r.
Največji slovenski dnevnik * Združenih državah
_ Velja za vse leto • • .	$6.00
i Za pol leta.....$3.00
D Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
r^i
GLAS NARODA
List . slovenskih delavcev T Ameriki*
TELEFON: CORTLANDT 2870.
Entered m Second Class Matter, September 11, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily in the United States.
hwfd every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 187«.
NO. 66. — ŠTEV. 66.
new york, wednesday, march 19, 1924. — sreda, 19. marca, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
DRŽAVNI PRftVONIK SE HOČE .OPRATI
Državni pravdnik Daugherty je odgovoril na težke obdolži tve. — Rekel je, da mu Je hotela ženska, ki ga je sedaj obtožila, prodati obtežilni materijal za $150,000. Smith in Daugherty sta hotela profitlrati $180,000. — Danes bo zaslišan bivši tajnik governerja Whitmana.
Washington, D. C., 18. umrat. — Senatni komitej, ki preiskuj«* uradno poslovanje gen. pravdnika Daugliertv-ja, skuša dobiti nadaljni dokazilni materijal glede domnevane zarote, da se vprizori po vsej deželi filme Dempsev-Oar— }»entierjevega boja. Nadalje važne podatke pričakujejo od Williama A. Orra. prejsnega. tajnika bivšega governerja AVhitniana iz Xew Vorka*.
Medtem pa je izročil generalni pravdnik Dauglierty predsedniku kmniffeja. Brookhartu, pismo, v katerem pravi. da hoče dokazati, da je bila Roxie Stinson pripravljena prodati dokazilni materijal proti njemu ter svoj molk za $150,000. To ponudbo pa je baje generalni pravdnik odločno zavrnil.
Mrs. Stinson, ločena zeha zamrlega Jesse S mit ha, prijatelja Daugliert\<-ja. je podala pretekli teden senzaeijo-nalne izpovedi glede kupčije s filmi, iz katere sta skušala Smith in Daugherty izbiti $180,000. Najbrž jo bo komitej še enkrat zaslišal, ker ni še zaključila svojih senzacionalnih izpovedi, ko je nastopila dva dni kot priča.
Spellazi, prejšni agent, ki je potrdil izpovedi Hold-ridjre-a ter se baje sedaj nahaja v St. Louisu, je bil po-v a bij en pred komitej. Jutri bo zaslišal komitej Williama Orra, prejšnega tajnika governerja Whitmana, ki je bil imenovan kot stranka pri filmskem kontraktu in v nadalj-nem bodo zaslišani Munia, Tex Richard in drugi. Murna je bil povabljen, a danes se je razpravljalo o vprašanju brezkaznjenosti in mogoče bo dovedlo to do tega, da Muma sploh ne bo zaslišan. Gastona Meansa in Roxie Stinson so obdržali v rezervi.
Senator Wheeler je izjavil danes:
"JV> mojem mnenju smo zaključno dokazali, da je obstajala zarota generalna pravdnika ter gospodov Urion. Quiinby, Jap Muma in- Willy Orr, da se kaže te slike po Združenih državah v absolutnem kršenju postave. Zadosti je dokazov, da se prepriča katerokoli poroto na svetu."
mehikanca je najel, da je umoril njegovo ženo.
Pueblo, Colo., 17. marca. — V Obilni. 1'taJi. so našli v nekem kovčegu razmesarjeno truplo Mrs. ItHle Janssen. Zaslišali, so njenega moža. ki je izpovedal, da je najel nekepa Mehikanca, kateri j<> je ubit, ko je klecala pri postelji in molila.
angleški ministr. pred-sednik je proslavljal irce. -
London, Anglija, 17. jmarea. Angleški minist r-k i predsednik MacDouald se je dano udeležil velikega irskega uanketa, ilmel jo navdušen govor, v katerem je slavil hsk«> kulturo, i<» tradicije in veličasten irski vpliv.
KER GA NI HOTELA ŽENA VREME OVIRA VOJAŠKO AK-
cijo v maroku.
Mclilla, .Maroko. 17. marcu.
USLI&ATI, SE JE USMRTIL.
Pn-d kratkim je zapustila rlajiiesa Wolf a žena ter odšla s Vsi cd upe rest a nega deževja je zasvojim sinom k starišem v Cro-, časno preprečena v-«tka nadaljna Ion. Wolf ji je večkrat pisal, naj j vojaška akeija v Maroku. Spanci sc vrne, cesar pa ni hotela storiti, in Maroeani »<. zakopali. Obe Včeraj je izpil steklenico strn stranki sta dobili velika ojačenja pa. Par ur zatein je umri v Belle, ter čakata ugodne prilike, da plač vue bolnišnici.	neta druga ]>o dru«ri.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m ptton suic Unlt« Urrfnjejo smsljtro, kitrt in po niikfk
«o iti« ©*n« iMiiii JUGOSLAVIJA
XupoAUJm da nds> poŠto in lsplaCoj« Toitnl Cekoml nrod" trn "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Mariboru, Dubrovniku, BpUtu, Barajem ali drugod, kjer Je pai aa bltre faqpladlo najugodneje.
1000 Din. ...... $13.40
2000 Din....... $26.60
5000 Din....... $66.00
Prt nakasllth, ki cnaiajo manj kot en Um« ilnarjt« raiunlma ptnmj m II eentov ae pvitnln* In druge etrolke.
ITALIJA IN LA8EDIN0 OZEMLJI:
BaspoilUa na aadnje potto In IspUteJe	"Jadranaka banka" ▼ Trst«.
Opatiji la Kadra.
200 lir ................$ 9.70
300 lir ................$14.25
500 lir ................$23.25
1000 lir ................$45.50
Prt nakaslllh, M znata}« manj Kat aoe Ur raftunlma eeeetej p« IS Malar aa pattnlna In tfru** atro4ka.
Sa peiKJatva, U prtagaje meaek M tiaet Cnarjev ali pe trn «M Ur ImljvJoM pa ewgeineeti fte peeebnl popu*.
Trcdnoet dinarjem In liram eedaj ni »talna, menja ae Trikrd In ttUll Cakorano; la tega naloga nam al mogoCe podati natanGne cene mnpra). BaCanamo po oenl o^fgn dne, ko nam doepe podani denar ▼ roka.
ffla^e Ixplattl t
dolar Jib glejte
Je podati najbolje po
Money Order all pa
FRANK flJUEBKH STATE BANK
TAl
mm New Torti, X. Y«

* ' ' '•'"■ ''J'!'" i1" -J1'
NOVA PREISKAVA V WASHINGTONU.
UGA NARODOV PODPIRA AVSTRIJO
Komisar Lige Narodov je pojasnil vsem onim, ki krliizira-jo avstrijski položaj, da temelji javno ogorčenje na napačnih informacijah. — Finančna kontrola bo prihodnje leto končana. — Zimmerman pravi, da noče postati generalni komisar Madžarske. — Sodelovanje pri rekonštrukcijskih načrtih.
Washingtonu se vrši nešteto preiskav. Posebni sekatni odbori preiskujejo petrolejski škandal, delovanje državnega pravdnika Daughertyja in razne druge stvari. Pred kratkim je bil osnovan poseben senatni odbor, ki preiskuje mednarodno carino. Slika najui predstavlja člane tega komiteja.
NAJET MORILEC
JE UBIL ŽENSKO
Mož Belle Janssen je bil aretiran potem, ko so našli truplo nje-gove četrte žene v kovčegu. — Priznal je svoj najnovejši zločin.
Pueblo, Ca!., 18. marca. — Truplo ženske, katero so našli v Ogden. Utah, v kovčegu, je bilo danes identificirani kot trupi;«« Mrs. Uelle Janssen, katero je u-moril neki mehiški ba-ndit. ko je klečala pri molitvi. Bandit je dobil od moža umorjene $150 za iz-vršenje krvavega dejanja in mrtva je bila ena štirih žeinsk. ki
BIVŠI KAZNJENEC JE PRIZNAL UMOR
SMRT ŠTIRIH OSEB POSLEDICA 0SYETE
Prejšnji kaznjenec je baje izvršil strašne zločine. — Aretirali so ga v Batavia, v gorenjem delu države New York.
Požigalec in morilec je skušal vzeti življenje prijatelja. — Po aretaciji je pokazal, kako je izvršil svoj naklep.
Rochester, X. Y., 18 marca. — John Vdovski, ki je baje paroli-ran kaznjenec iz Clintaon jetniš-nice v Uaiiiwinwa. je soglasno) s poročilom iz Bata vije priznal tamošnji policiji, da je približno pred enim tednom umoril v Linden, lied alee od tukaj. Mr. in Mrs. Thomas "Whalley ter Mrs. George Morse.
Oblast.i i-z Tenes.ee okraja izjav-
-:o bile poročene s Fre I Jansse. j1 j^*0- (la J*c Vetowski priznal, da nom. Vse te ženske so izginile na!j® bil rop motiv 2l°ema. Dotič-skrrvnosten naeiii.	i nejra dne je ndrl v hišo, a stopil
Janssen. ki je preje stanoval v,mu Je liasProti Whalley. Veiov-Fittsburghu, je bil prijet v tak-1 ski ti±0i	>?arega moža.
siju. šest milj od Puebla. Zaprli: Nat0 Je priletela Mrs. Whalley, so ga. v jetnišnico. Pobegnil je iz katero ^ UvVl	N^-'da.
Den verja, potem ko so našli tru- Mrs	K Pohitela, ker je
plo njeginc četrte žene s prere-zanirn vratom v kovčegu.
Janssen je nato pripovedoval j". 0< n' , .
detektivom, kako je najel Mehi-j "'l'11 sl lxlM'-.	,	. -	- tla. Nat
Kam-a, ua lynori njegovo z eno. I
. , .	, , .	, tnavzdol vsa
Kot vzroti je naveuei Janssen, dai . .	. ... , .
...	.. i , •	trupla v drugo solio. jih poknl s
je fol pi-eprjean, <la 1)1 pa ona sa- 1	.,
..	.. .	, preprrigo ter na.t.o zanetil i>*»zar.
ma lunorua, ee bi je preje ne , 1 T .. , n	. 1
j da pokrije sledove svojega groz-
eula strela in ker ni imel več patron v svojem revolverju. j<> j«' udaril po <:lavi z roča-Padla j«- mrtva iičin f» je Vetovski potihnil za gr in ja 1 a. za vi ek lel
opravil sveta.
Kekcl je, da ga je Mehikanec poljubil na roko in čelo, ko mu je ponudil $150. To pomenja. da ju smatral Mehikanec pogodbo kot obvezno.
—	Klečala je na tleh ter molila. — je pripovedoval. — Svoj mali rožni venec je držala v roki ter spuščala korale. Šel sem skozi kuhinjo in ona se je nahajala poleg stola, v svoji nočni srajci. Mehikanec, katerega sem najel, tla ji prereže vrat, je prišel na dvorišče ter posvetil z električno svetilko. To je bil signal in vedel sem, da je pripravljen. Sel sem □a verando v ozadju ter govoril z Mehikancem. Kekel sem mu. da je vse v redu in da lahko izvede svoje naročilo. Izjavil je, da je pripravljen, nakar sem šel noter. Odprl sem vrata. Moja žena je klečala poleg stola.
Šel som mimo žene. ki je še molila ter Šel v kuhinjo. Vedel sem. da bo nmorjena ter nisem hotel .tega videti. Mehikanec je prišel noter ter muorii ženo.
—	Ne vem, s čim je ubil Mehikanec mojo ženo. Mogoče se je po&lužil noža. Odvedel me je na verando in tam sem mu dal bankovec za sto dolarjev ter enega za petdeset. Vrnil sem se v hiso ter pospravil. Nato sem sel spat in zjutraj sem šel v mesto ter najel ekspresmana, da pride po kov-čeg. Prižel je po koveeg in poslala sva ga v Californjjo.
Pfttab&rgfa, Par, 18. marca. —
nega dejanja.
Italijanski monopol na rusko zunanjo trgovino.
K "t poroča londonski "'Observer'". italijansko-ruska trgovska pojrodha dosedaj še ni bila rati-ficiraiia. krr hočo sovjetska vlada k konceptu. ki ira je sprejel Jordanski v Rimu pristaviti gotove "■■premembe in pojasnila, po sebno radi klavuzle ki je dajala takorekiH- Italiji monopol na rusko zunanjo trgovino. Ker je An glija priznala SSSli . mora 11 ali ja stopiti.v ozadje.
Detektivi, ki pre.:skujej«o prejšnje življenje Kred Janssena, so ugo tovili. da je bil poročen s tremi ženskami razven z ono. ki je bila umorjena v Coloradiu O teh treh ženskah ni najti nobenega sledu.
