LETNIK 14
DELO •2IVUENJE
glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina žiri
__________ŠTEVILKA 4	ŽIRI t APRIL 1975
Zaključni račun za lelo 1974
Zaključili smo poslovno leto 1974. Prav gotovo nas vse zanima, kako smo v tem letu poslovali in kakšne uspehe smo dosegli.
TOZD Proizvodnja
CELOTNI DOHODEK je porastel v primerjavi z letom 1973 za 29 %. Tudi materialni izdatki so precej večji ter so tako vplivali na procentualno nižji porast dohodka t. j. 17 odst. Med stroški je poleg porabljenega materiala omembe vredna postavka amortizacija. Amortizacija po predpisani stopnji je višja za 58 % in to predvsem zaradi novega zakona o amortizaciji, ki predpisuje, da je potrebno obračunati za vsa osnovna sredstva, ki se uporabljajo v dveh izmenah še dodatno 25 odst. Poleg tega smo to amortizacijo povečali še zaradi po-večanaj cen delovnih sredstev in gradbenih storitev v letu
1974 in sicer za 26 %. Amortizacija nad predpisano stopnjo je za 47 % nižja, v skupnem znesku smo obračunali za 25,4% manj amortizacije, kot preteklo leto. Iz dohodka smo pokrili vse pogodbene in zakonske obveznosti (predvsem zadnje so zelo porast-le), osebne dohodke ter ustvarili lastne sklade. V rezervni sklad smo v primerjavi s preteklim letom dali več za 17 %, v sklad skupne porabe za 80 odst., v poslovni sklad 84 %. Poleg omenjenega smo usmerili v poslovni sklad še znesek za pokritje posojila nerazvitim republikam in v skupne rezerve, oba zneska sta v primerjavi z letom 1973 večja za 22 %. Rezervirali smo tudi sredstva za odvod
Važno obvestilo samoupravljavcem
Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega svela in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah.
Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo, tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah.
obveznosti po samoupravnih sporazumih v skupnem znesku din 1,350.000,00.
Vse leto smo dopolnjevali naša obratna sredstva s kratkoročnimi krediti in to predvsem s krediti za izplačilo osebnih dohodkov. V primerjavi z letom 1973 smo koristili manj kreditov, ker v letu 1974 nismo najemali kreditov za uvoz. V prvem polletju so odobreni krediti zadostovali, v drugem pa zaradi nelikvidnosti poslovne banke nismo prejeli sredstev v zadostni višini, kar se je odrazilo pri podaljševanju plačilnega roka dobaviteljem. Kljub temu smo se vedno potrudili, da nismo dobaviteljem povzročali težav z odpisovanjem terjatev, starejših od 90 dni.
V	juliju smo prvič dvignili osebne dohodke delno v gotovini, delno na hranilne knji žice. Smatrali smo, da je zahteva banke glede varčevanja nepomembna, kasneje pa je banka ugotovila, da pridno varčujemo. Tako smo lahko v lanskem letu štirikrat prejeli kratkoročni kredit za dvig osebnih dohodkov; čeprav ta kredit lahko koristimo le približno 10 dni, nam je v kritičnih trenutkih dobrodošel.
V	letu 1974 smo nabavili osnovnih sredstev za okrog 945 starih milijonov. V glavnem smo nabavili novo opremo za proizvodnjo, predvsem za oddelek plastike.
Zaloge repro-materiala so v primerjavi z letom 1973 porasle za 17%, nedovršena proizvodnja za 12 %. Zaloge gotovih izdelkov so nižje za 30 % po količini, po vrednosti pa za 21 %.
Osebni dohodki so v primerjavi s preteklim letom porast-li za 13%. V letu 1974 smo povišali oceno za eno točko in s tem povečali osnovo za izračun osebnih dohodkov za 1.— din na uro. Za tekoče leto smo izplačali poprečni osebni dohodek v višini din 2.339.—. Torej, prejemali smo razmeroma nizke osebne dohodke. Upamo, da bo novi sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki je v pripravi, dvignil naše poprečje na raven sorodnih podjetij.
TOZD Prodaja
Celotni dohodek je porastel za 16 %, dohodek pa kar za 52 %. Precej višje so tudi pogodbene in zakonske obveznosti. Osebni dohodki so višji v primerjavi z letom 1973 za 21 %. Poprečno izplačani osebni dohodek za leto 1974 znaša 2.919 din. Kot v TOZD proizvodnja smo tudi v TOZD prodaja pokrili iz dohodka vse pogodbene in zakonske obveznosti, osebne dohodke ter odvedli v lastne sklade procentualno celo več kot v TOZD proizvodnja. Za obveznosti po samoupravnih sporazumih smo rezervirali iz dohodka 86.714 din. Celotna amortizacija je za 9 % višja kot v preteklem letu.
V TOZD prodaja nismo pokrivali poprečnih zalog po zaključnem računu za leto 1973 z lastnimi viri, oziroma tovrstnimi krediti. Tako v omenjeni TOZD prvo polletje nismo smeli vlagati v nove investicije. Sele koncem junija je poslovna banka izvršila konverzijo ter tako spremenila kratkoročni kredit v kredit za trajna obratna sredstva, delno pa odobrila nov kredit. Pred nakazilom tega kredita nam je banka postavila pogoj, da preidemo na izplačilo osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Pogoj smo izpolnili in TOZD prodaja je postala zopet investicijsko sposobna, t. j. pridobila si je pravico do vlaganja v nove investicije. Tudi TOZD prodaja ni povzročala svojim dobaviteljem težav glede plačila oziroma odpisa terjatev, starih nad 90 dni. Zaloge gotovih izdelkov domače in tuje obutve so po količini padle, prve za 10 %, druge pa za 16 %, po vrednosti pa so porasle za 10%, oziroma 8%.
Ce se na kratko ozremo na teh nekaj podatkov, lahko ugotovimo, da smo imeli v letu 1974 težave tako pri najemanju kreditov, kot pri investicijah. Zato pa je tembolj razveseljivo dejstvo, da po zaključnem računu pokrivata poprečne zaloge obe TOZD, torej imata obe pravico in-invostirati, kar pa je glede na ta da želimo pričeti z gradnjo, zelo pomembno. Najboljše rezultate smo lahko zabeležili zadnja dva meseca, zato pa upamo in želimo, da v letu 1975 ne bomo popustili.
Ana STRLIC
Letos bomo veliko investirali
Investicijski plan je v TOZD Proizvodnja za leto 1975 razmeroma zelo visok. Vsak dan se srečujemo z večjo prostorsko stisko; proizvodnji moramo omogočiti vsaj zasilne pogoje za normalno obratovanje, na račun tega trpijo predvsem skladišča.
V letu 1975 bomo v strojno opremo investirali le v najnujnejših primerih, to je v primeru zamenjave popolnoma dotrajanih strojev in manjše povečanje strojnega parka v izdelovalnicah zgornjih delov. Skratka, za razliko od prejšnjih let, bomo izredno štedili pri nakupu opreme, glavna sredstva v investicijskem planu so namenjena za zidavo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov v Žireh in na Colu. Smo namreč v fazi, ko nam ne primanjkuje toliko opreme in strojev, kot pa ustreznih prostorov. Z izgradnjo nove pro-izvodno-skladiščne hale v ži-rch bi se vsaj za določeno obdobje rešilo vprašanje pomanjkanja skladiščnih prostorov za repro material in gotovo izdelke, prav tako pa bi tudi proizvodnja plastičnih izdelkov s tem pridobila ustrezne prostore.
Z novo zgrajeno halo na Colu in zaposlitvijo novih delavk pa naj bi se dokončno rešilo pomanjkanje zgornjih delov in vprašanje nadurnega dela v obstoječih izdelovalnicah zgornjih delov.
Investicijski plan je zelo optimističen, obsežnejši, uresničitev plana pa bo zahtevala veliko lastne udeležbe sredstev, še posebno pazljivi bomo morali biti pri pokrivanju zalog gotovih izdelkov in osnovnih materialov ter polizdelkov z lastnimi obratnimi sredstvi.
Vodja TOZD proizvodnja Anton Klemenčlč
Razgovor za urednikovo mizo
Uvedli smo novo rubriko RAZGOVOR ZA UREDNIKOVO MIZO. Povabili smo nekatere vodilne delavce in skupaj obravnavali
problem gradenj
1.	vprašanje
Nova hala bo? Kdaj? Kakšen bo razpored prostorov ter koliko kvadratnih metrov odpade na skladišče gotovih izdelkov?
REJC:
Hala bo sigurno. Končni načrti predvidevajo 4.200 m! veliko halo. Polovica bo namenjena plastiki, polovica bo za skladišče.
KLEMENCIC:
Nekaj stvari še moramo urediti. Računamo, da bi halo začeli graditi v spomladanskih mesecih, končana pa naj bi bila do zime — vsaj za zasilno koriščenje. Po mojem mnenju se vse do konca leta 1975 ne bo dalo urediti, tako da bi bilo tudi za proizvodnjo vse urejeno.
2.	vprašanje
Plastika rabi prostore. Te zagotovimo tako, da izpraznimo skladišče materiala, ki mu obenem zagotovimo prostore v skladišču gotovih izdelkov. Ta se mora izprazniti, kam in kako pa je njihova stvar. Zakaj tako?
KLEMENCIC:
Plastika rabi prostore. Prav gotovo je prva proizvodnja. Moramo se držati planov, osvajati pa tudi domače tržišče. Nekatere kupce smo si pridobili in škoda bi bilo, da
bi jih izgubili. Prav gotovo bodo v letu 1976 naše kapacitete velike in takrat bomo rabili kupce na domačem in na tujem tržišču. Delo plastike smo povečali, da bi za leto 1975 lahko izpolnili vsa naročila.
REJC:
Res pospešeno je treba delovati na 'tom, da bo skladišče imelo ustrezne prostore. Vsi se zgražamo, vendar nas je v principu vodilo pri tem to, da smo imeli veliko naročil. Potem pa smo morali to hitro narediti, to seveda ni bilo prijetno za prizadete.
BEOVIC:
Zavedati bi se morali, da ima vsaka proizvodnja prioriteto pred skladiščem. Prva je proizvodnja. Govori se, kako je plastika vzela en kos skladišč. Prostore je vzela v proizvodnji, prostore bo še imela v hali, v vzorčni sobi. To je še edini prostor, ki smo ga najlažje dobili.
3. vprašanje
Ali ima strokovni team v načrtu modernizacijo v skladiščih (palete, viličarji) in ali bo nova hala funkcionalno in opremsko tako urejena, da bo dana motnost modernizacije, ali bomo ostali na ravni dela v skladiščih pred 20 leti, na kateri smo še sedaj. To velja za surovine,
repromaterial hi gotove izdelke.
SUBIC:
Prostor za to stvar je pripravljen. Mišljeno je. da bi imeli viličar, transportne poti, vse to bi bilo treba planirati.
KLEMENCIC:
Planirali smo viličar, ki bo sodoloval pri delu, pri plastičnih masah oziroma pri drugih težjih tovorih. V teh prostorih, kot so sedaj, bi ga lahko že malo rabili. Ko bo hala dokončana in ko bo narejen razpored prostorov, pa bo viličar lahko sistematično deloval.
CAPUDER:
Modernizacija ne pride v poštev, dokler so prostori tako razdrobljeni. Kadar bodo urejeni prostori, takrat pa pride v poštev tudi viličar. Za sedaj so si skladiščni delavci zamislili, da bi za krajše relacije po Žireh imeli traktor s košarami. Evidenca bi morala biti bolj dosledna, tako da bi skladiščnik dobil nalog in izdajal na točno določenem mestu, ne pa, kot je to sedaj, da mora material nabirati na 13 krajih. Zaradi tega pride tudi do napak, ki se pojavljajo.
4. vprašanje
Ali ima vodja TOZD prodaja kakršnokoli molnost ali pravico, zahtevati ali predlagati boljši način rešitve prostorske stiske, kot mu je vsiljen?
CAPUDER:
Zmeraj je taka da moramo proizvodne prostore dobiti tam, kjer so. Skladišča se morajo umikati. To seveda ni prav. Teh osnovnih prostorov za pripravo partije sedaj ni.
Ce gledamo s stališča skladiščne službe in prodaje, ne bi odstopili niti m2. Vendar, če gledamo skupne cilje podjetja, vemo, da bomo prostore porabili zato, kar je za nas najbolje. Za sedaj pa je to plastika. Naročil je preveč, ne premalo. Skladiščniki tudi niso zadovoljni, vendar ni drugega izhoda. Ce hala ne bi bila zgrajena hitro, bi bilo nujno iskati novo rešitev. Morda poseben šotor z dimenzijami okrog 1600 m1. To je zelo uporabljiv objekt.
5. vprašanje
Kje so vzroki, da se z gradnjo hale ne prične in kdo je kriv za to?
Ali lahko daste jamstvo do kdaj bo hala zgrajena? Kaj še lahko zaustavi to gradnjo?
REJC:
Proces od ideje do realizacije gradnje je dolgotrajen. Preden dobimo vsa dovoljenja in pristanke, mine mnogo časa. Poleg tega pa je bilo še več drugih okolnosti, ki so nas ovirale. Tudi ni bilo rešeno vprašanje lastništva zem-
ljišča. Ko pa smo to uredili, pa spet nismo imeli urejenih vseh dokumentov ali pa ni bilo sredstev. Predvsem je pomembno, da ustvarimo toliko, da bomo lahko krili obratna sredstva, ki bodo omogočila večjo akumulacijo, le-ta pa tudi možnost za investicije. Torej za zastoj so bile krive okoliščine. Računamo, če bo vse po sreči bomo začeli z gradnjo maja, do konca leta pa bi po tom načrtu opravili glavna dela. Tako bi vsaj nekatere stvari že lahko vskla-diščili.
