svoj tabor ter jih pri tem slepili, da podpisujejo isto. kar so že enkrat podpisali (deklaracijo), da smo sedaj vsi eno. da >gre za Jugoslavijo«; 2. pri tem da so v svoje strankarske svrhe zlorabljali tudi ime knezoškofa in Jugoslovanskega kluba; 3. da se agitira za ustanovni shod JDS. kot na skupen »Jugoslovanski shod«. Taki slučaji da se dogajajo še vedno na Gorenjskem. Dolenjskem, Notranjskem in v obmejnih deželah. »Slovenec« ko-nečno očita vodstvu JDS., oziroma pripravljalnemu odboru JDS., da to nedopustno agitacijo trpi in da je Narodno-napredna stranka na svojčas izraženo željo, da naj to nedopustno agitacijo prepreči v »Slov. Narodu«, odgovorila, da naši zaupniki niso potrebni takega poduka.
»Slovenec« poživlja zaupnike SLS. na brezobzirni boj proti »nedopustni agitaciji z jugoslovanskim imenom«, opozarja na sklep vodstva SLS., ki prepoveduje pristašem SLS. prirejanje skupnih manifestacijskih shodov brez izrecnega dovoljenia stranke ter po-vdarja ootrebo, da se osnujejo organizacije SLS. predvsem tam, kjer jih ustanavlja JDS.
Vsaka nedopustna, nepoštena, razmere zlorabljajoča strankarska agitacija je zdravemu političnemu življenju naroda škodljiva in lahko postane povod, da se strnjene vrste slovenskih strank v najusodnejšem trenutku razbijejo. To pravi »Slovenec« in to podpisujemo z obema rokama tudi mi. Naj dodamo Še to-le: Pričetek strankarskega boja v današnjih usodepolnih časih smatramo za največjo Dogibelj. ki more Dretiti narodu, sovražni razkol v narodnih vrstah bi pomenil katastrofo za vso našo narodno politiko. Tega se naša stranka od vsega začetka zaveda v polni meri in nikdo ji ne sme odreči spričevala, da je v svojih odnošaiih napram drugim strankam postopala ves čas skrajno korektno ter je zlasti se ogibala iruktifici-rati nesrečne prilike, ki so nastale vsled Šusteršičevega narodnega izdajstva v SLS. Narobe je zlasti naše časopisje si nalagalo v tej zadevi s strankarskega stališča naravnost vzorno rezervo in obzirnost in reči smemo, da smo se pri vsakem stavku, ki smo ga napisali o domačih razmerah, vestno vprašali, ali bo narodu v korist ali ne. Če se nam je zdelo, da bo v korist le stranki in da naša beseda ne bo pospešila izčišče-nja v narodnih vrstah, smo krepko odklonili vsako našepetavanje, vsako zapeljevanje s strani strankarske vneme. Menimo, da smemo v tem oziru mirno poklicati za priče tudi gospode iz vod-
stva SLS. Morda ni odveč, če v tej zvezi opozorimo, da je slovenska napredna javnost v vsakem oziru stavila narodno jedinstvo nad vse strankarske interese in da je narodne zasluge oduševljeno priznavala brez ozira na strankarsko pripadnost. Ko ie napredna Ljubljana triumfalno sprejela drja Korošca, ie dobro vedela, da dr. Korošec ni le načelnik Jugoslovanskega kluba, temveč tudi predsednik VLS. Ko je predsednik pripravljalnega odbora JDS. kot ljubljanski župan predlagal imenovanje j škofa Jegliča za častnega meščana, ie j premostil globoke prepade   preteklosti, j
Tem hujše nas mora zato zadeti težka obtožba, ki jo je napisal »Slovenec« na adreso JDS. Menimo, da o tem ne more biti nobenega spora, da je organizacija naorednega slovenstva narodna d ol ž n o s t. Slovenske stranke so pred zgodovino obvezane vse storiti, da . »nizi rajo narod v skupine, ki se razlikujejo no svojem strankarskem pre-.: - •• it, ki pa tvorijo v narodnem oziru e not □ o armado. Napredno slovenji vo je moralo v tem oziru posebno mnogo storiti VLS. je dokončala svojo organizacijo že pred vojno, napredni narodni elementi pa so ostali po kronovi--nah razbiti, bili so programa ti eno neenotni in njihova orgazacija je bila izpeljana le deloma in jako pomanjkljivo.
Ustanovitev JDS. pomenja progra-matično in organizatorično ujedinjenje naprednega slovenstva na podlagi jugoslovanske ideje in demokratizma. Program nove stranke je v kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru skoz in skoz napreden in ^Slovenec« upravičeno povdarja, da se od SLS. bistveno razlikujemo v verskem in socijalnem oziru. O našem programu se na vseh sestankih, v časopisju, v letakih razpravlja in ni ga pametnega človeka, ki mogel zamenjati JDS. s SLS. Nam tudi ne gre za to, da spravimo pristaše SLS. v naš tabor, nam gre za to, da organiziramo naše somišljenike. S tem niti najmanj ne posegamo v posestno stanje drugih strank.
To je naše stališče in o tem stališču so informirani seveda tudi naši zaupniki. 2al nam je, da pravi ^Slovenec«-, da smo na svoječasno pritožbo o nedopustni agitaciji s strani naših zaupnikov le odgovorili, da naši zaunniki niso potrebni poduka. Mi smo takrat prav odločno naglašali. da je JDS. stranka narodnih, demokratskih, n a p r e d -n i h elementov in smo naravnost pozivali, da naj se nam morebitne nekorektnosti naznanijo, ker hočemo vse storiti, da se taki pregreški popravijo in preprečijo. Rekli smo sicer, da naši zaupniki niso potrebni poduka, toda s tem nismo odklanjali zahtevanega pojasnila, temveč smo le izrazili naše prepričanje, da morajo naši zaupniki (kakor smo izrecno napisali) vedeti, »da strankino vodstvo obsoja in odklanja vsako nepošteno ali ne iskreno agitacijo kot absolutno nedopustno«. Ce sedaj »Slovenec« trdi. da se dogajajo slučaji nepoštene agitacije — je ta trditev za enkrat nedokazana. Ako pa so mu znani konkretni slučaji, ako ve za osebe ali za kraje, kjer in po katerih se je nepošteno agitiralo, naj jih sporoči pripravljalnemu odboru JDS., ki bo — o tem smo nrepričani — takoj kar naj-brezobzirnejše nastopil proti vsaki zlorabi. Sploh menimo, da bi bilo v narodnem oziru koristnejše, da se JDS. naravnost obvesti o eventualnih pritožbah, nego da se objavljajo pavšalne obtožbe, o katerih bi mogli reči, da so ravnotako nedonustne, kakor so nedopustne agitacije, katerih se tičejo. Danes stoji stranka v enotni vrsti in medsebojna lojalnost zahteva, da se zaupno informirajo o rečeh, ki so narodu v kvar. če se o njih javno razpravlja, dokler se brez napadov da doseči remedura. Opasen pa se nam naravnost zdi poziv krajevnim zaupnikom, da naj se sami lotijo »razkrinkavanja«. Kdor ve, kako lahko se v tesnih razmerah pojavijo neljubi in škodljivi spori, ki zastrupljajo vse javno življenje, bo nam pritrdil, ako pravimo, da je treba vse storiti, da ne izbruhne med pripadniki posameznih strank ona mala, pa toli nevarna guerilla-vojna, ki spremeni naše kraje v sama strupena bojišča.
Mi hočemo svojo organizacijo izvesti v vsej lojalnosti napram drugim strankam. To smo opetovano naglašali in upravičeno zahtevamo, d a se nam verjame. Naše zaupnike pa opozarjamo, da z največjo programatično in taktično korektnostjo izključijo vsako možnost, da bi se jim mogla podtikati politična nepoštenost ali zahrbtnost Število pri-
stašev napredne misli na Slovenskem je tako veliko, da JDS. nikakor ne potrebuje navidezne pomnožitve svojih vrst z vpisavanjem pristašev SLS. ali katerekoli druge stranke.
ako živimo.
H. — V Pr a g i, 23. junija.
Dne 21. junija 1621 so bili na Staro-mestskem namesti v Pragi obglavljeni voditelji češke vstaje in takrat se je začela težka, temna noč češkega naroda. Za ne celih 30 let je bila sistematično pregnana v tujino vsa češke inteligenca, kot berači so odšli iz domovine vsi, ki so se šteli Cehe. »Nic s sebou ne-vzali, po vsem veta, Jen Bibli Krali-ckou a Labyrint sveta« (Komenskega) pravi naša pesem. Surova soldateska iz cele Evrope je ugrabila ves češki imetek, češki narod je bil postal berač fizično, gospodarsko in moralno, ravno tako kot Azteki in Tolteki v Mehiki ali zamorci v Afriki. Toda niti 30, in tudi ne 300 let surovega pritiska ni moglo uničiti narodne misli; ne uničijo je tudi današnje persekuciie.
Prvi dan, ko so na Dunaju skrajšali krušno porcijo, je izvedela cela monarhija, da je beda, zlo, in na vseh straneh iščejo krivcev. Ko so Čehi trpeli več mesecev, ravno kakor Slovenci in Jugoslovani sploh, brezmejno bedo, in so naši v Kladnu, Plznju, Taboru, Pardubicah zahtevali svojo pravico, kruha, so bili kaznovani. Že nekoliko mesecev živimo mi od suhih obljub praškega namestnika, kateri skrbi za Nemce in Zide v Karlovih Varih, ali dopušča izvažati rekvirirano blago v Nemčijo. Za nas sta glad in beda »političnega značaja«, mi jih ne smemo imeti, Če hočemo biti dobri Avstrijci. Radi verjamemo Dunajčanom, da je hudo, radi bi jim tudi pomagali, toda hočemo za vse enake pravice: Oni pa nas v naši bedi psnjejo veleizdajalce.
Interesanten pojav v našem življenju je pomnožitev in razvoj našega časnikarstva in publicistike za časa od otvoritve parlamenta. Do spomladi 1917 je izhajalo 6 ali 7 dnevnikov v Pragi, na Moravi tudi 6 ali 7, no deželi nekoliko tednikov; vse to je bilo žurna-listično ubego, ljudstvo ni hotelo čitati listov, ker je v njih nahajalo policijske uvodnike, sramotne članke inspirirane od narodnih neprijateljev, glupe, brez-misclne vesti, in tu pa tam Članek kakega oportunista, ki je pisal proti narodu. Ko se je razvedelo, da se sestane parlament, je nastal preokret, policija je spremenila taktiko, policijski članki so prenehali, za to pa so pričeli šikane cenzure, zlohotno odtegovanje papirja in mnoge druge neprilike. Malo po malem so naši dnevniki po večini spremenili pisavo in se postavili odločno v službo narodne misli. Hitro so se porajali novi časniki, tako da sedaj ne le v Pragi ampak v vseh večjih mestih pokrajine izhaja dober list in imamo znatno publicistično organizacijo. Demokrat, stranka, sedai pripravljena ob Narodni Listv, ima tednika Narod in Cesta, in še nekatere strokovne tednike v Pragi. Po en dnevnik ima v Plznju (Českv Denik), v Brnu (Lidovč Novi-ny), v Moravski Ostravi (Denik); olo-muški Pozor in dunajski Vidensky denik sta ji blizu. Razen tega ima v vsake mvečjem mestu tednik za lokal, zadeve. V te tednike pišeio odlični časnikarji in pisatelii iz Prage. Agrarna stranka ima veliki, centralizirani novinski aparats Venkovom na Čelu,izda-ja še poceni večerni list Večer za Prago, kateri se pošilja po deželi s datom prihodnjega dneva kot -Lidovv denik«. Ta list ie dosegel v kratkem 300.000 izvodov in bi ifli imel še več, če bi imel dovoli papirja. Dobro organizirane časnike ima tudi socijalno demokratična stranka. Narodni socijalisti delajo šele priprave za popolnitev organizacije, katero je popolnoma razrušila per-sekucija. Najbolj razširjeni češki list je staročeška - konzervativna Narodni Politika, na kateri ni več nič staroče-škega ostalo. Ves Čas vojske je ta list vemo stal na narodnih tleh, prinaša dobre, objektivne Članke in vesti, in ne kvari čitatelistva. Klerikalni listi dnevnik Čeh v Pragi, Našinec v Olomucu, In več tednikov na Moravi, niso bili nič preganjani, in mnogokrat ie njihova pisava sramotna za nas. Sedai na pr.