Nje.gova prva žena. po imenu Rose, je bila zaposlena pri nekem zlatarju v Pittsburgbu ter je šla žnjim na zapad. Pir let pozneje je prišel ter se i>oročil z neko May Koerne<r, katero je tudi odvedel na zapad. Par let pozneje je zopet prišel v Pittsburg!\ a z neko drugo žensko in otrokom. Po daljši odsotnosti se je vrnil leta 1919 v Pittsburgh, kjer je vzel Ibabelo Stelzner. sedaj umor-jenp. Ker ni mogoče najti nobenega sledu prvih žena Janssena. domneva policija, ua so brle tudi te umarjene.
Dunaj, Avstrija, 18. iiiair;u — Vsled kampanje dunajskega časopisja, katero vodi proti generalnemu komisarju Zinmieriuanii, posebno v odsotnosti komisarja, je izdal slednji včeraj oficijelno ugotovilo, da nekoliko osvetli temni položaj v Avstriji glede učinkovanja Liginega posojila in posebno glede vprašanja mednarodne kontrole, glede katere je javno mnenje oči vidno napačno informirano. Vpliv opozicijskega časopisja je bil tak. da je •postalo javno mnenje naravnost sovražno dr. Ziimner-liianu.
Generalni komisar, ki se je ravnokar vrnil s svojega potovanja v Pariz, London in Ženevo, je govoril v teh mestih z važnimi finančniki, ki se zanimajo za rekonstrukcijo Avstrije. Vsi ti so dali izraza svojemu zadovoljstvu radi odprav^ javnega deficita v Avstriji, vendar pa so bili v skrbeh radi prehitrega povečanja dohodkov ter nezmožnosti. da se omeji izdatke. Bali so se, da ne bo to proizvedlo stalno umerjenega proračuna.
"Ti finančniki," je rekel Zimmerman, "so očividno tudi mnenja, da velikanski davki in pristojbine, posebno na Dunaju, ovirajo industrije in trgovino in to je slabo za zdrav ekonomski napredek."
Mr. Zimmerman je bil očividno presenečen, da je vzbudilo njegovo zadnje poročilo toliko nezaupanja, ker je le vzdržalo stališče Lige od pričetka rekonstrukcije v Avstriji. Glede skrčenja števila državnih uslužbencev ter uradnikov je bilo v zadnjem času dosti parlamentarne in politične opozicije, in isto velja glede naporov vlade, da uveljavi varčevanje tudi v drugI i ozirih. Dr. Zimmerman je rekel, da je sam prevzel inieijativo. ko je naprosil svet Lige, naj uveljavi gotove modifikacije pri uveljavljenju številk, katere je bil določil svet Lige leta 1922.
Čuden nesporazum obstaja v mislih javnosti glede trajanja finančne kontrole. Kontrola bo avtomatično prenehala dne 1. januarja 3925 ter jo bo mogoče podaljšati le s privoljenjem avstrijske vlade. To mnenje prevladuje na Dunaju. Kesniea v tej zadevi pa je, da je mogoče razveljaviti to kontrolo le vsled sklepa Liginega sveta.
Glede preostalega dela mednarodnega posojila ter njega uporabe ni bilo sklenjeno še ničesar definitivnega. renin dvajset in oba otroka. Benja-jdar pa Je jasilO, da SC move to Svoto Uporabiti le pod kon-mm, pet let. m John, osem tl'olo Lige
Družina je stanovala v najvišjem.	v;,. .	i ...	... ....
Ziimnerman pravi, da niti ne misli na to, da bi zapustil Avstrijo, kot sc je pogosto trdilo v časopisju, in da tudi ne namerava postati generalni komisar za Madžarsko, mesto IVIr. Hardinga.
V svojem oficijclneni ugotovilo na časopisje pravi komisar, da je en zastopnik avstrijske vlade glasoval za resolucijo Lige. To je dokaz, da se vlada ne de identificirati s časnikarskimi napadi na njega. Komisar je dal konečno izraza svojemu upanju, da bo v bodoče mogoče koristno sodelovati pri rekanštrukeijskih načrtih.
Družina štirih je bila uničena tekom požara na iztočni i>trani New Yorka. katerega je zanetil sosed, da se osveti nad možem, kateremu je pripisoval krivdo, da ga je zapustila njegova žena, katero je živel v divjem zakonu.
Vazi! i j Verenčuk, star osem in tideset l«*t ter po poklicu pomivalne. je po veda 1 policiji, da je on zanetil požar.
Žrtve osveteželjnost L Veren-čuka so bili Stefan Kluba, star 37 let. Klubova žena Ana. stara osem
nadstropju prt na-1 stropne hiie na l.">4 Ridge Street. Kluba se je ubil, ko je skočil skozi okno. Njegova žena in oba otroka pa so umrli v bol.niei radi opeklin.
Veren čil k-je bil aretiran, ko je priseli z delavske posredovalnice na Bowery. Polieiji ga je pokazal si»M'l Klnlmvih. Ko j<- bil aretiran, jf imel v žepih dve steklenici jodove tinkture ter britev. Pojasnil je. da je nameraval izvršiti samomor v teku štiri in dvajsetih ur. Sum. da je on po-žigalee, je bil posledica njegovih izjav napram prijateljem, da namerava povzročiti smrt Kiul>«\
Ko je stopil i/. h;še na Ridge Streot. kjer je pokazal policistom, kako je izvršil zločin, se je zbrala zunaj že ljudska množica več kot tisoč ljudi, ki je okušala iztrgati morilca policiji. Policija je le s težavo preprečila, to nakano.
Tekom neobičajne povesti, katero j" pripovedoval požigalec so se nahajali odstavki, ki so kazali, da je bil eeln v ča-su. ko se je bal aretacije, njegov srd do pobegle žene tako velik, da ji je pisal pisni'". v katerem je rekel, da je ona kriva tega zločina.
Veren«'uk se je opisal kot !"bo. gaboječega moža". Kadar pa imatm v sebi pijačo, me Bo^ zapusti. — Rekel je. da j^ prišel v to deželo pr«-d dvanajstimi le.fi in da je pustil na Poljskem ženo in dva otroka, ki sta pa že odrasla. V Ameriki se je seznanil z Ano Bakla j. Tudi ona je bila zaposlena kot pomivalka posodo. Pet let sta živela kot mož in žena v do-tičnc.ra poslopju na Ridge Street.
Pred par tedni, je rekel jetnik, pa mu je njegov sosed Kluba predstavil nekega obiskovalca, po imenu Nik Brušaka. Ana Bakla j in tujec sta se takoj pričela zanimati drug za drugega. Veren-čuk je nato izvedel, da je Kluba
pomagal Brušaku. da si pridobi Ano. V ta namen je povedal Ani. da ima Verenčuk na Poljskem ženo in dva otroka.	|
Verenčuk je rekel nato, da ga je Ana zapustila za par dni. Ko se je vrnila, jo je ozmerjal, a sta se zopet pobotala. Par dni pred i z vršen jem zločina ga je zojM-.t zapustila. Rekel je, da je izvedel, da je šla s tujcem v West Vir-ginijo. Znjo je šla dva tisoč dolarjev, katere sta imela Verenčuk in Ana skupaj v banki.
Cul je. da je poslala Ana Klubi sto dolarjev z naročilom, naj kupi obleko za svojo ženo. To je razkačilo Vcrenčuka. ki je sumil, da je bil ta denar del njegovih $2000 in sklenil je. da se osveti.
Informiral je Mrs. Mary Messing, prijateljico Ane. "da bo za dušil neko družino". Pretekli torek, je povedal policiji, se je se stal z nekim prijateljem na Ave. A in 15. cesti ter ga napotil, da mu je ikupil nekej bencina. Pozneje pa je rekel, da je bila to laž in da je kupil bencin sam v neki prodajalni na Stanton St, To je prodajalec potrdil.
Verenčuk se je vrnil nato v svoje stanovanje in ponoči je polil bencin pred stanovanjem Klube ter ga zažgal.
Terenčuk ni bil dosti vznemirjen, ko so ga prijeli ter je kmalu vse priznal.
trije pejemogarji so se ponesbečiu.
Ford City, Pa., 17. marca. —■ V majni, ki je last Equitable (Jas Company, je eksplodiral plin. Trije premogarji so bili namestu ubiti, kakih deset pa težko poškodovanih.
nacljonausti so zmagali pri potsdamskih volitvah. *
Berlin, Nemčija, 17. marca. — Pri volitvah v potsdamski občinski zbor so zmagali nacijonalistL Socijalisti in deraokratje so bili popolnoma poraženi.
BIVŠI NEMŠKI KRONPRINC JE POSTAL AGENT.
London, Anglija, 17. marca. —« Bivši nemški pronprinc se je lotil blznesa ter postal agent za poljedelske stroje. S svojo ženo otroci se je preselil k svojemu bratu Ethel u Frideriku.
Posrečik) se mu je dobiti zastopstvo par nauglednejših nemških tavarn za poljedelske stroje.
EOJAJB, NAROČAJTE Hi HA "OLA8 NARODA" NAJ. TO0JX SLOVENSKI
vnc t worn, dkiatax





GLAS NARODA 19 KATICA 1924
"GLAS NARODA"
IUJVVINI BAILYI
"*ANR UKtIR,
•wee« un4 Publish«« toy PBbliiMng
(A Corporation)
LOUW MNBOIK*
Plač« of »ualnMa rt Vtm Corporation mi* AMnhm of Atoova Offfletrat
«t CrtUndt trooC Borough of Manhattan. Now Vortf City, 1». V.
U A • NARODA** (Votoo of tho Pooplo)
I—uoa K vary Day Cxcfpt «unday>	HoWtfaya.
Co
*o«o tato votja Hot aa Am orlico
in Can a«* . • >.... Ya po( lota m*•■«tt«>««*k>attw 93.09 Cm Mrl lata . ............. HM
Za New York aa lolo lota
Zm pol lata ........................
Za Inozemstvo aa aala lata Zo pol lata ...............
•ubaerlptlon Yearly
A«vortloomorrt on Agreement.
•Oioo Nircii' Izhaja vaakl don Izvzomil nodolj" In praahlfco*.
no prlobtujejo.
l>oplai aroa podploo In oot>enootl oa no prlobtujejo. Donor tiaj aa blaffovoll po-VUett ao Money Order. Pn epreroembt kraja naroSnlkcrr, prosimo. r*dl prejšnjo tollvollSfio nuno.nl, da hitreje najffetno
"fl LAS NARODA"
Borough of Manhatttan, Tolophona: Cortlandt S87I
van« Hi v.
^TRADES L,
H''!«1
PETROLEJSKI ŠKANDAL
—___ _ ____i i
Vtrolcjski šk;m«l;il 11L škandal v pravem pouienu be-T<i je \v Irkri.ja. ki nas jc liaufila nekaj realizma. Seiiainrjn Lfiiroot in. VVaLsli sta nekoliko odvrnila za-ve>t», kat(M*n se uganjajo vsakovrstne nesramnosti.
Državni pravilnik Duujrherty nima v sebi toliko sra-ni- \i\ da i»i se ^kril ter ne pogledal v lice pošteneimi elo-veku.
Ljtulje n jegovega kova, oziroma ljudje, ki se gibljejo v ta koz van i najvišji družbi, so takih odkritij vajeni, ker jih čisto nie ne prizadenejo. Xe škodujejo jim niti v mora inem, niti v materijalnem ]»ogledu.
Administrativni uradniki so na svojo roko prodali privatnikom važne vladne koneesije.
Podobne stvari so se vršile pred vojno in tekom vojne. Vrse se tudi izza sklenitve miru.
In vršile se bodo toliko easa, dokler bo ve veljavi sistem profitirstva. Del naroda je krvavel na bojiščih, del naroda ji* pa koval kapital iz prelite krvi.
Navsezadnje bi bilo pa vseeno dobro opozoriti senat ni odbor, ki preiskuje petrolejski škandal, na naslednja dejstva: —
Ko se je bližala zadnja predsedniška kampanja kon-eu, sta bila olui narodna odbora, republikanski in demokratični. <ly vratu zadolžena.
Načelnik republikanskega narodnega odbora je priznal. da mu manjka poldrugi milijon dolarjev. Načelnik demokratskega narodnega odbora je bil pa za iristotisoe dolarjev prek ratek.
Kmalu zatem je bilo vs<* poravnano.
Ljudje bi pa vseeno radi izvedli, kdo je založil denar.