6. vprašanje
Zakaj imajo ravno vodilni delavci tak mačehovski odnos do skladiščnih prostorov in nobenega razumevanja za prostorsko stisko, ki pri nas vlada?
REJC:
Ko smo pričeli s plastiko, smo vedeli, da bo ta zahtevala določene prostore. Nismo pa vedeli, kako hitro bo to šlo. Ta odnos res morda ni pravi. Stvar je treba sedaj čim prej izpeljati.
Nabavna služba ima pri nakupih materiala mnogo težav. Te je poskušala letos rešiti zlasti s sklepanjem širših oz. dolgoročnejših pogodb.
Dolgoročne pogodbe za nabavo nemogoče
Z namenom, da bi si za leto 1975 zagotovili rednejšo preskrbo z osnovnimi surovinami, smo našim dobaviteljem predlagali, da sklenemo z njimi generalno kupoprodajno pogodbo za tekoče leto. Nekaj dobaviteljev se je našemu vabilu odzvalo. Med njimi je tudi Industrija usnja Vrhnika, ki nam je na naše predloge v kupoprodajni pogodbi odgovorila.
Iz odgovora je razvidno, da je Industrija usnja Vrhnika pripravljena z nami skleniti kupoprodajno pogodbo, toda pod zelo ostrimi pogoji.
Celoletne okvirne potrebe razdeljene po kvartalih, po posameznih vrstah usnja, ki smejo količinsko odstopati preko celega leta največ za 10 % navzgor ali navzdol, naše podjetje ne more izdelati, ker nima za to nobene osnove. Poslovodske konference so dvakrat na leto in šele takrat dajo trgovci naročila za izdelavo čevljev, na podlagi katerih planski oddelek izračunava sezonske materialne potrebe.
Tudi za konkretna naročila, ki bi morala biti dobavitelju posredovana najmanj mesec in pol pred rokom dobave, so v večini primerov za nas nesprejemljiva, zlasti ne pri naročilih za izvozno obutev, ker dajejo inozemci zelo kratke dobavne roke.
Predlog za plačilo penalov v višini 2 %,, na dan od vrednosti neizdobavljenega ali nepravilno izdobavljenega blaga je za nas tudi nesprejemljiv. Ce je dobavitelj v zaostanku npr. 1.000 mJ gornjega usnja, bi plačal dnevno le okrog 20.000 S din penalov, kar pomeni, da bi za desetdnevno zamudo moral plačati 200.000 S dinarjev, kar pa zdaleč ne pokriva naših dejanskih stroškov, ki bi nastali zaradi zastoja v proizvodnji.
Industriji usnja Vrhnika verjamemo, da take pogodbe še niso sklenili z nobenim kupcem, ker nobeno čevljarsko podjetje ni sposobno, da bi dalo materialne potrebe v takih okvirjih, kot jih usnjarna zahteva.
Vemo tudi, da naša prodajna mreža ne more dati naročila čevljev za celo leto vnaprej, ker je prodaja obutve odvisna od sezonske mode, vremenskih razmer in še mnogih drugih vplivov.
12. točka pogodbe pravi, da se pogodba lahko spremeni samo s sporazumom obeh strank. To pomeni, da v primeru, če bi mi želeli sklepati take pogodbe, naši trgovci ne bi mogli spreminjati že danih naročil. Naši poslovni partnerji verjetno ne bi hoteli sprememb upoštevati, če bi imeli naročene materiale že v proizvodnji.
Iz tega izhaja, da bomo tudi v bodoče morali material preskrbovati na dosedanji način.
Lojze KOPAČ
J	*
(I	Jelki Gregorač in Vidu Sedeju iskreno česti- '
i'	tamo na novi življenjski poti! (i
5	l!
»DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki Ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Vladimir Plvk
Miha Govekar
Ivan Capuder
Rudolf Poljanšek
Martina Gregorač
Majda Jesenko — glavni urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov.
Fotografije: Franc Jesenko
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
KLEMENCIC:
Do skladiščnih prostorov nimamo mačehovskega odnosa. Izgleda pa tako, ker nekdo
mora dati nalog, potom ima mačehovski odnos. To pa je naša delovna dolžnost.
7.	vprašanje
Ali mislite, da je kadrovska struktura v skladišču na dovolj visoki ravni? Nekdaj je veljalo pravilo, da morajo vsaj skladiščni delavci biti zelo natančni in aturni in imeti smisel za organizacijo in hitro ukrepanje.
Kaj pa nagrajevanje v skladišču, mislite, da je dovolj stimidativno?
CAPUDER:
Skladiščnih delavcev, da bi bili strokovno usposobljeni pri nas skoraj ni, ker bi morali imeti vsaj itočaj za skladiščne delavce. Kar zadeva skladiščne delavce, sami vemo, od kod smo jih dobili. V naprej imamo predvideno, da bi moral vsak skladiščni delavec na testiranje, če ima določene sposobnosti — potreben je hiter pogled spomin, da zapomni, kje je določen material. Veliko delavcev teh lastnosti nima in veliko je takih, ki niso opravili teh testov. V takih pogo jih pa mora sedaj biti tudi več težakov kot skladiščnih delavcev, ki si jih želimo. Skladiščni delavci morajo biti dobri organizatorji, posebno še, če bi šli na modernizacijo skladiščnih prostorov. Delavci bi morali obvladati delo v celoti. Za nagrajevanje delavcev bi morali postaviti realna merila. Nagrajevanje bi prišlo v poštev takrat, ko bodo urejeni prostori.
KLEMENCIC:
Cim bi bili prostori primerno urejeni, bi bilo treba organizirati enoten transport in enotno skladiščenje. Pri nekaterih materialih je skladiščenje pravilno. V skladišču materiala je z nagrajevanjem tei^e kot pa v skladišču gotovih izdelkov. Ni mi poznan primeren sistem glede nagrajevanja v skladišču materiala.
8.	vprašanje
Koliko mislite, da smo izgubili s to razdrobljenostjo skladišč in ker nismo mogli pravočasno zgraditi hale za plastiko (prevozni stroški, izguba časa, ni bilo motnosti za povečano proizvodnjo)?
REJC:
Oddaljenost, prevozi, dajo določene stroške. Vendar mislim, da se to res nanaša na
gotove izdelke. Na to bi lahko vplivali, vendar nismo imeli dovolj dobre opreme. Ljudje morajo biti natančni. Blago morajo smiselno razporejati. Tako ne smemo več naprej. Tu se ne smemo opravičevati. Res pa je ravno v primeru, ko se govori o plastiki, da nismo preveč zamudili tega razvoja in smo za silo sledili razvoju čeprav ni bilo vse idealno.
BEOVIC:
Tehnološko so nekateri precej naprej. Vendar pa je ta tehnologija včasih vprašljiva. Dela se na tem, da bi dohiteli druge in se postavili na to, kot so ostali. Plastika se na koncu koncev ne more zgo-varjati, da ni dobila prostorov. Tehnološki program in proizvodnja nista bila okrnjena zaradi prostorov. V kolikor bi bile še tehnološke zapreke, da bi Zavod postavil posebne zahteve zaradi varnosti, bi predlagal, da se hala naredi najprej za skladišče. Potem bi bilo treba iskati rešitev in postaviti še halo za plastiko.
KLEMENCIC:
Povečali so se določeni stroški zaradi razdeljenih skladišč. V vsakem primeru pa so stroški manjši, kot pa če bi proizvodnja morala delati okrnjeno.
Cas nas prehiteva. Enkrat pri gradnji hale, druga stvar pa je, da smo pri proizvodnji plastike že v letu 1975 in kažejo se še večje potrebe, kot v srednjeročnem planu. Kako bo naslednje leto ne vemo, morda se bo razvozljalo. Enkrat pri gradnji hale, vedno večje so zahteve za hitrejši razvoj. Cas nas tako dvakrat prehiteva.
9. vprašanje
Kaj pa gradnja proizvodne hale na COW?
Ali se perspektivno predvideva, da bi na Colu razširili dejavnost za izdelavo obutve v celoti (moška, otroška)? Kdaj se bo gradnja sploh začela?
KLEMENCIC:
Na Colu se gradila hale zavlačuje. Tukaj je več vzrokov. Takrat, ko smo se odločili za gradnjo, je bila občina naklo-
Dopisujte v Delo — življenje!
njena. Potem pa se je vse to skrhalo. Iskali smo tudi sredstva. Ko je kazalo da bi lahko iskali naprej, nismo bili likvidni, to so bili poletni meseci, ko prodaja slabo teče. Potem smo ugotovili, da je tudi z lastništvom zemljišča nekaj narobe. Sedaj je to rešeno. V planu je, da bi se obrat vsaj za določene faze spravil pod streho. Potreba je velika, da bi se obrat razširil. Delovne sile nam primanjkuje. Na Colu pa bi se delovna sila lahko dobila. Na začetku bi delali samo zgornje dele. Materiali bi se tja vozili. Glede na število zaposlenih, bi se kapaciteta povečala. V naprej bi bila v tem obratu možnost, da bi se lahko organizirala tudi proizvodnja v celoti, za eno vrsto obutve. Iz Zirov je strokovni kader zelo težko pošiljati. No, sedaj bo bolje, na Colu smo organizirali tudi izobraževanje. Obrat je v isti fazi priprav kot hala v 2ireh.
10. vprašanje
Iti pokritje stroškov gradnje (lastni viri, krediti)?
REJC:
Pokrivamo poprečne zaloge. Angažirati bi morali denar obeh TOZD, amortizacijo, terjati bomo poskušali poslovne banke. Imamo že določene razgovore, čeprav dokončnega še ni. Potrebno je dovoljenje, da dobimo na osnovi tega kredit. Večji del pa bo gotovo lastnih sredstev obeh TOZD.
11. vprašanje
Povezava nove hale z obstoječimi prostori, rešitev dostopa in celotnega proizvodnega procesa, parkirni prostor ...?
KLEMENCIC:
Za domačo proizvodnjo bi bil potreben viličarski transport. Ko se bo to uredilo, bo potrebno računati tudi na asfaltiranje. V hali bi bil potreben tudi avtomatski transport, posebni viseči transport, da bi izdelki avtomatsko sami prihajali. Take sisteme imajo v tovarnah že osvojene.
REJC:
Možna je povezava s kakršnimkoli transportom. Glavni vhod bo nekoliko obremenjen. Transport bo šel ob ograji in mimo mizarske delavnice. Ne bo posebnih obremenitev. Tu je problem asfalt. V zadnjem delu travnika je predviden tudi parkirni prostor.
BEOVIC:
Poleg odkupa nastajata še dva problema. Vir energije, problem pa je tudi s skladiščem lahko vnetljivih snovi. Tega je treba posebej postaviti.
CAPUDER:
Prvič bomo morali s to gradnjo vse prostore prenesti v tovarniški krog. Tukaj pade kvaliteta in disciplina. Zaenkrat s to novo gradnjo ti problemi odpadejo.
SUBIC:
Pripravil sem skico, na kateri so zarisani že obstoječi •in novi prostori.

rx'MWr
ladiiZna
J(..... - los oo.....
[EEBBBES
Zakaj niso Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke v maloprodajni mreži obravnavale tudi družbenopolitične organizacije?
2e v prejšnji številki Delo-življenje sem pisal o tem, kdaj so začele veljati spremembe Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke v maloprodajni mreži. Povedal sem tudi, kaj se je spremenilo. Te spremembe in dopolnitve so bile nujne, kot so nujne za ostali del podjetja. Povedati moram, da te spremembe veljajo samo za maloprodajno mrežo in ne za celotni TOZD Prodaja.
Vemo, da bi moral biti nov Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke za celotno podjetje napravljen že lansko leto. Zadnji sklep Skupnega delavskega sveta je bil, da mora z novim letom stopiti v veljavo nov Pravilnik. Za maloprodajno mrežo so bile spremembe Pravilnika pripravljene že junija lansko leto, a ker še ni bil pripravljen Pravilnik za celo podjetje, smo morali počakati do novega leta.
Gre predvsem za to, da smo v času, odkar še velja stari Pravilnik, dobili že v lanskem letu dvakrat po en dinar na urno postavko, v maloprodajni mreži pa je ostalo pri starem. Ce poznamo sistem nagrajevanja v maloprodajni mreži, vemo, da ima urna postavka vpliv samo na interno delitev v prodajalni, koliko pa dobijo osebnega dohodka, je odvisno od prometa oz. od degresivne skale prometa. Čeprav so nekateri poslovodje dobili precejšnje osebne dohodke, so bili nekateri delavci v prodajalnah precej pod poprečjem. In ravno to je pospeševalo spremembo pravilnika. Le-te so sedaj v veljavi. Pravilnik pa še ni vsebinsko do konca obdelan in čaka, da bo skupaj s pravilnikom za ostali del podjetja tvoril celoto.
Ce bi se držali rokov, katere je predvideval Skupni delavski svet, ne bi bilo nobenega problema in bi družbenopolitične organizacije obravnavale vse predloge Pravilnika skupaj, tako pa je prišlo do navskrižja. S tem pa ne mislim reči, da je krivda v tem, ker ostali del Pravilnika še ni izdelan. Vsi vemo, da se za ostali del podjetja pripravlja tudi nov sistem nagrajevanja, predvsem v stimulativnem delu in je s tem veliko dela.