vprašuje Čeh, kako to, da niso češki klerikalci nagrajeni za njihovo verno lojalnost. Nikdo teh listov ne bere, pisano je le za urade, da se reče, kako dobri patrioti so v tem »Čehu«. Žal se ti listi s podobnimi izreki postavljajo v eno vrsto z organi dr. Baštvfa, češkega Šusteršiča, kateri izdaja »Hlas Naroda« s podporo vlade in plemstva. Ta list sploh nima^ neodvisnih naročnikov. Osameli glasovi Hlasa Naroda s 200—300 abonenti (uradi, kavarne, plemiči) in Čecha (600 duhovnikov, kateri ne smejo drugih listov brati) ne pome-niio nič proti 80.000 naročnikov Venko-va, 300.000 Narodni Politike, 50.000 Narodnich Listov, 60.000 Lidovvch No-vin, 30.000 Nove Dobe Habermanove i. t. d. List »Union«, ki ga izdaja poseben konzorcij v češkem duhu pa v nemškem jeziku, se vzdržuje samo s podporami, in nima sploh pomena. Nikdo ga ne čita, izhaja popolnoma zaman. Vlada si izdaja dnevnik Pražske Novinv, katerega Čitaj o le črkostavci in sluge praškega namestnika; drugih čitateljev nima. Nivo češke žurnalistike za čas vojske je v narodnem smislu mnogo boljši, nego prej, drugače pa se ne more primerjati ogromnemu razvoju v širokost in globokost organizaciji pred vojsko.
Ogromni razvoj je doživela publicistika literarna, revualna in umetniška. Tudi v tem oziru se je pomnožila po parlamentu, in je dosegla visoko stopinjo. Speci?Hteta so med njimi satirični listi »Letak« in - ŠibeniČkU, izdajanj od družine mladih umetnikov, pesnikov, slikarjev, publikacije boljše nego vse slične v nemškem jeziku.
Položaj ob Piavi.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 24. junija. (Kor. urad.)
Položaj, ki je nastal vsled narasle vode in slabega vremena, nam je dal povod, da smo opustili Montello in nekaj odsekov drugih pozicij na desnem bregu Plave, ki smo jih bili zavojevali. Za to že pred štirimi dnevi izdano povelje se je izvedlo kljub težkočam pre-hoda z brega na breg tako, da jte ostalo naspreiniku naše gibanle popolnoma prikrito. Več že opuščenih črt je bilo včeraj cilj močnega italihiiskega topovskega delovanja, fd se je siopujevalo mestoma do bobnajoeega ognia. Tudi sovražna pehota je nastopila proti jarkom, ki smo jih bih" zapustili. Naje taterBe so jih U daljave pognale nazaj. — šef generalnega štaba.
Avstro - ogrska ofenziva dosegla svojo s v r h o. »Neue Freie Presse« izjavlja: V pozni jeseni, po porazu pri Kobaridu, ie ententni voini svet poslal v Italijo dve armadi Italijanom v pomoč: angleško Plumerjevo armado in francosko Favollejevo, skupno 10 divizij. Tekom bitke pri St. Ouentinu je bilo odpoklicanih 5 divizij v Francijo. Vsled dogovora med Parizom in Rimom je odšlo kot nadomestilo za v Benečiji puščene francosko - angleške čete pet italijanskih divizij v Vogeze. Francosko - angleško armadno vodstvo je tako oslabilo desno krilo enotne fronte za 10 divizij. Ako bi ne nastopila avstro - ogrska ofenziva, bi odšla še omeniena dva zbora ali nadaljnjih pet italijanskih divizij v Francijo. Za armadno vodstvo centralnih držav je nastala iz tega položaja potreba, d a treba vezati desno krilo e n -tentne fronte, to je italijansko armado. Naš cilj je bil vezanje italijanske armade v Stadiju vojne, ki je za entento najbolj kritičen. Aneksijonističnih namenov ni bilo. Osemdnevna bitka v Benečiji ie dosegla, da je italijansko armadno vodstvo izgubilo najprvo inicijativo, opustiti se je morala misel nadaljnjih transportov italijanskih Čet v Francijo in general Diaz je še zahteval odpoklic italijanskih divizij iz Francije. Nameravani odvoz francosko - angleških zborov je preložen. 40.000 Italijanov je vjetih, krvave izgube znašajo še enkrat toliko in tako je akcijska sila italijanske armade znižana in doseženo vezanje te armade na ita-lijansk atla. Francija in Anglija nimata pričakovati pomoči od Italije, odločitev v vojni pa pade na Francoskem.
Deževje na jugo - zapadni fronti. Iz Lugana 24. Junija. Italijanski listi prinašajo dolge opise o strašnem deževju ob Piavi in v gorovju. Celo najmanjši potok je narasel v hudournik in po Piavi je drlo nizdol kamenie in drevje, ki Je avstrijske za silo narejene mostove naglo odtrgalo in odneslo. Že več desetletij nI bilo takega neurja ob Piavi.
Orlando o položaju na fronti. Iz Lugana, 22. junija. Ministrski predsednik Orlando se Je včeraj vrnil s fronte v Rim. Orlando je na kolocWorn ministrom, tajnikom in zastopnikom raznih oblasti, ki
Sran 2.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 25. junija 1U18.
41 j! siev.
so ga pričakovali tam, iziavil na kratko: Izborno! in dostavil: Več v kratkem! V aborničnih prostorih je ponavljal: Vse gre Izborno. Ni potreba nič dostavljati, samo to še, da boj še ni končan. Mi se moramo nadalje bojevati, kajti Avstrijci se trudijo na vso moč, da bi se razširili.
Angleško - francoske čete odidejo Iz 11 a 11 Je? Iz Curiha. »Ta-gesanzeiger^ poroča, da bodo angleško-francoske čete odpoklicane iz Italije, ker je zapHna fronta vsled nemških napadov "vedno bolj ogrožena.
Ameriški letalci na i t a 1 i-Isanski fronti. >Corriere della sera« poroča, da je te dni odpotovala prva skupina ameriških letalcev iz 3*ima na fronto, kjer nastopijo takoj službo v družbi z italijanskimi aparati.
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 24. Junija (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Položaj je neizpre-merijen. Ob Ancri in Avri je stalo bojno delovanje čez dan stopnjevano. Zvečer je oživelo tudi na drugih odsekih bojne fronte. Čez noč živahno izvidno delovanje. Vzhodno od Badenvillersa so ▼drle napadalne čete v ameriško-fran-coske jarke, prizadejale sovražniku težite izgube m pripeljale 10 vjetlh nazaj. Poročnik Udet je dosegel svojo 31. in 32. hi nadporočnik Gbring svojo 20. in 21. zmago v zraku. — v. Ludendorff.
: NEMŠKO VEČERNO POROČILO
Berolin. 24. junija. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega.
Berolin* 24. junija. >Berliner Tagblatt« lavlja: »Corriere dela sera- poroča, da se nahaja sedaj na francoski fronti S00.000 Amerikancev.Tekom enega meseca bo ameriška armada štela 1 milijon mož.
Amsterdam, 22. junija. Glasom poročil Iz Pariza se bavijo francoski vojaški kritiki po kratkem presledku, provzročenem od bojev na italijanski fronti, sedaj zopet bolj intenzivno s položajem na zapad, fronti. Soglasno se naglasa, da se zavezniki to pot ne smejo dati več presenetiti. Rezerve morajo stati vedno na točkah, od koder jih 5e mogoče brez težkoč premakniti na ogrožene dele fronte. Glasom poročila Havasa so vojaški strokovnjaki pariških listov mnenja, da naznanja stopnjevano streljanje na angleški fronti to pot resne dogodke na flandrslcem odseku, ^flomme libre« smatra za gotovo, da bodo izvršili Nemci pričakovani prihodnji sunek na fronti armadne skupine bavarskega kraljeviča.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
21. J u n IJ a zvečer. Z vse fronto ni poročati ničesar.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
21. Junija zvečer. Pri napadu, k! smo ga izvršili preteklo noč severno od Scarpe. so vdrle škotske čete v nemške jarke ter prizadejale sovražni posadki težke izgube in vjele več mož. Večje število kritij in strojnih pušk je zletelo v zrak in je bilo razdejanih. Sicer od včeraj ni poročati ničesar posebnega
Clemertceati v ameriškem glavnem <=ianu. Pariz, 23. junija. (Koresp. ur.) Ministrski predsednik Clemenceau je dospel danes zjutraj v spremstvu generalnega komisarja za francosko - ameriške vojne zadeve Tardieua v glavni stan ameriških čet. kjer ga je sprejel general Pershing. Ogledal si je* tam stoječe ameriške čete, med njimi divizijo, ki je šele pred par dnevi dospela na Francosko. Popoldne se je vrši! važen vojaški razgovor, katerega so se iidiležili ministrski predsednik Clemenceau. general Pershing, generalni komisar Tar-dieu in vrhovni poveljnik zavezniških armad general Foch, ki je bil v ta namen dospel v glavni stan. Govorilo se je o važnih vojaških vprašanjih in o korakih, ki jih je treba storiti prihodnji mesec, pri čemur je pršlo glede vseh točk do popolnega sporazuma. Zvečer se ie ministrski predsednik vrnil v Pariz.
USPEHI   NEMŠKE   POMORSKE VOJNE.
Berolin, 22. junija. Meseca maja je bila vsega skup:?j uničenih 614.000 ton bruto za naše sovražnike porabne ladijske prostornine trgovskih ladij. Razpoložljivi jim svetovni trgovinski ladijski prostor se je torej vsled voinih dogodkov od početka vojne znižal za okroglo 17,730.000 registrskih ton bruto. Glasom med tem izvršenih poizvedb ie bilo meseca aprila Doleg že svoj čas objavljenih izgub sovražnih ali v sovražni službi vozečih se ladij še za okroglo 56.000 ton bruto trgovskih ladij težko poškodovanih spravljenih v sovražna pristanišča. — Šef admiralskega štaba mornarice.
Angleški krediti zaveznikom. Curib, 24. junija. ^Secolo« poroča iz Washingtona, da so Zediniene države dovolile zaveznikom novo pomoč. Anglija dobi 175, Belgija 9 milijonov dolarjev, tako da znašajo dosedaj od Amerike zaveznikom dani krediti SI50 milijonov dolarjev.
kaj vse bi grozilo ententi. Dasiravno se je
Rusija srečno otresla gospodstva carja, ie bila vendar od tedaj žrtev mahinacij skupnega sovražnika. Rusko prebivalstvo je sedaj v stadiju fizične nemoči ter se Je ponižalo na stopinjo še nikdar poznane« nizko-sti in brezmočnosti. Upamo, da bo Rusom v kratkem zopet mogoče podpirati skupno stvar. Za enkrat pa moramo s skrbjo spoznavati, da je Rusija popolnoma izročena nemškemu militarizmu. Tako je padlo veliko breme na Anglijo in druge zaveznike. Amerika, ki je svoje čete srečno mobilizirala, bo v pravem času zopet popravila ravnotežje. Medtem pa bo treba bolj, kakor kdaj, ustavljati se razkrajajočim vplivom in obnavljati sklepe*, da hočejo Angleži, zvesti svoji nalogi, prenašati vse peze vojne skupno z onimi, ki trpe za vzvišene cilje na kopnem in na morju.
IZJAVE   ANGLEŠKIH DELAVSKIH MINISTROV.