Med dobrotniki, ki so pokrili deficit, je bilo najbrže par mož, ki so zaslužili milijone dolarjev z vladnim petrolejem.
<V ne ve niliee drugi, vesta brez dvoma predsednika republikanskega in demokratskega odbora.
Ali bi ne bilo dobro, ee bi ju senatni preiskovalni odsek zaprisegel in zaslišal?
Mleko naroda
Bordenovo Evaporirano Mleko je bližje preskrbi hranilne vrednosti popolnega bogatega kravjega mleka kot katerikoli dragi izdelek. Najbogatejše in najčistejše sveže mleko s smetano v sebi. To je mleko najboljših krav, kateremu je posvečena vsa pozornost ter je pod stalnim nadzorstvom živino-zdravni-ških izvendencev.
Čp hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evapo-riranim Mlekom, nam pošljite ta ocjlas s svojim ime. nom in naslovom. No. 1. TTtt BORBEN COMPANY
Unsweetened
^aporate"
milk
Peter Zgaga
Kot priča proti državnemu pravdniku Dauirhert yju je ua<t<>-pila tudi jrospa Stinson.
V stanovanju državnega pra\-dnika je biLa. kuhana in pečena in ve marsikaj. kar se je tam iro-dilo.
F o mnenju preiskovalnega oa-bora je ta priea najbolj drago-j eena, baje /.ato. ker je bila v ne prest anem jem.
In baš vs led te«; a smelo vsega vrjeti.
ilugnsimtiuti&a
Ustanovi i ena i 1S58
Kalni. Srfcnnta
Inkoroonrana • 1'
GLAVNI URAD v ELY MINN
stiku z Daughertv- j
bi se ji ne i
Glavni odbornik!: Prftaodrlk: RCDOLF PERDAN. V M E. 151 St, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl Avt., Lorm^. O. rajnik: TOSKFH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 861, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačar.lh amrtnln: JOHN UOVESLN, 411 — UU Are. -**MU Dulutfe.
Vrhovni rtravnlk*. Dr. JOB- V. G RATTLE. 101 American Stat* Bank •Iith Ave.. Pittebur**, Pa.
anon 9%. aa
DLunU al Oram«
Dopis
Leadville, Colo. J j* bil premo ^ar.ski štrajk. Drugi Veseli predpustni je zopet delavci so štrajkali. MeMkanei so .v.'l ud n.i.s. .liiko d'tl«r .ie oil in bilo. !>«'» pr:š<Ii od vseh strani skebat. Tn
d<M i ea<a /a ženitev. Pa kljub t<W!'.i i»i i nas ni bilo ni<" rtlifeti, da-siravi o je 7.\ to tukni dosti sposobnih i'anlov in deklet. Tudi Tii lii'slini, d.i .ir že	si onkrat
poi^kjiti drirž><». l*a kar nekako bo ji m so, S vel i strab me navdaja pi«- I dflfleti. Ko vidim kakšno 7>r»-d	j. sf tiit :<'Ji. kot da bi
bihi \ Šje iiadelovešk<» bi«j«; ter s" j*' niti ob»ov«riti ne upam. Potem lahko vus'c. da se fant. ki žensko smatra /a vee k«>t mirnega sebe. ne oženiti.
Nii eno <>he«*t l>i 1» 11 pa kmalu pozabil. ž<* jmi Ijožiču s4* je p or ovil \ tukajšnji e'*rkvi sv. .Jok?!'a Jože }la1 iašit" z Rafaelo Novak. Ta dva •<tM |>rva 7>rrroei!a v no\i cerkvi, kateri' je bila o Hožif-u dodelana.
Deiavvk<' razmere so pa pri nas zelo slabe. 'Rudniki večinoma vsi sP'.l" »panje pravilnega. American Smelting & Refining Company je dala dosti ljudi na cesto, posebno stare moške, ki so zanjo garali že (P<» eeliii :t0 let. nekateri pa še vee. Sed»j. kn sr» -stari in nezmožni si iskati dela drugo«], so ]>a ipostev-Kjeni na e< ^to z Ijnrimi dolarji, katere jim krinpaitija plača na mesec. Sploh pa ta kompanija na-^r ljudi podi iz rudot oprl nice, na njihcva mesta pa i<»ml.ie same 3re-Ji i kance. T<> pa zato, ker Mehikance dela za \"sako plačo, najsibo še taiko slaba. Na£ eloveik gre na stavko, če se mu vidi plača pre-mala, Meiiikanec gre pa skebat. To se jc v naši naselbini že dostikrat zgodilo. Pa ne samo tnkaj, tudi v drugih krajih. Videl sem
vir skebov je takrat tam delalo, kakor pred islirajkom vseh delavcev skupcij. S.« ved a je bilo tudi [|osti drugili narodnosti med temi m-postfjijaki, s<> rel«'» par naših ro-,;akov so j»• toliko spozal>ilo. da so šii dohit za Judc/ev grois. In tako i»o še, dokler no b<» sloge med de-iav« i.
Naj m1 omenim, da nas je ravno na pustni večer zapustila Angela H po vat ter .šla z otroci v staro domovino Jugoslavijo v AmbrusL Želimo jim tam dosti sreče. Njen mož je pa še tukaj ostal začasno. l>a misli tudi on kmalu pogledat Jam za žensko v staro domovino.
Za zdaj bom končal, bom spet drugič, kaj novega napisal Pozdrav vsem či t a tel jem in čitatelji-eain Glasa Naroda. Listu pa želim kar največ mogoče uspeha in novih naročnikov.
Poročevalec.
lota 1922. v Sunnyside, Utah, koiodpravilo^zaj y Lepo^lavo.
- • ■ -..... ...
Novice iz Slovenije.
Mica Kovačeva.
V (*e>novarjcvi gostilni v Kolodvorski ulici v Ljubljani se je n«'-ki Janez Derčar iz Doba pri Domžalah najetiel in tako napil, na je pozabil plačati natakarici ceho.
Nezvesta služkinja.
Hotelirju v Zidanem me-Ttu jt* iznuikntla pestimja J. Z. večjo >voto denarja in si z njim nakupila različnega blaga. Nezvesto služkinjo s'> aretirali orožniki.
Tatvine v vlaku
Na progi Zidani most—-Zagreb j.' bila Jakobu Terčeku ukradena ura. Li'zi Koebert pa ročna torbica, v kateri je imela :J00 dinarjev in več dragocenosti.
plačali obljnbljt-nega posojila, da in vsaj uo 1~>. marca. Zadi*u-gar.ii. ki bodo posoilili večje s vote, bodo dobiii tudi višje obresti. Posojilo mora biti v petih letih plačamo, de]e:":i po 50 Din pa bodo obrestovani po ti odstotkov.
Promocija.
V s-jboto 2-'!. i*ei>rjarja sla pro-noviraln na graškc-ni vseučilišču rojaka France Urezaik iz Gornjih Ivaujeev pri Rrwigoni in Milan Gregorčič iz Vol tke Loke za doktorja vsega zdiavilstva.
Št a r pregovor pravi: Jabolko ne pade daleč od jablane.
V marsikaterem slučaju se je ta pregovor do pičiee uresničil.
Ne da bi komu kaj očatal. hočem ugotoviti le naslednje:
Eden najvišjih pravosodnih u-radnikov v Združenih državah je državni pravdnik Daughertv.
Njegov sin je bil pa že večkrat zaprt zastran pijanosti ter se s<^-daj nahaja v nekem zavodu za
blazne zločince.
* * *
Rojak mi poroča, da je v Down townu vse ponavadi. Posledice prohibicije so se tako zažrle v nase slovensko prebivalstvo, da so se začeli ljudem pojmi mešati. Navedel jo naslednji slučaj: šlovemki j<i obolel otrok. Poklicala je zdravnika, ki ji je iz-.favil. da ni nič hudega, a pristavil. da si1 bolezen lahko razvije. Svetoval ji je. naj kupi v lekarni zdravniški termometer ter naj mu meri vsako jutro in vsak ve-
Nadzorni odbori 4NTON SHASKIK, Room 101 BakeweU Bid«., ger
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. It Street, CUca«t>. m. nUNK SKRABEC, 4121 Washington Street, DesTer. Cela
Porotni odbor. LSOKAAD SLABODKTE, Boa 419. Ely. Minn.
GREGOR J. POREKTA. 310 Stevenson Bid«.. PoyaDnp. Wash. IVANS tO RICH. «17 fit. Clair Are., Cleveland. O.
Ztfruievatnl edberi
TALBNTtN PIRC, 7M London Rd., N. X., Clevolaa«. A PAULINE ERMENC, 3?S Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLK, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. 4JJTON CELARC. (» Market Street, Waukecaa. DL
----Jednotlno aradno slaello: "Glas Naroda".	■ ■ —
7m *trarl tikajose uradnih udev kakor tndl denarne ycClljat?* *al ee pošiljajo na clavnega tajnika. Vee pritožbe naj se pošilja na pred -tednika porotnega odbora. Prošnjo sa sprejem norih fcianoT is trolnlib a»rl6evala naj se pofiilja na vrbovnera sdramlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vse ta Ju«osloranora aa obilen pristop. Kdor Seli postati Clan te organizacije, naj se sglasl tajnika bllfcnjega drufttva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnila na g-1. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl a I člani ali Članicami.
Jugoslavia irredenta.
•13I." a re I
Epilept'k padel v peč.
(j t gar ju na tim-iškem se ni božjasini šti»t'an :ia p« --', ko ^a je z^pot nena
oiiia napadla hozjast.
(čet:. Na -aodniji polno ^iove -j0 Mkib aktov. m<»/. pn ne po/na n-.' lj;i«tJU.; jezika, n<	pre'n valstva in
vedno -i /» li. pov^ej'.i unu-vno.
v t" svrho
Ntrsrečnež	Sr""i!
Slabe gospodarske razmere.
Jubilej prof dr. Belarja.
\ nedeljo 2-1. 1'ebr. je praznoval
svorovnoznaiii sojziuolog, naš rojak j>roi*. dr. Albin lielar GOletni-r > svojoga rojstva 3'Hetnieo
. <V''i je«ra delovanja kot sej/imdog.
Iz Kakitne .poročajo: Posledice,	I);>	svetu znajm ^
t^-e se pri nas se v~dno ptwsnajo, | lre..llo	v Ljubijaili je
ker moramo po večini vse žrvl.vii-f ju|,i|al. po ])ivvratu - prestavil v sk.; potrwb.siMiic kupovati Ako !u ne bilo gozdov, nam bi let»»s tnla prodla. Čudimo pa davčnemu • blastvi!, da se nič ne ozira na na-raasmere nam im* ek'de na na-j^f slabe gospodarsl.e razmeri* oil-juerja davek in osebno dohodirno. kot da bi bilt s'iajno preskrbljeni '7. vsem. Da b: prišli vsaj en riaai pogledal v naše gozde in videli. kako se mučimo v. živino vred. bi gotovo malo prej pomisli. nego nam naložili taka bre-> uma. Opozarjamo merodajne ol>-histi na ze projektirano e^sto |g-liakitna-Cerknica ! Imamo tako mizeme zveze, da je naravnost škandalozno. Pole«? teh gospodarskih. sti^k nas je se naš novi .upnik Z. osrečil s popravo župnij-kega gosji idai-vki^gn }>eslopja. če-lavno to ni bilo 'potrebno. Novi zvonovi, veliki davki, ogromno bi-!■>'. poplavljanje pro^ptKlarskih p;>-slnpi'j v župn:.šču jc zaenkrat pre-\f:li!;o breme! Tndi smo plaeali ■llganista in '*' ■! I co v 11 i k a, a od je-feui že ne slišimo orgel j. eerkov-oika ]>a sploli liimamo in opnivljfi lo službo ministrant. Kaj je temu a /rok. naj bi pove lal g. Župnik.
Avanture bivšega orožnika.
Pavle Ses*. rodom iz Srwma, je 7>o prevratu služil kot orožmk, a je btl radi sumljivega obnašanja odpuščen. Xato je .sfcopd v zvewe z madžarskimi špijoni in poistal nsluilbenee madžarskega, generalnega štafca. T'spelo mu je izmakniti nekemu jugoRlovaiujk«uiu vojaškemu poveljstvu par aktov, a je 1>H pred prehodom vez mejo aretiran in nato v Za«ffTebu oibso-jen na 12 let ječe. Čea leto dni pa jc pobegnil iz kneaibiice v ijepo-.glavi na Madžarsko. Te dni se je zopet vrnTT v Jngofdarvijo in ae tA-
kaj prijavil orožnLštvn, ki ga jejjnrfivafil za izkazano zaupanje ter
je proail zadrugarje, ki še niso
Umrli so v Ljubljani:
Anton tiami*. blagajnik užitnin-skega z:ikii])a v pokoju. 88 let — .Marija Ple.ško. žena skladiščnika. !"> let. — Fi-an šetina invalid, 27 let. — \na Živko. dninarfea, 4<i let. — Nikolaja Pelrič, hči postajnega odpraniika. mesece.