Spremembe Pravilnika za maloprodajno mrežo so bile v obravnavi skoraj pol leta. Pripombe na spremembe Pravilnika so bile v razpravi po vseh ustaljenih samoupravnih merilih in jih je DS TOZD Prodaja obravnaval pred dokončno obliko sprememb, katere so bile osvojene. Na zasedanje DS TOZD Prodaja, ki je bilo 5. 12. 1974 in na zasedanje Skupnega delavskega sveta 8. redne seje z dne 31. 1. 1975, so bili vabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ostane samo vprašanje, kdo bi moral sprožiti akcijo. Ce je že prišlo do tc pomanjkljivosti, predlagam, da naj družbenopolitične organizacije dajo occno sprejetim spremembam Pravilnika ali pa naj ga obravnavajo skupaj z ostalimi spremembami. Le tako bomo lahko odpravili sedanjo napako. Lahko rečem, da so ugotovitve prvih dveh mesecev pokazale, da so spremembe Pravilnika dosegle svoj namen in je nagrajevanje v mejah dovoljenega. Ce pa se bodo pozneje pojavile stvari, ki ne bi bile v skladu s pravilno delitvijo po delu, jih bomo tudi sposobni odpraviti.
Ivan CAPUDER
Razprodaja
V torek, 1. 4. 7975, organizira TOZD proizvodnja veliko razprodajo nekurantne in de-modirane obutve iz sezone pomlad-poletje 1975.
Razprodaja bo na dvorišču pred mizarsko delavnico od 15. ure dalje in bo samo za člane OZD Alpina.
Izkoristite izjemno priliko za ugoden nakup!
Sejmi — sejmi — sejmi — sejmi — sejmi —
Sejem »ISPO 75«
ALPINA je že šestič razstavljala na svetovno zelo pomembnem in v Evropi največjem sejmu športne opreme ISPO v Miinchnu. Tu se srečajo izdelovalci športne opreme, od vodilnih do manj pomembnih, vsi pa z željo, da se kljub veliki konkurenci obdržijo na trgu. Mi smo spet razstavljali skupaj z ELA-NOM in ALMIRO.
Kolekcija smučarskih čevljev se je v letošnjem letu z nabavo novih form precej izpopolnila, vendar nas Italijani še vedno prekašajo v pestrosti modelov, še večjo konkurenco pa nam predstavljajo v cenah. Zaradi ozke specializacije njihove proizvodnje, majhne režije in carinskih olajšav, ki jih daje EGS svojim članicam, lahko ponujajo nemški grosisti italijanske modele pripeljane do skladišča kupca po isti ceni, kot je naša cena na jugoslovanski meji. Lahko torej sklepamo, da so naši smučarski čevlji za kupce v državah EGS neinteresantni. Tudi vnaprej se bomo morali usmerjati v glavnem na ameriško in kanadsko tržišče, kjer so carinski pogoji za vse izvoznike enaki.
Ker bomo morali našo prvo šalo v prihodnjem letu zaradi zastarelosti verjetno opustiti, moramo že danes misliti na novo formo, da ne bomo zmanjšali naše ponudbe. Neobhodno pa je, da dopolnimo kolekcijo z otroško šalo, da bomo lahko nudili kupcem kompleten sortiment.
Ugotovili smo, da je naša kolekcija tekaških čevljev vzbudila pozornost kupcev. Raznovrstni modeli, pestre barve, novi materiali in razmeroma dostopne cene so pripomogle do večjih naročil evropskih in ameriških kupcev. Ker običajno zahtevajo kupci ekskluzivo za posamezna tržišča, smo jim z namenom, da bi prodali čimvečje količine, zagotovili le ekskluzivo za sprejete modele oz. za določeno vrsto gornjega materiala. Glede na to, da se ta vrsta smučarskega športa zelo hitro širi, lahko pričakujemo letos in v prihodnjem letu večja naročila.
Naši dosedanji kupci tekaških čevljev pa so dali tudi več pripomb na kvaliteto obutve. Zavedati se moramo, da poslujemo z renomiranimi (uglednimi) firmami, katere na račun dvomljive kvalitete ne želijo zapraviti svojega ugleda.
Kupci so pokazali precej zanimanja tudi za kolekcijo gorskih čevljev, le cene so višje od konkurence. Popolnoma nezanimivi pa so dobavni roki gorske obutve, ker jo vključimo v proizvodnjo le enkrat letno.
Novice s sejma v Zagrebu
Februarja smo si tehnologi lahke in športne obutve ogledali tradicionalni zagrebški sejem usnja in obutve.
Dogovorili smo se, da se po ogledu sejma in razgovorih z zastopniki tovarn razstav-ljalcev sestanemo in ugotovimo najvažnejše, kar sejem prinaša. Obutev, usnjena obleka, torbice, poliuretanski in gumi odlitki, čevljarski stroji in razni materiali, so bili razstavljeni v štirih dvoranah. Sodelovali so domači in tuji proizvajalci; naše podjetje se tega sejma ni udeležilo.
Vzorci lahke izdelave so zelo pisani, raznih barv in materialov. Kroji so enostavnejši kot prejšnja leta, poudarek pa je na barvi materialov. Podplatna izdelava je večinoma lepljena, fleks in okvirno šivano izdelavo je predstavilo le nekaj proizvajalcev. Firma San Marco je razstavljala smučarske čevlje iz poliure-tana in termoplasta, z brizganim notranjim čevljem, vendar niso posebno lepi.
Tudi tovarne čevljarskih strojev so pokazale nekaj novosti. Singer, tovarna šivalnih strojev se je po nekajletnem premoru ponovno pojavila. Razstavila je stroj z direktnim pogonom. Prednosti tega stroja sta hiter pospešek in trenutno ustavljanje, ima štiri hitrosti, regulirajo se s sto-palko in napravo za porez koncev spodaj. Tovarna Pfaff, ki razstavlja vsako leto, letos ni imela posebnih izboljšav.
Stroje za podplatno izdelavo so razstavljale domače in tuje tovarne. TOSO je razstavljal nam že poznane stroje, enako tudi tovarna ROG, s transportnim trakom. Schon je razstavljal hidravlični stroj za cvikanje konic. Mocnus ni prikazal posebnih novosti, tovarna Albeko pa je razstavljala zelo praktičen stroj za egaliziranje, Mark je pokazal stroj za nabijanje zaklopk, kot so že pri nas, le da sam transportira podložne ploščice. Ta naprava je draga, vprašanje pa je tudi, če deluje transport brezhibno.
Firma USM je prikazala največjo novost s kompletnim postrojenjem za cvikarijo. Pri tem načinu se spremeni zaporedje operacij na traku. Sedaj imamo ločeni operaciji oblikovanje opetnikov in uravnavo ter pripenjanje zadaj. Ta stroj opravi obe operaciji. To je večmestni, rotacijski stroj. Gornje dele oblikuje na kopitu. Ogrevana zračna blazina ga oblikuje kot pri sedanjem načinu, na zadnjem mestu pa stroj avto-
matično še pripne gornji del s spodnje strani v notranjik s pnevmatsko pištolo na sponke. Prednost tega stroja je, da oblikuje opetje na istem kopitu, kot se čevelj izdeluje naprej; ni pa potrebno imeti aluminijastih kopit za oblikovanje opetja. Dobro obliko lahko dosežemo le s tem, če imamo veliko modelov aluminijastih kopit — form. Verjetno nabava tega stroja ne bi bila zgrešena investicija.
Zanimiv je tudi avtomatski stroj za kosmatenje usnja spodaj, za lepljeno izdelavo. Vanj najprej vstavimo šablono krivine kopita in nato še čevelj in stroj dela, seveda je treba prej vse natančno regulirati, kar zahtevajo vsi avtomatski stroji. Ta stroj je primeren le pri večjih serijah in za močnejše materiale. Mislim, da bi occno dela teh dveh strojev že lahko dobili v tovarni PEKO, kamor sta bila prodana. Kajpak je bilo na sejmu še veliko strojev, kateri pa so nam več ali manj poznani.
Franc KRANJC
Sejem obutve v Beogradu
V dneh od 10. 3. do 16. 3. 1975, je bil v Beogradu pomladanski sejem obutve, na katerem so razstavljalci predstavili svoje kolekcije za sezono jesen-zima 75. Sejem, ki je bil prejšnja leta izredno zanimiv in komercialno uspešen, je zadnje čase v upadanju in zanimanje zanj je s strani večjih proizvajalcev vedno manjše. Vse kaže, da je ta sejem na najboljši poti, da ga počasi ukinejo. Razstavljali so v glavnem samo proizvajalci, ki nimajo lastne prodajne mreže ter je njihova prodaja v glavnem odvisna od prodaje proizvajalcev, ki imajo lastne prodajalne.
Od razstavljenih kolekcij je bila še najbolj zanimiva kolekcija tovarne »LEDA«, predvsem njihova skupina moka-sink, v glavnem pa razstavljalci niso prikazali nič posebnega. Nekaj bolj so bile zanimive kolekcije ženske obutve, medtem ko o moških čevljih ne moremo reči nič pohvalnega.
Obisk na sejmu jc izkoristila naša komisija poslovodij, da je pri najbolj zanimivih razstavljalcih odbrala najuspešnejše modele, za dopolnitev naše kolekcije za sezono jesen-zima 75.
MIha GOVEKAR
Sejmi — sejmi — sejmi — sejmi — sejmi
Kot že vsako leto doslej, smo tudi letos lahko ponovno ugotovili, da je konkurenca vsak dan večja. Nekatere proizvajalce izključno športne obutve je že izločila iz svojih vrst, v ta boj pa se vključuje-
jo novi, z modernejšo tehnologijo, kateri se zavedajo, da jim obstanek na trgu lahko zagotovijo le dobra kvaliteta ugodne cene in izpolnjevanje dobavnih rokov.
M. S.
Konferenca sindikalne organizacije Alpina je za nami
Razprava na konferenci je stekla
Samoupravna kronika
Začeli smo s seminarjem za člane konference, 22. februarja letos. Le-tega se je udeležilo preko 30 delegatov iz TOZD proizvodnja obutve, TOZD prodaja obutve, in DSSS Alpine, z obrata na Colu in Gorenje vasi. Poleg delegatov iz Alpine so bili vabljeni še sekretar Zveze sindikatov tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije Jože Sintič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar in sekretar občinskega sindikalnega sveta Darko Leban.
Na seminarju smo obravnavali predvsem vloge sindikata po novi Ustavi in sklepe 8. kongresa, ter statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov. Uresničitev kongresnih dokumentov je odvisna prav od vseh organizacij sindikatov in Zveze sindikatov, od vsega sindikalnega članstva.
Menim, da bi takšni seminarji morali biti večkrat, ker so zelo plodni in koristni, ter
zajeti čim večji krog članstva, že na ta način lahko ocenimo delo sindikalne organizacije in začrtamo smernice bodočega dela.
Popoldne je konferenca imela svojo prvo sejo, na katero so bili še vabljeni: direktor OZD Izidor Rejc, vodja TOZD Proizvodnje obutve Anton Klemenčič, vodja TOZD prodaje obutve Ivan Capuder, predsednik OO ZSM I.idija Kobal, predstavnik OO ZK Leandcr Kavčič in predsednik skupnega delavskega sveta Ivan Uršič.
Med drugim je Nejko Podobnik podal predlog nove organiziranosti sindikata Alpine.
Na zborih delovnih ljudi so se vsi delavci odločili, da bi bilo najbolje organizirati 3 osnovne organizacije sindikata: v TOZD Proizvodnja obutve, v TOZD Prodaja obutve in v DSSS Alpine, obrata Col in Gorenja vas naj bi se vključila v OO sindikata TOZD Proizvodnja obutve, vendar bi v obeh obratih bile
ustanovljene sindikalne skupine.
V	razpravi je bilo zlasti poudarjeno:
Potrebno bi bilo napraviti sporazum o zbiranju in razdeljevanju sredstev. Z zbranimi sredstvi sindikalne članarine razpolagajo OO sindikata. Za koordinacijo družbenopolitičnega dela pa OO izvolijo konferenco kot koordinacijski organ.
Praviloma ima vsaka OO svoj denar in svojo blagajno. Potrebno bi bilo imenovati blagajnika, ki bi vodil skupne posle, kljub temu pa bi morali v vsaki OO imeti nekoga, ki bi evidentiral dohodke in izdatke za vsako OO.
Vsaka OO mora imeti svoj finančni načrt. Glede sredstev je potrebno upoštevati določila 19. člena Sindikalne l»ste.
V	informacijo je bilo povedano, da od članarine odpade 60 °/o na občinski sindikalni svet, 40 °/o pa ostane delovni organizaciji. Od članarine delavcev v TOZD Prodaja se bo odstotek, ki se odvaja občin-
skemu sindikalnemu svetu, odvajal v tisto občino, kjer je prodajalna.
Plan sredstev in namen trošenja teh sredstev, zbranih s sindikalno članarino, naj se omeji na osnovni namen. Sredstva za financiranje ostalih dejavnosti pa naj se črpajo od drugje.
Sprejet je bil sklep, da naj IO pripravi konkretni akcijski program, na osnovi katerega bodo OO izdelale svoje programe. Pravila o organiziranosti mora spremljati tudi poslovnik o delu konference, ki naj ga IO pripravi do naslednjega zasedanja konference.
V nadaljevanju razprave je tov. Gantar opozoril na to, da je v sindikalnih organizacijah težko delati amatersko in bi bilo potrebno v programu za delo predvideti najmanj 2 kandidata za sindikalno šolo v Jasnici.
Jože Sintič pa je med drugim dejal, da je v sindikalno delo treba vnašati čim večjo načrtnost za izvrševanje sklepov in odgovornosti za izvrševanje teh sklepov. Uskladi-.
ti je potrebno celotno delovanje OO v delovni organizaciji in se povezati s samoupravnimi organi.