London, 23. junija. (Koresp. ur.) Delavski zastopniki v angleškem kabinetu so izdali oklic, v katerem pravijo: Z ozirom na pred vojno obstoječi vpliv delavcev v posvetovalnih zborih naroda, da so morali večkrat glasovati v nasprotstvu s svojimi lastnimi željami, kar pa je v zvezi s koalicijskim sistemom vlade in je nalagalo isto dolžnost njih tovarišem, ki pripadajo drugim strankam, so vsi zapostavljali svoje osebne in strankarske želje splošnemu blagru. Kljub temu se je izvršilo zadnja tri leta mnogo demokratičnih reform, več kakor kdaj poprej v celi zgodovini Anglije. Vse to se je moglo doseči, ker je utihnil politični boj In ker so politične stranke skupno nastopale. Ministri pa izjavljajo, da jih ovirajo v njih delovanju elementi, ki si laste pravico, da smejo govoriti za delavce in skušajo razdeliti narod v politične skupine, da bi se med seboj zopet pričele bojevati. Zato svare angleški narod pred takimi elementi, ker je od angleškega naroda v največji meri odvisna bodočnost In svoboda sveta. Oklic pravi, da so angleške bojne sile na morju, velikanske zaloge rude. finančna moč Anglije ter hrabrost angleških vojakov v veliki meri vzdržale boj proti nemškemu napadu. Zato Je največje važnosti, da se vzdrži narodna edinost •Tudi samo senca slabosti bi imela slabe po-isledlce pri zaveznikih.   Jasno ie razviden"
jg^jij^j&sjje jutam zadnjih 16 mm$sm
ifentska fronta.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Zofija, 22. junija. (Kor. «trad.) Na raznih točkah fronte, zlasti med Ohridskim jezerom in Prespanskim jezerom ter v pokrajini ob Mogleni in ob izlivu Strume je bilo obojestransko streljanje včasih živahnejše. V pokrajini ob Mogleni in vzhodno od Vardarja so razpršile naše postojanke s svojim ognjem sovražne napadalne oddelke.
Čehi kot reditelji na
Ruskem.
Stockholm, 24. junija. Tu smatrajo padec boljševizma za neizogiben.
Helsingfors, 24. junija. Poročila iz Pe-ttrograda potrjujejo, da so dospele češkoslovaške legije, močne kakih 40.000 mož, v Vladfvostok. Čehi so odstavili sovjetske urade. V raznih delih mesta je prišlo do hudih bojev, ki so pa trajali le malo časa. V Vladivostoku vihra češko - slovaška zastava. Sef japonske misije admiral Kato jc povabil diplomatične zastopnike entente na posebno konferenco, ki se je vršila na njegovi ladii. Admiral Kato Je podal zastopni-r.o-n podrobna zaupna poročila o sklepih, storjenih v kronskem svetu v Tokiju. Mesto je zelo vznemirjeno, ker pričakuje prebivalstvo odločilnih korakov.
Helsingfors, 24. junija. V Moskvo so dospela poročila, da so češko - slovaški oddelki tudi v južni Rusiji premagali boljševičke čete. Več češko - slovaških bataljonov jc dospelo v Stavropol ter mesto 7a-sedlo.
Berolin, 24. junija. Listi poročajo po pariških vesteh, da se bodo Čehi v Vladivostoku združili z japonskimi in kitajskimi četami ter njim na čelu vzpostavili na Ruskem zopet red.
Berolin, 24. junija. Preko Stock-holma poročajo: BoljševiŠka vlada je dala češko - slovaškim četam sporočiti, da preklicu je svojo prvotno zahtevo, da se morajo Čehi najpreje razorožiti in potem poslati čez Vladivostok v Ameriko, oziroma v ententne države. Boljševička vlada sedaj predlaga, naj bi Čehi z vsem orožjem in nemoteno odšli iz Rusije. Zdi se. da je ta predlog prepozen in da ga Čehi odklanjajo.
Helsingfors, 24. junija. Delavsko zborovanje v Petrogradu ie sklenilo generalno s t a v ko oroti sedanjemu vladnemu sistemu. Vsled naraščajočega gibania po celi Rusiii. naperjenega proti boljševizmu, bo vlada sovietov v najkrajšem času Dfoglasiln nad velikim številom večjih ruskih mest poostreno obsedno stanje.
Stockholm. 24. junija. Iz rfelsintrforsa poročajo: Vlada sovjetov v Petrogradu je izdala oklic, v katerem dolži socijalne revolucionarje in menjšcvike.da delalo skno-no z imperijalisti in češko - slovaškimi četami, ki so zavzeli Samaro in Omsk. Vlada sovietov poživlja ljudstvo na odpor.
Kodanj. 24. junija. ■ Izvest ja« poročajo, da bo Ljenin najbrže v naikrajšem času odpotoval na Dunaj in v Berlin, ker smatra vlada sovjetov razgovor med vodilnimi ru-^'r:i-ni. nep-iškiT!! in avstrijskimi državniki za potreb en. I.ienina bo spremlialo odposlanstvo boljsevške vlade.
Ententa in boliševiki. Moskva. 22. junija. (Koresp. ura.) Fn-
tentni zastopniki so odgovorili na Cičcri-novo noto. da svojih ladij ne morejo odpoklica Ji iz ruskih pristanišč, ker morajo ostati tam v varstvo ententnih čet in matc-rijola. ki je bil izkrcan pred brest - litovsko pogodbo.
.1 a s s y, 23. junija. (K. u.) V včerajšnji seji romunskega državnega zbora se ie prebral odgovor na prcstolni govor kralja Ferdinanda. Odgovor pravi med drugim: Zbor poslancev bo nemudoma priznal mirovno pogodbo in je prepričan, da bo našla Romunija v življenski sili, v mnogo preizkušeni domovinski ljubezni in požrtvovalnosti ljudstva moč za življenje. Vsled patriotizma zastopnikov dežele, ki so mirovna pogajanja ugodno končali, so se izpolnile več kot stoletje stare sanje tako tostran, kakor onstran Pruta živečih Romunov. Besarabija se je prostovoljno pridružila matern? deželi in sicer v trenutku, ko je potrebovala krvaveča dežela utehe in ojačenja. Z željo, da vživamo v bodoče sadove miru. pričakuje dežela naklonjenost? držav, s katerimi smo sklenili mir, most za obnovitev prejšnjih prijateljskih odnošajev. Z mirovno pogodbo se Je iz-premenila Romunija v nevtralno državo in
to stališče ji bo dovoljevalo vzdržati dobre mednarodne odnošaje napram ostalim
državam. Enako želi stopiti v dobre sosedske odnošaje z nanovo ustanovljenimi državami, ki so se ustanovile na podlagi narodnostnega Drincipa. Nato opozarja odgovor na obnovitev deželnih financ , na upravne, sodne, naučne in volilne reforme in na uvedbo konstitucije- ki se smatrajo za potrebne za obnovitev dežele in naj se izvedejo. Na koncu seje so se prirejale kralju ovacje.
Nemški državni tainik o poglobitvi zveze med Avstrijo in Hemfijo.
Berolin, 23. Junija. (Koresp. urad.) Državni zbor ie pričel danes z drugim branjem proračuna državne pisarne In zunanjega urada. Narodni liberalci so ob tej priliki vložili predlog za sklicanje komisije za organično reformo zunanje službe. Po uvodnih opombah poročevalca princa Schonaich - Carolatha ie govoril državni tajnik dr, vpe Kuhlraann Ur podal pragled
o celotnem položaju državne politike in Izvajal: Če se dotaknem najprej razmerja napram našim zaveznikom, moram konstatirati, da je odstopil v naši sosednji, v prijateljstvu zvezani avstro - ogrski monarhiji sijajni, hrabri in odločni zunanji minister grof Czernin Iz notranje - političnih vzrokov. Jaz čutim potrebo, da se spominjam njegove vedno zvez! prijazne politike in njegovega delovanja, če nas Je moglo kaj sprijazniti z odstopom tega ministra, je to oseba sedanjega njegovega naslednika grofa Buriana. preizkušenega diplomata, čicar zvesto prijateljstvo in vdanost zvezi sta vzvišeni nad vsakim dvomom. Zasluga tudi grofa Buriana je.da ie prišlo do sestanka obeh cesarjev v velikem glavnem stanu. Oba cesarja sta si v navzočnosti svojih vodilnih državnikov iznova zagotovila, da nočeta samo vzdržati obstoječega zavezništva v zvestobi, marveč da hočeta to zavezništvo ojačiti, razširiti in pGglobiti v političnem, gospodarskem in vojaškem smislu. Ustrezajoč tej volji obeh vladarjev, so pričeli odgovorni državniki takoi s primernimi pogajanji. Grof Burian je razmotrival pri svojem obisku v Berlinu v podrobnih konferencah z državnim kanclerjem temelje te politike. Izmena misli i>e nadaljuje sedaj pismeno ter se bo najbrže v kratkem pri protiobisku državnega kanclerja na Dunaju nadaljevala. Državni tajnik se je spominial nato Bolgarske, ki je stopila v težkem času na našo stran. Obvezne obljube Radosla-vovega naslednika so za Nemčijo jamstvo, da izprememba oseb v ministrstvu ne bo prav nič izpremenila na dosedanji politiki.
Komoromfe med vfado
in dtmafskim delavstvom.
Dunajski »Delavski svet« je v svoji seji 23. t. m. po zaslišanju poročila onih poslancev, ki so se pogajali z vlado in podjetniki, sklenil sledečo resolucijo:
»Delavski svet jemlje v vednost poročilo o razpravah v komisiji za uravnavo vprašanj industrijalnega delavnega razmerja in poživlja zaupnike, naj v obratnih zborovanjih, ki jih je takoj sklicati, priporočalo, da sc zopet prične zdelo m.
Delavski svet pričakuje, da bodo na-daljne razprave za železničarje in državne delavec istotako vedle do ugodnega rezultata .
Pogajanja o mezdnih in delavnih razmerah so se v soboto zaključila. Zaradi pomanjkanja časa se je sklenil samo začasen, štiritedenski provizorij, ki velja od ponedeljka 24. t. m. naprej za štiri tedne, t. j. do 20. julija. Velja za Dunaj in Spodnje Avstrijsko in sicer za obrate za vojne dajatve onih strok, na katere se razteza dunajska delavska pogodba od 12. februarja t. L ter za one obrate, ki ne stoje pod zakonom za vojne dajatve, ki pa pretežno delajo za potrebščino armade. Kateri obrati so to, določi posebna komisija.
V imenovanih obratili dobe delavci v štirih tednih provizorija te-le tedenske d o k 1 a d e: odrasli moški delavci, katerih tedenska plača znaša več nego 100 kron, 14 kron: odrasli moški delavci S tedensko plačo do 100 kron 16 kron: povrh še za vsakega nepreskrbljenega rodbinskega člana 6 kron. ženske in mladostni delavci 10 kron.
Ako ima na pr. oreskrbljevati delavec ženo in dva otroka, dobi ako ima na teden manj kakor 100 kron plače, 34 kron dokla-de: ako ima pa plače več kakor 100 kron. dobi 32 kron doklade.
Končno uredbo mezdnih in delavnih razmer ter delavnega časa uredi tekom teh štirih tednov poseben delavski odbor.
Glede železničarjev in državnih delavcev se bodo pogajanja nadaljevala, ker so sedanje obljube nezadostne.____
Ustanovni zbor 1DS.
Priprave za ustanovno zborovanje JDS. Mnogo podrobnosti je, o katerih ie treba ustrnenega razgovora; med temi tudi končni predlog za listo ljubljanskih kandidatov za iz-vrševaJni odbor JDS. V ta namen vabi nripravlialni odbor JDS. odbore vsen ljubljanskih političnih dru-tev in krajevnih organizacij na kratek razgovor v četrtek 27. t. m. ob 8. zvečer v malo dvorano >Narodnega doma<. Običajni politični razgovori ob sredah in črlrt-kih odslej odpadejo.
Prijateliski večer JDh. na rast zunanjim gostom ob priliki ustanovnega zborovanja stranke bo v nedeljo 30. t. m. v >TJnionu«. V ta namen je imel ožji prireditveni odbor pod orededstvom gospe županje Franje dr. Tavčarjeve že več sei Načrt za orire-ditev je napravljen, tudi pripravljalno dcio med posameznike razdeljeno. Ker ie pa pričakovati velikega obiska, bo treba pomoči in sodelovanja vseh ljubljanskih krajevnih organizacij JDs. Obračamo se torej z vljudno prošnjo do odborov vseh kraj. organizacij, do vseh ljubljanskih pripadnikov in pripadnic JDS., ki bili pripravlj?ni s sodelovanjem na tem večeru pomagati, da se zanesljivo udeležijo sestanka širšega prireditvenega odbora, ki bo v sredo 26. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani >Narodnega doma«.