Električna sndrug-a.
Iz Slov. Histriee poročajo: l>ne 14. febr. je bila ustanovljena električna zadruga, ki je prevzela od mestne <»beine vs<» omrežje s pri-padnimi pravicami in odgovornostmi. Žiq>an f»merzu je nagla-šžtl. di ie po dolgem trudu občini vendar usipe!o uresničiti izpeljavo električne razsvetljave hi sicer pod nroavadno ugodnimi pogoji. 5Ca kilovat toka se bo tplačalo samo okoli 4 Din za motorno silo ]>a 1 Din 2.-, par. Celo omrežje bo veljalo približno r>."i0.000 Din. Ravnatelj LesniČar jc zadrugarjem podnibno ^-azlož;! pomiti in'-prednosti zadruge. V načelniistvo so bil? izvoljeni: dr. Pučnik. Omerzn. Maivič, GrU. C.^rjak, Podhraski. Gumsej in Razboršek, za načelnika pa dr. Puenik, ld se je iskrene
svr jo vilo pod Triglavom, kjer izvršuje sedaj s svojimi žepnimi m*j/moinet vi. katere j;1 imenoval "tremormeter", natančna sejz-nr'"na »ouizovr.nja. Njegov sejzmo-;rraf je velik kakor kak žepni fo-tografieni aparstt in se bo nedvomno kmalu .iporablja! v vseh tehni-škdi obrat ili. Ju:bi!ant je že pred -•">. leti raziskoval v zapaduo-čc-škem prcmogoviiem revirju kol Urokov lijak v potrebnih zadevah in študiral tamkaj s oomočjo svo-jili aparatov tamkajšnje zemeljske izpremembe. nastale v.sled kopanja rude. Leta 190S. in 11)0!). je izdelal v -noji deLivniei brezplačno pive aparate za potresarno v Beogradu in listama ;l tudi stro-kovni ne;ii.ški časopis "Die Krd-bet )Cinvarte . Živel jubilant!
Otvoritev sokelske dvorane na Bledu.
SokoJ.s;:o 11 ritšl v o na Dledu si je ■itlpilo (»!, eesti. ki vodi iz Le^e prof i je/.eru. <'nonadstropno hišo z velikim /.<rm!ji.ši"em, ki se razprostira ob hiši in za !i:*:o. To svoji« j><>s!o:»j ■ si tjidagojuo preureja v Sok dski t'om ter .i" v minuli jeleni ])rizic< tlo prostorno dv rano,
i:o.i ni"e-pcljan v goriško 'ooInLšni- -vet. ki
S-dni svetni riei j" p'*.;n;ieščen k nreturi \"i[>i t eno. Ta kraj jt- na jnžnem Tirol-• kem. Tjf Uaj. meri tujee. ton i mod m.jee. mora oditi svetnik l\o-•nave<-. l:at' i*eua na <roiv;,ki okiož-
l čer toploto. Dokler bo 101. 102 lali 10^ Stopinje toplote, je vse ol-rajt. Kakorhitro bo pa začela to-j lota rasti — je dejal — kakoi-hitro bo dospela toplota na 10k me takoj pokličite.
—	Dobro. — je rekla rojakinja pot o lažen*.
in merila je otroku temperaturo iz dneva v dan.
in nekega jutra — strah in groza — toplomer j«* pokazal 104 -to-pinje.
Vsa preplašena leti k zdrav-liiku.	1 " Nioveuee. »nora pi
—	iiospd doktor, gospod dok-1'1 v	jroi-ke-a dela tor. — je kričala. — Kaj bo. kaj} iU prvm.-tili v Trst
dva mlada .- nliirka pač zato, da
x. ,	. . •	- j rideta med slovensko »»rrsko pre-
—	No. kaj pa je? — .)<> vpraša ;	. .	1
. ..	j!'Va!-t\o na njuni mesti dva 11:«-
zdravnik.	... . . . , -
.	.. . . . ': j:-si', lu ne znata »slovenski. Na
—	Oh. za božjo	voljo — stostiri , . - . . „ . .	j'a naeri s- h-u-e p —-.]>es?vat i tiuli
urnd.i j>oil ;d i j -ui'* evaii ;e Sloven-
je nadel v peč in <e ovijal v silnih	™ k	1KI
kičih. ne da bi si mogel pr»magati. '< UsP ,,i>:'-šele donuiči so «ra rešili './. (.hup-'
nega položaja, popolnoma >žgane-	Bombig zopet gorski župan,
po vsem telesu. Bil je sicer ta-i	N >vo izv»djeni 'zoriš.;: ol> in-ki
-ii "ji. k.ikor <uio ze p -amib t'aš:sr.!»v. b • iiai-1 •si .i
vendar pa ima tako nevarne -oč;d:. kinu*, da bo t"žko okreval. .vi .i • }>rv.. .stj-». Za župana bo zopet izv< I j->n '«ivsi dol ».rolet ni žti-PrrmeščeTije slov. sodnikov. pan. sena; -r '.?:<»rg«i» !-<»nibig.
!: Ivomavec v Co-' P ;t»žup:.:i« pa »'dvetnil: dr. 31;.-i: j N'erzegna'-si.
Ustoličenih tržaškega škofa.
Novi iržaško-kopj-vaki ^!•:«i r. iii<>n-dgni»r dr. Alojzij l > i;ar. ji' !»'-
ni sadni ji lahko nujno p. trebuje- no vendarle dobil rim~ue via-j.i radi njeg«»veg;» znanja in «?po- de *'exequat tr . Novi sK« i i - bnosti ter marljivosti. Ali ker' pr>-l v TM o. utarea i:- se je e Sluvenee. mora nr> č iz Cor ee v«-.no
ke
prufe ima!
olie -nje \ ; šM'> v nedeljo ". marea. Iv r je Vatikan imeno-v;d mons. I-" gjsr.i-i za tržaškega 'a že S. julija	je poteklo
toiej celih T meseeev, pretlno «za je p« trdila ; 'n^ka vlada.
Umrl je
v Corie: trgoeee Alojzij l'iatuž v
V bližini wasliingtonske-ga Ka-pllola so te dni aretirali moža. ki je imel pri sebi kvart žganja.
Dose daj še ni povedal, če jej liotel kvart žganja prodati kake-| mu kongresniku ali če ga je od
kakega kongrešnika kupil. * *
*
Angleški zemljepisni ura«l je izdal poročilo. A" katerem pravi, da je bil leto lf)23 najbolj mokro v Angliji tekom zadnjih slo let. V zadnjih stotih h.-tih ni še nikdar padlo loliko dežja kot lansko leto.
Tudi v Združenih državah je doseglo bilo 1923 rekord glede mokrote.
Toda v Združenih državah s<«
es v. V Ajdovščini uradu je sedaj <»t>. h-tu svoje dobe. JJanjki j" bil Tirol ve <.iillv. K''vež je ves ue.sre- zvest 'ii odl»>een narodu ja.!.
luži te!t»vadnieo in obenem• računa rekord mokrote izza uve-
Uor gledališka dvorana, ker ima j Ijavljenja proliibieije tudi hip glecbdlŠki oder V nede-!	* * *
ljo 24. febr. je Sokolsko društvo; v jKtu pitani, da ni I »ledu s prepi'f»sto slavnostjo v ožjem krogu domačega čian-st'*a in naraš«"aja otvoriio dvora-•io. Pr<j«vctni od^ek, k: mu predseduje dr. de Gloria, je priredil v ta namen skromno prosvetno akademijo. ki se- je po končanem ipro-gramri spremenila v prijetno in
je bil obsojen J tat. ki je ukradel neki newyorski i'i rini if'46(J.OOO na štiride.sot let ječe.
Nekaj mora biti wrong z ameriško justieo.
* * *
Dosed a j .so bili še vsi tatovi, ki
nabavno vesr-lic<». Blejskemu So- j so ukradli nad 100.000 dolarjev kolu je z novo telovadnico dana I opmščeni.
priložnost, da se krepko razrije in t Po trideset ali štirideset let
nomnož.i svoji- vrste, kar se opaža že sedaj zlasti pri naraščaju.
Nova osamosvojitev.
Iz Maribora poročajo: Me<d drugim« trgovskimi in obrtnimi strokami. ki jih Slovenci v Mariboru še nismo imeli, ie bila tudi mehanična. Vire mariborske mehanične delavnice so bile v trdo nemških rokah. Sedaj smo dolwli tudi to. Te dni sta na Tržaški cesta otvo-riia mehanično delavnico za pr>-pravilo koles* Slovenca Divjak in Gusdsvčič. Podaja, toda vendar ae na vseh poljih osvohojujomo odvisnosti od Nemcev.
ee je dobil le tisti, ki je nasilno ukradel deset ali dvajset dolarjev.
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavije, Italijo in Avstrijo.
V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod ne moremo prevzeti.
Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev ni30 izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — ( able) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4.
FRANK SAKSER STATE BANK
NA KRVAVIH
POLJANAH
WOT A liHlCVA PfJIPA Hp RPIiENJE in strahote z bojnih pohodov bivieg*
slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani rsi boji bivšega slovemsk&ga polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoeke planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pij »ve in p polkovem upora ter fcjega zakletvi.
jrtrtfO Tazm, virtmfr mir—ite gtfh t« roja*.
_i_i_
fiT.A-g NARODA tn MAftCA 1924
- * * A . jfc
na zaklade.
Poroča Henry Fitzgerald.
..— Celili šestdeset čevljev globoko leži. — Dodajte k tema za dobro mero še trideset nadaljnik čevljev ilovice in peska. Duke of Florence, zadnja galeja, se je namreč potopila v globini šestdesetih čevljev pred 335 leti in 'od takrat naprej se je neprestano pogrezala v morska tla.
Da ni ta gale>a nikaka banka, je sedaj pozitivno ugotovljeno. Pozicija galeje je bila določena na jard in celih sedem poskusov se je preje v pri zarilo, da se spravi ladjo na površino. Vsak nadaljni poskus je spravil na dan močnejše dokaze, da je bila potop* lje.na ladja močan del "nepremagljive" armade španskega kralja Filipa Drugega. Potapljači so našli ter prinesli na površino topove, sidra, zlate in srebrne pa-liee. zlate »umbe, špčUi>Jie dublo-iie in pieces-of-eight in številne druge stvari, ki kažejo, da vsebuje potopljena ladja še številne druge zaklade.
(Zgodovina in tradicija poročata, da je prišla v Tobermory zaliv novembra ineseea 1588 v ve. likanskem viharji španska bojna ladja, kateri je manjkalo živil in vode. Ta bojna ladja je predstavljala del poražene španske armade, ki je ušla popolnemu uničenju. V onem času se je pričelo razburjeno javno mnenje v Angliji že polegati. Bojna ladja se je zasidrala v razdalji stotih jard o v od brega in častniki ladje so bili kmalu v stiku s prijateljskimi Škoti, ki niso bili v onem ca mi posebno prijazni Angležem. Tudi obiskovalci so dobili za svoje zlato obilne zaloge, kot jih je pač mogla nuditi siromašna dežela.
Sedaj pa pride žalostna povest o izdajstvu ter kršenem zavetju. Vsaj tako poroča tradicija. Mac-
daljna njena odličnost je obstajala v tem, da, je haje imela na krovu kraljevski diadem, s katerim se je hotel Filip Španski kronati v Londonu kot kralj pod-jarmljene Anglije.
Da so se tndi visokost o ječi ljudje v Angliji zanimali za bogastva te potopljene ladje je razvidno tz dejstva, da se je v teku naslednjega stoletja pet kronanih glav Anglije očito ali na skrivnem prizadevalo polastiti se potopljenih zakladov. Te kraljeve osebe vljučujejo kraljico Elizabeto samo, Jamesa L. Karla I., Karla II. in Jamesa II. Drugi Karol je tiral svojo pohlepnost po zlatu celo tako daleč, da je poslal dva Earla of Argylla, v kojih tcritorijalnem ozemlju se je ladja potopila, na moraš če. James II.. katerega ni bilo mogoče prekositi v pohlepnosti. jv skušal ''prodati nato sledečemu načelniku družine potopljeno galejo za smešno visoko svoto ter reserviral zase le zlati diadem, o katerem se je poročalo. da se nahaja na krovu te ladje.