Kar zadeva samoupravljanja vas naj opozorim na to, da je 3. seja CK ZK Slovenije pokazala, da je Alpina na seznamu 12 delovnih organizacij, ki se niso organizirale v skladu z ustavnimi načeli. S tem je mišljeno, da nismo ustanovili TOZD tam, kjer so za to izpolnjeni pogoji.
Oceniti je potrebno delovanje samoupravne delavske kontrole. Samoupravnim organom je potrebno predlagati plan varčevanja. Potrebno se je vključiti v leto inovacij, izumiteljstva, ustanoviti ustrezne samoupravne organe in sprejeti pravilnik.
Pavel 2AKELJ
20.2. Delavski svet TOZD prodaja
Poročilo centralne inventurne komisije o popisih sredstev in virov sredstev ob zaključku leta 1974 v celoti sprejeto. Potrjen plan investicij za leto 1975. Sklepano o najemu lokala za prodajalno v Koprivnici. Vse predlagane spremembe Pravilnika o delitvi sredstev za OD v prodajni mreži s strani SDS v celoti sprejete. Sklenjeno, naj se pripravi nov predlog meril za dodeljevanje stanovanjskih posojil. Potrjene stopnje amortizacije za leto 1975. Odobren podpis samoupravnega sporazuma za železnice, po katerem se posojilo din 256.009,50 spremeni v prispevek brez vračila. Odobrena nagrada prodajalni Sarajevo za milijardo din prometa v letu 1974.
21.2. Odbor delavske kontrole
Sprejet predlog, da se jedra delavske kontrole organizirajo po TOZD. Pristojnim službam dana vprašanja: o ureditvi naprav za uporabo industrijske vode, o evidenci rabljenega materiala ob adaptacijah prodajaln, o parkiranju osebnih avtomobilov izven parkirnih prostorov, o izboljšanju organizacije odpreme gotovih izdelkov, o nabavi neprimerne kravine za art. 2326 in 2329.
21.2. Izvršilni odbor
Sklenjeno, da se da v javno obravnavo Samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Sprejet predlog za povračilo stroškov potovanj delegatom delegiranim iz delegacije TOZD ali DSSS v zborih občinske skupščine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Odobren znesek za
od 15.2.—15.3. 1975
kritje stroškov goriva za prevoze člana delovne skupnosti, ki se je ponesrečil na službenem potovanju, iz zdravilišča domov in nazaj. Sprejet sklep, da se namestijo vidna opozorila o prepovedi kajenja na mestih, kjer je možnost požara.
27.2. Delavski svet TOZD prodaja
Odobren prenos zneska amortizacije 4.352.146,97 din s konta popravkov vrednosti v dobro poslovnega sklada.
Odobren odpis sodnih stroškov, taks, zamudnih obresti in nekaterih materialnih stroškov in izdatkov iz prejšnjih let na izredne izdatke. Potrjeno delitveno razmerje za TOZD prodajo za leto 1975. V celoti potrjen zaključni račun za TOZD prodaja.
27.2. Delavski svet
TOZD proizvodnja in Skupni delavski svet
Sprejeta poročila o sklepih prejšnjih sej DS TOZD proizvodnja, DS TOZD prodaja in Skupnega delavskega sveta. Sklenjeno, da je Kladivar Ziri dolžan v 14 dneh poravnati vse zapadle obveznosti do našega podjetja, če ne, prekinemo medsebojno sodelovanje. Po predlogu finančne službe odobren prenos zneska 119.500 dinarjev iz sredstev amortizacije na poslovni sklad. Odobren podpis samoupravnega sporazuma za železnice, po katerem se posojilo 516.692 dinarjev spremeni v prispevek brez vračila.
Obravnavan in potrjen zaključni račun za TOZD proizvodnja, TOZD prodaja in OZD kot celoto. Izglasovana zaupnica direktorju delovne organizacije in vodji TOZD proizvodnja.
Po obravnavi sprejet plan investicij za leto 1975. Odobrena pogodba o poslovnem sodelovanju s Poliksom Ziri za nadaljnjih 5 let.
Odobren predlog, da ALPINA prevzame pokroviteljstvo nad državnim prvenstvom v skokih za starejše pionirje, in za to odobreno 10.000,00 din.
3. 3. Odbor za medsebojna razmerja
v združenem delu
Za predsednika odbora imenovan Stefan Kopač. Dogovorjeno o smernicah dela odbora, pregledane vložene izjave delavcev za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu in o njih odločeno. Pregledane prošnje prosilcev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu. V skladu s prostimi delovnimi mesti v oddelku plastike sklenjeno, da se 5 prosilcem rešijo prošnje pozitivno in pridobijo lastnost delavca v združenem delu, čim uredijo za to potrebne formalnosti. Ena delavka sprejeta tudi za delo v obratu Gorenja vas in s tem pridobi lastnost delavke v združenem delu v obratu Gorenja vas.
Obveslilo
Prispevke oddajte najkasneje do 14. aprila
Seminarji so zelo koristni
Arhiv ohranja in bogati naše znanje
V Skofji Loki deluje oddelek zgodovinskega arhiva iz Ljubljane. Vloga le-tega je pomembna tudi za nas, za današnji čas, še bolj pa je seveda osnova za delo zgodo-vinopiscev. Tu pa lahko dobimo tudi mnogo praktičnih informacij. Arhivsko gradivo je enkratno in se razlikuje npr. od knjig, ki izidejo v več izvodih; če arhivi propadejo, se ne dajo več nadomestiti. Tega se dostikrat ne zavedamo.
Skofja Loka ima bogat arhiv. Gradivo izvira s celotnega bivšega loškega gospostva, ki je bilo tako veliko, kot današnja občina. Z novim letom 1975 smo se preselili v staro nunsko kaščo pod gradom, Blaževa ulica 14, ki je posebno preurejena za potrebe arhiva. Denar za adaptacijo sta prispevali Kulturna skupnost in občinska skupščina.
Kaj pa dela loški arhiv? Hrani, zbira in urejuje dokumente s področja celote občine. Najstarejše listine so iz začetka 16. stoletja. Največ je ohranjenih zemljiških zadev, saj je bila večina prebivalstva loškega gospostva kmečka. Najbolj zanimiv je prav gotovo stari občinski arhiv iz Škofje Loke, ki se je po srečnem naključju delno ohranil. Stari občinski arhiv je ohranjen tudi za Gorenjo vas v Poljanski dolini in za Sorico.
Arhivsko gradivo pa nastaja kar naprej. Seveda pa je drugačno, kot je bilo pred stoletji. Največ arhivskega gradiva je v upravi, sodstvu, pa tudi v podjetjih. Gradivo ponekod žal uničijo kar od A do 2. Na ta način gre marsikaj v pozabo, zato se arhivska služba zanima tudi že za gradivo, ki je še v podjetjih, ustanovah, pri društvih in družbenopolitičnih skupnostih. V škofjeloški občini je kar 68 zavezancev arhiva. Verjetno mnogi niti ne vedo, da so pod arhivskim varstvom, čeprav so bili o tem obveščeni. Vendar se obvez v zvezi z arhivskim varstvom ne smemo bati. Naloga arhivske službe je, da zavezancem
na njihov predlog pomaga. Podjetje da predlog, kako dolgo se hranijo posamezne vrste spisov, Arhiv pa tak predlog potrdi, včasih roke hranjenja skrajša, včasih pa določi, da ima neko gradivo trajen pomen. Nekaj gradiva je treba v podjetjih trajno hraniti, predvsem zapiske samoupravnih organov temeljne listine o registraciji, bilan-
ce, najpomembnejše osebne zadeve in še marsikaj. Ni pa se bati, da bi podjetje utonilo v starih papirjih. Ce se ravnamo po arhivskih predpisih, se nam odvečni arhiv ne bo nabiral. Pri izločanju gradiva bo Arhiv rad priskočil na pomoč. Uničevanje gradiva brez arhivskega dovoljenja je kaznivo.
Prav je, da bi se pozanimali, kako se arhiv urejuje v podjetju in pa, da sodelujete z nami pri izbiranju arhivskega gradiva na terenu.
France STUKL
arhivski specialist
Spominski pohod na Stol
Mongolska delegacija med nami
Mogoče je kdo radovedno gledal, ko sta se v oddelkih naše tovarne pojavila dva Azijca, dva rumenopolta človeka. Bila sta inženir kemije KHALT BALDORZH in njegov tolmač. Oba sta prišla k nam na podlagi UNIDO, mednarodne organizacije za industrijski razvoj.
Verjetno bo koga zanimalo, kaj sta delala in zakaj sta prišla prav v Alpino.
Inženir kemije Khalt Baldorzh je eden vodilnih inženirjev daljne Mongolije, kateremu je država dala nalogo, da uvede čevljarsko industrijo v Mongoliji. Pri nas pa se je zanimal, kako predelamo usnje, koliko odpadkov ostane, skratka, kaj vse delamo v naši tovarni z usnjem.
Videti je bilo, da je bil ing. Khalt precej izčrpno seznanjen s tehničnimi dosežki, poznal je že vse materiale, katere uporabljamo, poznal tehnologijo in organizacijo.
Z našimi strokovnjaki je izmenjal izkušnje, zanimive so bile nekatere njegove ugotovitve in ocene.
To je bil torej prvi obisk neke delegacije iz sveta nerazvitih, ki so lahko v perspektivi tudi kupci naših izdelkov, sigurno pa kupci naše tehnologije.
Ernest DEMŠAR
Kadrovske novice
V preteklem mesecu nismo imeli posebnih sprememb. V vseh treh obratih nismo sprejeli nobenega novega delavca, le v prodajni mreži so se zaposlili 4 novi prodajalci, in sicer: Jasmina Kadič v Travniku, Katarina Frankovič v Zagrebu III, Ilona Vujovič v Somboru in Zdravka Sola v Bjclovaru.
Nekateri so prenehali z delom. V obratu v Zireh Marija Jesenko, Ivana Krvina, Stani-
slava Bajuk, Mirko Seljak, Vera Prek in Marija Bohinc. V obratu na Colu je prenehala delo Marija Jekše. V prodajni mreži so prenehali delo Marija Sisgoreo v Ptuju, Ivan Romič v Koprivnici, Mojca Tavčar v Skofji Loki II in Jovan Jančevski v Bi-toli.
Obrat Gorenja vas v preteklem mesecu ni imel nobenih sprememb.	A. F.
Ni malo tistih, ki so letos zaradi pomanjkanja snega in zaradi tega ugodnih razmer pričeli zahajati v kraljestvo planin te z novim letom. Zaradi tega smo se dogovorili, da se udeletimo jubilejnega 10. Spominskega pohoda na Stol. Toda kot nalašč, pričelo je nagajati tudi vreme, mraz je in precej močna burja. Mnogi so oklevali, bi šli ali ne. Proti koncu tedna se je vreme umirilo, tako, da so prijave pričele deievati šele zadnji datt. V nedeljo na vse-zgodaj se nas je pred Zadrut-nim domom zbralo kar lepo število. Ob odhodu smo imeli nekaj teiav, kajti ob dogovorjeni uri ni bilo vseh prevoznikov na zbornem mestu. Od starta v Zireh, do Valvazorje-vega doma je vse potekalo brez zapletov, saj smo se skoraj celo pot peljali. Tu pa je te marsikomu pošteno zakuhalo. Za take teike primere se pa kaj kmalu najde zdravilo v vsakem planinskem nahrbtniku. V domu se je trlo ljudi, tako da si nismo mogli privoščiti poštenega zajtrka, oziroma podpore za nadaljnjo pot. Uradni start proti vrhu je bil izpred karavle v bliiini doma. Od tu so nas spuščali v večjih skupinah pod vodstvom izkušenih alpinistov in gorskih reševalcev. Čas, ko smo čakali, da se je zbrala skupina, smo izkoristi-li in si ogledovali pot, ki nas je čakala. Kar malo smo bili nevoščljivi tistim, katere smo zagledali pod samim vrhom. Pred odhodom so nam razdelili kontrolne kartončke, kot dokaz, da smo bili na vrhu. Tudi brez kontrole opreme ni šlo. Marsikomu se je tu zalomilo, ker je imel preveč zli-zane čevlje, neprimerno obleko in podobno. Čeprav, iz do-line gledana, lahka pot, je kaj kmalu pokazala zobe, posebno tistim z gladkimi podplati. Mnogokrat ni šlo brez pomoči kolen nikamor. Nekateri so si hojo olajšali z derezami, vsaj drselo ni, čeprav so bile noge precej teije. Po
nekaj urah hoje po ledu, sne-gu, senci in soncu smo prispeli do Prešernove koče na Malem Stolu. Tu je bila žalna svečanost, v spomin na borbe in padle borce. Ves čas je naš pogled taval po sosednjih vrhovih Alp, s Triglavom v sredini, po Gorenjski, z Blejskim jezerom pod nami. Pogled je zastirala meglica v dolini. V Prešernovi koči smo zamenjali kontrolne kartončke za druge, drugačne barve. Na samem vrhu smo se predali brezvetrju, toplemu soncu, prelepemu razgledu na Koroško in na oddaljene vrhove, ki so zapirali obzorje. Kaj hitro sta minili uri počitka in sončenja, treba je bilo misliti na povratek. Bili sta dve motnosti, ali po zadnji plati ali pa se prekucevati preko mnogih lukenj. V glavnem je pela zadnja plat, saj so bile narejene prave proge za spuščanje. Ko si enkrat sedel v tle-bu, si se prepustil strmini in v nekaj minutah smo bili nekaj sto metrov niie. Proti dolini je snega zmanjkalo, poznali pa so se njegovi sledovi na premočeni obleki, a se je vse po zaslugi sonca kar dobro sušilo. S snegom pa ni zmanjkalo teiav pri sestopu. Posebno nevarna je bila odta-jana zemlja, pod tanko plast-jo. blata pa led. To so nekateri občutili, ko so padali v blato, še huje pa je bilo za tiste, ki so padli s steze in pričeli drseti po suhi travi proti dolini. Dobrodošel je bil vsak grm, da smo se obdrtali na stezi. Marsikomu bo ostala v spominu nesreča, ki se je dogodila ob takem padcu. Da ne bi zdrsnil po bregu, si je mlad fant hotel pomagati s cepinom, pri tem si je pa odsekal dva prsta na roki. Ko smo zopet prispeli do karavle, smo si oddahnili, saj smo se vsi vrnili srečni, zdravi, zadovoljni ob spominu na prehojeno pot.