Udeležnikom zborovali j b JDS. Stanovanjski odsek bo pričakoval zunanje odeležnike oh prihodu Vsakega brzovlaka in osebnega vlaka v Ljubljano od petka popoldne. Ude-Icžniki iz Štajerske so naznanjeni za petek popoldne z brzovlukom, i Notranjsko pa v petek ponoči ob 11. uri. Od drugod prihajalo v soboto zjutraj. Stanovanski odsek in tajništvo JD"5. —
gd 28. popoldne v >Narodnem domuc. pritličje, na levo — bosta skrbela za vsa pojasnila in nakazila.
Vstopnice za koncert ^Glasbene Matice«. Zelo mnogo vstopnic za ta koncert je naročenih za goste, ki se udeležijo ustanovnega zborovanja JDS. 29. in 30. t. m. Kar jih ie pa preostalo, so od srede naprej v splošni razprodaji v trafiki v Prešernovi ulici.
Mariborska kraj. organizacija JDS. je dobila od osrednjega pripravljalnega odbora nalogo, da organizira v svojem okrožju v primernih krajih krajevne odbore. Tekom zadnjih mesecev je vzbudila celo vrsto zelo delavnih kraj. organizacij: v Ljutomeru, v Središču, v Ormožu, v Ptuju, v Rušah, na Ptujski gori, v Slov. Bistrici, v Vuhredu. Po drugod se vršijo predpriprave. Povsod vlada veliko zanimanje za ustanovni občni zbor v Ljubljani ter odpoSlie vsaka organizacija svoje od-nodanaa^   ~------ —
Politične vesti.
aas Občinski odbor občine Lesce je
v svoji seji 14. t. m. imenoval knezo-škofa drja A. B. Jegliča za svojega častnega člana za obilne zasluge v dvajsetletnem vladikovanju, posebno pa s tem. da je s svojo vplivno osebnostjo podprl naše narodne zahteve po ujedinjenju in samostojnosti v zmislu deklaracije z dne 30. maja 1917 ter v veliki meri pripomogel do tega, da se v naše kraje vrača edinost, složnost in ljubezen.
= Dr. Rvbaf dnu Turni. Včeraj je objavil poslanec dr. Rvbar y »Edinosti« svojo drugo »Odkrito besedo« drju Turni. Pravi, da se je dr. Turna, ko je prišel na Goriško, kmalu spri z dr. Gregorčičem, razbil enotno stranko in zanesel »kranjski razdor* na Goriško. Začel je organizirati napredno stranko, kjer pa jc tudi kmalu prišlo do nesoglasja in jo je zapustil (pa ne šele 1908., marveč že mnogo prej!). O jugoslovanskih socijalnih demokratičnih strankah je trdil, da se niti ena ni razvila organski, zastopstva so doktrinama in se niso rodila naravnost iz naroda. Nekaj časa je imel vpliva v stranki, sedaj pa pravijo mlajši SOdmgi, da dr. Turna s svojim historično:jrniulisiićnim motrenjem dogodkov samo bega duhove, zlasti ker hoče zaeno biti priznan politični voditelj in se vedno identifikuje z jugoslovansko soc. demokracijo. Članek v »La-voratoru« kaže, da se je dr. Turna skregal z zadnjimi svojimi somišljeniki. Odgospodaril je torej dr. Turna povsodi in stoji osamljen. Končni uspeh njegovega političnega delovanja je ta, da sedaj propagira po nemških in laških listih svoje ideje. Pa na gospodaskem polju? Ustanovil Je Trgovsko-obrtno zadrugo in Mizarsko zadrugo, ali manjkalo mu je vo-d i t e 1 j s k i h zmožnosti. Ni dovoli, da se razvijajo dalekosežni programi in da se potem zabavlja nad drugimi, ker jih niso do pičice izvedli. Zakaj jih pa dr. Turna ni izvedel ? V prvi vrsti je bila pač njegova naloga, da izvede svoje programe. Odločilno za našo politiko je vprašanje, ali imamo podrejati razredne interese narodnim ali narodne razrednim? Kdor je za ohranitev naše narodne individualnosti, mora biti naciionalist. V svojem narodu se lahko zavzema za interese jednega ali drugega razreda, v boju za obstanek proti drugim narodom pa ni mesta za internacijonalna načela. Dr. Turna pričakuje rešitve našega narodnega problema od internacijonale, ki je sedaj sploh ni, ki ima torej šele priti. Ako bi posnemali drja Turno, bi odbili od sebe ves kmečki in trgovski stan, glede katerih je dr. Turna v svoji znani brošuri trdil, da od teh dveh je v prvi vrsti odvisna usoda Jugosla-v i j e. S samo internacijonalno propagando pa bi izgubili tudi delavce. V par letih bi bili mi generali brez armade, kakor se je zgodilo sedaj njemu. Dr. Rvbar zaključuje: »Dočim si Ti pisal le gostobesedne programe, zlohotne kritike in filozofične razprave, smo mi brez pisanih programov izvrševali težavno, mnogokrat nehvaležno, a prepotrebno delo v dosego končnega cilja, zapisanega nam vsem globoko v srca. Čakaj Ti le na novo internacijonalo. kakor čakajo Izraelci še vedno na OdreŠenika: mi pa se ravnamo po Tvojih nekdanjih besedah: »Le v samopomoči in v samozavesti ie spas jugoslovanskih plemen! Le v lastnem delu se dobi moč za v drža vanje in za napredek.«
= Iz državnoželezniškega sveta. V včerajšnji seji državnoželezniškega sveta je predlagal dunajski župan dr. VVeisskirchner. da naj se južna železnica in aspangška železnica čim prej po-državita. Zastopnik železniškega ministrstva ministeriialni svetnik dr. Muller-Martint je izjavil, da ima železniško ministrstvo vedno pred očmi podržavljenje privatnih železnic. Glede lokalnih železnic Gleisdorf-Hartberg in Feld-bach - Gleichenberg - Radgona se je stavil eventualni predlog na otvoritev avtomobilskih zvez. Tudi glede železnice Koflach - Mittelfeld se je sprejet eventualni predlog na otvoritev avtomobilske zveze.
= Splošna stavka v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: v vseh tovarnah, ki izdelujejo vojni materijal, je bil proglašen preki sod. Navzlic temu se je le malo delavcev vrnilo na delo. Pač pa so se nastavljenci mestnih železnic vrnili na delo, in mestni promet je zopet obnovljen. Orgska vlada pričakuje, da bo stavka kmalu končana.
= Italijanski senat. Curih, 23. Junija. (K. ur.) Italijanski senat je sprejel po Orlandovem govoru z odobravanjem to - le resolucijo: Senat kot zvest posredovalec med čutstvi vse Italije je ponosen na hrabrost svoje armade in svoje mornarice in pošilja močnim in slavnim bojevnikom na kopnem, na morju i nv zraku Izraz zahvale, upanje in želja. (Trajajoče pritrjevanje.) Senat ie nato sprejel predlogo, ki podeljuje vsem meščanom, ki so služili v mobilizirani armadi, volilno pravico, in budgetni provizorij do konca decembra 1918., na kar je bil odgođen na nedoločen čas.
as? Kako deiuje sovražna špijonaža v TVemčIJI. Berolinski listi poročajo pol-uradno: Začetkom aprila so v Nemčiji prijeli dva dezerterja pomorščaka, Ja-coba in Knuikena. ki sta iz Kodanja delovala za sovražno spionažno službo. Podala sta obsežno priznanje, iz katerega se razvidi, da sta bila v tesnih zvezah t angleškimi organi poizvedovalne službe in s francoskim mornariškim atašejem Leprevostom. Jacob je pri zaslišanju izpovedal: »...Angleži plačujejo posebne premije: 7a atenat na nemškega cesarja milijon eurk, za potopitev.
podmorskega čolna na kakršenkoli način 500.000 mark, za razstrelitev ladjc-dclniških naprav ali mostov 300 000 mark, za napeljavo k vstankom ali stavkam 50.000 mark, za splošna poroči U po vrednosti od 5000 do 20.000 mark. Od Angležev iv.zpisane nagrade nama je angleški polkovnik v angleškem generalnem konzulatu prečita! z listka. Knufken je na dalje izpovedal: Premiie za določena dejanji je, kakor se spominjam, obljubil samo Leprevost. Gre za zasnovanje vstaje na vojni ladji, za vprizorjene stavke, vjetje podmorskega čolna. Za to so bile izstavljene premije do več stotisoč.«
= Lltevci proti ententi. Bern, 20. junija. (K. u.) Tu se razglaša ta-Ie izjava litevskega narodnega sveta: Li-tevski narodni svet je vzel izjavo zavezniških vlad z dne 3. junija na znanje, priznava pravičnost obnovitve Poljske v pravih etnografičnih mejah ter konstatira: 1. da se vlade entente kljub številnim izjavam za pravice narodov, ne ozirajo na pravične zahteve litevskega naroda, ki vzdihuje po popolni samostojnosti; 2. da vlade entente s tem da se zavezujejo, da bodo pripomogle zopet zgraditi Poljsko z dohodom do morja, težko ogrožajo življen-ske interese litevskega naroda, ker žalijo, najsvetejša čustva, narodna čustva; 3. da bi tvorila taka Poljska, ki bi vsebovala številne nepoljske elemente, kal za bodočo vojno, ker bi ne bila nosilka trajnega miru v Evropi, marveč bi dajala povod anarhiji; 4. da so te izjave po vseh žrtvah, ki so jih prinesli Litevci v vrstah ruske vojske za stvar entente ravno tako neutemeljene, kakor krivične in da so tem bolj krivične v času, ko se nekaj desettisoč Litevcev bojuje na zapadni fronti pod ameriško zastavo.
= Boljševik! na poti? Krakovska »Nowa Reforma« (št. 262) prinaša ta-le članek: Gostje, ki prihajajo k nam od raznih strani, zlasti od vzhoda, trdijo enoglasno, da opažajo pri nas slične pojave, kakor jih je bilo na Ruskem ona žati pred izbruhom boliševištva. Ni dvom no, da takih pojavov ne manjka. Pravilnost javnih in državnih funkcij pada pri nas od dne do dne ter je v obratnem razmerju do ogromnosti problemov državne in javne politike, ki nastajajo. Na tem nesorazmerju med nalogami in silami grade tudi izvestni odlomki političnih skupin svoje nade, računajoč na čisteče in osvežujoče učinke pričakovanega socijalnopolittčnega viharja, ki bi po njih mnenju moral neizogibno priti. — Ali neizogibno? To je vprašanje. Zakoni, ki vodijo izbruh in potek revolucij, niso nikomur znani. Ni možno določiti nikakršnih faktov kot nevarlfi-vih oznanjevalcev revolucije. Socialno nezadovoljstvo samo na sebi ni tako dejstvo. Pred vsem se ne da definirati; potem pa ni nikdo napravi! statistike tistih, ki so vsled vojne zadovoljni ali nezadovoljni. Najbolj oškodovani leže pod zemljo. Ti pa. ki so ostali na nje površju, imajo preveč različno razmerje do vojne in njenih posledic nego da bi mogli o njih kot celoti govoriti. — Analogija z ruskimi dogodki ne pojasnjuje ničesar. Ne smemo pozabiti, da je nisko revolucijo pripravila Anglija in pa vlada sama, ki je hotela izzvati njen dosti znan izbruh, da bi jo tem laže potlačila. Načrt minist. Protopopova je bi dosti jasen, toda motil se je v tem, da ni vedel, da so se istodobno z druge strani vršile priprave za »palačno revolucijo« proti carju in nemški stranki na dvoru. Druga zmota Protopopova Je bila. da garde, na katere se je opiral, niso bile več stare disciplinirane garde, ampak so imele že za voditelje Študente, sploh civilne ljudi. Revolucijo v cesarskem glavnem stanu so pa napravili generali, sporazumljeni s petrograjskim komitejem, ki ga je vodil angleški vele-poslanik Buchanau. Vojaške mase pri tem niso imele nič opraviti. Prvi so si generali pripenjali kokarde revolucije. Da bi se zasigurali pred kontrarevolucijo in pretrgali carju in njegovemu sistemu pot do vojske, so prvi tvorci revolucije z lastnimi rokami začeli razbijati sistem vojne organizacije: volitve regimentov itd____Končno pa se je revolucija v obliki boljševištva obrnila proti prvotnim revolucionarjem samim.
