f42
frst, v 6 edo 22. m#ja £912
Tacaj XXXVI?.
IZHAJA VSAK DAN
v?: a?de!;Sh Sr prazniV.Ut ob 5., ei £?n;de!JkUi sk 9. zjotra). jpi*»t&l£&e lie». so prodajajo po 3 nv6. (Sstot.) v mnogik (.; sakirnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Pefcr«, jfoufcojni,	Mabrežini. Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-
iĆJni, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 Btot.) »C:.A8I 3E RAČUNAJO fJA MILIMETRE V Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 »t. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« .'O si. mm. Za op;la?ie v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak* ^.--daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-hj adj pa 40 stot. Oglase sprejema Inđeratni oddelek uprav« radinosti". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo Id to&jivo v Trstu.
—- —--- ■ ■ ■■ ----- —
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F iiiiiiiii jš mmir
NAROČNINA ZNAŠA
m oalo Mo 24 K, pol leta ta K, 3 mesec« O K; si k
to6b« br«x dopoeiaoe aaročnina, se uprav« n« Iitiklu aa uUljito Ii4u}« ,.K3>I»0«TI" itu« i Ci Ml« lato Krta Mt, m p«l Ida Kros 3 «0.
Tri Aopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. No'raaka-
▼ana pisma •« n» tprejentj« la rekopiti »e ct vrafta^. Haročnlso. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo
UREDNIŠTVO: sllca Giergb GalattJ 20 (NaredsH btlsjatoJj ia odgovorni urednik &TEFAN GODINA. Laeljui komeorcg lista .Edinost*. - Na^soila Tiskarna .EdincaA* ▼pisan« zadruga z omejenim poroštvom v Trs^t u;,oc
Gkrrgio Oalatti fttev. 20. Feftno-iirnr^nRiM račun Itev. 841-652. TELFFOft 5L 11-37
BRZOJflUNE UE5TI.
Državni zbor.
Usoda službene pragmatike.
DUNAj 21. (Izv) Poslanska zbornica je danes pričeia drugo branje službene pragmatike. Je to podvodnih besedah referenta, češkega posi. Č e h - a znamenit zgodovinski dan za vse avstrijske državne nastavljence. Rtferent je priporoča! predlogo, kakuršnjo je izdelal odsek. Že tekom današnje debate se je pokazalo, da bo večina parlamentarnih strank glasovala za odsekovo predlogo. Le trije govorniki so danes prišli do besede in sicer čtški naredni sccijalec, nemšsi krščanski sccijalec in pa rusinski poslanec. Vsi trije so se izrekli za predlogo.
Generalna debata o službeni pragmatiki bo najbrže končana v Četrtek, šele po praznikih pa se bo vršila specijalna debata, h kateri je priglašenih 14 minorltetnih referentov, ki bodo priporočali 34 manjšinskih predlogov. Med temi je 15 manjšin, predlogov slovenskih klerikalcev. Kako dolgo bo trajala specijalna debata, se sedaj ne more določiti. Omeniti in poudar|ati je treba, da so slovenski klerikalci skleniti poslati v boj proti službeni pragmatiki, kakor jo je izdelal odsek, čim največ govornikov.
V	parlamentarnih krogih upajo, da bo sredi meseca junija službena pragmatika v zbornici rešena. V parlament so danes prišle tudi nekatere deputte je uradništva, z-asti centralna Zveza uradnikov je po svojem predsedništvu intervenirala pri voditeljih raznih strank, naj se zavzamejo za hitro in naglo rešitev tega za uradništvo velevažnega vpiašanja.
D ference med odseke vimi sklepi in vladno predlogo trajajo seveda Še nadalje in niso izravnane. Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, se je bati, da vlada službeno pragmatiko strmoglavi v gospodski zbornici. Na drugi stran? zatrjujejo in poudarjajo, da bi bila vlada v sluč. ju, da ji stranke odobre takozvaai „mali finančni program", pripravljena aktivirati službeno pragTiatiko že s prvim julijem. Med raznimi strankami in vlado trajajo zz izveditev tega finarčnega programa pogajanja, toda do seda) so bila brezuspešna.
Kakor že gori omenjeno, je sklenil hrvatsko-slovenski klub se jako temeljito udeležiti razprave ter v debato poslati čim največ svojih govornikov. Hrvatsko-slovenski klub to dela iz nekakega opozicijonalnega razpoloženja proti predlogom odseka za državne nastavljence. — V krogih članov odseka za dižavne nastavljence so danes zatrjevali, da bi bila vlada pripravljena dovoliti s prvim julijem uradnikom in nastavljence m primerno d r a-ginjsko doklado, dokler nI dtfinitivno rešena službena pragmatika. Ta drginjska doklada bi se slično razdelila med posamezne kategorije, kakor januarja meseca.
Splošno je bilo v parlamentu jako živahno in delavno življenje. Zborovali so mnogoštevilni odseki, tako budgetni, naučni, nadalje tiskovni, vodocestni in pa draginjski odsek.
V	budgetnem odseku je nameraval referent, nemš&i poslanec Steinwender zednoUaviti budgetno debato v vladi ugodnem smislu. — V naučnem odseku se je danes nadaljevala debata o znanem § u 55. drž. šolskega zakona. — V tiskovnem odseku je podal justični minister Hochen-b u r g e r nekatera pojasnila ter je zlasti odločno poudarjal vladno principijelno stališče glede reforme tiskovnega zakona. S posebnim poudarke m moramo omenjati, da je nekdanji nemški liberalec dr. Hochen-burger razvijal naravnost reakcijonsrne nazore o tiskovni svobedf, nazore, ki nasprotujejo razvoju našega modernega življenja. Nekdanji nemški svobodnjak in javni ob!o-žitelj zloglasnega § 14 je po3tal najreakcijo-narnejši birokrat, iti hoče še poostriti konfiskacijsko prakso ter onemogočiti imuniziranje konfisciranih člankov.