Proti domu smo se vračali veseli, zagoreli. Odlotili smo nahrbtnike, toda ne za dolgo.
Peter MLINAR
Popoldne dela profesor v telezniški ambulanti — do sedmih. Zvečer so na vrsti priprave na predavanje na fakulteti... Studijski pogoji sedanjih študentov so mnogo boljši, kot so bili nekdaj, meni profesor.
Delovni dan se dostikrat izteče šele ob enih ponoči.
»Za moje zdravje se lahko zahvalim le telovadbi,« pravi in to v Zireh, kjer je bil svoje dni aktiven, in celo prvak. •Bil sem celo plesni učitelj,« nam zaupa.
Sobota je. Pa se naš rojak, prof. dr. RADO POUANSEK šef ginekološkega oddelka Onkološkega instituta v Ljubljani, vnaprej habilitirani izredni profesor za onkologijo in radioterapijo medicinske fakultete, komajda sproti otresa slulbenih obveznosti.
»Tu, v tej sobici za študij,t kakor jo sam imenuje, ose lahko vsaj malo skrijem in kolikor toliko v miru kaj preštudiram, pred operacijo, na primeir.i
bil za to celo sam kriv, saj se je pri vojakih ukvarjal s podobnim postom.
No, pa se je vse uredilo, kajti študent je pristal na šofersko delo ob sobotah in nedeljah, pa v počitnicah. Šofer in avtomehanik, to je pravzaprav profesorjev drugi poklic še sedaj.
Promoviral je leta 1940 v Beogradu.
Na pragu je bila vojna, z njo mobilizacija. Po srečnem naključju se je izognil intesr-
»Res, te stvari morale v Zireh urediti bolje, v tem je zdravje.*
Mimogrede zvemo, da smo imeli Zirovci prvo avtobusno progo v Jugoslaviji, te leta 1913, leto dni pred tem, ko je naš sogovornik zagledal luč sveta. Da je abecedo začel spoznavati v Kamniku, peto-šolske teiave pa je pretivljal v Celju.
»Oče me je pripravljal, da bi za njim prevzel prevozništvo,* pravi smeje.
Po sinovi odločitvi, da bo postal zdravnik pa mu oče celo leto ni odpustil, čeprav je
naciji, pa tudi ustaškim klavcem, čeprav je stalno sodeloval Z OF.
Če povem, da je z levo roko pri znanem prof. Rantu opravil tečaj iz zobozdravstva, postal leta 1946 asistent, leta 1947 specialist za ginekologijo, okrog leta 1965 docent, kmalu nato pa doktor znanosti, kateremu so vzorniki zlasti velikani našega zdravstva Lavrii, Lunaček in Savnik, potem pa je to nekak prelet skozi razgibano tivljenje tivahnega profesorja.
Vsa vnaprej pripravljena vprašanja so zgorela v ognju razgovora; tri ure, ki so se mi zdele hip.
Šestdeset let je te nekaj — pa on ne ve za to. Njegov delavnik se prične ob šestih in traja pozno v noč.
Običajno je takole: Dopoldne, do 2. ure dela na institutu. Zelo zahtevno je, saj je tudi zdravljenje bolnikov tukaj zahtevna reč in mora biti človek vedno na mestu. No, uspehi so tudi te vidni, saj ozdravijo te nekateri bolniki v drugem ali celo v tretjem stadiju bolezni. Med njimi je bilo tudi nekaj Zi-rovcev, mimogrede rečeno.
»Konjička, seveda ga imam; nova metoda za zgodnje odkrivanje raka na jajčnikih. To bi prav rad povedal našim rojakom v Zireh, pa še nekaj diapozitivov bi pokazal,« obljubi.
Iskanje, vedno novo iskanje. Človečnost in strokovnost sta v njem očitno veliki prijateljici. Ni slučajno zdravnik na tem institutu.
»In kaj svetujete nam, Zi-rovcem,* setem na koncu v besedo razpolotenemu profesorju.
»Bodite strpni in delajte, sposobni ste Zirovci dovolj. Veste tudi sam se stalno usposabljam, posebno 'i zdravniških kongresih. Videl sem pol sveta, v Evropi pa skoraj ni mesta, ki ga ne bi videl. Včasih povedem s seboj tudi svoja sinova. Sicer pa ju vzgajam dokaj trdo, saj veste, očetov vpliv.*
Vrata so morala nasilno pretrgati naš razgovor. Toda zdelo se mi je, kakor, da ga nismo zaključili; polni vtisov, bogatejši — in ploha zunaj ni mogla izbrisati tega.
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko
Iz zakona o zdravstvenem varstvu
1.	PRISPEVEK K STROŠKOM ZA ZDRAVILA (89. člen)
Vojaški invalidi, imetniki Partizanske spomenice 1941, borci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 ter odlikovanci z Redom narodnega heroja, z Redom Karadjordjeve zvezde z meči, z Redom belega orla z meči in z Zlato medaljo Obiliča ter borci NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 NE PLAČAJO PRISPEVKA K STROŠKOM ZA ZDRAVILA.
2.	VIŠINA NADOMESTILA (90. člen) Upravičencem iz prejšnjega člena (89) in borcem
NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj odi. januarja 1945 do 15. maja 1945, gre nadomestilo osebnega dohodka po tem zakonu, vselej v višini 100 odstotkov od osnove.
3.	VALORIZACIJA NADOMESTIL V LETU 1975 Le-to je v letu 1975 obračunavati in izplačevati
samo tistim zavarovancem, katerim je osnova za nadomestilo osebni dohodek iz leta 1973; vsem, ki se nadomestilo obračunava po osnovi — osebnem dohodku iz leta 1974 pa valorizacija n e pripada od 1. januarja 1975 dalje.
Jellca DIKLIC
Iz nabiralnika
Veliko je te bilo polemike in razprav o onesnate-vanju okolja. Predvsem mislim na okolico v blitini tovarne, — glede saj. Pred časom se je te intenzivno delalo, da bi zadevo uredili. Ugotavljam pa, da je kljub velikim stroškom zadeva še vedno nerešena.
Ali se pripravlja za prihodnjo sezono nov sistem čistilne naprave in kdaj nam bo koristil?
Prilagam še sliko.	»Krajam
Odgovor na vprašanje, postavljeno v 3. številki
glasila:
ZVEZNA TRŽNA INŠPEKCIJA ZA CENE
V	deveti številki Delo-življenje na strani 3, sem že lansko leto pojasnjeval, zakaj smo bili omenjeni v »Delu« med tistimi delovnimi organizacijami, pri katerih je Zvezna tržna inšpekcija ugotovila nepravilnosti pri postavljanju cen.
V	tretji številki letos pa bralec (iz nabiralnika) vprašuje, kako se je zadeva končala oz. kaj je s to zadevo.
Zal ne vemo; ali je ta prijava še v postopku in miruje ali pa je celotna zadeva ustavljena?
Do danes o tem še nismo bili obveščeni, vendar smo na zahtevo Okrožnega sodišča dali svoj zagovor. Ko bomo o tem kaj več vedeli, bomo bralce obvestili.
Ivan CAPUDER
STRAN t
- kaj planirajo v naši krajevni skupnosti — kaj
Delo KS bo pestro
Zbor delegatov Krajevne skupnosti Ziri je na svoji seji 6. 3. 1975 sprejel načrt razvoja komunalnih dejavnosti na področju KS Ziri za obdobje 1975—1980. Za to obdobje so okvirno načrtovana naslednja komunalna dela:
I. ZGRADITEV POSLOVNEGA CENTRA PRI ZADRUŽNEM DOMU V ZIREH
Okrog graditve poslovnega centra v Zireh tečejo razprave že več let. Leta 1972 je bil na pobudo KS Ziri sklican prvi sestanek zainteresiranih strank za gradnjo tega objekta. Nadaljnji razgovori dajejo jamstvo, da se bodo takratni dogovori začeli uresničevati.

1.	Zgraditev zajetja studenca »Podklanom«. Ta voda je po več kot enoletnem opazovanju pristojne zdravstvene službe po kvaliteti najprimernejša.
2.	Povečati je treba zbiralce vode z gradnjo dveh pretočnih rezervoarjev s kapaciteto 200 tisoč litrov, s koritom za kloriranjc vode.
3.	Predvidena gradnja krožnega voda na relaciji od
£.<.-. >-: . > -'-»5. -O. - -, „
Z asfaltiranjem bomo nadaljevali
II. KANALIZACIJA
Idejno izvedbeni projekt za gradnjo kanalizacije bo po pogodbi s podjetjem HIDRO-INZENIRING Ljubljana izdelan marca letos. Projekt bo vseboval izdelavo primarne mreže kanalizacije. Načrti za sekundarno mrežo pa bodo izdelani kasneje. S pričetkom gradnje primarnih vodov bi lahko pričeli v drugi polovici leta 1975. Predvideni so štirje glavni primarni kanali, ki bi zajeli področje od Zirov do Dobračeve.
Finančni viri:
Lastnih sredstev, ko bo gospodarstvo poravnalo sprejete obveznosti iz leta 1974, bi bilo približno 1.100.000 dinarjev. KS bo iskala možnosti za najetje bančnih kreditov, kajti edino na ta način bi lahko uspešno pričeli z gradnjo kanalizacije. Skupščina občine Skofja Loka je zagotovila, da bo sofinancirala kanalizacijo v višini in odstotku, kot je to že dodelila področju Železnikov in Skofji Loki.
III. VODOVOD
Pomanjkanje pitne vode predstavlja za krajevno skupnost stalno velik problem, posebno v sušnih obdobjih. Potrošnja vode se stalno veča, posebno v Alpini in Etiketi. V teh organizacijah je uporaba pitne vode osredotočena tudi za proizvodnjo.
Povečanje potrošnje vode nam narekuje, da povečamo osnovne rezerve vode na naslednji način:
banke, preko »Umaga«, do Kopač Albina, bi zagotovila prav za to področje, ki je najbolj kritično, dovolj dotoka vode. Za ta krožni vod je projekt izdelave že zagotovljen.
Projekt za zajetje in rezervoarje pa bi bilo treba šele naročiti. Vsa ta dela naj bi se odvijala po etapah v razdobju 1975—1980.
Finančni viri:
Dosedanja tarifa za porabljeno vodo komaj zadostuje za tekoče vzdrževanje obstoječih vodnih instalacij. Ce hočemo izvršiti zgoraj navedena dela mora svet KS sprejeti odlok o novih tarifah za porabljeno vodo, istočasno pa bo treba obvezno vključiti števce pri porabnikih vode. Sklep o obveznem montiranju števcev pri porabnikih vode je svet že sprejel na eni izmed sej v preteklem letu.
Po dosedanji tarifi KS dobi letno okrog 130.000 dinarjev. Če upoštevamo veliko število odjemalce«/ vode in vsakoletno inflacijo dinarja, lahko ugotovimo, da je tarifa za porabljeno vodo, računajoč realno vrednost dinarja, še samo simbolična.
Drugih virov za financiranje predvidenih del KS nima. V primeru, da ne bo denarja za predvidena dela, se lahko zgodi, oziroma bo KS primo-rana prepovedati uporabo pitne vode za industrijske namene.
IV. CESTE
1. Nadaljevanje in dokončno asfaltiranje ceste od Noča
do občinske meje v Podlescu. Gradnja te ceste se bo lahko pričela aprila letos, ko bodo izdelani gradbeno-izvedbeni načrti.
Cesta poteka v dolžini 2,7 kilometra, po predračunu pa bi ta investicija stala 3.100.000 dinarjev. Obstaja pa verjetnost, če bi izvrševali vsa dela v lastni režiji, bi se lahko pocenila za 2
V primeru, da skrajšamo traso od Podlcsca do Anžono-vega mosta v dolžini enega kilometra, se bi investicijski stroški zmanjšali za približno 1.100.000 dinarjev.
Na ta način ostane nepokritih stroškov v višini 1.035.800 dinarjev.
Manjkajoča sredstva pa naj bi predstavljala dotacijo, ki jo bo k gradnji prispevala SO Skofja Loka. Iz tega prikaza je razvidno, da je mogoče asfaltiranje Račevske ceste glede na finančne zmoglivosti samo na relaciji od Noča do Anžonovega mostu.
Po podatkih krajevne skupnosti pa je razvidno, da 1 % prispevka od bruto osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu med Krajevno skupnostjo in gospodarskimi organizacijami še do danes nista poravnala Poliks in Kla-divar.
2.	Predvidevamo asfaltiranje ceste od Zupana na Do-bračevi do Javornikovega Jo-hana v Rakulku in od Mavsar-jevega Jožeta do Trčka na Dobračevi; po predhodnem predračunu znašajo stroški celotne asfaltacije te ceste 600.000 din,
samoprispevek občanov 70 odst. od predračunske vsote 420.000 din,
manjkajoča sredstva 180.000 din.
Prikazani primanjkljaj bo financirala krajevna skupnost iz dela rednih sredstev za vzdrževanje krajevnih cest.