= Turški vojni cilji. Berolinski »Vorwarts« piše: Pbudarjaje, da bi ne-vstop Turčije v vojno ententi prihranil pet bojišč in najbrže dovedel do zruše-nja centralnih sil. je postavil turški list »Aati« turškemu javnemu mnenju nastopne, za nemške bralce iz najrazličnejših vzrokov značilne vojne cilje. 1. Povrnitev od sovražnika zasedenih okrajev Iraka, Palestine in Jeziresa. 2. Obnovitev turške nadvlade nad Egiptom. 3. Neodvisnost Perzije s pregnanjem Angležev. 4. Črno morje kot turško morje, čigar obrobne države bi stale pod turškim varilstvom. »Osmanski princ na Krimu in v Azerbejdžanu, nemški princ v Georgiji, nadvojvoda v Armeniji bi bili izborni regentje.« 5. Bolgarska lahko dobi Severno Dobrudžo, pa mora povrniti obe kotlini ob ČernI, iz Konstance in Dedeagača je pa napraviti prosti pristanišči. 6. Dokler Tripoli-tanija, Cirenajka in Dodekanez niso povrnjeni sultanu. Avstrija ne sme izprazniti Severne Italije. 7. »Naši zavezniki morajo jamčiti za povrnitev teh otokov in povrnitev Krete.« 8. Prehrano Turčije je zagotoviti tako kakor prehrano Nemčiie. List pravi konečno: »Nemški državniki naj si ostanejo v svesti, da, ima Turčija z zavarovanjem morskih ožin v rokah važno orodje za dosego nemških namenov. Ako Turčija v dogovoru z Nemčijo proti Rusiji in Angleški proglasi nad temi ožinami večno zapr-ro, bo v Nemčiji prepričanje o upiv čenosti turških zahtev splošno.« Članek zaključuje s povdarjenjem, c* bi gorajšnje zahteve morale biti ideal ; danes in resničnost za jufei *J£A£ na
142. štev.
SLUVtNSKl NAKOD', duc 25. junija 1918.
otran 3
Jda te zahteve še dolgo niso tako dalekosežne kakor one vsenemcev, da te zahteve niso niti terjale obnove turške države, kakršna je bila ob nastopu vlade sedanjega sultana.
= Drambna dolžnost in Irska. Amsterdam. 24. junija. Energični odpor Ircev proti uvedbi nasilnega novačenja je imel glasom londonskih poročil popolen uspeh. Podučene osebe zatrjujejo, da je končno padel sklep, uvesti na Irskem brambno dolžnost, ker se je Lloyd Qe-orge prepričal, da bi vsak poskus nastopiti z nasiljem, dovede! do odkritega boja irskega naroda proti Angliji-
Za glavne učitelje na ženskem učiteljišču v Gorici so bili imenovani: okr. šol. nadzornika Lasič Andrej in Sivec Fran ter vadn. učitelj Komac Adolf, za glavne učiteljice pa dosedanje vadn. učiteljice Koršič Leopoldina, Kpnda - Pirjevec Irma. Ciani Sofija in Konstantin Eli za.
Tiskarne v Gorici. Lna Tl-
tarjaac naznanja, da ie p; obratovati v manjšem obsegi ( da začne skoro delovati tudi -tiori>ka Ti-skarnac A. Gabršček. >Deželna unra-vat, katero zopet izdaja deželni odbor, se tiska v tiskarni etapnega skupinskega poveljstva.
Smrt med begunci. V soboto zvečer ie preminul v Sneberjih pri Ljubljani Karel H l e d e , posestnik in krčmar iz števerjana v Brdih. Kdor ie poznal orjaškega moža v najlepših letih, ki se je še pred nekaj dnevi mudil v Ljubljani, je mogel roditi, da bo Hlede prav dobro prestal izgnanstvo z doma. \I vojne bolezni delujejo hitro in tako ie zadoščalo pri Hledefu kratko obolenje, da se je razvila iz njega nagla bolezen, ki ga je spravila v grob.
Intendant Hreljanović o lepakih hrvatske opere v Trstu. Kakor smo poročali po >Edinosti«, je hrvatsko zem. kazaližte pričelo v Trstu oglašati svoje predstave s samoitalijanskimi plakati. Uredništvo >Hrv. Riječi« se je sedaj obrnilo na intendenta hrv. gledališča g. Hreljanovica, ki se mudi v Zagrebu. Izjavil ie. da, ako so se izdali za predstave hrvatskega gledališča samo italijanski lepaki, se ie to zgodilo proti njegovi volji in brez njegove vednosti ter v njegovi odsotnosti. <^->ljub:l je, da se bo informiral in ako stvar resnična, da jo nemudoma i pravi. Obenem izjavlja g. intendant, da gledališka uprava ne sili nobenega pevca, da poje italijansko.
Zaplemba premoženja. Tržaška deželna sodnija ie odredila zaplembo premoženi.T Viktorja Farettija. sina Karla in Elize. rojene Cesciutti, rojenega leto 1890., visokošolca. ker je osumljen zločina proti vojni sili države.
Izpred tržaške porote. Ponarejene karte za kruh in sladkor ie prodajal 281etni Anton Gropaic iz Trsta. K njemu je prišel leta 1911, neki Graton, kateremu je dal del stanovanja v najem. Graton ie prinesel mal tiskarski stroj in na tem sta potem tiskala karte., Napravila sta vsega skupaj kart za 14 kvintalov za kruh in 12 kvintalov za sladkor. Dobila sta zaslužka okoli 2700 K. Ko je bil Graton v neki gostilni umorjen. Gropaic ni več tiskal kart. Ovadila ga te pozneje neka Dučie. Gropaic je obsojen na 15 mesecev ječe.
Trije zrakoplovci ponesrečili. 15. t. m. je priletel dvokrovnik čez vas Markovščino v Istri, potem čez hi i Slavni k. nad Vodice in Golac. Bilo je okoli 10. zvečer, noč je bila temna in viharna. Letel je prav nizko. Na to so zaslišali ljudje pokanje in šumenje, potem je vse utihnilo. Zrakoplov je padel na drevje in skalovje in se razbil. Tam so našli tri zrakoplovce mrtve in vse krvave. Eden je mornariški poročnik Slarksinis, drugi praporščak Sigmund. tretji najbrže neki madžarski mornar z ladje >Tiger«.
Odda se mesto hišnika v Opatiji v Istri pri nekemu generalu, ki pa ni stalno tam. ampak samo v poletnem času. Hišnik mora biti iz Primorske. Je lahko oženjen, pa brez otrok. Dotični1.; ne stanuje v vili, ampak ima hišo posebej. (Hiša ie lepa). Natančnejša pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Dnevne vesti.
— Odlikovan po smrti. Višji zdravnik dr. Janko S e r n e c. ki je podlegel I. 1915. v srbskem vjetništvu neki vojni nalezljivi bolezni, je odlikovan z vitežkim križem Fran Josipovega reda z meči.
— Odlikovan je bil narednik Franc G r o s a r s srebrno svetinio 2. razreda za hrabro obnašanje pred sovražnikom. Narednik Grosar ima že več odlikovanj.
— Padel je na italijanskem bojišču, dne 18. junija na čelu svojega voja v 23. letu svoje dobe Kari L e b i n -g e r, c. kr. poročnik nekega polka gorskih strelcev, doma iz Litije. Padlemu junaku časten spomin!
— Premestitev naših polkov. Kakor znano odhaja 2. gorski strelski polk iz Ljubljane v Enns, 97. pp. pa iz Kadgone na Madžarsko in sicer v Se-kesfehervar (ne v Kaposvar. kakor smo prvotno javili). Premeščena sta tudi 17. pp. in 7. lovski bataljon in sicer na Tirolsko. Prvi odide v T o 1-m e z z o , drugi na v D o g n o.
— S tirolske fronte nam pišejo: Tu se nahaja več vojakov, ki so rojeni leta 1868. in 1869. Kam se naj obrnemo, do, bodo ti že osiveli možje dobili vsaj toliko olajšanja, da pridejo v domovino ali v kako lažjo službo? — Dopisnikom odgovarjamo, da se naj obrnejo pri raportu na svojo predpostavljeno oblast ter naj prosijo za dodelitev h kaki drn-gi četi. . .
— Vojaški veterinarski akademiki S početkom šolskega leta 1918/19 ^ se sprejme na c. in kr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju 35 aspirantov, na kr. ogrsko veterinarsko visoko šolo v Budimpešti pa 15 aspirantov. Prosilci se mora jo zavezati, da bodo 7 let služili v vojaški veterinarski službi ter se za čas študij na račun vojske 6i«$£_ $*eteMfc ^rjjaijo
in oborože in nimajo plačati ne šolnine ne taks. V vojaški službi jim je dana možnost napredovati do štabnega in višjega štabnega, zdravnika v VIII. in VII. činovnem razredu.
— Vojna razstava 20. lovskega bataljona. 20. lovski bataljon priredi začetkom julija v Neumarktu na Zsror-njem štajerskem lastno vojno razstavo, ki bo pokazala, koliko ie deloval bataljon v vojni tudi na umetniškem in na literarnem polju. Kdor ima zbirke, zlasti fotografije in interesantne spise o tem bataljonu, naj jih da poveljstvu bataljona na razpolago, da ee jih bo vpo-rabilo za razstavo, ki obeta v vlakom oziru uspeti. Naslov: Kriegsgeschichts-srruppe des k. u. k. Ja^erbataillons Nr. 20. in Neumarkt in Steiermark.
— Zvišanje minimalnih prejemkov duhovnikov. Ministrska odredba z dne 19. junija t. 1. zvišuje minimalne prejemke in pokojnine katoliških duhovnikov in škofijskih kanonikov pri meti opolitanskih in škofijskih kapitljih katoliške cerkve latinskega rit vsa.
— Povišanje pri južni železnici. Za nadzornika je imenovan prometni kontrolor Josip G o s t i s a v Trstu; za višje revidente doslej titularni visii re-videnti: Fran Rut ar v Trstu. Fran Pab81 v Gorici, Josip Zupan v Ljubljani, Ivan Cesar v Trstu. 1'niil B r i n š e k v Št. Petru; naslov višjega revidenta ie dobil Alojzij P i r k o v i č v Ljubljani: za revidente so imenovani adjunkti Viktor Hren v Strasganeju, Matija M i k 1 i č v Ljubljani, Ivan T u r k v Litiji, Alojzij K a v š e k v Trstu. Herman Novak v Radgoni, Avguštin L u k a č i č v Bruku, Josip Grilc v Poljeanah, Fran Toplak v Mariboru, Ivan Rad a novic v Ljubljani, Martin Rome v Trstu. £i£M Krištofič v Trstu. Josip T o n č i Č v Tržiču. Teodor Pilar v Beljaku: za adjunkte so imenovani asistenti Martin Knez v Laškem trgu. Ivan Pipan v Trbovljah. Karel M i h e 1 i a k v Gradcu. Lev D okleva v Nahrezini, Josip Medved v Ljubljani, Bernard
B r e m s č a k v Trstu, Mih tel M a r -gun v Trstu. Za revidenta je nadalie povišan Friderik W e i n b e r g e r in Ferdinand R a u t e r v Ljubljani. Fran R o j k o v Celovcu.