Pobi ogorčenja in mogoče tudi strahu, je odšel Earl. ki brez dvoma ni hotel izročiti svoje glave krvniku, kot njegova, dva pred hodnika, v kontinentalno Evropo. Kralj je nato proglasil, da je njegovo posestvo z naslovom vred zapadlo", "z galejo vred". Argyll je nato .stopil v zvezo n princem Orauskim na Holandskem in v družbi slednjega se je vrnil v Anglijo ter pomagal strmoglaviti Jamesa. Dobil je na^aj svoj na slov in svoja posestva s potopljeno galejo vred in poleg tega ga je novi kralja imenoval vojvodom.
Od časa do časa so bili vpri-zorjeni različni poskusi, da se dvigne to lad-jo in vsak tak poskus je spravil na dan dragoee
lean, znani poglavar klana, ki. je j nosti, ki so kazale, da niso govo-živel v oni okolici, ki je uporabil | rice glede bogastva t-e ladje pre-
ves svoj eas ter v>e svoje enerži-je naporom, da napada sosednje klane, je zahteval od španskega jmveljnika. da mora prispevati sto oboroženih mož za napad na neki sosednji klan. Meti obema strankama je postal prepir glede
tirane. Pet ali šest takili poskusov se je vprizorilo med letom 1740 in 1S7J. ko so se spustili navzdol pri potapljači, primerno opremljeni s cevmi za zrak ter čeladami. Ti potapljači pa so le našli. da je galeja, popolnoma izgi-
plač.ila. katero naj dobe ti možje nila v blatu. Tako je ostalo in neki Smolett, prednik Tobije Smoletta, znanega avtorja, je bil poslan na galejo, da zažge zalogo smodnika. To se mu je tudi posrečilo in zapustil je ladjo oib pravem času. Nastala je velikanska
do
leta 19Co. ko je dobila Glasgow Salv age Association dovoljenje od pokojnega, vojvodei z Argylla, da sme iskati potopljeno galejo za dobo osem in dvajsetih dni.
..	. Šele leta 1912 pa .»o se pričele
eksplozija, k, je pognala v zrak operacije v večjem obsegu. Pol-
spreduji del galeje, nakar se je ladja potopila z vsemi ljudmi, ki so bili na 'krovu.
Ta episoda izgleda kot izdajstvo najpodlejše vrste in kot ma-dež na gnbu Maclean a. Nekateri zgodovinarji skušajo dokazati« da je bil Smolett v službi načel, nika lajne službe kraljiee Elizabete, Sir Francis Walsingliamaj ki je skušal dobiti galejo za- svo. jo vladarico. Naj bo stvar kol lioč", a dejstvo je, da so se skoraj Mo let- po&ueje {Kttumei MacJeana z oboroieno silo upirali avtorizi. ranemu poskusu Earl of Argvlla} da dvigne galejo iz morja.
Glede identičnosti potopljene galeje soglašajo vsa poročila, da je bila ta galeja bogata in mogoč na Duke- of Florence, ki je vsebovala 951 ton ter imela na krovu 52 topov ter 380 mož posadke. Bila je peta važna ladja v armadi kralja Španske, ne pa kaka .manjša ladja, kot skušajo nekateri dokazati.
1 "gotovljeno je nedaj. Ja je to ladjo pri»pev»l- španskemu podjetju. da za vojn je jo. Anglijo, to-skan*ki vojvoda. Top. katere-ga s<J dvignili na površino in ki se na* haja sedaj v nekem škotskem mu* ser ju. j« delo slavnega Benvennta Celi i nija in to predstavlja en dokaz. da j« potopljena bojna ladja ista kot poroča krajevna tradicija. Nadaljni doka* pa nudi srebra na plošča z grbom Dona Pereira, španskega velrkaša. o katere«} pravijo pisana poroerla, da se
na krovu Duke of Flo;
renče.
kovnik Kenneth Mackeuzir Foss. upokojen armad ni častnik, je dobil potrebno dovoljenje od vojvode iz Argylla in njegovim potapljačem se je posrečilo odstraniti precej blat in ilovice In spravili na dan številne relikvije, vključno kanonske kroglje, zlato* srebrno.' in kositrno posodo, časa in kovan denar. Zbirka teh predmetov jc bilo razstavljena v Londonu iu ogledala sta si jo. tudi kralj in kraljica. Te zgodovinske predmete so pozneje prodali za več kot osemsto angleških funtov.	q
Velika svetovna vojna, je prekinila tozadevne operacije. Leta 1919 pa je polkovnik Foss zopet organiziral reševakm partijo z izboljšanimi pripravami, vključno sesalne cevi ter aparate za od-estranjenje ilovice in peska, ki po-; kri v a galejo. Načrt je bil razkriti galejo, jo- očistiti, razrerati s po-■ moč j« pnevmatičnih žag ter jo opraviti v kosiih na površino. Delo je uspešno napredovalo nekaj časa, ko je zadelo ravnatelja podjetij več resnih nesreč, ki so ga prisilila opustiti reševaino delo.
Iz Anglije poročajo sedaj; da je dobil p^kovnik. ki se ne straši prejšnih neuspehov, novo dovoljenje od vojvode iz Argylla in da pničel se* t avl jati nervo posadko za reševalno delo.
Koliko zakladov pa vsebuje pravzaprav potopljena španska bojna ladja? Ali se predstavljajo stvari, katere se je že spravilo na površje celo bogasrtro ladje ali tawj: peetexsi del tega bogastva?
ladje ni le plod živahne fantazije ali špekulacije, pač pa temelji na dejstvih, kojin avtentičnosti sko-ro ni mogoče zanikati.
Poleg poročila, krožečega v o-nem času, da je bila Duke of Florence glavna zakladna ladja španske arsnade imamo tudi zgodovinsko zaznamovano dejstvo, da je bil takratni Earl of Argyll leta 1588 v Madridu v službi španskega kralja in da je izvedel iz ust kralja samega, da je med pogrešanimi ladjami velikega brodovja tudi Duke of Florence, ki je imela na krovu več kot trideset milajonov reales.
Španski kralj je zaupal Earlu to novico, ko je dobil od poveljnika armade, vojvode iz Medine, sporočilo, da ne more plačati svojih mož, ker so bili vsi zakladi izgubljeni. Z drugimi besedami se je nahajala na krovu te ladje plača ne le vseh članov španske armade. temveč tudi plača močnih španskih sil v Flandriji, katerim je poveljeval vojvoda iz Parme.
Španski rekordi pravijo, da so znašali dnevni stroški vzdrževanja brodovja 32,000 dukatov ali s}J75,00Q in dnevni stroški vzdnža-vanja armade vojvode iz Parme £145,000; Na ta način so znašali dnevni izdatki Španske v njeni ekespdiciji proti Angliji celih $220.000. Vse velikanske stroške je bilo treba pokriti z gotovim denarjem, katerega so nosile te zakladniške ladje. Nadalje si je treba zapomniti, da niso odšle te ladje iz pristanišč Španske na ne^ deljski izlet, temveč v namenu, da pridejo v Anglijo, ter jo zavoju je j o.
Vzemimo, da je imela ta armada na. krovu potrebni gotovi denar za izplačanje mornarjev in vojakov za dobo enega meseca. Skupna svota znaša v takem slučaju nekako .$6.500.000. Vzemimo, da je bila ta velikanska svota razdeljena enakomerno na deset zakladniških ladij in daje vsebovala Duke of Florence, kot najmočnejša in najboljše oborožena v celi armadi, ne le del vojaške plače, temveč tudi kronski zaiclad. obstoječ iz zlata, srebra in nakita in poleg tega še iz lastnine 251 španskih plemenitašev. Namen Špancev je bil konfiscirati premoženja, angleških plemenitašev.
Kdo ve ? Mogoče bo kmalu ee-la skrivnost pojasnjena in v takem slučaju bodo uspešna prizadevanja polkovnika Fossa. V vsakem slučaju pa je to zadnja špan-.vka galeja, obložena z zakladi in njeno razkritje bo brez dvoma navdušilo vse, ki se znaimajo za starožitnosti ter slavne zgodovinske čine.
Izpred socfišca.
Obsodba Evgena Griinwalda.
Lepa tatinska družba
...
Mesečni znajo prerokovali.;
7. aa 8s decembra 1913. Amadej je vztrajal na tem. da ga pogre-
-.—	jšajo šele tri tedne. **Ni res. pre-
Vse skrivnosti, ki obdajajo da- teklo je že G0 dni:", je zavpila Pri jesenskem porotnem zaseda- je stala dae 1!>. tVbruarja pred o- našnje človeštvo, lahko razdelimo meSečna ženska. Nato je pripo-
nju je zagovarjal pred celjsko; krožnim »odiAČcm v Olju. Od me-poroto jKileg bosanskih »idov tudiKeca nmix-a do julija 1923 je izgi-earinik cai inarniee Evgen Gri«n-| npo raznih \aseli brežiškega vald zaradi raznih malveizaciji okraja iz kVti vino. iz mlina moka pi-i pešii jkah monopolnega blaga.'in iz g-^podajsVili poslopij razno Porotnik i stavljeno vprašanje j on. dje. Šele tekom časa s-i prišli y a radi zlorabe uradne oblasti so-! varnostni vr^r.'i vsem ptičem na gla.vnu potrdili. nakar je bil Gritn-j sled. ki pred sodiščem večino wald obsojen ua 3 mesece ječe. ka- tatvin tudi priznali. Obsojeni bo
tero je pa odsdužil že s preiskovalnim zaporom. Državno pravdni-Št-vo se je pritožilo prati izredno n.'zivi kazni na višje deželno sodišče. ki je prizivu ugodilo ter povišalo kazen na šest mesecev. Ev-geri Griinwald pa je med tem ča-s-uin srečno izginil na Madžarsko.
Velikopotezna staparka.
Mai-ija Sojuik. 2t)lelna služkinja iz Ojstrice v stovonjgraškem okraju, je bila zaradi goljufije že? parkrat ol>čutno kaznovana. Ko-1
bili: FY. Lupšina. delavee iz Dol. Pohanei v na 4 mesece, Je*. Vini-pekšek. posestnik v Trebižu na 2 meseca. Fr. Cerjak, i>osestiidkov . "•n 0»'t:C n.i 2 iu j>ol me>ieea. Jože i" Kužnet. posestnikov sin, sedaj v vojaški službi, na 2 in pol me stea, Ivan t'erwik, posestnikov sin z Zg. Pohancev ter Avg. GIo<?gv-•>ek. okr. bol. blagajne v Zagrebu na 1 luestf poostrenega zapora.
Vročekrvnež.