3.	Cesta od »Mrovca« do Di-mitra Novaka:
Asfaltiranje te ceste v dolžini 380 m bi stalo 140.000 din. Občani so že zbrali s prostovoljni prispevki 70.000 din, ostalih 70.000 din pa bodo vplačali do novembra 1975.
S tem smatramo, da je finančno mogoče v letu 1975 asfaltirati vse tri nakazane odseke. Krajevna skupnost pa mora v anjkrajšem času skleniti pogodbe o izvedbi asfaltiranja s Cestnim podjetjem Kranj in dobiti točne predračune.
4.	Predvidena gradnja pločnikov na republiški cesti od Petrona do Zupana na Dobračevi. Predvidevamo, da bi se ta dela izvršila najkasneje do leta 1980. Krajevna skupnost pa bi že takoj pričela z urejanjem in odkupom zemljišč na predvideni trasi.
V. POKOPALIŠČE
Za pokopališče jc izgotov-Ijen idejni projekt, po katerem je predvidena obnova in razširitev pokopališča z zgra-ditivjo dovozne ccste in urejenim parkirnim prostorom za 16 osebnih avtomobilov. Po približnem predračunu bi
vsa ta dela stala 550.000 dinarjev.
SO Skofja Loka jc pripravljena sofinancirati izvedbo tega načrta v višini 40 % predračunske vsote. Lastni viri, ki se stekajo od najemnine za grobove pa bi znašali 100.000 din.
Sredstva za to bi prispevali: din
SO Skofja Loka 220.000 KS Ziri	100.000
Manjkajoča sredstva
so torej	230.000
VI. TRŽNICA
Ziri, kljub temu, da je kraj postal že skoraj mestnega značaja, še nimajo primerne lokacije za tržnico. Organi sveta naj intenzivno razmišljajo o lokaciji za novo tržnico, ki je prepotrebna za nemoten razvoj kraja.
VII. UREDITEV OBREŽJA SORE IN PRITOKOV
Ze v preteklem letu je KS pri Vodni skupnosti za Gorenjsko prikazala kritično stanje Rakulka, Osojnice, Ra-čeve in njenih pritokov in same Sore. Vsi navedeni pritoki in Sora so potrebni rekonstrukcije, ker izraziti hudourniški značaj pritokov in Sore uničujejo obrežna plodna zemljišča, ter predstavljajo skrito nevarnost pri vsaki večji povodnji.
Vodna skupnost do sedaj ni pokazala nobenega razumevanja za naše želje, vsled tega menimo, da mora KS in njeni dejavniki še naprej zah-
tevati ureditev in odpravo kritičnega stanja na Sori.
VIII. JAVNA RAZSVETLJAVA
Javno razsvetljavo predstavlja sedaj samo 207 svetlobnih teles, pripravljena pa je montaža novih 14 svetlobnih teles, ki jih bodo sofinancirali občani in to v naslednjih sektorjih: od Zajcove Mile, do Demšar Janeza in odcepa, 6 svetlobnih teles. Na tem odseku jc kabel že položen, s samoprispevkom občanov pa je že zbranih 5.500 dinarjev. Dve novi svetlobni telesi na odcepu od Lisičnika, do Janka Rupnika v Stari vasi. Na tej trasi je kabel že vgrajen, stroške so krili občani, prav tako bodo financirali svetlobno telo, drugo pa bo financirala KS. Šest svetlobnih teles na področju Nove vasi, od Kamškovega mostu, do Gantarja v Novi vasi. Kabel na tej trasi je delno že položen. Občani so do sedaj predvsem prispevali s fizičnim delom, so pa tudi v bodoče pripravljeni opravljati vsa fizična dela na tej relaciji.
IX. GRADNJA MOSTOV
V naslednjih letih se predvideva gradnja štirih mostov: Lipetov most v Novi vasi, most na Lcdinici in 2 mostova v Sovri. Na Lcdinici jc že ustanovljen gradbeni odbor. Prav tako predlagamo, da tudi v Novi vasi ustanovimo gradbeni odbor in pričnejo z delom.
KS 2IRI
Samoupravni sporazum
Po sprejetju načrta razvoja komunalnih dejavnosti na področju KS Ziri je zbor delegatov razpravljal o finančnih možnostih in uvedbi samoprispevka.
Sklenil je predlagati gospodarskim organizacijam in ustanovam podpis Samoupravnega sporazuma o financiranju komunalnih dejavnosti na področju KS Ziri. Podpisnice tega samoupravnega sporazuma naj bi se zavezale, da bodo od 1. 1. 1975 do 31 .12. 1979 iz svojega dohodka pred končno delitvijo izplačale v sklad za razvoj komunalnih dejavnosti v Zireh sredstva v višini 2 % od bruto osebnih dohodkov, izplačanih delavcem, ki prebivajo na območju KS Ziri, in to vsak mescc ob izplačilu osebnih dohodkov. Ta obveznosti ne velja, če katera od organizacij izplača samo minimalne osebne dohodke.
Prav tako je treba poiskati vse vire financiranja s strani občine in republike, da bi mogli vsaj delno komunalno urediti naš kraj.
S skupnimi močmi bomo veliko naredili na področju komunalne dejavnosti, s tem pa pomagali pri razvoju kraja.
Tone OBLAK
planirajo v naši krajevni skupnosti - kaj planirajo
Po daljšem času so razprave o poslovnem središču v Žireh postale resnejše in vse kaže, da ne bo ostalo le pri besedah.
Ali se bodo dogovori uresničili?
Ziri, s cclotnim zaledjem in vasmi se ne morejo pohvaliti z urejenostjo upravnega, kulturnega in trgovskega sredi-
šča. V urbanističnem planu o razvoju Zirov je predvideno, da bi se trgovski center gradil vzporedno z gostinstvom,
Trgovski center v Žireh
severno in zahodno od Zadružnega doma.
Svet krajevne skupnosti se je v pretekli mandatni dobi vključil v akcijo za izgradnjo poslovnega centra. Organiziral je posvet vseh, ki so pokazali zanimanje za investiranje na našem področju. Re-
zultati posvetovanja, ki sicer prepočasi oživljajo, so naslednji:
Izdelan je načrt prve etape stavbe severno od Zadružnega doma, kjer bodo investirali: Podjetje za PTT promet, Ljubljanska banka, Veletrgovina Loka (ABC) in Kokra Kranj. V tej stavbi je, glede na razpoložljive kapacitete še vedno možno vključiti vsaj enega investitorja. Zgornji del stavbe, v drugi in tretji etaži, pa je rezerviran za stanovanja, katera naj bi delno investirala podjetja, ki bodo imela v tej stavbi poslovne prostore. Preostala stanovanja pa namerava odkupiti Alpina za svoje delavce. Zahodno od Zadružnega doma je predvidena gradnja trgovskih in gostinskih prostorov, katerih investitor bo Alpina.
Ponovni sestanek investitorjev za izgradnjo trgovskega centra je bil 25. februarja letos. Sklenjeno je bilo, da se morajo investitorji ponovno dogovoriti in uskladiti želje po razdelitvi poslovnih prostorov v okviru stavbe in to najkasneje do 20. marca letos.
Dolžnost krajevne skupnosti je preskrbeti soglasje lastnikov posesti in zemljišč, kjer bo poslovni center, in sicer do 20. marca 1975.
Konec marca ali najkasneje v začetku aprila, bo ponoven dogovor vseh investitorjev in krajevne skupnosti, kjer bodo investitorji sestavili prvo medsebojno pogodbo in bodo položili prva sredstva za izdelavo izvedbenega načrta, odkupa zemljišč, komunalne ureditve ipd.
Iz vseh preteklih in tekočih dogodkov lahko povzamemo: kolo se je sicer premaknilo, vendar se vrti počasi. Zato je nujno, da je vsi dogodki okoli gradnje trgovskega centra hitreje odvijajo in s tem prisilijo investitorje, da se bodo tudi oni sami z večjim zanimanjem vključili v gradnjo. Dolžnost nas vseh je, da investitorje, ki so nam vsem znani, ne vprašamo samo po ekonomski upravičenosti investiranja, temveč jih opomnimo tudi na moralno dolžnost, ki jo imajo do našega kraja.
O dogodkih okrog trgovskega centra vas bomo sproti obveščali.
Predsednik izvršnega sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI
Jože BOGATAJ
Ali občani Škofje Loke spoštujemo zakone?
Tokrat objavljamo poročilo oddelka za notranje zadeve SO in Postaje milice Sk. Loka, ki ga Je obravnaval Izvršni svet občinske skupščine. Nanaša se na prekrške zoper javni red in mir v letu 1973.
Poročevalec na seji je bil Stane PEČAR, član IS in načelnik oddelka za notranje zadeve SO Skofja Loka, ki je poudaril naslednje:
»Že ustaljena praksa je, da se o najbolj problematičnih kršitvah družbene discipline, med katere sodi tudi javni red in mir, seznanja pristojne organe v občini.
Poročilo zajema samo tiste kršitve javnega reda in mira, ki jih ureja zakon o prekrških zoper javni red in mir in so tudi najbolj pogoste in problematične. Ne zajema torej kršitev predpisov s področja javno-odjavne službe, osebnih izkaznic, prireditev in javnih shodov, orožja, društev, tiska itd. Prikazani so podatki za leto 1973, primerjani z letom 1972.
Najhujše kršitve javnega reda predstavljajo po noveli kazenskega zakonika kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča, medtem ko predstavljajo ostale kršitve t. i. prekrške, ki so v pristojnosti sodnika za prekrške. Tako pri prvih kot pri drugih oblikah pa gre najpogosteje za nedovoljen način motenja
miru, počitka, dela in razvedrila občanov.
Izvajanje predpisov s področja javnega reda in mira je v pretežni meri v pristojnosti službe milice, le neznaten del pa tudi v pristojnosti občinskih upravnih organov, predvsem organa za notranje zadeve in inšpekcijskih organov.
Iz prikazanih podatkov zaključimo, da javni red in mir, kljub velikemu številu in porastu kršitev, v teh letih ni bil posebno ogrožen, kajti ni bilo hujših neredov, izgredov in drugih pojavov, ki bi občutneje vznemirjali občane. Se predvsem je ta ugotovitev razveseljiva zato, ker je v letu 1973, to je v jubilejnem letu, ko smo praznovali tisoč-lctnico mesta, bilo na programu praznovanja veliko najrazličnejših množičnih prireditev. Nekatere prireditve so bile na prostem in se jih je udeležilo po več tisoč ljudi.
K takemu stanju so nedvomno pripomogli tudi kvalitetno izdelani načrti za zavarovanje, ki so zajemali tudi organizacijo rediteljske službe, nadalje akcijsko delo službe milice ter dosledno in
dosti energično ukrepanje zoper grobe kršitelje javnega reda in mira, še zlasti zoper povratnike. Postaja milice je miličnike-opazovalce razporejala v službo predvsem tja, kjer je registrirala najpogostejše in hujše kršitve. Velik vpliv na takšno stanje javnega reda in mira pa je imelo tudi vsklajeno medsebojno sodelovanje med temi organi in drugimi institucijami, še predvsem s tistimi OZD, ki imajo organizirano nastanitev samskih delavcev.
V številnih primerih pogojuje te kršitve alkohol. Zato bo treba vprašanju alkoholizma posvečati večjo pozornost in pospešeno uresničevati sklepe, ki jih je sprejela občinska skupščina na eni izmed svojih sej, ko je obravnavala poročilo o problematiki alkoholizma v občini Skofja Loka. Ta skrb je naložena predvsem službi socialnega varstva, ki pa pri teh naporih seveda ne bi smela biti osamljena.
Najpogostejše kršitve so bile:
—	nedostojno vedenje na javnem kraju (v letu 1973 je bilo od skupnega števila prekrškov 442, kar 149 teh kršitev)
—	pretepi na javnem kraju (142 primerov).
Precej pogosto je nedostojno vedenje zoper uradna ostv
bc-miličnike. V letu 1972 je bilo 18 primerov, v letu 1973 pa 23.
Nekatere kršitve pa se sploh niso pojavljale (n. pr. politične) ali pa je bilo njihovo število nizko.
V porastu Je število intervencij miličnikov, zlasti v javnih lokalih (229 v letu 1973).
Pridržanih je bilo 128 oseb v letu 1973 in to predvsem zaradi vinjenosti, nekaj pa je bilo med njimi tudi prijetih iskanih oseb.
Miličniki so morali uporabiti fizično silo in gumijevko v 78 primerih.
Največ kršitev je bilo v starem mestnem jedru, še predvsem pri avtobusni postaji v Skofji Loki, kar je tudi razumljivo, saj se v tem predelu giblje in zadržuje dnevno največ ljudi. Najbolj ogroženi objekti v Skofji Loki so samski domovi, zatem pa restavracija »Turist«, hotel »Trans-turist« in restavracija pri železniški postaji, izven Sk. Loke pa gostilne v Žireh in delno tudi buffet »Alples« v Železnikih.
Večina storilcev prekrškov je iz drugih republik, med njimi so pretežno taki, ki pogosto menjajo zaposlitev ali pa so brezposelni.
Delovne organizacije in sindikati posvečajo premajhno skrb samski delovni sili, kajti ne skrbijo dovolj za njeno rekreacijo in kulturno življenje. Zato se lc-ta zateka v gostilne, ženske pa tudi k nemorali.
V zadnjem času so v porastu skupinske kršitve javnega reda in mira z nedostojnim vedenjem na javnem kraju.
Poprečna denarna kazen v letu 1972 je znašala 75.— din, v letu 1973 pa že 130,— din.
Z zaporom je bilo v letu 1972 kaznovanih 21, v letu 1973 pa 43 storilcev. Ti podatki kažejo na zaostritev kaznovalne politike, kar je glede na število in porast kršitev s področja javnega reda in mira opravičljivo in nujno.