— »Glasbena Matica- v Ljubljani priredi svoj redni občni zbor za drit-šrveno leto 1917/18, dne 11. julija 1918. točno ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. Vegova ulica št. 7. Dnevni, red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika: 4. Poročilo preffledovalcev računov. 5. Volitev predsednika. 13 odbornikov in 2 pre-gledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik. je prijaviti 3 dni pred občnim zborom, društvenemu odboru. K obilni udeležbi Vabi odbor.
— Preskrba revne šolske mladine z brezplačno obutvijo. C. kr. mestni šolski svet je vzel v svoji zadnji redni seji, dne 2S. maja 1918 poročilo o vojni-pomožni akciji glede preskrbe revne šolske mladine z brezplačno obutvijo v šolskem letu 1917 IS na znanje in je pri tej priliki med drugim sklenil zahvalo dež. odboru za izdatno podporo.
— Umrl ie v Ljubljani g. Avgust H e u f f e 1. poddesetnik gor. strelskega polka št. 2. Pogreb se vrši jutri iz deželne bolnice na pokopališče na Viču. N. v m. p.!
— Pošiljanje blagovnih vzorcev na vojno - pošme urade št. 193. 209, 243. 479. 492, 522 in 54. < je odslej ustavljeno.
— Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na vojnonoširie urade štev, 171, 193, 209. 243. 240. 409. 465, 479, 192. č'22 in ">47 je odslej ustavljen.
— Pošiljanje blagovnih vzorcev je dovoljeno pod obstoječimi pogoji odslej tudi   na   vojnopoš;ni   urad 1
»i stavi j en o pa na voinopo=tne urade št. 138. 1-50 in 459.
— Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je dovoljen odslej pod obstoječimi pogoji tudi na vojnopoštni urad 125. ustavljen pa na vojnopošrne urade it 138, 150 in 459.
Sovražni letalci nad Kranjsko in Štajersko. Graški listi poročajo iz Maribora: V ponedeljek ob % na 10. dopoldne je bil mestni svet z vojaške strani obveščen, da so sovražni letalci preleteli Ljubljano in potem odšli proti severu. Mestni svet je obvestil prebivalstvo o grozeči nevarnosti. Glavni trg je bil izpraznjen, trgovine so bile no večini zaprte in v šolah so odpeljali otroke v kleti. Alarm ie trajal do 11. ure 25 minut, ko je prišlo obvestilo, da treba alarm vstaviti. Vojaško se je ugotovilo nastopno: Nad Ljubljano so se^pojavila tri sovražna letala, eno je prispelo do Celja in še dalje in ie potem odplulo čez Novo mesto proti Za-srrebu. Metala niso bomb, marveč propagandne listke, ki so vsebovali poziv na Jugoslovane za odpad od Avstrije.
Iz Višnje *ore. Ker se poročilo v Vašem cenjenem listu v štev. 135. iz Višnje gore glede požara pri meni podtika meni, izjavljam tem potom, da nisem iaz s tistim člankom v prav nobeni zvezi. Čutim pa sveto dolžnost zahvaliti se v prvi vrsti naši vrli domači požarni brambi in nje načelniku g. županu Zupančiču, katera ie bila z obema brizgalnama v današnjih okornostih z nedosegljivo hitrostjo na kraju nesreče. Zahvaliti imam se le edino tej. da se je požar tako hitro omejil, ter da sem bil obvarovan še večje nesreče. Zahvaljujem se pa tudi vrlima nožarnima hrambama iz Št. Vida, na čelu z gosp. učiteljem Jevnikariem in g. Lavričem, ter iz Grosupljega^ kateri sta bili v ne verjetno kratkem času na licu mesta. Nadalje gre moja zahvala tudi našemu g. postajenaeelniku, kateri je prihitel s postajno brizgalno in osobjem eden med prvimi na pomoč. Slednjič se zahvaljujem najtopleje našemu nadučite-liu g. Dermelju, gg. domačim orožnikom Kobalu in Koželju ter onim iz Zatične in št. Vida, kateri so z ne-utrudljivo delavnostjo, navodili in skrbnostjo pripomogli k preprečitvi še večje nesreče. — Končno se iskreno zahvaljujem sploh vsem, kateri so mi pomagali sočutno rešiti, kar se ie pač rešiti dalo. — Višnja gora, dne 22. junija 1918. F. P, Skrabar.
Požar. Tereziii Svetčevi v Litiji ie napravil požar škode okoli 6000 K.
Krava te izginila kmetu Ivanu Ur-basu v Plavžu. Ne ve. ali se je kam zatekla ali mu jo ie kdo ukraden Izrinila je na paši. Krava je v/edna 1500 g.
Urkadeni transmisijski jermeni. Iz žage Frana Ileinricheria v Starem dvoru je izginil transmisijski jermen, vreden 10i>o K. — Iz žage Ivana Močnika
v Sp. Kunomlji ie izginil jermen, vreden 2000 K. Franu Galetu v Bistri dva jermena vredna 5600 K.
Roparski umor? Ivana Bernik, 21 let stara bajtarja hči iz Brezja pri Dobravi je šla dne 22. t. m. v bližnji gozd >Ključ<, ki Je kakih \Y* km od hiše oddaljen nabirat jagode. Ker se celi dan ni vrnila domov, so jo domači do h10. ure zvečer brezuspešno iskali. Drueri dan so jo našli z vrvico zadrgnjeno z razprostrtimi nogami na tleh ležečo. Na čelu se je poznala črna lisa, na levi podlehtnici mala odremina, desna roka je kazala oteklino. Ker je bila dekle noseča, se je spočetka mislilo, da si je v samomorilnem namenu končalo življenje. Kasneje se je pa dognalo, da ji jc? bilo iz žepa vzeto 85 K in snet zlat prstan. Koža na veii, na kateri je dekle viselo, je bila oddrgnena in vpog-njena, kar kaže, da se je truplo snelo in padlo na tla. Truplo so prinesli v mrtvašnico na Dobrovo. Sodna preiskava bo dognala ali gre za samomor ali roparski umor.
Ubitega so našli ljudie, dne 23. t. m. v bil/.njem gozdu posestnika Janeza Zalarja iz Malene. Storilca bodo orož-niki težko našli ker ae v  tem kraju
klati mnogo voja.'l-ih beguncev, prava nadlejra tujemu imetju in osebni varnosti.
Iz Srednje vasi v Bohinju smo prejeli ostro pritožbo proti odboru, tamkajšnjega kmetijskega društva. Občni zbor, ki se je vršil 9. t. m. je bil nepravilno sklican — mnogo članov sploh ni bilo obveščenih in občni zbor ni bil. kakor velevajo pravila. 14 dni preje javno razglašen, temveč še le na dan, ko se ie vršil; volilni listki se niso dostavili vsem »lanom. Tako je bil izvo-Ijen odbor, v katerega so prišli deloma popolnoma, nezmožni ljudje, ki naj sedaj gospodarijo v dru&tvu. katero ie imelo preteklo leto 400.02b" K prometa. Društvo je ustanovljeno v blagor vseh občanov in zato je vsako nepravilno postopanje najstrožje obsojati. V dopisu se zahteva, da odbor storjene nezakonitosti popravi.
Iz doline Reke nam pišejo: Tako žalostnega dne. kakor je bil v nedeljo nri nas. naši dve občini Košanska in Bt Mihelska ne pomnita. — Krog treh popoldne je pričelo deževati, vedno hujša vihra je prihajala in polagoma je počela padati toča. Krog treh in pol so padala skoro sama ledena zrna iz črno sivih oblakov, debela kot orehi. Obupno so gledali kmetje proti nebu. proseč da bi vendar Večni se jih usmilil. Že se je zelo malo svetliti in bilo upanje, da je vendar morda kaj ostalo od zlatih nad. toda erorje! Mrzli sever je obrnil oblake, jih pognal nazaj in zaplesal še mnogo hujši ples. kakor sra je poprej divjal njegov brat jug. — Znova se ie vsula toča. posamezna zrna. debela kot lepa kokošja Jajca. Stekla pri oknjih so zažvenketala, z dreves in trt pa se je vsulo listje in do palec debele veje. Kmet ni jokal, stal je kot otrpnjen in neka rrokost ie bila ns, njegovem obrazu: sledil je le vzdih: > Torej še to jeprišlo nad nas!< Ko je vihra ponehala je bil strašen pogled. Vse nade našega kmeta, da bode morda vendar neka i pridelal, da se bode mogel preživeti, so uničeni. Kjer so bila žita. ki so letos izjemoma lepo kazala, vidiš le samo nekaj polomljene zmedeno slame. (*e hočeš videti, kje je bil fižol, moraš dobro gledati, da vidiš tu in tam po golih steblih, da je bila njiva obdelana, isto ie s koruzo in grahom, kier je bilo zelie je komaj, kaj poznati. Krompirjeva njiva je le kup zbitega zelenja. Pod sadnim drevjem leži med zbitim listjem in vejicami na kupe sadja, posebno češpelj in orehov, ki so letos prav lepo kazala. Trta je vsa uničena. — O silni toči priča prebito lubje na drevju, pobita stekla pri hišah, da celo ovcam na paši, ki se niso dosti nacrlo skrile, je prebilo kožo. — Kaj bo? Prejšnja leta smo rekli: >Bojt ie dal, Bog je vzel k in morali smo dobiti od drugod pomoči ali pa kuniti. Kaj pa letos? Kje dobimo kaj? Kaj poreče aprovizacija. kaj bo z rekviriranjem9
Iz Zagorja na Pivki nam poročajo: Dne 23. t. m. se je od 4K ure do 5. ure popoldan med dežjem vsula toča, katera je padala cele pol ure. Zrna so bila orehove debelosti, nekatera velika kot golobja jajca in 3 dkg težka. Toča je uničila 3/a polja popolnoma. Najbolj jo ie občutilo zelje, fižol, turšica in ajda. Nekatere njive se bodo morale preorati ter posejati z repo in strniško ajdo, katerih semen pa nihče nima. Kar je sadja je rudi popolnoma uničeno. Povrh vsega je tudi vsled velikega naliva voda preplavila, po travnikih ravno pokošeno travo. Ubogo ljudstvo. Lani je vse uničila suša, letos toča. Lani smo hodili kupovat živež na Dolenjsko in Štajersko — kam letos?
Vojaški dopusti. Celjsko okrajno glavarstvo je poslalo okrožnico, iz katere, akoravno ie pisana v povsem nerazumljivem jeziku, ki ga smatrajo gg. pri okr. glavarstvu menda za slovenskega, posnemamo sledeče: Ker je, kakor se je dognalo, večina županov mnenja, da vojakom, kateri so dobili za kmetijske svrhe do gotovega roka dopust, za koje je pa med dopustom pri-
Sovražnik govori resnico
ako meni, da bo vojno dobila poslednja srebrna krogla. Iz srebrnih krogel nastanejo namreč nazadnje one železne, ki so osvobodite Trst in Lvov, Varšavo in Ljubi in in ogrožajo sedaj B en« tka, Pariz in Caleia. Izdržati nam je samo še kratek čas, da popolnoma uničimo srdapolne grožnje entente, zato moramo z vso silo priskočiti domovini na pomoč in zmagovito bojujočo se armado bogato založiti z vsem potrebnim Od osmega vernega posolila saviti altrost na že zanesljiv* konce • snage.
šla oprostitev, kp preteče dopust ni treba iti k vojakom, se daje nazna-nje, da morajo vojaki, koji imajo do gotovega roka dopust, po preteku taistega brezpogojno k vojakom. Pač pa naj seboj vzamejo odlok e. kr. okrajnega glavarstva ter ga \>ri nastopu pokažejo oziroma predložno svojemu poveljstvu, ker še le na podlagi tega obvestila se izvede oprostitev v sluaju. da nadomestilno krdelo še nima obvestila v rokah.
Dobrna. Ponovno je razpisano mesto učitelja na tuk. Mirirazrednici. Or-gani.-ti imajo prednost. Me>to bi ugodno tudi za učiteljski par. V tem slučaju bi se dalo menjati v eno izmed ženskih učnih moči. če ui se našel ugoden kraj ob progi Južne ali Savinske železnice.