Koncem seje so skušali Italijani zopet spraviti včerajšnje dogodke in spor s predsednikom v razgovor, toda predsednik jim je kratkomalo odrezal nadaijno debato s tem, da je še enkrat ponovil svojo včerajšnjo izjavo.
Hrvatsko-slovenski klub proti službeni pragmatiki.
DUNAJ 21. (Izv) Hrvatsko-slovenski klub je imel danes pod predsedstvom dr. Šusteršiča sejo, v kateri je sklenil glasovati proti budgetnemu provizoriju. V seji se je tudi vnela živahna razprava glede jugoslovanskih vseučiiiških zahtev 7n se je konstatiralo, da se je jugoslovansko vse-učilško vprašanje potisnilo v ozadje in je
klub sklenil pričeti nova pogajanja glede reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Klub je zlasti podarjal, da izgovor avstrijske vlade, kakor da bi smela ogrska vlada k rešitvi reciprocitetnega vprašanja kaj govoriti, nikakor ne velja, ker je zagrebško univerzitetno vprašanje izključna kulturna zadeva Hrvatske. Klub |e nadalje sklenil poslati v debato o službeni pragmatiki čim največje število govornikov.
Rusinsko vseučilišče.
DUNAJ 21. (Izv.) Poljski klub zavzame jutri v svoji plenarni seji stališče napram rusinski univer i.
Deputacija finančnih uradnikov.
DUNAJ 21. (Izv.) Deputacija finančnih uradnikov je bila danes v parlamentu ter je posredovala pri vodilnih poslancih, da se pridete uradniki finančne službe grupi D službene pragmatike.
Deputacija privatnih uradnikov.
DUNAJ 21. (Izv) Deputacija organizacije privatnih uradnikov je bila danes v parlamentu. Govorila je pri ministrih in voditeljih parlamentarnih strank v prilog uradniškega zakona in glede 8urnega delavnika v birojih in privatnih uradih.
Nemški učitelji za čeSko-nemŠko spravo.
LIBEREC 21. (Izv.) Zveza nemških učiteljev na ČtŠfcem je predložila nemškim poslancem v češkem deželnem zboru spomenico, da vendar enkrat izgotovijo češko-nemško spravo. Poudarjajo tudi v spomenici, da jim preti v najkrajšem času beda. Tritisoč učiteljev bo ostalo letos brez kruha, če bodo nemški poslanci še nadalje tirali svojo trmoglavo politiko.
OGRSKA KRIZA.
Hrupni prizeri v poslanski zbornici.
BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) Ogrska politična javnost Je z napetostjo pričakovala današnje seje poslanske zbornice. Odločilni boj med Justhom in Lukascem se Je pričel. Današnja seja ni prinesla nobenemu tekmecu zaželjenih uspehov. Izvolitev Štefana Tisze za zborničnega predsednika se ni mogla izvršiti. Tekom seje in zlasti koncem seje so se odigravale prave orgije parlamentarne podivjanosti. Jutri se vrši volitev predsednika mesto odstopivšega predsednika Navay a.
BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) Današnja seja je bila jako številno obiskana. Poslanci so že v kuloarih živahno razpravljali o včerajšnjih dogodkih. Še pred pričetkom seje je prišlo do jako burnih prizorov. Poslanec Apponyi se je prijavil k besedi o poslovniku. Podpredsednik Bcothy mu ie dovolil. Justh je tudi zahteval besedo, a Bcolhy ga Je zavrnil. Nastal je pravi krik in vik. Zadeva se je izravnala na ta način, da je Apponyi resigniral na govor.
Takoj ko je predsednik otvoril sejo, zagnali so Justhovci naravnost glušeč in urnebesen krik, ki je trajal četrt ure. Vse-prek so kričali: „Škandal i Sramota! Terorizem 1" Krik v zbornici je bil tako močan, da ni bilo razumeti nikogar. Justh je zahteval tajno sejo. Beothy pa je vkljub temu prečltal demisijsko pismo Navsy evo. Po prečitanju tega pisma se je vzdignil ministrski predsednik L u k a c s in je hotel govoriti. Krik pa je bil tak, da se ni razumela robena njegova beseda. Lukacs je izjavlja!, da Navay evo demisijo najbolj obžnluje delavna stranka sama. Ker pa Navay noče demisije preklicati, ne preostaja ničesar dru-zega, kakor volitev novega predsednika.
Levica neprenehoma kriči: „Zahtevamo tajno sejo!"
Kravalov so se udeležili Justhovci in pa stranka 48-nikov. Kossuthovci so se držali zelo, zelo rezervirano.
Svoj vrhunec pa so tumulti dosegli na koncu seje. Prišlo |e do pravih tumultuarič-nih priiorov. Zaradi postopanja predsednika je nastal med Justhovci dolgotrajen vik in krik.
Poslanec Julij pl. Justh je potegnil H žepa boksar ter skočil pred klopi in glasno kričal proti poslancu Vojnicsu: „Umaknite se! Drugače Vas potolčem l- — Vsled energičnega posredovanja ni k sreči prišlo do nobenih pretepov. Po zbornid pa je zavladalo splošno razburjenje. Opozicija je v enorner vpila: »Svinje! Nesramne svinje 1
Koncem seje je zbornica z veliko večino sklenila, da jutri izvoli novega predsednika.
BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) Danes zvečer se je vladna delovna stranka odločila, da kandidira Štefana Tisza za zborničnega predsednika mesto odstopivšega Navay-a.
BUDIMPEŠTA 21. Socijalna demokracija je izdala na delavce poziv, naj bodo pripravljeni na generalno stavko, če bi vladna večina hotela nastopati s terorizmom. Vodstvo budimpeštanske socijalne demokracije je danes zvečer priredilo pet javnih zborovanj na različnih krajih mesta, da protestira proti nasilni politiki vladne večine in manifestira za splošno in enako volilno pravico.
Zborovalci so potem skušali prirediti skupen sprevod po mestu. Mestni nadgla-var pa je demonstracijski sprevod prepovedal.	_
Grozna avtomobilska nesreča.
Princ Cumberlanski ubit.
DUNAJ 21. (Izv.) K današnji jutranji brzojavni vesti o avtomobilski nezgodi Jurija Viljema Cumberlandskega prihajajo iz Berolina še naslednje podrobnosti: Princ Cumberlandski se je peljal k pogrebu svojega strica, danskega kralja v Kopenhagen. V avtomobilu sta bila Šofer in njegov komorni sluga G r e v e. Avtomobil je princ sam vodil. — Nesreča se je pripetila pri mestu Friezak na državni cesti Brnndenburg-Ham-burg.
Nekaj minut po 6 zvečer je princ z avtomobilom pasiral mesto Friesack na Bran-denburškem — Princ je vozil z hitrostjo 90 do 100 km na uro. Deset kilometrov od mesta popravljajo sedaj cesto. Princ je prezrl svarilno tablico in vozil je v isti brzini dalje po nanovo s kamenjem nasuti cesti. Pri tem je princ izgubil oblast nad avtomobilom in z vso silo zavozil v neko drevo. Princ je bil takoj ubit, zdrobljena mu |e bila lobanja in oprsje udrto. komorni sluga Greve je odlete! z avtomobila in si zlomil tilnik. Tudi Greve je bil takoj mrtev. — Šofer si je zlomi! roko, Prinčevi starši, ki so se z železnico peljali k pogrebu danskega kralja v Kopenhagen, so prekinili potovanje. Truplo ubitega princa prepeljejo v Gmunden.	_
Bosenski sabor.
SARAJEVO 21. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za bosenski sabor v moslimski veleposestniški kuriji je bil izvoljen kandidat moslimske „Umje-, Semsi beg Salih-b e g o v i ć za saborskega poslanca.
Vseučiliški profesor Matko Nodilo umrl.
ZAGREB 21. (Izv.) Danes le umrl profesor zagrebškega vseučilišča Matko Nodilo v 78. letu svoje starosti. Nodilo je bii član jugoslovanske akademije. Rojen je bil v Splitu in je bil več let urednik „N. Lista*. Leta 1887. je bil imenovan za profesorja splošne zgodovine na zagrebški univerzi. Kot izboren poznavalec zgodovine Jugoslovanov je slovel daleč čez mejo in je vžtval med učenjaki splošno priznanje in spoštovanje.
Anarhistični komplot proti rumunskemu kralju.
BUKAREŠT 21. (Uv.) Policl|a je razkrila komplot proti rumunskemu kralju Ka-rolu. Trije trgovski nastavljencl so nameravali umeriti kralja ob priliki njegove vožnje po Donavi, ki naj bi se vršila prihodnji teden. Gre za anarhistični komplot.
Vstaja v Albaniji.
CARIGRAD 21. Za vrhovnega poveljnika turškim četam, ki so koncentrirane v okolici Prizrena in Peči, je imenovan Ab-d u 1 a h paša.
Velikanska stavka na Angleškem.
LONDON 21. Danes se je pričela stavka težakov brodarskih podjetij na reki Temsi. N.jprej je sir pilo v stavko okrog 6000 težakov, katerim se prihodnje dni pridruži še 5000 mož sorodnih organizacij. Skladiščni delavci so doslej še ostali nevtralni. Začeli bodo pa ia^oj s štrajkom, čim bi hoteli podjetniki podpirati stavfcokaze. Organizacija transportu h delavcev šteje 10 000 članov. Ti si stavke ne žele, ker so bili o priliki zadnjega štralka premogarjev zelo dolgo časa brez kruha in zaslužka.
Italijansko-t^rška vojna
Kolera v Carigradu.
SOLUN 21. (Izv.) Tukajšnjemu bolgarskemu listu .Pravo" poročajo iz Carigrada, da se }e pojavil v neki carigrajki vojaški bolnišnici slučaj kolere.
Število Italijanov v Turčiji.
CARIGRAD 21. (Izv.) Število v Carigradu bivajočih Italijanov cenijo na 12000. Na v?em turškem ozemlju prebiva okrog 50.000 italijanskih podanikov, ki bodo morali sedaj vled sklepa ministrskega sveta zapustiti Turčijo. Sklep o izgonu italijanskih državljanov je med prebivalstvom vzbudil
splošno pozornost, med Italijani pa p:tr-tost
Zopetno zapretje Dardanel.
CARIGRAD 21. „Sabah- je mnenja, da j bo turška vlada dala takoj zapreti Darda-' nele, čim zasedejo Italijani bližnji otek M i -t i 1 e n e. — Dobropoučeni kiogl tudi potrjujejo to vest in poudatjajo, da bo na)brže visoka porta zaprla Dat da nele, če bodo Italijani le poskusili zasesti kak otok, ki s« nahaja v biižini dardanelske cžine.