- 1 ........j------------.'»ti.	MHOHUeiieC
razno blago. Ker je bil trgovec ne-, r-kr-val In .-z posebnih zaupljiv, se je obrnil telefonično Kar ja Fran cot a Štularii
V prijazni z go rn jek ak rški go-maj je koneem deeembra 1923 pri. >t:i;iL so p,-«i-ej živahno zaba-o kraj n eni stnlišču v Mareiibergu' vali gostje, med katerimi je bil pa odslužila svojo "tritedensko kazen,] menda najglasnejši neki Vinko se je med potjo rz zapora v rojst-j str., ':i se je i?ied drugim tudi spri no občino glasila v neki trgovini s Faiieertom Štularjeni. ki je Že oa Mnti lia ime neke posesfbniee iz1 Ml na gla«u k-.t podjeten prete-Vrat ter i^rvabihi blaga v vredno- pač. Ko so se vračali «f»stilne sti 3500 Din Dne 21. januarja je domu. je izuenada plai*if štular v Slovenjgradcu v trgovali Klo- proti Str. in mu "naklonil" z 110-basa in Smolčuik zatrjevala, da ;'em vbrKllino na levi prsni strani, jo je podala njena gospodinja r>o( N-a -iečo je napadenec vendarle
ixisledic,
... -------ja nikakor
do dotične gospoilinje v Smartaio.' ni iapametovalo. Ko je zopet neki mu je sporočila, da je v resaiier ?coč sitlel v omenjeni gostilni, se poslala sT«>jo uslužbenko po blago. I je obenem z ostalimi fanti jezil Po srečnem ni-kljiteiu je nato Sbj-: na boljše go si te. ki so v svrho iz-jiik nemoteno izbrala, kar je ho-j begavauja^pr-pira setUi v scvsedno, rela, odšla hi nato že večino Naga' boljšo sabo. Podjetni in nekoliko prodala, nekaj pa tudi podarilar vinjeni mladeniči so jim sledili in raznim strankam. Okrožno sodi-' lahko izrivali, da jih je bilo treba šče v Celju jo je obelilo na osem slednjič odstraniti. Pri odhodu je mesecev poostrene ječe.	| nekdo .sunil Štufarja od zadaj, da
j je padel po stopnicah, kar ga je Zapeljavanje h krivemu priča- j tako raztogotilo, da je potegnil vanju.	• nož in z<nbad:d na s^epo srečo, na-
Jcšip Doberšek. trgo\ec v Slo-:':a!" so končno iztisnili iz veže. veiijgr.sdcu. je bil s sOtlbo okr. soj !>l w] ');t .i" stal Janko MegliČ dišea v Celju <lne 24. marea 192:?! 21	vo-. *ia ga ne l>i kdo od
-poznan krivim hudodelstva go-	mladeiiičev odpeljal
ijufije ter obsojen na dvomesečiioj |lh i)okvai::- tem je zdaj Štu-poostreuo .fečo. Ker se je pa izka-j !ar sku*al "hladiti svojo jezo. zalo, da je med kazenskim pošto- !?roz l>«*wlhcdneg-a prepira je «ko-pauijem ponovno nagovarjal ust-'mu ^adal smrtnone-
\jmtio rano z nožem v pi^si. Zagovarjat se je pred ljubljanskim so-
v dve skupini: v prvo -padajo| vedovala. kako je odšel od doma skrivnosti in tajnosti, ki jih po- i" drvel proti reki Saona. kjer nese v grob zadnji zeniljan. Miio-|se j^ usmrtil. "Mnogo vode teče go tajnosti je že odkrila moder-'v reki Saona. Lahko ga iščete, na veda. toda še več jih je. ki bo- 1 našli ga ne boste. Morila ga bo do zahtevale še nekaj tisočletij vrgla votla v štirih ali petih dneh intenzivnega dela. V prvo skupi-;na su1iq- Toda vi ga ne boste vino bi lahko prišteli tudi proroško deli**
vrednost sanj in proroške spo- Zgodilo .se je. kakor je napo-sobnosti mesečnih. Današnje člo-, vedala. Amadej je hitel k reki in veštvo je že toliko napredovalo.; čakal vesti, da bi našli kakega da ne veruje v čudeže in ve. da sej utopljenca. Ni bilo zaman. Pri dogaja vse po naravnih zakonih. Cormorance so ga izvlekli iz vode ki jih bo treba še odkriti.	j in Amadej je hitel tja. da bi vi-
Koliko je med nami ljudi, ki i del svojega brata. Med potjo pa so jim sanje najboljši barometer »se je onesvestil; ponesrečenca pa za bodočnost in koliko takih, ki j je spoznal nek njegov prijatelj.*" vedo pri izrednih dogodkih pove-j Bivši italijanski konzul v Mo-dati. da so to preživeli že v sa-;skvi dr Ahil Bi(>mli ]v po.uV:i[
njah. Marsikatera mati nestrpno | pred smrtjo papeža Pija X v pričakuje pisma iz daljne dežele, j Rinu Ustavil ^ je v Padovi hx ker je sanjala, da se je pripetila j se na>tanil v hotelu " Savoia". sinu nesreča in mai*sikater;i ><>1- ' za pade na račun nočne prikazni
-e nastanil v ^anjal je. da j
umrlih sorodnikov, ki so prišli po
smrti po zadnje slovo. Toda b«li voljen in nekdo mu je odgovoril.
je pns papeža.
papež umrl in da siv«.val kruiianjii n »v« ^;; Vpr«išal je. kdo je bil iz-
temu. kakor hoče, nave
par resničnih zgled<iv
•ti hočemo > ororoški
io m pismeno neko pričo v Slo-venjgraden h krivemu pričevanju v isti zadevi, ga je okrožno sodi-i	,iri obsojen na eno leto
Šče v C H ju dne 19. febr. obsodilo! teŽke	s «l,aotno temnico iu
zaradi hudodelstva goljufije vrhu- trdim ^-žiTačeni vsak mesec, nadutega še lia 3 mesece ječe.
Osamljena Bolgarija.
y celi armadi 131 bojnih ladij. Na-
Vsa poročil^ soglašajo v temi Zakaj toi sploh nosila, bojna ladja da b>!» trn -galej* med ■ajbolj'pa krovu toliko Bo^MtwH.
Pawwaaa.	tridesetih mili-
Dejstvo. da je Bolgarija izolirana-, piše sofijski "Dnevnik", navdaja politične kroge v Bolgariji z veliko skrbjo. Kot mala pel-milijoiiska država bo prej ali slej potrebovala močnega zaščitnika. Zivljt oskega pamena je razmerje do ruskega naroda in treba se bo sprijazniti z režimom, vladajočim v SSSR. Da ima pokroviteljstvo Anglije ogromen pomen za Bolgarijo. je na dlani, posebno sedaj, ko -sta stopila Rusija in Velika Britanija v normabie oduošaje, in po srečnem slučaiu ima Bolgarska dobre prijatelje v eni 'kot drugi drŽavi.
Zaplembe listov v Hrvatski.
Po podatkih zagrebškega sud-benega stola je bilo v letu 1923 na ozemlju Hrvatsko zaplenjenih 149 listov. Sodišče je odobrilo 148 zaplemb, eno pa razveljavilo. V isti stvari je vloženih 148 obtožb proti tem listom, razen tega pa tudi proti nezaplenjenim 164 obtožb.	, . .
IŠČEM SLUŽKINJO
-35 do 40 let staro, če tudi vdtjva z enim. otrokom. Jaz sem vdmrec -in. imam dva otroka 8 .oz. 12 let Jfeivfte se na: Joe Oza«iieh, r.129 Rub?- St.. Tacoma. Wash. f	(19-20—3)
NAPRODAJ POSESTVO,
■< invenU^M,
iM
jonov denarja na krovu te bojne Clerebmd,
j i je na plačilo bolečinske, odškod-I nine J. MegliČu v znesku 10,000 L):n rn okrajnemu uradu za zava-i'L«\ an je delavcev 151S Din 50 par.
Ža star uzmovič
je komaj 21 letni delavec Anton
Kerže iz Dresmje vasi. Na več!	Kaznovano obrekovanje
krajih je ukradel obleko in razno	^ , ,
perilo, dokler ga ni zasačila po!	T!™?H ornega
zadnji tatvini v Žalcu roka pra-|	bankarski ne-
vice. Pred okrožnim sodiščem v|	ll) moS^1 brzdati svojega
Celju je bil obsojen na eno leto	^krem ^ škoditi svo-
poostrene ječe.	Političnemu nasprotniku, je
Reminiscenca iz zadnjega rudar-skega štrajka,
I*red okrožnim sodiščem a- Celju se je moralo zagovarjati dne 26. februarja 2!) rudarskih žen, ki -o b?Ie obtožene zakonu o zaščiti javnega varstva in reda v dr-žavi, ker s<j dne 1. avgusta 1923 v llestauju pri Sevnici ustvarile komplot zoper one delavce, kate re je Trboveljskii premog, družba pritegnila iz Hrvatske. Ker je so-dišee smatralo za dokazano, da so se vse obtožeuke dogovorile iu »le tričetrt ure daleč med hrvatske delavce v eeh procesiji iu so na* ravnost navalile naaije z divjim kričanjem, da naj vendar prenehajo z delom in ne odjedo kruha domačinom, jih je spoznalo sicer J-rivim, vendar pa izmerilo izred-nfi nizko kazen 24 ur, oefcroma 50 Din globe s posebnim ozirom na sflflijalHo bedo in na to, da je poteklo od štrajka že precej časa in so se razmere ublažile.
Politična pravda.
Pied mariborskim okrajnim sodiščem se je vršila nova pravda zaradi žaljen ja časti med živino-zdravuikom HinteHecbnerjem in ur. Leskevarjem, kateri je očital IDnterlechnei-ju. da je dajal uredništvi! "Volksstimme" informacije proti njemu. HEnterleckner ^la je bil pri razpravi oproščen. Toda dolgotrajni pravda med socijaldr sto m Bahunoni in dr. Leskorar-jem, ki datirata še iz lanske pro-^Eacimake tlnbate v občinskem svetu, sta bili pred par dnevi končani pred sodiščem s poravnavo, ta- i 4» -Nta m-- iianuinliiBiB drof j drugemu očiuke preklicala.
minulem poletju javno obddlžil dva njemu nadrejena višja pisar-ni^ka uradnika goljufije pri izplačevanju pričurn. K<-r sta (^idalže-na uradnika znana po mestu kot poštenjaka in uživata kot taka tudi primeren ugled, je dvignila zadeva seveda mnogo prahu, ne le na sodišču, temveč tudi po mestu. Vršile se obširne preiskave, ki 'lokaz«le popolno ncosuovauost oi»rekovanja in kojHi končni u-speh je bil, da je bil ne.poštt-ni sluga Po v še sam obtožba Iradodel-• t.va obrekovanja in suspendii-am Obsojen je bil na 5 dni zapora, oducsuo na 250 Din kazni.
Likof sta pila
sredi decembra živinski mosetar Ajiton Bei^rles iz Hoč in pa H«f-ler, ker sta zamenjala, svoje koaije. Ber'es je privezal svojega konja pred gostilno in je popiva do po-HHjske tire: Ko se je po tej odgu-gal s konjem proti domu, ga jena er»«*ti vprašal stražnik za živinski potni list. tv>da Kergles je stražnika prav neprijazno n ah m lil. kaj ga briga njegov konj. Obsojen je bil za to neprijaznost pred mari-borskiim okrož. sodiščem na 500 Diu globe ali pa 10 dni zapora.
Hndo kaznovana domišljavost.
Korošec Edvard Ploberger je rwpival dne 24. januai-ja s svojo Jjubieo v Ptuju in se ga je prav pošteno navlekel. Ko sta "pnisla ii gostilne, je priče! Ploberger razdajati. da je bil stražnik prisiljen intervenirati. Toda PlobergeT s f^tražu ikonv ni hil ^adrrrrrljen ai jt vafoma}, di nm p»^ti kale višji aniir. R dV te AlUBSjafmsH jt
I na dva meseca zapora.
da nadškof bolonjski i Benedikt XV.) O sanjah je pripovedoval vrednosti sanj in proroški sposob- j ia>tlllku hoteIa in 1iekateriin
nosti mesečnih.	i drugim osebam. Po pai>eževi smr-
Nek italijanski finančni straž- ti pa jih je objavil v nik je opravljal svojo službo ob j	Padova".
državni meji. Bilo je to marea ----
meseca 191Q. Nekoč pa je liotiado- • ma izostal in poveljstvo je teden \	f
dni zaman čakalo
listu " Pro-
na njegov po-vratek- Sli so ga iskat, toda brez-
l)iu

SPOMIN.
marea 1:»20
ie poiK--
uspešno. Vsa povpraševanja v o-jsr^či' naš nepuzabljeni sinček «>zi-kolie.i in doma niso do vedla do roma brit
zaželjenega uspeha. Vseh se je po-. lastila prikrita domneva, da se je kje ponesrečil. Preteklo je leto. pretekli sta dve in svojci so že po-, zabili na nesrečnega sina. Ni pa mogla na sina pozabiti žalostna mati in nekoč se ji je prikazal v sanjah in ji povedal, da so «_r.i ubili tihotapci in zavlekli v neko samotno duplino. Opisal ji je kraj in duplino s tako natančnostjo, da jo je bilo možno po njegovih izjavah kmalu najti. Na tleh je ležal preperel okostnjak in poleg , njega par zarjavelih predmetov, ki so padli iz strohnele obleke.! Mati jih je spoznala za last svo- ' jega nesrečnega sina.
Nič manj zanimiv ni sledeč slu čaj proroške sposobnosti mesečne ženske. V Nancy ju je živela neka Kaniila Iloffman. o kateri se je raznesel glas, da pove v j stanju mesečnosti prihodnje stvari in odkrije tajnosti preteklosti, i To vest je čital tudi neki kmet. ki je izgubil meseca februarja 1911 na nepojasnjen način svojega najstarejšega sina Karla. Poslal je k ' njej drugega sina Amadeja. daj bi jo vprašal za svet in navodila-|i O tem dogodku je pripovedoval ; dotični kmet nekemu uredniku pariškega *' MatLna"' siedeče:' "Poslal sea n sina Amadeja v Nan-! e.v, čeravno sem dvomil, da bo kaj opravil. Ko je prišel k njej. ji je izročil zavoj predmetov iz-; gubljenega sina: sliko, nožie. list-i
nieo iu nekaj komadov oblekf.