Že uvodoma smo ugotovili, da so prekrški s področja javnega reda in mira v precejšnjem porastu, kar je zaskrbljujoče, četudi nismo beležili najhujših oblik kršitev oziroma so take kršitve bile neznatne. Vzrokov za takšno stanje je več. Eden izmed njih je tudi nezadostna prisotnost miličnikov zaradi pomanjkanja kadra. Nadalje naj med vzroki omenimo tudi premajhno skrb odgovornih dejavnikov za zmanjšanje alkoholizma in za izboljšanje pogojev samske delovne sile.«
Pod prelazom Arlberg
Naši šoferji so stalno na poti. Doživijo marsikaj. Vtise z ene izmed poti je tokrat napisal tovariš FRANC MLINAR
Tema ko v rogu. Posvetim, da pogledam na uro. Štiri proč je in sneg še vedno na-letava v debelih kosmičih, da je vidljivost zelo majhna. Sinoči sem tu obstal in na strehi avtomobila se vidi, da ga je zopet namedlo kakega pol metra, če me še plug zaorje, si mislim, potem s tovornjakom ne pridem zlepa iz tega prokletega snega. Pa kaj morem? Bo kar bo! Zakopljem se nazaj v tri odeje, ki jih imam s seboj in poskušam zaspati še par ur.
To je bila noč med 17. in 18. decembrom. Zdaj je ie dopoldan 18. in z Avstrijcem, s katerim tu skupaj stojiva, sva zvedela, da je cesto policija zaprla za ves promet, dokler ne bo spluiena. Cestna sluiba je sicer delala vso noč, vendar snetni zameti in plazovi cesto vedno sproti zatrpajo, tako da problem ne bo tako kmalu rešen in bom lahko vso tole votnjo in doiive-tja z njo v zvezi spravil na papir. Za preganjanje lakote imam s seboj pol pečene kure, ki sem jo med potjo kupil v Innsbrucku, pa nekaj čokolade in kruha, za iejo pa dovolj snega, tako da bom kak dan ie prestal. Kot medvedu, mislim, da mi tu vendar ne bo treba prezimiti.
Kako se je torej začelo?
Potni nalog se je glasil: Ziri—Davos (Švica)—Dunaj— —liri. Naloiim torej čevlje za Davos, nazaj grede pa naj bi vozil preko Dunaja, tu nalo-til nek stroj in ga pripeljal domov. Med vso to potjo pa se marsikaj zgodi. Tudi ne manjka skrbi in truda. Ni to kar pišem zdaj, nekaj edinstvenega, podobne so vse daljše sluibene volnje. Več teiav je seveda pozimi.
Ob sedmi uri zjutraj odpeljem. Po nekajurnih carinskih
formalnostih v Kranju odpeljem ob 11. uri preko Ljubelja v Avstrijo. Zaradi snega se odločim, da ne bom vozil preko prelaza Felbertauern, ampak dam v Mallnitzu avto na vlak, ki me potegne skozi predor na drugo stran v Bdckstein. Tu je cesta še zasnežena in ne obeta se mi kaj prida voinja. Zadovoljen sem, da sem izbral to pot, zakaj čez prelaz brez verig ne bi mogel. Da je bilo vse še bolj neprijetno, se je v niiine spustila še gosta megla in to votnjo še bolj ovira. Počasi in previdiw sem ob 21. uri prispel v Innsbruck. Za ta dan je bilo dovolj. Poiskal sem hotel, povečerjal in mirno prespal.
Zjutraj, 17. decembra, nadaljujem. Ta dan nameravam prečkati prelaz Arlberg, cariniti robo na švicarski meji v Feldkirchnu, voziti potem do Davosa, oddati robo in se po motnosti vrniti čez mejo v Avstrijo. Dokler se cesta ne začne vzpenjati, gre kar v redu. V bližini kraja Pettnen, pa je cesta zasnežena in kmalu se znajdem pred veliko tablo, ki prepoveduje nadaljnjo votnjo brez verig. Treba je zavihati rokave in pričeti z delom. No, imam druibo, kajti tu še vsaj 10 mojih kolegov, šoferjev pridno obuva v snet-ne verige, svoje tovornjake. Tako opremljen krenem na pot in se vključim v kolono tovornjakov, ki počasi leze navzgor. Čas vse prehitro uhaja, vendar zdaj gre vsaj brez zastoja in prelaz srečno prevozimo. Na švicarski meji v Feldkirchnu se znajdem točno ob 12. uri, ko imajo cariniki ravno odmor, in zopet čakamo. Ocarinjeno imam še sorazmerno hitro, čeprav je kontrola precej stroga. Ob 15. uri laliko odpeljem. Vso
pot proti Davosu detuje in cesta je polna snežne plun-dre. Na cilj prispem ob 17. uri. V pisarni pri Heierlin-gu so radovedni, kako sem vozil in, če grem takoj nazaj. Ko jim pojasnim, da bi rad še nocoj prišel vsaj čez mejo v Avstrijo, mi zaielijo srečo in vesele praznike, in hajdi na pot. Toda ie spet se zatakne. Avto je prazen in ne morem speljati iz snega, v katerem sem obstal. Na pomoč mi priskoči domači šofer s kombi-jem in ko sva te strgala vlečno vrv in eno verigo, se nama vendar posreči, da rešiva OMA iz snega. Zdaj pa res adijo Davos — pa zopet na pot v deževno noč. Svicarsko-avstrijsko mejo prevozim brez težav. Počutim se še kar dobro in sklenem še to noč prečkati prelaz Arlberg. V mestecu Lcuigen montiram verige in vzpon se prične. Spodaj detuje, bolj ko se dvigam, gosteje sneti. Kmalu prehitim avstrijskega vlačilca. Skrbi me, kaj bo proti vrhu, ko te tu tako mete. Nekje sredi vzpona me ustavi policija in mi prepreči nadaljnjo votnjo. Proti vrhu menda stoji nekaj prikoličarjev, ki zaradi žametov ne morejo zvoziti klanca in ves promet je obstal. Isto doleti tudi Avstrijca, ki vozi za menoj. Bo vsaj malo družbe, si mislim, ko bova dva. Do tu je šlo torej 17. Danes pa je 18., ura je že 12, cesta v obe smeri še zmeraj zaprta. Stojim torej že celo noč in pol dneva.
Okrog 13. ure se pojavita prva rolba in plug. Voznika pravita, da bodo cesto usposobili samo za vožnjo navzdol. Spustim se do Lange-na, kjer mi s težavo uspe vozilo spraviti na vlak, ker imam cerado višjo, kot določa predpis. Po daljšem prerekanju z uslužbencem mi vendar dovoli, da ga naložim. Vlak nas potegne skozi predor do St. Antona in že sem na drugi strani Arlberga. Vendar, minil je dan, pa sem napredoval le malo. Se to noč pa želim priti vsaj do Salz-burga, da vsaj malo ujamem čas. To pot kakih 300 km tudi prevozim nekako do polnoči.
Kajti šlo je zaradi stalnega sneženja le počasi. V bližini Salzburga zapeljem na pro. stor za parkiranje, se zakopljem v odeje in poskušam zaspati.
19. decembra. Spal sem 5 ur in zopet se kar dobro počutim. Sneti še kar naprej, vendar od tu dalje bo šlo vseeno hitreje naprej, sem že na avtocesti. Ko vozim mimo mesteca Gmunden, se vreme na hitro izboljša, neha snežiti in cesta je suha. Okrog 10. ure se znajdem v bližini Dunaja. 2e prej sem preštudiral načrt mesta in se odločil, da ga ob-vozim z zahodne strani in pridem na cesto Graz—Dunaj, katera me pripelje na tržaško, v mesto, ob kateri leži metzleinsdorfski kolodvor, kjer moram pri špediciji naložiti stroj. Seveda takole iskanje ulic in naslovov, posebno še, ko si sam v več-milijonskem mestu, ne gre vedno povsem gladko. To pot sem našel kar hitro in brez težav in uredil vse potrebno. Sklenil sem, da bom peljal preko Dravograda, kjer je zdaj, ko se za novoletne praznike vračajo domov naši zdomci, manjša gneča. Špediter pa je temu nasprotoval in
Črni vrh, 23. marca 1975: Mrgoli smučarjev. Končno je uspelo izpeljati 2. TRADICIO. NALNI TRNOVSKI MARATON, ki so ga organizatorji zaradi neugodnih snežnih razmer morali že dvakrat preložiti.
Prireditev je posvečena 30. obletnici osvoboditve, 30. obletnici smučarskih tekem med NOB v Cerknem in 30. obletnici telesne kulture v novi Jugoslaviji.
Snega je danes dovolj in s starta se je pognalo v tek na smučeh približno 800 tekmovalcev. Moški in ženske. Stari in mladi. Med njimi je bilo tudi 7 članov Smučarskega kluba ALPINA — tekaške sek-cije, in sicer: Silvo Trček, Peter Mlinar, Stane Stanonik,
mi zabičal, da vozim brezpogojno čez Šentilj. Radi ljubega miru in da so mi hitreje naložili, sem mu to tudi obljubil. Vseeno pa je preteklo celih 5 ur, preden sem imel naloženo in dokumente v rokah, avto carinjen in zaplom-biran. Končno lahko odpeljem.
Med vožnjo proti Gradcu se odločim za smer Ospang— —Hartberg—Graz, ker sem čez Semmering že večkrat vozi/. V Wildonu me ujame noč in poiščem si hotel, da se po dveh, v kabini prespanih nočeh, zopet pošteno vležem.
20. decembra: med vožnjo do Šentilja nič posebnega. Na meji pa, kakor sem pričakoval, dolga kolona čakajočih vozil. Zaklenem avlo in se z dokumenti v rokah napotim na avstrijsko carino. Vprašam samo, če s temi dokumenti laliko prekoračim mejo na kakem drugem mejnem pre-hodu, kar mi brez nadaljnjega dovolijo. Obrnem kamion in čez dve uri sem v Dravogradu na meji, lepo sam. V kratkem so vse formalnosti na carini opravljene in s carinsko spremno listo v rokah sem spet doma.
Cveto Tavčar, Jože Bogataj, Franc Temelj in Bernard Kavčič. Vsi naši tekmovalci so prispeli na cilj — to je soliden rezultat, glede na to, da jc bila proga dolga kar 30 kilometrov in da bi bilo lahko za tekmovalce, ki niso imeli možnosti za trening, teh 30 kilometrov tudi preveč.
Omenimo še to, da je tudi tovarna ALPINA prispevala sredstva za organizacijo tega maratona. Na ta račun so vsi tekmovalci nosili startne številke z napisom »ALPINA« in tako smo z vseh strani sode. lovali na tem tekmovanju; s tekmovalci, z reklamo, in upamo, da je bilo tudi mnogo tekmovalcev obutih v naše izdelke — tekaške čevlje Alpina.
B.K.
K Pil S P! M
oeuriKj/kC
PLA MIR.A
Z.3I/ZA lOEjE
PLA/V/AA - -fp^S L/REJM/cvJ £ —J? #s
Tradicionalni Trnovski maraton
Kako se pripravljamo na sezono?
Najbolj je navdušil Ladko Korošec
Operna predstava v Žireh
V počastitev Dneva žena smo v Zireh, čeprav z majhno zamudo, uspeli pripraviti oper. no predstavo italijanskega skladatelja Gaetana Doniezet-tija »Don Pasquale«, ki jo je izvajal ljubljanski operni ansambel. Predstava je doživela lep sprejem pred nabito dvorano.
Nimam namena govoriti o operi sami, ker sem o njej dovolj povedal pred pričet, kom predstave.
Kako je prišlo do zamisli o gostovanju opere v Zireh? Naj povem, da v osnovni šoli te dve leti prirejamo mladinske koncerte. Tako smo imeli v gosteh te pihalni kvintet, operne pevce in pred kratkim znanega slovenskega pianista Acija Bertonclja. Vsi ti koncerti so pri mladini naleteli na lep sprejem. Tako smo sklenili, da bodo gostovanja znanih glasbenikov na naši šoli tradicionalna. Ob obisku opernih pevcev — Ladka Korošca, Sonje Hočevarjeve in Rajka Koritnika na naši šoli smo se domenili tudi za operno predstavo, ki ste si jo ogledali pred kratkim. Naj omenim še to, da osnovna šola organizira vsako leto za osme razrede ogled operne predstave v Ljubljani, za sed-me razrede pa koncert simfoničnega orkestra v filharmoniji. Zavedamo se, da je vi-zuelni stik mladine z glasbenimi umetniki zelo pomenu ben za dotivljanje glasbe.
Večkrat smo te mislili, da bi koncerte, ki smo jih organizirali za šolo, izvajali v dvorani DPD Svobode in tako umetnike predstavili širši javnosti. Ker pa ni bilo do nedavnega v dvorani primernega klavirja, je to odpadlo. Z novim pianinom v dvorani DPD Svobode pa se odpirajo neštete motnosti za organizacijo glasbenih prireditev v Zireh. To nam je potrdila operna predstava, ki so jo obisko-valci z navdušenjem pozdravili.
Nujno je treba v Zireh ustanoviti odbor, ki bi bil zadol-ten za organizacijo vseh glasbenih prireditev v kraju. Go. stovanja bi morala biti razporejena skozi vse leto. Tako
pa se dogaja, da imamo cel kup predstav v enem ali dveh mesecih, potem pa razen proslav ni nič več.