Italijanska trgovina in vojna.
RIM 21. (Izv.) Uradna poročila o stonju italijanske trgovinske bilance v zadnjih Štirih mesecih skušajo ugotoviti, da je navzlic vojni bilanca zelo zadovoljiva in da se trgovina ugodno razvija. V zadnjih štirih mesecih je znašal uvoz 1.136,331.103 lir (za 36 345.493 lir manj nego v isti perijodi lanskega leta. Izvoz se je v teh mesecih povečal za 752,459 821 iir. Poročila tudi poudarjajo, da so si italijanski trgovci z ozirom na zapretje turških trgov znali z vladno pomočjo poiskati novih trgov.
Glavna skupščina sv Ciriia in Metoda.
S solncem obsevani prijazni Zamet je 4>il v nedeljo dne 19. t. m. v veliki slavi. Srčnim rodoljubnim navdušenjem je sprejel mnogoštevilne brate, ki so prihiteli od raznih strani naše domovine, da čujejo b^edo naše družbe sv. Cirila in Mttoda za Istro. Lepi Zamet je imel v slojem naročju lepo število istrskih voditeljev in prvakov. Iz Pazina sta prišla poslanca dr. Trinajstič in dr. Kurel ć; iz Poreča dr. Zuccon in Andrijčić ; | iz Buzeta Sancin in Iz Trsta dr. Brnčič. Videli smo zbrane naše junaške Sokole Iz i Voloskega, Mihotiča in Zameta, ki so došli | v kroju, a na čelu jim starosta Vitezičcve župe, dr. Pcščić. Došlo Je predstaviteljev naših ljudij z otokov, došlo je SuŠaČanov, a, kar nas je pos&bno vzradostilo: obiskali so nas tudi mnogoštevilni bra^e z Reke in okolice. Ta obisk reških bratov je dal letošnji idružbini skupščini neki poseben ton, nt ki poseben pomen. Družba je letos pohitela i tja na istrsko mejo, da se svojimi doseda-njimi vspthi in bodočimi nadami ulije v ! srca obupajočih bratov novih nad in utehe. jDiven dan je bil to. Nekaj svečanega je ' padalo na mirno modro morje, a polno nežnosti in topline je bilo tudi naše bratimljenje z našimi milimi reškimi brati, našimi brati iz Banovine, ki so mu bili priče in uddežniki tudi mnogoštevilni prijatelji: S!o-|venc', Srbi in Čehi.
Skupščina se Je vršila na krasno cdl-čenem in z našimi trobo;nicami okrašenem vrtu društva Sloge. Otvoril jo je ckolu 3. popoludne predsednik profesor Vjekoslav Spinčič Izb-anrmi besedami se je spominjal velikega preporoditelja Istre, dr. Jurija Do-brile. Navel je nekoliko njegovih važr.ejih I zaslug, ki si jih je kakor predhodnik naše Družbe pridobil na polju splošne narodne prosvete v Istri; omenjal je, kako se je pokojni biskup trudil in si prizadeval, da naš narod povzd'gne duševno in gospodarsko.
Po dovršenem govoru je zaorilo iz tisoč igri: Slava istrskemu preporoditelju Jiriju I Dobrili 1 Zatem se je govornik spominjal pokojnega Adolfa Petru-a, ki je sicer malo časa živel v Istri, a jej je v tem kratkem času storil mncg-> dobrega, a Družbi je v j oporoki namenil 25 000 K. Omenjal je nedavno umrlega Josipa Goiupa nI. Slavinj-; skegr, čegar obitelj je darovala D užbi 5000 K. Omenjal je daru 25 000 K, ki ga je poklonil Družbi prevzvišeni gospod dr. J_raj Posilović, zagrebški nadškof. Izraz.il je hvalo tudi presvetlemu Škcfu k adjutorju d^. Anti B^uerju, ki je velik branitelj naše Družbe in po čegar priporočilu in posredovanju je dobila Družba rečeno svoto. Slednjič se je zahvalil darežl.ivim rokam vseh Hrvatov in Hrvatic, kjer koli bili. Saj z njihovo pomočjo je odprla Družba do sebaj 46 šol, v katerih poučava preko 60 učiteljev in j učiteljic.
Mrtvim je skupščina zaklicala: slava, dočim je žive naše dobrotnike uprav Lrne-j besno pozdravljala.
Tekom nadaljnega govora se Je pred-| sednik ozrl na delo Družbe v minulem letu, j v katerem je imela okolo 174 000 K v«up-nega dohodka. Z ctvarjanjem šol v bujsktm okraju je poseg a Družba v najzap?d:.eji kot poluotoka Istrskega, med narod, ki je že napol poitalijančen, katerega dober del pa Je Še možno rešiti.
G. predsednik se je zahvalil Zameča-nom na lepem sprejemu, a opoiarjal jih je , na važnost, ki jo ima Zamet nasproti sosednji oficijelni Reki, tisti Reki, iz katere bi hotele madjarske oblasti iztisniti naš jezik In
Stran II
„EDINOST- št. 142.
V Trstu, dne 22. maja 1912
ga za meniti s tujim. Pozdravil je vseh, ki so došli na skupščino. Posebno je pozdravljal Slovence, Srbe in Čehe. Pozdravil ie starega istrskega prijatelja dra. Rudo Linića, odvetnika v Delnicah, vse narodne zastopnike in prijatelje, Sokole in njihovega starosto dra. Poščida, in je, tolmačeč čutstva vseh navzočih, pošiljal vroč in srčen pozdrav naši materi in pomočnici — Hrvatski. Zvršil je, sporočajoč skupščini pozdrave državnih poslancev, dra. Laginje in Mandića, ki radi parlamentarnih poslov nista mogla priti na skupščino.