Od obmejne straže ustrelit*u. Iz Radgone poročajo, da sta imela Anton in Frančiška Dundek. kakor tudi njuni sin Josip opravek na levem bregu Mure. Na avstrijskih tleh na straži sto-ječ vojak Mihael Pu-ztai jih je imel za tihotapce in ie streljal na nie. Zadel Josipa Dundeka v srce, mater pa v hrbet.
•Šestnajstletni     samomorilec. V
Gradcu v Hoinricho vi ulici št. 4. se ie obesil 161etni klepaski vajenec Avgust Krempu-.
Umrl je v St Jakobu v Rožu na Koroškem s. Matevž J n r i t z . vrl naroden mož in zvest naročnik našega lista. Spoštovani rodbini naše sožalje!
V Vrbsko jezero na Koroškem je skočila neka dobro   oblečena žen* Reši'i je ni bilo mogoče.
Kino Ideal. Spored za danes, torek. 25. junija: »Obe ženi Johna Grabama«, sen-zacijonalni doživljaji iz nočnega družabnega življenja v New Yorku v 5 dejanjih. Kot vsi amerikanski filmi, tako se odlikuje tudi ta po izredni vsebini, najboljših igralskih močeh in krasnih opremah ter scenerijah. Vrh tega: »Pompađura«, učinkovita nordijska veseloigra v dveh delih. Mladini ni primerno. Predstave od 4. dalje, zadnja ob %9. na vrtu s spremljevanjem odlične gledališke godbe. — Kino Ideal.
Ukradena omarica. Uredništvo tukajšnjega uradnega lista »Laibacher Zeitung« je imelo ob Miklošičevi cesti preprosto leseno omarico, v kateri Je izvešalo vojna poročila in zanimivejše brzojavne vesti. Davi pa omarice ni bilo več. Vzela jo je noč. Ker je ponovno istotako tajinstveno izginila električna žarnica, ki je omogočala, da Je občinstvo obvestila čitalo tudi zvečer, razglaša sedaj uredništvo na listku, nalepljenem tam, kjer je doslej visela omarica, da v bodoče poročil več ne bo izvešalo, ker jih nima kam, ko je omarico odnesel tat.
Čigav aje slanina? Dne 15. junija zjutraj pred odhodom poštnega vlaka v Trst je nek gospod iz Trsta tukaj na kolodvoru izročil nekemu lTletnemu fantu nahrbtnik s 33 kg slanine, da mu ga nese. Fant pa je s slanino tukaj ostal. Dotični gospod naj javi svoje ime c. kr. deželni sodniji, odd. VIII. v LJubljani.
Dotična oseba, katera je včeraj pobrala v bližini kolodvora črno denarnico, se opozarja, da jo vrne, drugače bo ovadena. Prinese naj jo v upravništvo »Slovenskega Naroda3146
Izgubila se je dne 24. junija popoldne briljantna brožka. Poštenega najditelja se naproša, da bi isto oddal proti dobri nagradi pri tvrdki H. Suttner, Mestni trg.
Dotični mladi gospod, koji je prišel v soboto, dne 22. junija zvečer s svolo sestrico po kokoš, ki se je zatekla na Ahaci Je vo cesto 10. se poživlja, da se zglasi istotam.
OBVESTILO. Jutri, dne 26. junija, se pošiljanje »Slovenskega Naroda« ustavi vsem onim naročnikom, kateri navzlic naši pravočasni opozoritvi niso vposlali obnovitve 'naročnine. Na tozadevne reklamacije ni mogoče oosamez-nikom odgovarjati.
A&rouiiacija.
-f- Goveje meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo dne 26. t. m. in v četrtek dne 27. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V sredo dne 26. t. m. popoldne ob pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. St. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1401 do 1600. V četrtek dne 27. t. m. dopoldne od 8. do ool 9. št. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št. 2201 do konca.
4- Čevlji (št. 24, 25, 26, 27, 28, 29, 34, 35, 36) za begunce, ki stanujejo v Ljubljani, se bodo razdeljevali pri tukajšnjem mestnem magistratu v netek. 28. junija, od 8. do 12. ure dopoldne. Vsak begunec (tudi otroci) mora priti osebno in prinesti s seboj plačilno polo.
Prosveta.
i
— IV. javna produkcija »C. >eoe Matice« je bila v proizvajanju na višku. Slišali smo skladbo modernega češkega komponista Vitezslava Novaka »Gorsko balado«, ki je težka in zahteva pevko, koja ima izšolan in obsežen sopran. Gdč. Mila Počivalnikova — šola g. ravnatelja H ubada
— Jo je zapela dovršeno z najboljšim pred-našanjem. Njen glas je temnobarven in dramatičen. Vse težkoče premaga z lahkoto, vokalizira krasno, tako, da se jo razume vsp.ko besedo, kar je pri pevcu velike važnosti. Pri romanci iz opere »Cavallerla rusticana« je čudovito lepo prednašala. Želeli bi gdč. PoČivalnikovo kmalu slišati pb priliki koncertov »Glasbene Marice«. Z zanimanjem smo poslušali tudi najboljše gojence — pianiste. Gdč, Jadviga Poženelova
— šola g. Dolejševe — je zaigrala težke skladbe Josipa Suka. Frana Liszta in Antona "Dvofaka vse na pamet Jako dobro. Gdč. Nilka Potočnikova nam je znana deloma že iz prejšnjih produkcij in tudi kot spremljevalka pri pevskih točkah. Foer-sterjevo fantazijo »Po jezeruc je igrala brezhibno in zasluži vso hvalo. Je učenka g. Pavčlča. Gdč. Finžjrarjeva — šola gdč. Chlumecke — ie spremljevala g. Severja. ki je igral Emil Sjo>grenovo sonato za gosli. Skladba je komplicirana, a jo je g. Se-X& i&SStem predajgtaajajn kac aaJboUt
izvedel. Gdč. Finžgarjeva je podala Reine-ckejevo balado. Prednaša s temperamentom in razpolaga z lepo tehniko. Strauss-
Schflttovo koncertno parafrazo na motive iz spevoigre »Netopir« nam ie zaigral g. Franc Golob, učenec g. Pavčiča. Talentiran pianist Njegova igra Je sigurna, polna lepega prednasanja, precizna in krepka V po-vdarku. 2el ie buren aplavz in občo hvalo.
— Gdč. Jelica Sadarjeva je obolela in Je prevzela nje partijo v šesierospcvu g. Cen-ka dr. Cepudrova. Smetanov šesterospev Iz opere -Prodana nevesta« so proizvajali gdč. Mila Počivalnikova. g. Cenka dr. Cepudrova (mesto g. Sadnrjcve). Helena jV.linarjeva in g. L. Kovač, Pavel Dcbcvc in Fran Trošt Zapeli so precizno in želi za ves trud mnogo priznanja in hvale. »Glasbena Matica« kakor vse učitelisko osobje pa ie lahko ponosno na take talente, od katerih imamo pričakovati, da naui nmocfl postanejo močan steber na glasbenem polju.
— M
— Koncert »Dramatičnega društva« v
.Mariboru, iz Maribora nam poročajo dne 24. junija: Včerajšnji dan je pokazal, kako potrebna je bila ta prireditev. Četudi ie lila ploha, je napolnilo večinoma mariborsko občinstvo vse orostore do zadnjega kotička. O koncertu prinesemo kritiko iz stro-kovnjaškega peresa prihodnjič. Za danes izražamo samo iskreno zahvalo vod-t vi t ■ Dramatičnega društva« za to prireditev, ki ji bila kratka, točna In brez nepotrebnih odmorov in se je končala tako zgodaj, da je preostajalo dovolj Časa za prosto zabavo.
IVI    V. i'
* Sneg v AraeuiinljL Iz Buenos Alro-
sa poroča, da tam in na mnogih krajih. kjeT ni nikdar snežilo, sneži, istotako je padlo precej snega po drugih krajih.
* Granate na brzovlak. Iz Berlina poročajo, da so bile v bližini kolodvora v Halternu vržene ročne granate na hambur-ški brzovlak. Vlak se ie takoj ustavil. Zločinci so zbežali.
* Cesarska pošiljatev ukradena, iz Duchcova poročajo, da se Je tamkajšnji mestni za«;top. ko Je zmanjkalo živil, obrnil za pomoč naravnost na kabinetno pisarno. Na cesarski ukaz ie odšlo v Duchcov tri vagone koruzne in dva vagona pšenične moke. Ko je dospel prvi vagon, Je manjkalo v njem 18 vreč pšenične moke.
Gospodarstvo.
— Inozemska plačila. Promet z Iikv zemskimi plačilnimi sredstvi (devizami in valutami) se je s posebno odredbo finančnega ministrstva nadalje omejil. Podrobnosti odredbe z dne 18. Junija 1918 se razglašajo v današnji »WIener Zeihmg«.
— Moratoiiiske določbe za vojaške osebe tudi zunaj Galicije in Bukovine se poleg sodne razsodbe razveljavljajo za slučaj, da so te vojaslce osebe zmožne plačati.
Darila.
Dar za goriške begunce. Posredovalnici za goriške begunce v LJubljani Je naklonil gospod profesor v Celovcu, Ivan Hutter, znesek 100 K, v prid goriškim ba-guncem. Obenem Je Izrekel blagi darovalec željo, katero ponavljamo tudi mi: »Tem največjim našim revežem pomagaj Bog In kar največ dobrih ljudij«.
Upravništvu naffh listov so poslali: Za »slovensko šok) v Mariboru * h _ Kristan, poročnik iz St. Jurja ob Juž. žel. 60 K, nabrala narodna družba domačinoT in gostov zbrana v jugoslovanski sobi. Josip Rajšp. nadučitelj iz Ormoža 17 K, Izročilo veselo omizje zbrano 13. tuni j a letos v kletarsld gostilni v Ormožu in Josip deležnik iz Trbovelj 5 K. Skupaj 82 kron.
Za »narodno gledališče« Janko Mlakar iz Rakeka 210 K. zbrala mala peščica zavednih slovenskih fantov na bojišču od napadalnega oddelka strelskega bataljona VI. z vzklikom živela »Jugoslavija« m V. a.
1. državne gimnazije 52 K. Skupaj 262 kron.
Za »Slovensko Matico« iz Lebrmga 40 kron..
Za »češke igralce« Franc Berloc Iz Kandlje pri Novem mestu 2 K.
Za »oslepele slovenske vofake t OdtH-enheimu v Gradcu« Ida Ravnihar. učenka
2. razreda ^Mladike«, nabrala o prilik! prepovedanega shoda na Grosupljem 52 K.
Za 'Ciril - Metodova družbo« Mlci Kump 12 K. kot godovnico pokol. Antona Gutnika.
Za »dr. Krekov   spomenik« zadruga
»Lastni dom« iz Gaberja pri Celju 100 K. vsled sklepa občnega zbora dne  12. maia
letos.
Srčna hvala!
Umrli so v Lfnblianf:
Dne 18. junija: Božidar Kocka, sin lastnika panorame, 9 mesecev, Celovška cesta 35.
Dne 19. junija: Fran Urbas, šolski učenec. 14 let, Radeckega cesta 9. — Marija Kubelka, hči korvetnega kapitana, 10 tednov. Poljanska cesta 18, — Milko Leveč, zidarjev sin, 17 dni. Poljanska cesta 58.
Dne 20. junija: Mihaela Mazi, profesorjeva hči, 17 let Dunajska cesta 17. — Kristina Busch. hiralka. 4? let. Radeckega cesta 9. — Mihael Sitar, posestnik, 47 let. Poljanska cesta 16.
Dne 21. Junija: Marija Crn kovic, hiralka. 68 Jet. Radeckega cesta 9. — Josip Kožuh, reienec 15 mesecev. Strellika ulica št. 15.
V  deželni bolnišnici:
Dne 16. junija: Fran Simončič. sin železničarja. 2 dni.
Dne 17. junija: Jakob Brezigar. profc* ni delavec. 37 let. -- Uršula Petrič, po-strežnlca. 70 let.
Listnico uredu!!!«!.
Dopisniku, ki nam.je oisal o razmerah v Cerknici In Begunjah: Takih stvari ne oriobčujemo. ako nismo sami natančno podučeni. V našo Informacijo nam morate torej navesti imena in dogodek, na katera se nanaša Vaš dopis.