V Ljubljani deluje »Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije«, ki organizira raznovrstne koncerte. Cene se gibljejo od 1500—4000 ND. Vprašanje je, kdo bi kril stroške takega koncerta, ker vemo, da Zirovci nič radi ne setemo v lasten tep po dinar za ogled kakšne kulturne prireditve. Sindikati ne bodo vedno plačevali. Treba bo le seči v svoj tep in odšteti
Sezona zimskih športov je za nami. Pričenja se sezona, v kateri bodo ponovno zaživela nogometna, košarkarska, rokometna, balinarska in druga tekmovališča, ki so vezana na lepo vreme in izvendvoranske terene.
Nogomet:
Prvi del tekmovanja so zaključili na 1. mestu, v gorenjski B ligi. Drugi del tekmovanja se prične 29.3.1975. V ta del startajo z velikimi ambicijami, saj imajo vse možnosti osvojiti prvo mesto in s tem pridobiti pravico nastopanja v gorenjski ligi A.
Da bi to dosegli, so preko zime redno trenirali v dvorani v Gorenji vasi, in sicer vsak teden po 2 uri. Odigrali so tudi dve prijateljski tekmi z nogometaši LTH iz Škofje Loke, ter enkrat zmagali in enkrat izgubili. V planu pa imajo tudi tekmo s selekcijo ljubljanske Olimpije, vendar Pa točen datum še ni dogovorjen.
Trener ima na razpolago 21 igralcev, tako, da bo konkurenca v ekipi močna in se bo moral vsak tekmovalec zelo potruditi, če bo hotel nastopati v prvi postavi. Tudi za podmladek ni skrbi, saj redno hodi na treninge 20 pionirjev, ki bodo jeseni startali v gorenjski pionirski ligi.
Ker je ob vsakem deževju igrišče prava njiva, ga bodo do pričetka tekmovanj popravili, uravnali in prevaljali ter na nekaterih mestih še malo posuli.
Prvo tekmo na domačem terenu bodo odigrali šele 12. aprila, in sicer z ekipo Grintovca, prvi dve koli pa bodo gostovali, i
Judo:
Judoisti ne mirujejo, saj traja njihova sezona skoraj vse leto. V teku je ekipno tekmovanje za člane, za naslov re-
publiškega prvaka. Tekmuje 17 klubov, Zirovci pa so trenutno na 5. mestu, kar je vsekakor lep uspeh.
Poleg tekmovanja pa imajo tudi redne treninge, in sicer 3-krat tedensko po 2 uri, v prizidku osnovne šole v Zireh. Trenutno imajo 10 tekmovalcev, od tega je 6 še pionirjev, tako, da lahko upamo, da se bo judo po daljšem stagnira-nju ponovno uveljavil v republiškem merilu.
Kot vse kaže, letošnjo sezono v Zireh ne bomo gledali nobenih bojev, saj bodo morali na vsa tekmovanja v goste, ker v Zireh ni primernega prostora za tekmovanje, razen za prijateljske tekme. Pogoj za prvenstvena tekmovanja je, da v enem prostoru lahko tekmujejo hkrati na dveh blazinah.
Ker do sedaj niso imeli svojega sodnika, kar se jim je poznalo pri tekmovanjih, so prijavili 2 kandidata, ki bosta opravila sodniški izpit.
Poleg rednega tekmovanja, pa se bodo mladinci 1. 4. 1975 udeležili še republiškega prvenstva.
\
Košarka:
Tudi košarkarji ne počivajo. Vso zimo so intenzivno trenirali v dvorani v Gorenji vasi, in sicer 2-krat tedensko po dve uri, posebej člani, članice in mladinci. V tem času so tudi odigrali več prijateljskih tekem, in sicer z Vrhniko dve, Idrijo dve in Krojem dve. To velja samo za člane. Mladinci so odigrali tekmo z ekipo Idrije. Najbolj aktivne
pa so bile košarkarice. V januarju so se udeležile državnega prvenstva za mladinke v Zagrebu, tekmovale so v tekmovanju, ki ga je organiziral list JANA, poleg tega pa so odigrale še nekaj prijateljskih tekem. Člani so imeli medtem tudi občinsko zimsko prvenstvo v košarki, kjer so bili drugi, za KK Kroj.
Košarkarska sezona bo zelo bogata, saj se bodo tekme pri TVD Partizan vrstile ena za drugo. Člani bodo nastopali v II — slovenski ligi — zahod, članice bodo nastopale v I. slovenski ligi, mladinci v isti ligi kot člani, samo v mladinski konkurenci. Poleg teh treh ekip pa bodo nastopali v gorenjski ligi še pionirji in pionirke. Vsega skupaj bo klub letos zastopalo pet ekip, prvič letos pa ne bomo nastopali v gorenjski ligi s člani B, ker enostavno ne bi mogli priti na čisto z organiziranjem in vodenjem tekem, ker bi jih bilo preveč.
Poleg tekmovanja v ligah, pa bosta tako članska kot ženska ekipa tekmovali še v jugoslovanskem pokalu.
Na občnem zboru si je klub zadal veliko nalog, med njimi tudi ureditev TVD Partizana. Do sedaj so uredili garderobo v prvem nadstropju prizidka, postavili nove stopnice, pričeli postavljati razsvetljavo, do konca meseca aprila pa bodo postavili, tako vsaj upajo, okrog Partizana še žičnato ograjo.
Poleg tega pa bodo morali vsi tekmovalci obvezno napraviti izpit za pomožnega sodnika, ker jih na vseh tekmah rabijo, poleg tega pa se bodo pri tem seznanili še s košarkarskimi pravili.
MIha GOVEKAR
Prizor v duetu
kakšnega »jurja«, če hočemo, da bo kulturna dejavnost v Zireh napredovala.
Spomnimo se samo gostovanja Slovenskega okteta pred kratkim. Ljudje po celem svetu se tepejo za karte njihovih koncertov. Pri nas pa je dvorana na pol prazna, ker je pač bilo treba plačati 20 dinarjev.
Naj se na koncu še enkrat zahvalim vsem, ki so sodelovati pri organizaciji operne predstave, zlasti pa sindika-tom podjetij v Zireh. Upajmo, da bomo še kdaj deletni takšnega kulturnega ocvirka, kot je bila opera Don Pasquale.
Dušan MLAKAR
Ali bodo postali mojstri mehke umetnosti?
Nagradna križanka »Pomlad«
KI WVW
MEttO (EPAHSKI
PRIPADNIK AVAROV iCoMwE
V BURAJ
: parcvajjjeT 'WAOUAR; MAtttfSU : PEVEC
TTTKO" KLADIVO
"kačji L/QR121
UfROOA žTOR
PAVEL NICOUTTI
WEt«AiMA
smrt KMSlim
OQWltfA
Funma om\im
VISJT
DUHOVNIK
■JEIETAT" SEVJTALOI
nSKlJHK m £ i:
KARTAMI
JUDOVSKA LOflUA
vi.-ž.iToi.mmji VttTAKOŽ-lODlOtf. «ET. KREME UKAZ
•IELO-ŽIVIJEUJE' JE VA< CASOPJ5
STARIH SEniTOV
ESTONEC
iiuWuui
AWT0NIJA
JSHAROU
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »OH PRAZNIKU ŽENA«
Vodoravno: OGRABKI, BRONHOSKOP, LAMA, STO-BI, ŽENAM, PAR, COK, LE-VIATAN, OPERA, ESO, ARENDATOR, MIRAN, SMART, SD, VAVA, AH, TE-LUR, TETA, IZBRANEC, IMAM!, KRNA, ARALIJA, TM, ANO, LIJAK. URETER, KAS, AMPERE, VAT, CIKI,
Telesno kulturo smo doslej spoznavali le skozi prizmo tekmovalnih uspehov ali neuspehov posameznih ekip v kraju, o organiziranosti in načrtovanju pa doslej nismo govorili na ustreznih krajih.
Vsaka delitev sredstev sproži vrsto razprav, razočara del udeležencev. Tudi telesni kulturi s tem ni prizanešeno in
ERNA, ANTE, DOVOZ, TC, OCEPEK, OMLETA, ORLON, BUTARA, MADŽAR. BOTRA.
Izžrebani reševalci:
1.	nagrado prejme MAKSA ERZNOŽNIK, Dobračeva 74,
2.	nagrado prejme MARTA CADEŽ, Stara vas,
3.	nagrado prejme ANICA MLINAR, Dobračeva 127.
Rešitev današnje križanke pošljite uredništvu do 16. aprila 1975. Nagrade: 50, 30 in 20 din.
povišana temperatura med športnimi delavci je že tudi kar običajna. Prav je, da najprej spoznamo bistvo nastalih težav in potem poizkušamo poiskati najustreznejšo rešitev.
Vsem, ki spremljate aktualna dogajanja v naši družbi, je jasno, da so potrebe negospodarskih dejavnosti zelo
porasle. Razlog za to je v zanemarjanju v preteklem obdobju in tudi v nas samih, ki si želimo in zahtevamo višji in bolj urejen družbeni standard. Gospodarstvo naj bi torej v razmeroma kratkem času namenilo velika sredstva za kritje vseh potreb, ki naraščajo hitreje kot možnosti gospodarstva. Pritisk za vzdržno obremenjevanje gospodarstva je žal zelo prizadel prav telesnokulturno področje, saj je prispevna stonnja znižana od 0,53 na 0.43 «6. Kljub večji osnovni masi to znižanje ob upoštevanju višjih cen vseh storitev, predstavlja dejansko manj sredstev kot lani.
Planirani izboljšani položaj telesnokulturnih organizacij v letošnjem letu je tako v stvarnosti propadel. Smo celo na slabšem kot v lanskem letu. Ce upoštevamo še zelo povečano aktivnost na tem področju. planirane investicije, ki jih lani snloh ni bilo (kažeio se potrebe 440 starih milijonov samo za adaptacije), potem lahko takoj razumemo, da temperatura ne narašča brez razloga. Prizadete so vse kategorije, od
vrhunskega, tekmovalnega, rekreativnega športa in SSD, najbolj pa so prizadete planirane investicije. Za adaptacijo starih objektov, ki so v večini primerov v slabem stanju in za prepotrebno gradnjo novih, praktično ni nobenih sredstev. Potrebe so, vemo pa tudi, da gospodarstvo ne zmore vsega naenkrat in da so ostale potrebe večje in izgleda tudi nujnejše.
Športni delavci se moramo s tem dejstvom sprijazniti. V vseh letih doslej smo delali v obupnem pomanjkanju in priznati moramo, da smo bili lani in da bomo tudi letos v primerjavi s preteklostjo vseeno v boljšem položaju. Izredno povečane aktivnosti, ki so nam vsem lahko v ponos, bodo iz namenskih sredstev dobile le približno 50 H potrebnih sredstev zt izpolnitev postavljenih planov. Ostala sredstva bomo morali zbrati v kraju varnem in s svojim delom. Prav je. da to vzamemo kot dejstvo in da začnemo delati na tem. Žirovci imamo dovolj sposobnih ljudi, ki so poleg tega tudi pripravljeni delati. Shba lastnost v;?!i
nas je, da imamo občutek, da nas vsi izkoriščajo, to je postal že kompleks celega kraja. Res je, da so Žiri bile in so še vedno v pogledu družbenega standarda vedno med zadnjimi. Večji del krivde za to nosimo sami, to si moramo končno pošteno priznati. Akcije posameznikov, še tako upravičene in na mestu, so že vnaprej obsojene na neuspeh. En sam, navadno ne dovolj informiran in samokritičen glas, Žirem ne bo prinesel prav ničesar. Zgodilo sc je že, da smo Žirovci preglasovali lastnega predstavnika.
Komisija za telesno kultu-no in kulturo pri krajevni skupnosti je prevzela za ži-rovske razmere nehvaležno nalogo. Želimo, da bi združili interese, da bi sc pogovorili najprej v samem kraju. Zahteve posameznikov so vsekakor upravičene, dogovoriti pa sc moramo najprej sami. Vsi moramo imeti jasno in predvsem enako stališče. Le na ta način bomo uspeli, koristili kraju in prebivalcem kraja in mogoče celo zatrli naš žirovski kompleks.
MIha Bo-ataj
Telesna kultura med željami in možnostmi
BERITE
.PELO
MlEUJt1'
MJBOlfc TA HIP
LE5EH0 KLADIVO
OBUJAUJE
UATžah.
VELEM0J-, 5TER . MJAUl JUIKA ERHU0.
vmmmm:
CVETICA
TeloSSU element
ALPIKIA!
BOGDAN ALBREHT]
LETOPIS, KRONIKA
SLOVI" USKI GLASBE1J1 KRITIK
flsam
HOKEJIST OLIMPIJE
UUCftO •TtO PIVO
m
...Tel
Y BOVCU
CECILDA MLIUAR
ZlLA.KI DOVAJA KRI
wm
AL0 n
zupamčiC ! mm
SILVA ISTEVILO
I RASTLINA \IA VE MCE t
BARVAM )E KOVAK lEMAJLM LJUDMILA
IME KJALKE CARDUER!
LADIJSKA KABINA UATUTA
BERČIČ ROMAU
vrsta meča, floret i T. kemični !£HN
idilična
SLIKA MA3NUA I BREUTA^
.....TOJ WVERJA
MCJWA iZOCAlMtf
STARI ' SL0VAWI
AATERILI BRAT
m m
uDutat
n PEVKE ZUBOVtC
jWHWAUJC'5WUDlM. BAIMIIUSII*
SKOnVHtoWftDIAE OBALA
TOVARNA ELEKTRld. APARATOV
ŽENSKA, <1 OVIRA
DEL CVETA Z HEKTARJEM
FlLttSltt
IGRALKA
ETI0P5KI PlEMI?KI NASLOV
.STRUPENA SPOJINA 0UJIUA JNDUSIKA
I5KRIMA!PRIWDNIK TOVARNA V SKIISKIH
RE1EČAII
PLEMEN
REKA UA PIREUEM. POLOTOKU