Predsednikov govor je bil sprejet burnim odobravanjem.
Potem so stopili pred predsednika otroci Zametske šole in mu je jedna deklic s pozdravom poklonila kito cvetja. Ko so otroci odpeli pesem: Ljubimo te naša diko! — je pozdravil predsednika in vse Družbino vodstvo predsednik odbora, Zametski naduči-telj Fran Rubeša.
Sledilo je poročilo Družbinega tajn ka Viktorja Cara Emina. Poročilo, kakor zna sestavljaii poročila on, rodoljub, mislec in pesnik: Car Emin! Njegova poročila niso le naštevanje skrbno in vestno nabranih dejstev, ampak iz njih veje toplina duše, ki sega v duše, ki razvnemlja, navdušuje, oplemenjuje. Važneje momente iz tega poročila bomo podajali v presledkih, kakor nam bo dopuščal skromno odmerjeni prostor v našem listu.
Iz poročila blagajnika Julija Mirana podajamo te-ie podatke. Vseukupni dohodek v letu 1911 je znašal 174.334 K 90 st. Podružnice so prinesle 20.525 K 35 st. Potom novin je došlo 29.811 K 60 st. Žigice in druga razna podjetja so donesla Družbi 27.472 K 33 st., a različni darovi in narodni praznik 68.990 K 53 st. Občine in mesta 6405 K 20 stot. itd.
Za plače učiteljem 98.269 K 47 st. Za vzdrževanje Šolskih prostorov 9239 K 08 st. Nepremičnin je nakupila za 62.119 K 88 st. Na podporah učencem 3614 K, itd.
Aktivna imovina Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je iznašala 31. decembra 1911 372.005 K 97 stot.
Na to je čSan nadzorovalnega odbora Kazimir Jelušič sporočil, da je nidzorovalni odbor pregledal Družbine račune in da je našel vse v popolnem redu, ter ie predlagal, naj se vodstvu podeli absolutorij, kar Je skupščina tudi sprejela.
V upravo so bili izvoljeni skoro vsi dosedanji člani. Namesto svetovalca Frana Frankovića, ki Je odstopil radi druzih narodnih poslov, je bil izvoljen Viktor Tomičič, a na njegovo mesto v ravnateljstvu prof. Ivan Ivančić. Na to Je skupščina sklenila pozdrav klubu Ciril-Metodsklh zidarjev v Zagrebu, na kar je predsednik še enkrat pozdravil skupščinarje in zaključil skupščino.
Po skupščini je bil koncert, na katerem so se odlikovali posebno domači pevci in pa zbor srbskega cerkvenega društva z Reke. Prelepo so pevali mešani zbori Istrske Vile iz Kastva in Primorskega Hrvata s Trsata.
Tako se je zvršila ta veličastna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda za Is.ro, ki ostane našim ljudem na Reki in v okolici v trajnem spominu.
Domače vesti.
Imenovanji. Cesar Je imenoval nad-gozdarskega svetnika dr. Julija T r u b i g a , ravnatelja cesarskih domen in gozdov v Gorici, za dvornega svetnika. — Minister za uk in bogočastje je imenoval asistenta ■a tržaškem pomorskem observatoriju dr. Friderika Hopfnerja za pristava v uradu za merjenje zemljepisnih stopinj na Dunaju.
Izpit iz arhitekturne stroke. „Aka-demično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju* naznanja, da je dne 18. t. m. njegov član-preglednik, tov. Ivan V u r n i k položil II. (zadnji) državni izpit iz arhitekturne stroke.
Poroka. Poročil se je danes g. Srečko B r e z i g a r, konceptni uradnik pri c. kr. policiji v Trstu, z gospico Petro Košuta iz Sv. Križa pri Trstu. Bilo srečno!
Poročanje umazanosti in „Edinost". Pod tem lepim naslovom si je tržaški dopisnik v sobotni „Siovenčevi" številki privoščil naš list, očitajoč z ozirom na poročilo o znani kazenski razpravi proti babici Ani Bajčevi in sokiivcem, da je „Edinost" v popisovanju teh umazanosti še prekosila samega „Piccola", da pri „Edinosti" ne gledajo na nič več, kakor samo na to, kar nese. „Ali ni naša mladina že dovolj pokvarjena? Potem se pa še leze, Če pravi rodoljubi svare ljudstvo pred čitanjem „Edinosti". Kateri pošten oče pa more še tak list pustiti v roke svojim otrokom? — Ker je pred kratkim „Edinost" pisala, da |e prevzel Trst vodstvo slovenske umetnosti, si najbrže domišI(uje, da je s tem svojim poročilom zelo obogatila slovensko literaturo".
Tako torej „Slovenčev" dopisnik.
Sicer ne čutimo prav nobene potrebe, da bi morali braniti svoje stališče z ozirom na omenjeno razpravo, vendar pa naj odgovorimo par besed „Slovencu", ki se tako rad vtika v stvari, ki mu niso prav čisto nič mar.
Vprašamo le, zakai se je neki sodišče s tako odločnostjo postavilo na stališče, da bodi omenjena razprava javna?! Menda vendar ne zato, da bi nihče ne vedel, kaj se razpravlja, temveč zato, ker je hotelo statuirati eksempelj, ker je hotelo, da pride stvar v javnost, da strahovalno vpliva na tisti del tržaškega občinstva, moškega in ženskega, ki je v svoji veliko-mestni „morali" pripravljeno zagrešiti vsak čas enake zločine, kakoršnih so bili obtoženi oni obtoženci in obtoženke. Niso bile visoke kazni, ki so jih dobile obsojenke, toda najhujša kazen je bila javnost razprave in pa dejstvo, da je časopisje tako obširno poročalo o stvari.