*' i Amadej je poeakal, «la jo je prevzela meseenost in tedaj mu je } začela! pripovedovati žalostno I zgodbo mladega nesrečneža. He-1 kla je. da je odšel z doma v noči i
LUDVIK PUST.
Pii-te k io ie že 1 leta. a žalost še ni proboljena.
Žalujoči ostali: Mary in John Plist. stariš-i. John, Frnnk in Willie, bratje. Mary/ Annie, Helen in Rtsie,
se-vt rf-.
K plotu Pa.
Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM.
Po trdnem dncvn»-m delu si nadrfrnite roko. noge in hrbet. Človek, kt dt-la. z mišicami, no sme biti bolan. Urite se vedno. PoskuSajte vdrgnenje s Pain-Expellerjem.
Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in 70c. steklenica v lekarnah
F. AD. RICHTER & CQ 104-114 So. 4th St.. Brooklyn.N.Y
Prav vsakdo—
kdor kaj iičt; kdea kaj
ponuja; kdor kaj kopajo; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo primava, da imajo čudovit nspek •
mali oglasi
T M Ola* Maroda"
Velika noč —
velik praznik krščanskega sveta se približuje.
Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom.
Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov.
VELIKONOČNE DENARNE P0ŠILJATVE
bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO J ADR ANSKE BANKE
GLAS NARODA 10 MAJICA 1924
NESREČNA LJUBEZEN
Ločitev zakona.
Dvanajstdnevni sen mlade Beograjčanke.
E. N. — Za4'Glas Naroda" poslovenil J. T.
G	{Nadaljevanje.)
— Znorel j«', sveta mati božja! Znorel je. Smrt njegove žene j»;i je tako potrla.
Slednjič je pi>ul svojemu dobremu prijatelju, dvornemu mar-balu trr ga rotil pri živem 15ogu. naj mu vendar sporoči, ee je ros vsega konce in ee j»• eesur neizprosen.
7akoj nato je pa strahovito nabrulil svojega tajnika in mu za-povedal. naj «*re takoj v mesto j>o notarja, češ, da hoče napraviti oporoko.
Začel je brskali pisalni mizi in uredovati. Uiiičevat je papir za papirjem, nekatere spravljal na kup. druge v posebne omote ter napravil tukaj ali tam s svinčnikom kako kratko opazko.
Nato je poiivno prečital vsi Eglantinina ljubaviia pisma ter tliu^o za drugim .spuščal v ogenj-
Nazadnje mu je ostalo le še dvoje.
Prvo je bilo pismo, v katrem je izjavila Eglantina. da se hoč«-poročiti ž njim. drugo je pa pojasnjevalo prebrisano komedijo z Eglautininim mrtvaškim listom.
Sobolej je držal v rokah košček uuhteeega papivca. s katerim mu je pred petimi l»-ti na<l vse ljubljena sporočila, da hoče v njegovi bližini in zvezana žnjim živeti do snirli.
Obrnil se je od kamina, vrgel pismo na mizo ter sklonil glavo.
Ni', tega ne more sežgati. Te vroče in srečo obetajoče besede naj ob primernem trenutku dokažejo Donielu. zakaj se je spil s farjem. To pismo naj dokazuje vsem, zakaj je zavrgel madamo de Lux. Morda se bo Iianiel toga pi^nia še kdaj uspešno posiužil.
V mrzlični naglici je zgrabil knez olje pismi, ležeči na črn; obe no vin L ter ju preletel z očmi.
Prvo pismo je vsebovalo pristge ljubezni, drugo "pa zagonetno razkritje.	*
Eno pLsmo je vrgel knez v tajni predal svoje mize, drugo je pa raztrgal na koščke ter g§ vrgel v kamin. Plamen je obliznil be:e lističe ter jih uničil.
Knez se je zazrl v plamen ltevedoč. da je sežgal pismo, ki je \sebovala vso Eglantinino liui>ezen.
Pi»mo s podpisom Vere lak a rove. ki ji> vsebovalo vso resilient, jt bilo pa v urno zaprlo v tajnem predalu njegove pisalne mize-
Po enem tednu je pridirjal poštni sel na dvorišče ter izročil knezu debelo pismo.
Gregor Sobolej je vzel pismo, pogledal pisavo in naslov, se globoko oddahnil ter položil na pisalno mizo.
Zatem je stopi! svečano Ln ponosno v svojo oblačilJiieo. se oblekel v gala uniformo carskega komornika. »si nadel vse redove i:i zlate porte ter stopil v sobo svojega sinčka.
Danijelu se je kar blestelo pred očmi. Knez ga je vzel v naročje ter poljubil na Usta. liee in čelo. S svojo glavo se je dotaknil njegovega obraza, otrl si je solzo in svojega sina pokrižal.
Molče se je vrnil v svojo pisarno.
Malomarno je odprl pismo ter ga prečital. lioka se mu je tresla. njegov obraz je bd pa kot i/, kamna izklesan.
Stopil je h kaminu ter vrgel tudi to pismo v ogenj. Na polici za knjige je bila mala omarica in v nji dva revolverja, kojih ročaja sta bila vsa obdana z dragim kamenjem.
Sobolej ni izbiral. Vzel je prvega ter napel petelina. Še enkrat jo stopil k steni, odgrnil črno zagrinjalo in pogledal zadnjič sliko svoje žene.
Počilo je . . . parki at globoko zahroplo---potem je bil pa
mir . . . mir _ -
IV.
Ker je bilo v giadu ponavadi tiho, je bilo slišati strel daleč naokrog. Iz vseh kotov su začeli vreti služabniki. Jokali so, stokali in proklinjali ter hiteli.
Splošno vrvenje so včasih presekala ostra povelja zdravnika, ki jc, klečal poleg umirajočega. Grozno razmesarjena glava mu jc počivala na svileni blazini.
V	splošni razburjenosti se ni nihče brigal za Danijela, ki je sledil svojemu varuhu na hodnik in s hodnika v očetovo pisarno.
Stisnil se je v črno zaveso, ki je deloma zakrivala materino sliko.
Njegove široko razprte oči so sc zapičile v prizor, ki se jim je nudil. Po vseh žilah in živcih mu je gomazelo. Zdelo se mu je, da mu počiva neizmerno breme na slabotnih prsih.
Pogled na težko ranjenega očeta je proizvedel nanj uničujoč vpliv. Zdelo >e mu je, da je strahovita rana zasekana v njegovo glavo, in njegova duša je trpela isto duševno bol kot jo je trpel umirajoči.
Ena ž"5isk. ki so se bavile krog kneza, jc opazila ubogega otroka. Planila je k njemu, ga vzela v naročje ter ga odnesla iz sobe.
Nelepa, nakažena glavica je počivala na njenem ramenu. Fantiček ni niti crknil. Toda iz njegovih oči so mu vrele grenke, vroče solze, prve solze, ki jih je kdaj jokal.
Da. Danijel je bil otrok posebne sorte. Oe je bila mati pri volji in ga je za trenutek popestovala. mu je rekla: Ti si moje bolno bogastvo.
Par minut kasneje je konštatiral zdravnik smrt kneza So-boleja.
Na pisalni mizi je bilo nezapeeateno pismo, ki je pooblaščalo edino SoboJejevo sorodnieo, grofico Katinko Orlovo, naj uredi vse njegove zadeve in naj skrbi za vzgojo malega Danijela.
Nadalje je bilo na mizi zapečateno pismo, naslovljeno na carja ter seznam tujezcniskih bank. v katere je bil dva dni pred smrtjo poslal večino svojega denarja.
Njegovo truplo so razstavili v grajski kapeli.
" Pokojnika so pokopali v družinski grobnici.
V	MiŠkov se je priselila grofica Orlova, ki je bHa poštama, stroga ženska. Prav po vojaškem uzoreu je vodila gospodarstvo, skrbela za malega Danijela, spodila par ničvrednih služabnikov ter najela nove, in kmalu jc zavladal v gradu stari red.
Grofica Orlova je bila visoke, skoraj moške postave, ki se je še bolj uveljavila pod njeno dolgo, žalno obleko. Bila je ponosna in ničkaj prikupna. Njene bledo-višnjeve oči so zrle mrzlo in pro-dirno, ozke blede nstniee je vztrajno pritiskalana zobe.
Takoj po prihodu je rekla, da bi rada videla Danijel«.
Spisal H. Krasna. j »	jz Beograda poročajo o zago-
----! net nem slučaju mlade 14letue
Sodn:k : Zadnjič vas torej vpra-1 Soprog: Čemu? Zdaj te pre-; gimnazi jalke Angeline Vorkanič.
šam: ali se res nočete spraviti s puščam njemu. Saj me ne marašljje prispela 1<>. JVhruarja iz šo-
svojim soprogom?	jGospod Polž sicer ni bogat, a sr-i	trudna in nerazpoložena
Gospa (vitka, zlatolasa potoži) : ee ima. silno nežen je in "razu-i domov. Vse predmete je videla
Ah, tako bolna sem! In utrujenaijme" te. Kakor veš. jaz te nisem| lv°in". in	1,'-la *I)at
ter. kako«' javlj-'jo, traja ti s.»n
Malo <!,.
Ne morem več. Prosim razsodbe!
Sodnik: Ali menda vas soprog vendarle ljubi ali vas je ljubil . . .
Gospa: Ne. ni res! Mar naj se slečem in pokažem, kako surovo me je pretepal? Povsod imam modre lise.
Sodnik (možu) : Ali je mogoče* Pretepli ste jo!
Soprog: Nikdar! Niti prsta ni-em položil nanjo. . .
Sodnik: Na, na!
Soprog: . . . tako da bi jo bo-} lelo . . .
Gospa: Lažnivec!
nisem
nikoli "razumel**. Vsaj ti si za-,
t reje vala tako. v tožbi iu nešteto-!^ 12 tl"i-.. Min.!o ^'»t™ "^"J" krat meni	! s tem. da ji vlivajo v usta mleso
Zdravniki nis > v stanu, da jo pro-(rospa fsmehljaje) : Ali. Turči, !uldč. Devojka. ki soava v neka-saj vendar veš. da sem te s tem le :;,in p. b m. prvih pet dni ni ni-jezila. Iz gole trme. Za Polža mi <V>nr odgovarjala, kasneje i«- daje toliko, kot za lanski sneg.	.iala al^.vim' pnn-oj raviuvlušno Soprog: Mar .se nista ljubila? "" nirtianičii". Ves ta čas Angelina ue fintazn-a in ima normalno temperaturo Zdravniki mnenja. da ie h> slučaj rropske letar-•jrije. ki je na ne razjasnjen način
Soprog: A modre lise? Morda bila pren
Mar .se
Gospa : Ali Turči! Samo loke mi je poljubljal, sicer pa prav ničesar. Prisegam!
I5e ■«rrad.
o od gospoda Polža!
j Gospa: Ne. ne, niti od tebe, ni-Sodnik: Psovke so kaznive, go-'li otl "nega. Udarila sem se ob vo-j spa! — Ampak kdo laže, res ne f1 u,izc in P*»dla sem na drsališ-vem.	• • • Turči, nikar me ne
muči
izzval nesogasja in razburjanja še neki tretji, vaš prijatelj.
Gospa: Torej naj sc slečem j1'111«'1; ^ojdi in podpiši . .. go-Takoi . .	j spod je sodniki so naju že liavelfc-
Sodnik: Morda se je medtem že ,:ani • •• Spotoma greva lahko ta-vse zacelilo. Sicer pa: ločiti se ho-jk°j k tapetniku. čete in treba je dognati le še, kje Soprog: Gospodje sodniki, ali leži krivda.	J vam je treba še več dokazov, kje
Gospa (zailiti) : To je vendar leži krivda? — Prosim, da me od /e jasno!	(t<- ženske ločite! A po njeni kriv-
Sodnik: Vaš soprog trdi. da je di.
" , Gospa (kriči) : Zdaj vidite, kak-l šen je! Mene in vas ima za norca! Gospa: Paz nimam prijatelja'Ta neznaeajnež! Ločite naju. a po Sodnik: Vendar hodite in se vo njegovi krivdi! Naj le plačuje, nio-zite ž njim na sprehod. Vsak dan ra plačevati! Vse življenje naj se dobiva vaš mož anonimne karte in kesa! (Sodniki odidejo v posvet o-' pisma.	j valnieo.) Čakajte, gospodje! Še
Gospa: Sam si jih piše! Poznain mnogo imam povedati, kakšen podleea, intriganta!	| človek. brez srca, brez takta, brez
Sodnik: Kaznovati vas bom mo-(moraIe . .. čakajte no! (Besna so,
ral. ako ne nehate psovati! — S i., , v;,:	-
1	stseiu.j .Niti poslusati me noeep)
čim dokažete, da vas mož pre te-J ~,
„ ,r , .. - , ,	h' O, me ženske smo reve! Mo-
pa? Modre lise niso dokaz.	I .	|
Gospa : O. pretepa me brez prič, SKI drzc skul»«j proti nam . . . kaj-
'pada
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! Zaičilit« mm Proti nalcmin
N *ba vit? ti najboljšo zn&fitn PREPREv.BA zrn MOdKE Velik« tub.35c. Kit (4'B> <t VnJIekaraarji «:i S»n.Y-Kit Dap t: B 92 Be«kra»n St.. Ne« York Piši t« z« otrrožniro.