Izdajate!) In odgovorni urednik:
Valentin KnnUm^...............m
52
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 25. junija 1918.
142 ste*
Potiti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš vročeljubljeni predobri sin in brat, gospod
Avgust Heuffel
poddesetnik gor. strel, polka It- 2
vsied hude bolezni, nakopane si pri izvrševanju svoje domovinske dolžnosti po mukapolnem trpljenju v najlepši dobi svojega življenja preminul.
Pogreb našega predragega se vrši v sredo dne 26. t. m. ob '/iG. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče na Viču.
V Ljubljani« dne 25. junija 1916.
3151 Žalujoči ostali.
m
Potrti od neizrecne bolesti naznanjamo v imenu vseh sorodnikov, da je naš iskrenoijubijeni blagi sin, brat, nečak in svak, gospod
eae» y c. k. poročnik nekega polka gorskih strelcev,
v 23, letu svoje dobe, na italijanskem bojišču, dne 18. junija t. 1. na če!u svojega voja jurišajoč padel junaške smrti.
LITIJA, dne 24. junija 1918. ™
Globoko žalujoča rodbina
Hsnrik Lebinger.
Vsem, ki so povodom smrti naše Iskrenoljubljene
Edeltraute
podali toliko dokazov ljubezni polnega sočutja, dalje za številno spremstvo na poslednji poti, izreka najtoplejšo zahvalo
globoko žalujoča rodbina
HANS KRISPER.
Najiskrenejše se zahvalujeva povodom smrti najine preljube mame
i
vsem. ki so jo v bolezni obiskovali in tolažili, poklonili ji cvetlice in vence ter jo spremili k večnemu počitku, zlasti za mnogobrojno udeležbo čč. duhovščine, uradništva, gg. profesorjev, društev, sorodnikov, prijateljev in znancev, kakor tudi končno za vse druge obile dokaze spoštovanja pokojnice in za nama izraženo sočutje. 3149
Idrija, dne 23. junija 1918
Adoll Harmel, učitelj v Cerknici, Julija Koge|
roj. Haraoli notarja soproga v Postojni.
f Sladkorjem in cikorijo mešana, nadomestuje vsako in najboljšo pravo kavo. Odpošilja se v vsaki množini v krasnih zavitkih po
i/a in ]/4 kg.
v vsaki množini in količini ter pralni prasak „ADRIA", va-nilijin sladkor ter vse ostalo špecerijsko in kolonijalno blago Zahtevajte cenik.
[francosko žganje
vedno v zalogi. —
run tem, izdelki JDRifl", Zagreb.
Edor nt koce nabaviti emajlirano posodje, nt i se obrne aa tvrdfco pismeno aH osebno; osrednje se brezplačno. — S 1. julijem sadne poslovati podrnisdca m MektjanJ
Slovenska tvrdkae
cteneo okraa|oaa
otroška posteljica
s aereaaioe sa ssodreokoss. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. — 3145
Mika in Mit
sprejme strojilna tovarna lamti £ Ca
v LJubljani, Metelkova ailea st 4.
Nastop takoj. 3064
Prešernove slike
pro^aia Is eni do grihn poneiji
Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 9 hron.
deklico
Iščem dostojno, pridno, polteno
ali Žensko do 35 let staro, za večjo hišo na de2e!i, za hišna in vrtna dela sa takoj. — Ponudbe do 27. iunija na Beriliold ricumann, Zagrob pozneje S. Lederer, Kostajnica, Hrvatsko
Vet dobro izurjenih n
IhIIuiHI Slii!
se takoj sprejme na stalno delo. — Plača po paru 7—9 K. Hrana preskrbljena J. Kos, Zagorje ob Savi 126.
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. BB. StAtTT, Mraa.. 2693
ki imata veselje in razumevanje za knjižnično poslovanje, se sprejmeta v &s£iinico celodnevno ali tudi le za večerne ure t. j. od 5.-8., pozimi od 4—7. zvečer. — Vstop čimprej. — Pismene ponudbe na opravo »Slov. Naroda* pod šifro: „knfiinlćarka 3123".
Iščesestonovonje
s eno eii dvema meblovaslma sobama in kuhinjo, ako mogoče tudi z oporabo vrta proti dobri plači. — Ponudbe pod šifro mesto aH okolica
na ucravništvo »Slov. Naroda«. 3124
si in ii solit,
|-..:m\ štev. 24, 30, 40 in 50 po 50, VCVimi 230, 500 in 1000 metrov, razpošilja po poštnem povzetju A. F. Krepek, Maribor, Blsmarkstr. 19.
Y£đ*tk CO za slovensko rodbino, »feO* Ov začasno   na Češkem,
služkinja.
Plača po dogovoru. Hrane dovelj. — Ljubezen do 2 deklic se zahteva. — Vpraša se pri uprav. .Slov. Nar.« 3123
V Lf nbllanl
se odda
GOSTILNA
v najem ali na račun Pismene ponudbe sprejema iz prijaznosti Miklavž Jnrifta, Zgor. Šisfea slov. 75* 31 C
Posojilnica v Ptuji ::
Narodni dom, sprejme za nadzorovanje delavcev pri vinogradu v Halozah praktično lsveibsnega
01 tudi invalida. —
Prosto stanovanje in hrana. — Plača po dogovo-ru. — Ponudbo z 7 natančnim popisom dozdanjega službovanja je poslat) na načelstvo posojilnice. — 3132
Mf PREVEZA
dravniško ortporočena ,Varuje pred oti§ča-ljem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komplet, na garnitura R 18*— iS'—, na leta trpežna K 24*— 30, najfinejša pa K 30.— In X 4t*— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45'— 8. Po-šiliatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina 81. Potokv Dcnal, VI. frleneocasta 13. 1199
Že sedal le potreba,
skrbite I
\milwww
je nalvaJBeiiel — S težavami
dobite ka{alt, ki vsebuje
ht i4% h**n; -mm
zato prosim cenj. odjemalce, da mi takoj podajo naročila, da
zamorem jeseni pravočasno po-stieči. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolago. — 3135
VIHRO lit rAm
Itte se -nadu šoto,
če mogoče v bližini glavne pošte. — Ponudbe pod „1. jall 3144" na upr. »Slovenskega Naroda«.
mr Prodaeta se 2 aova^m
FOTO-flPARflTfl
9X12. Naslov pove upr. »SI. Nar.« 3127
Izuien koval
tiprasan kurjač ta strojnik, žel i
premeniti službo najraje na Kranjsko ali Štajersko. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3141
prodam. Ponudb? prosim na „pa&tni predal St. 143, Ljubljana". — 3142
Dobra kuharica
se sprejme takoi pri samostojnem zdravniku v trgu na Štajerskem. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod kdrlca 3131" na uprav. »Slov. Nar.«
ili slili lis i
2 moški in l žensko, se zaradi odpo-tovanja tdkoi prodajo ali pa zamenjajo s?« živet. Na ogled pri gosp SntlScUa, Novi 7o6 mat it. 11, nasproti gostilne ,.Pečar". 3126
Tesarje ta mlzarfe
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrb! eno) sprejme ANTON S TII1VZ B, LJubljana, Jc ran ova nllca st 11- 175
00 00
Kupim to rabljen
šivalni stroj
00
eo
Ponudbe na Štiri tre; 3 II. — 3122
dobavljam le proti predplačilu (vsaj »/*, ostalo povz ) parafinske in voš-
»■ m____- - ■— «. ^ene kos 1.S0 do
5 m^aai    ■       ^ 1,40 K. Najmanj-
ša positjatev 100 kusov v zabojčku. Sukanec znamke »Silberstern« In »Ko!o<
1000 jardov dzt S 400.-. 500 jardov K 300.—, 225 mtr. K 116.—, 150 mtr. S 85i-t štev. 16, 20, 3»!, 40, 50, cO, 70. Za event. vprašanja prosi se znamka. A. Postrtin, Gradec, Stajerslio. Stevrerg. con, Commls. „Menlsta".
ukanec
|.iiii!itni!ii| -tijffimemmfmte. -^mmmsmmmsfZfmms^ |
ifTTffi
5 I = I
— -
minimum j
11 I II I |l I
I. tečaja dunajske eksportne akademije, z dobrimi spričevali ižče čez počitnice primerne službe na deželo, najraje v Savinsko dolino; gre tudi za domačo učiteljico. Prijazre ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod
,,Abso!ventinja 31S8".
Prazne vreče
vsake vrste in suho gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. Kuslan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski uSenes.
Proda se oar sto litrov več
^siivovke,
35clo močne ter 10 hektov
vina (cvička)
Ponudbe je poslati pod „Cvicek 36" na uprav. »Sloven. Naroda«. — 3108
:zpaiča~;e grlnte srbečico ln drage kotne bolezni odpravi bitro in sigurno Psratol, domače mašilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5 —, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-Werke, Anoibeker Ulmer, vBndim« pera, VII 24, Rdzsa ntca 12.
spadajoče predmete en gros globoko pod dnevnimi cenami
Rudolf Bodenmiiiler,
Ljubljana, Stari trg Št 8.
eno- ali večnadstropno,  porabno za pisarne in stanovanja, sposobno za prezidavo,
$8f ku&i
neki zivod. Cenj. ponudbe — po^re dovaici izključeni —  se prosi ob natančni navedbi naslova, cene in morebitnih prodamih rogojev na upr.ivn. »S'ov. Naroda« rod: ..Z^.vod 307i«».
PA
Kupujem:
les za lamo od 12 cm naprej
namt
■abak okrogel les, smrekovo lobje llansko in Ic-
ČrOSlO / tošnje
teSSlctai">,đl0cinni|preJ
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko Vabit, Zalet, 8
Spodaje tolarsko.
Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom.
II
frgoviria z cigereh iim papirjsm.drtiiSia 2 er!*ejeno ravezo SarbuscKBaSc^a - r ž 1
-»»HZ"
r * 'S - 's - s/ * •
iiiiiiiinmiitii
BLEKE
ju
■M'PLt'tVH bit
BR1 C!/J! pobarvana izgleda in nadomesti Mflljfl MOM cq se pobarva le z najboljšo barvo. IlUf U, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakišnega že blaga. Najmanjša pošiljatev 10 zavit, z navodilom s pošto K 10*10 5 trgovci 100 zavit. R 40.—. 1000 zavit. K 3S.-za 100 zavitkov. — A. Postrila, Gradec, Štajersko, Stsvrerg. tO II. Commls. ,Mehi?.ta".
umetniških razglednic
Naivečja zaloga in izbira.
Marija Tičar, Ljubljana.
je najboljši pripomoček llMEHLATAM-moka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3'50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. PGSTltŽIN, GRADEC, Štajersko,
ST£7il£Se. 60 II., COMMISSIOlf „MEHIATA".
z iiiiMiiii:iiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiitTii:i*iiiiiiii:?tiiiiiiiiitt:i;:itiiiii:iiiiitiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiil
Vož»cowSče«a  !f>QZQR! Vtt<ko<>i*e>a
•«!Cy&3kaVaM nadomestilo
»MILKA1'
„MiS.KA-SOr>Uy?4" snežno beli lug „M8I.^^" Kriste! vanilin-sladkor „WA&&** prašek za peko.
Oi4awe, poper, paprika, cimet čisti qap.t piment, klinAkl. janeS, kocke za Juho in golaž, ruski ćali, milo z<9 brljenje, CoISetno milo, keksi in wan druoa kolonilelna roba dobi se edino po najnlljih dnevnih cenah pri solidni in znani tvrdki
-■w gjorc"" ¥uc«ovic -$m
Prva sagrebfka 3mpcrtna in ekspertna agenturno komisijonalna trgovina in tovarna „MILKA" proisvo« dov s sk!ediš?em na debelo
ZAGREB, Nlkoliteva 9.
Zahtavajta consko!
1161
Dokler le zaloga 1
iiiiiiiiiiiiiinišiiiiigiiii^iiEJžiBiiiigimiam^iHigi
iiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiraiiiisiuiaiiiiaiiii^iiifaiiiisiiii^
01821834