„Piccolo" Je poročal obširno, obširno je poročala „Edinost" in prav tako tudi krščanskosocijalni „Corriere Adriatico"! Nihče pa ne more reči, da bi bila „Edinost" poročala „umazano". Poročevalec je uporabljal vedno le zdravniško-strokovne izraze, torej dostojne.
Naj le verjame „Slovenec", da so resna časniška poročila o oni razpravi napravila dosti globlji vtis na tržaško ženstvo, nego pa vse grmenje proti nečistosti.
Čistemu je vse Čisto, pravijo pametni ljudje, ali pa tudi: svinjarju je vse svinjsko, kakor je rekel neki državni poslanec v zbornici poslancu Gostinčarju; mi pa pravimo : naše poročilo o omenjeni razpravi ni pohujŠalo in pokvarilo nikogar, pač pa je bilo najboljše svarilo pred enakimi žalostnimi, najhujše obsodbe vrednimi grehi, o kakršnih se je razpravljalo pri oni razpravi, in „Slovenčev" dopisnik bi bil storil pač mnogo bolje, da se je spomnil, predno Je napisal oni brezmiselni dopis, neke žalostne znane „r d e č e b r o Š u r e", ki Je napravila več pohujšanja, nego so ga kedaj zagrešili vsi slovenski časopisi skupaj in ki je menda tudi „zelo obogatila slovensko literaturo" s svojim »položajem".
Prav radi pa priznavamo, da take stvari ne gredo otrokom, kakor otrokom sploh ne gre čitanje političnih listov, In slab oče, ki skrbi za duševno hrano svojih otrok s političnimi listi, zastrupljajoč tako nežno otroško dušo s strankarsko strastjo, brez katere ni dandanes nobeden politični list, najmanj pa ljubljanski „Slovenec", ki naravnost gori strastnega sovraštva napram vsakomur, ki se ne strinja žnjim, ter z nožem in ubojem grozi tistim, ki se drznejo biti druzega mišljenja, kakor pa on in njegova stranka.
„ Edinost" je storila z onim poročilom svojo dolžnost, dolžnost poštenega časnika, ki ni za to, da bi laskal ljudskim strastem, temveč da hvali, kar je hvale, in graja, kar je graje vredno, „Edinost" je bila prav posebno v onem poročilu branitel]ica in varhinja Javne morale, govoreč odkrito, brez onega pikantnega, vse prikrivajočega, pa prav s tem vse razgaljujočega mežikanja a vedno dostojno. Storila je svojo dolžnost, dasiravno ji ta dolžnost z ozirom na opolzko stvar ni bila lahka in storila Jo je v polni meri; ako to „Slovencu" in njegovemu dopisniku nI prav, nam pač ni treba biti žal.
Tako vzgajajo ljudstvo I Voditelja socijalnih demokratov v Sv. Križu sta akademik Sedmak in bivši učenec obrtne šole Sirk. Od jednega njiju nekdanjih sošolcev iz Nabrežine — torej iz zanesljivega vira — pa doznajamo sedaj, da so za slučaj, da bi bilo povodom nameravane Legine provokacije v Sv. Križu prišlo do kakih spopadov, socijalni demokratje po napotkih imenovanih dveh mladih gospodov sklenili, postaviti se v boj na strani Lege proti slovenskim Križanom! Če že to dejstvo samo na sebi dovolj kriči, pa motivacija k temu sklepu socijalnih demokratov naravnost smrdi do neba. Za italijansko Lego in proti domačemu živilu na lastni grudi, ker — tako govore svetokriški socijalni demokratje — „od Lege Imamo dobička".
Torej proč z narodnim poštenjem, proč z zvestobo, proč z značaj iostjo, proč z javno moralo! Proč z vsem, kar je izraz plemenitega čustvovanja 1 In pljuni na lastno svojo prošlost in na lastno grudo, čim se ti smehlja — Judežev groš!
Tako vzgajajo slovensko ljudstvo ti njegovi pretvezni — prijatelji!
Povdarjamo še enkrat, da smo gornjo vest dobili iz absolutno zanesljivega vira, a posebno opozarjamo nanjo one gospode, ki so se toliko zgražali, ko smo nekoč dovolili narodnim Križanom, da so v našem listu dali odduška opravičeni nevolji radi večnih protinarodnih izzivanj sodruga Sedmaka. Ponovnih izzivanj vzlic dejstvu, da smo tedaj na veliko jezo naših Križano/ ugodili želji g. Sedmaka — osebno došlega v naše uredništvo — glede zaželjenega pojasnila, ki naj bi rešilo tisti konflikt brez neugodnih posledic. Tedaj so Izvestni gospodje govorili nekaj tudi o denuncijaciji. Ali bodo tudi sedaj opravičevali gospoda Sedmaka ? I
Ne sramujmo se našega gledališča! Prejeli smo: PredsinoČnjim je igrala družba De Sanctisa v Politeama Tolstega „Živega mrtveca". Ker imam našo predstavo še živo v spominu, želela sem videti to veliko delo, ' predstavljano po drugih priznanejših igralcih,
= nego so naši. In prav zadovoljna sem, da ;sem to videla. Tudi „Noro" sem sicer že enkrat primerjala in celo javno, takrat pa ni bila družba tako priznana kot je sedaj ta. Ža Zacconijem in Novellijem prihaja De Sanctis, tore| tretji v dolgi vrsti italijanskih umetnikov. On je res mojster skoz in skoz, ! aH okolica njegova tako Čudno mrtva. Dame i so boljše, posebno Elizabeta je ugajala. Res i je tudi, da Italijan-umetnik nima one mi-j mike na odru kakor smo jo mi vajeni videti; njegova kapaciteta obstoji v izražanju svoje dušne boli le v obrazu in glasu. Zato vsi drugi govore monotono in poleg tega še tako tiho, da v gledališču — posebno takem kakoršno je Politeama — moraš napeti vse svoje mišice, da slišiš; a vseeno se ti izgublja tu ali tam kaka pomembna beseda.