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
želodec in doma sušeno meso pošiljam sirom Amerike od 5 funt. naprej, proti ekspresnem povzetju.
Poskusite enkrat in moj stalni odjemalec boste.
JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave, Cleveland. O
(Daljo prihodnjič.}. ^
ponoči, zavratno! — Sam Bog je moja priča. Prisežem lahko, če želite?
Soprog: To bi bila kriva prisega !
Sodnik: A odkod ima ali je imela vaša soproga po telesu modre lise?
Soprog: Bog ve! Od mene gotovo ne . . -Saj sem jo imel rad . . . Ponujal sem ji spravo. — samo ona noče . . ,
Soproga (si pokrije obraz z obema rokama): Ne, nočem, nočem! Ločiva se!
Soprog: Kakor lioeeš! A zelo mi je žal . . . Saj sva živela lepo. ne preveč težko . . . Zdaj bi lahko živela še lepše in še lažje. Teta ■Tennv je umrla in mi ostavila lepo dedsčino, . . Toda čemu mi bodo zdaj tisti stotisoei?
Gospa (spusti roke v naročje, motri moža. dolgo razmišlja, končno vstane) : Artur, tetka Jenny je umrla? Čemu mi nisi tega že{ prej povedal? Uboga Jenny!
Soprog: Saj nisi hotela govorili z menoj. Zdaj pa je že vseeno. Zdaj tudi jaz nočem več.
Gospa (omaluie na stol in bridko joka): Ubožica! Kako sem jo ljubila! In kako me je imela rada! O. Artur, smrt je strašna. . . . smrt je velika. .. Pozabiva vse! Pojdiva domov! — Mar veš. da zdal lahko najameš veliko stanovanje, ki bi ga vdova notarjev« tako rada zamenjala z najinim?
Sodnik lista smehljaje po spisih, soprog se dela apatičnega in tužnega. Gospa si briše solze, s lsekne in opazuje lokavo svojega moža. Naposled pristopi in se mu obesi na ramo.
Gospa : Imela bova lahko salon, vsak po eno sobo in skupno spalnico, če hočeš. Jedilnica ni več moderna. Stara pohištva lahko dobro prodava in kupiva novo . . . In pomisli, gospa apoteka r jeva mi ponuja svoj kožuh in štolo napol zastonj! — Ah, ne, ne toživa se več! Smrt poravna vse. (Nežno.) No, pojdiva, dragec! (Sodniku): Midva se spraviva. Hvala lepa za vaš trud!
Sodnik: Torej vi umikate svojo tožbo? Dobro.—A gospod soprog? (Soprog še vedno apatično molči.)
Gospa: Seveda je zadovoljen. Tako vprašanja!
Soprog: A čemu te čaka spodaj gospod Julij Polž T
Gospa: Ti veš njegovo ime? A ves čas ga nisi omenil. Ah, Turči, to je Čisto tebi podobno!
.. zato pa je loliko kriviec na svetu! (Tišči si robce na obraz, joka. ihti. vzdihuje itd. i
Soprog gleda skozi okno in se smehlja. Ne zine pa nobene več.
Vtak p«T*o bi moral t»«H
noro izdajo "PESMARICA GLAZBBNE MATICI" Et fttiri molke glasov« Uredil Matej Hmbad Knjiga ima 29« strani, ter rsebu je 103 najboljših in najnovejši} pesmi s notami O«na ■ poštnino $3.09. "GUB NARODA 82 Cortland* SI, New York. IT. 1
SLO VENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči) da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cen«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortland t Street
New York
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
b* .J! tik
>' " * Ž ...
Obsega sledeč«;
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOYJIB* Tretji del: YAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ [VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-AN<3 LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: yPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora, znati vsakdo pri nabavi dršav« ljanskega papirja.
»Vse angleške besede so navedene, kako se pile« Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ti knjige je mogoče vsakemu priučiti Be angleščine brez učitelja.
|Kn]iga je trd0 Tesana, vsebuje 250 strani,50 eena s poštnina	™ "
Slovenic Publishing Company
Cartisndt Street	Hew York. V. T
Kretanje pomikov - Shipping News
10. marca;
Cleveland, Cherbourg In Hamburg Mlno*k*hda. Cberbo«*-* m Hamburg. 22. marca:
Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg: Rochainbeau. Havre; Saxonla. Cherbourg: Zeeland, Cherbourg.
M. marca: Bremen, Bremea.
27. marca: Dullo, Oeao«.
8.	merest
La 8avole, Havre; Trwi. Harding, Chre oourg: Orca.. Cherbourg. Hamburg; Anda-
aia. Cherbourg. 2. aprila:
Berenearia, Cherbourg; Paris. Havre. 5. aprila:
Majest ic. Chorhourjr: Tyrrli^nin. Cher-bourg: ueorjje Wasliington. Cherbourg.
9.	aprila:
America, Cherbourg.
12. aprila:
Leviathan. Cherbourg: Olympic, Chw-ourg. Veen dam, Cherbourg.
ANCHOR
Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko?
Sedaj je čas. se pripravit«* za novo kvoto, ki se prične dne 1. julija 1'.'.^. Cunar'i Line ilružha poma?a vašim rojakom po vstj Jugoslaviji, da dobe potne liste, vizeje in vs,. po«lrobnosti pl«-de potovanja v Ameriko. Ti uradi poslujejo s posebnim dovoljenjem jugoslovanske vlade, Vsi potniki se pošljejo naravnost na parnik v osebnem spremstvu družbinega uradnika in sir>-r brez posebnih stroškov. Onemu, ki ima Cunardovo karto, i*,i treba čakati na prostor. Vsak teden odpluje večkrat Cunardov parnik iz Kvrope. Cunardovo kurto so dobre za potovanje na najhitrejših svetovnih parnikth.
Za pojasnila obrnite : a našega lokalnega agenta aH r;a na5 urad.
CUNAKD ANCHOR LINE
UOLLANQ
1 I AMERICA LINEW
Kratka in direktna črta preko Rotterdama za iz vseh strani
JUGOSLAVIJE
Nedeljska odplutja. Največje udobnosti.
Mi vatn »«omo preskrbeli potrebne listine faffidavit za vzilrže vanje). Nasi uradniki se brigajo za vse ter vse ure'Ie za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto.
Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo.
Za prostore na parnikih in vse podrobnosti pišite lokalnemu agentu ali pa na
HOLLAND AMERICA LINE
24 State Street	New York
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
4 Kupite vnaprej plačano karte •vojim sorodnikom za waie črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Olympic 22. mar.; 12. apr.; 3. maja Majestic ?6. aor.: 17. mala: 7. junij*
(NaJveCJl paxnlk na avetu.) Homeric 10. maja; 31. maja; 21. junija
Amkil*c>n Link joint
WHITE STAR LINE Service
New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 20 mar.; Mongolia 27 mar.
razred)
Canoplc 15. apr.; Pittsburgh 6. m^Ja
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp
Bclgenland.....5. aprila; 8. .o ija
Zeeland 17. aprila: Lapland 24. apnla
Dobra hrana. &*prtl prostori. Velika ^avna zbirališča. Oglasite »e pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT! No. 1. Broadway_New York.
Potovanje v Jugoslavijo.
K<loc namerava potovati to spom. lml v stari kraj na obisk ali 7.a stalno, priporočamo* tla se odloT-i za parnik "PARIS", največji in najnovejši parnik francoske parobrod ne družbe, ki odpluje iz New Yorka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije, $vi<*e iu Avstrije je za Jugoslovane oajlMilj pripravna po francoski pro gi, zlasti pa še s parnikum 'PAHIS' in se pride v devetih dneh v I„juN Ijano; oni pa, ki potujejo v zase-ilno ozemlje, se iieljejo iz 1'ariza naravnost v Trst.
S tem pamikora potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potni-ko do Ljubljano, in bo pazil tudi na prtljago. «la bo šla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po iM-G v eni kabini; kdor želi po tovati takrat na tem parniku, naj nam dopošlje čim prej $10.00 are za III. razred in £10 za drujji razred, da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddani.	„
Frank Sakser State Bank New York, N.
6.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; Chicago, llavre.
9.	aprila:
Homeric. Cherbourg: Ausonia. Cher-ourjr; I*ros. Iioi»seveU, Chert«>ur^: N^w Amsterdam, Kotterdam; Ku^hainbeau, Havre.
23. aprila:
Paris. "Havre; IJerengarLa. Cherbourg. 26. aprila:
.Majesti«-. Cl'.orlxiurK: Albania, Ch»r-itiurg; 1'rt-a. Harding. Cherbourg.
29.	aprila: Kcpublic, ClicrbouVfc.
30.	aprila: Mauritania. Chi-rbourg.
3. maja:
Leviathan. Chorbourp: Oljmijiic, Cherbourg; Pres. Wilson. Trst; La Savoie, Havre.
7.	maja: Aquitania, Cherbourg.
10.	maja:
Homeric. Cherbourg: America, Cherbourg.
14. maja:
Paris. Havre; Martha Washington. Trst;
PiTPncarU. Cherbvurz.
V JUGOSLAVIJO
na ameriških parnikih
PIllVATXE kabine za 2. 4 ali t» osvb. Najboljšo in jakc> r.«z-m-liko hrano strvžejo v listih obed ni call. Kadilnica. salon za ženske. i.ir>>ki t zpreliaj; lini krovi. «lodbeiu koncerti i*.a v.-eh parnikih. Hitra služba v I'lym.i uh. Southampton. Cherbourg in Bremen z zvezami v vs» evropske kraje. Pres. Roosevelt .-22. marca; 19. apr. Pres. Harding	marca; 26. apr.
Geo. Washington 5. apr.; 6. maja
America .......... 9. apr.; 10. maja
Leviathan . ......12. apr.; 3. maja
Republic ....... 29. apr.; 3. Junija
'/.a . f. informacije lil tikete vprašajte iokalnt-ga agenta.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
New York. Plymouth, Havre. P«rie
PARIS ...................... 2- aprila
New York. Havre. Pari.
ROCHAMBEAU ............ 22. marca
LA SAVOIE................29. marca
CHICAGO .................. 16. apnla
New York, VI*o [Spain!. Bordeaux
ROUS! LLON .............. 25. marca
FuiU za aarodiU lekalaca i|ul> ali ft* ihni 0r»J 19 STATE STREET.	NEW YOR ^
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB j« numenjea potovati 9. ■tari kraj, je potrebno, da J« natančno poučen o potnih llaUh, prtljagi In drugiii stvareh.
Pojasnila, ki vam jih nmor«M dati vsled nafie dolgoletne Lskoinje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno 1« prvovrstne parnik e, ki imajo kabina tudi v HL razredu.
Tudi oni ki ie niso amerlftl državljani, morejo potovati t stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev In so prlpudčeni bres vsaks neprlllk« T to detel o.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
KJsr Ml dobiti sorodnika ali pa svojem lx stmregs kraja, naj nam
piše ca pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota mala 943$ novih priseljencev.
Za potne str oft e laplačujs p4 na-Its naročilu JADRANSKA BASKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
n Cortland! Street New York Glavno aaatooatve Jifranika banka.
ANTONA KOŠIR, podoma-«"e C^paldarjcv i z Travnika x>ri Ix«keni potoku. 1'red trcnii leli je prišel iz stare domovino. Mislim. da se nahaja v Clevelan-du. Ohio, zato prosim tamoš«j<* rojake, rla mi naznanijo njegov naslov, a!i eo sam čita ta og'las. naj so mi javi. -— Anthony Mi-k?il;č. Dox 7. Herriek. Ohio.
C j7-i:>—:;>
R&JAKE, NASOCAJTB SW NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK 9 CDBUŽENIH DRŽAVAH.
Pozor čitateljio
Opozorite trgovce ftm e-brtnlke, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo »dovolj kS, da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". 8 Um boste ustregli vsem
Uprava "(Has Msrodavt