V drugI sliki „Živega mrtveca" je družba ciganov; a tu so bile prav fine go-spice in gospodje in sedeli so v vrstah kakor v Šolskih klopeh. In ta Maša ! Ali se spominjate naše Maše, polne ognjene ciganske strasti, s katero drži, kakor v kleščah, priklenjenega Fedjo ? Čudna, čudna Je bila De Sanctijeva ciganka Maša in pela je tudi — a kako? — Naša režija je bila res skrbno izvedena, pri čemer treba vpoštevati težave našega malega odra. Oder v Politeama pa ima vseh vrst kulis in ljudi za delo — kolikor hoče. A pri vsem tem smo morali čakati od 5 do 7 minut za spremembo. — Zato pravim našim nezadovolj-nežem : Pojdite in prepričajte se sami 1 In če so vaše oči tako zaslepljene, da nočejo videti in piipoznavati, no, potem pa — vam ni pomoči 1
Ne, to ni — narodno! V Rojanu obstoji godba, ki se nazivlje za narodno. V svoje obžalovanje pa smo se uverili, da ta godba zelo čudno kaže na zunaj svoje narodno čustvo. Predvčerajšnjim je godba spremljala na njegovi zadnji poti nekega svojega člana, rojanskega mladeniča — domačina, Slovenca I Da se oddolži čutu pijetete, mu je godba poklonila venec z ru-dečim trakom in — italijanskim napisom ter je s tem zagrešila — da se. milo izrazimo — čin brei obzirnosti nasproti pokojniku in nasproti domačemu, slovenski čutečemu prebivalstvu. In faktično so bili ljudje — posebno pa domače ženske — silno ogorčeni proti godbi radi te brezobzirnosti.
Odkrito besedo. Te dvolične igre, da se za gotove namene in potrebe nazivljajo „narodne", a potem zopet nastopajo na način, ki žali narodni čut RoJančanov — te igre mora biti enkrat konec. Aut-aut. Godbi v Rojanu je — kakor vsakomur — povsem svobodno, da nastopa, kakor hoče. Ali, čim nastopa tako, da ugaja sovražnikom našega naroda, naj se ne nazivlje več za narodno in naj tudi ne reflektira na — zaslužke od slovenske strani.
„Strossmayerovci" v Sv. Križu. Iz Sv. Križa: Minole nedelje nam Je bila sreča, da smo mogli v naši sredi pozdraviti mile nam brate, tržaške Hrvate. Prihiteli so k nam, hoteč pokazati, da so tudi oni vedno pripravljeni priskočiti nam na pomoč, ko nenasitni tujec izteza svoje kremplje po naših otročičih.
Izletniki so se ustavili v gostilni gosp. Štolfe, kjer se jim Je pridružilo tudi lepo število domačinov. Začela se Je prisrčna zabava. Naši ljudje se nikakor niso mogli načuditi prijaznosti in veselemu značaju bratov Hrvatov.
Po glavni cesti s Prošeka je prikorakalo društvo „HaJdrih", ki Je bilo pozdravljeno z živio-klici. Hajdrihovci so nam zapeli par mičnih pesmic. Od tukaj se je podala vsa družba še v nekatere narodne gostilne v vas, kjer je padla marsikatera dobra bese a.
Nastala je kmalu noč in morali smo se posloviti od milih nam gostov. A prepričani naj bodo, da nam ostanejo one ure, ki smo jih prebili v njihovi družbi, v prijetnem spominu. Želimo si le, da bi se kaj kmalu zepet videli.
Prihod grškega kralja. Kakor smo poročali, je grški kralj dospel včeraj po enajstih s sinom Kristoforom in mnogoštevilnim spremstvom na svoji jahti „Amphitrite" v Trst. Ostal je ves dan na Jahti ter se zvečer ob 8 42 z vlakom državne železnice odpeljal proti Kodanju.
Danes je zadnji čas za prijave k izletu na blelsko jezero.
Prosimo, da se vsi oni kateri žele priti, prijavijo. Pozneje se ne bo moglo nikogar več sprejeti.
Zahvala. Frančiška, vdova Kale se v svojem in v imenu svojih otročičev naj-iskreneje zahvaljuje vsem, ki so njih pok. ; soproga, oz. očeta Franca Kalca obiskovali Iv bolezni, jim v bolezni in po smrti pomagali z radodarnimi doneski, in ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. Posebno pa zahvaljuje pevskemu društvu „Hajdrih", delavskemu kons. društvu in gasilcem na Prošeku. Bog stotero povrni I
Novo druStvo. Namestništvo je vzelo naznanje pravila novih društev „Podružnice CMD v Ljubljani" s sedežem v Rubijah-Sovodnjem in „Katoliškega slovenskega izobražev. društva" s sedežem v Tomaju.
Tržaška mala kronika.
Trst, 21. maja.
Ljubeznjiv soprog Je 47Ietni čevljar Alojzij Cerljenka, ki Je ob enem vratar hiše št. 14 v ulici F. Venezian. Možakar je namreč hotel svojo ženo zabosti s čevljarskim Šilom, čemur se je pa ona srečno izognila, dočim so IJubeznjivega moža utaknili v luknjo.
Dva človeka je ubil v Grški, pobegnil iz Grške armade in se pustil tu vz-državati od neke natakarice, kateri je ko-nečno tudi grozil s smrtjo. Vse to je spravil skupaj 25letni mornar Bazilljo Candus iz Grške. Mož se je pustil vzdržavati od natakarice v gostilni v ulici del Pesce^št. 1 Marije Vanou. Ko mu pa ni dajala denarja, jej Je grozil s smrtjo, ter te grožnje tudi podkrepljal s pestmi in klofutami. Nekega dne minulega tedna je Vanou hotela oditi v Piran, da bi se znebila Candusa. Ta pa jo je dotekekel in jo prisilil, da se je morala vrniti v Trst. Včeraj predpoludne jo je Candus srečal v ulici Pozzo bianco in ko ona ni pristala na njegove predloge, da bi se pomirila, jo je zgrabil za vrat, vzel Iz žepa nož, ter jo ranil na obrazu. Prihiteli so ljudje, ter preprečili, da se ni zgodilo hujšega. Candusa so seveda aretirali. Na policiji pa je Vanou povedala, kako ji je Candus neprenehoma grozil s smrtjo in da se je v gostilni, kjer je ona služila, bahal, da Je ubil na Grškem dva človeka in da je vojaški begunec.
Koledar in vreme. — Danes: J*-lija, devica. — Jutri: Desiderij, Milorad.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -I- 20'2 C°. — Vreme včeraj: Jasno.
Vremenska napoved za Primorsko: Deloma obhčno, deloma deževje. Temperatura neizpremenjena.
Porotno sodišče.
Predseduje višji dež. sod. svetnik dr. Andrich, votanta sta dež. sod. svet. bar. Farfoglia In sodnik Luccardi; drž. pravdnik dr. Tomicich; branitelj dr. Robba.
Obtožen je bil G i u s t o P a r o v e I, pok. Josipa, rojen v Miljah dne 18. februarja 1892. L, pristojen v Koper, kat., samski, težak, zna čitati in pisati, nekaznovan,
hudodelstva tatvine
v smislu §§ 171 in 174 a k. z., kaznivega po § 173 k. z.
Dne 23. ostobra m. I. sta se Umberto Zidarič in obtoženec Giusto Parovel našla v Miljah in sta odšla nato v Žavlje, kjer sta pila po raznih gostilnah vse do večera. Zl-darič se je opil, dočim pa je Parovel ostal še precej trezen. V neki gostilni sta se pridružila Zidariču dva neznanca. Ko Je Zida-rič nato odšel iz gostilne, sta se mu zunaj pridružila ona dva neznanca, ga prijela in vrgla ob tla. V tem je prišel tudi Parovel in mu odvzel srebrno uro v vrednosti K 25'—, zlato verižico, vredno K 45 —, en petak in dežnik, vreden 4 K ter nato pobegnil z onima dvema neznancema vred. Teh dveh neznancev ni bilo mogoče izslediti.
Obtoženec trdovratno zanika krivdo in trdi, da je Zidarič, ko sta prišla iz gostilne, stekel nazaj za nekim dekletom, dočim pa je on odšel naravnost v Milje.
Ker je bil Zidarič, kakor je izpovedal sam v preiskavi, tedaj pijan, napadalcem ni bilo treba uporabljati sile, da so mu odvzeli omenjene predmete.
Ko je znčetkom razprave predsednik dal poklicati povabljene priče, se je izkazalo, da se ni moglo dostaviti vabiio glavni priči Umbertu Zidariču, vsled Česar Je predlagal državni pravdnik, naj sc razprava prelož*, da se nanovo povabi Zidarič. Branitelj ugovarja temu predlogu, češ, naj se v smislu določeb kaz. prav. reda prečita izpovedba glavne priče in najse razprava ne preloži, ker je bil obtoženec itak že nad sedem mesecev v preiskovalnem zaporu.
Sodni dvor je sklenil, da se razprava nadaljuje, nakar je pojasnil predsednik da je bila cela ta zadeva pred deželnim sodiščem, ki pa je izreklo da je nepristojno, ker kaže obtožencu očitano dejanje znake hudodelstva ropa v smislu § 190 k. z, ne pa tatriee v smislu §§ 171 in 174 kaz. z., vsled česar le zadeva prišla pred porotno sodišče in je obtoženec torej obtožen
hudodelstva ropa.
Obtoženec Parovel je že pred razpravo jokal celi čas in je tudi v dvorani potem nadaljeval. Ko pa je bil nato zaslišan, je odgovarjal popolnoma mirno. Zanikal Je zopet odločno vsako krivdo in ponovi svoj* prejšnjo izpovedbo, da sta z Zidariiem res pila skupaj, da pa je potem odšel obtoženec v Milje, dočim je Zidarič rekel, da gre v Skedenj.
Nato zasličani redar Jakob Bavčer, pove, da je vsled tolefoničnega naznanila, da se je zgodil rop v Žavljah, šel proti Žavljam in mu je prišel nasroti Zidarič, spremljan od žaveljskega redarja. Zidarič je povedal, da Je bil v družbi z nekim mladeničem, s katerim Je bil kake tri mosece skupaj na delu v ladjedelnici. Ta mladenič da se zove Piero.
ITzemite
ako ste nahodni, hripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLERJEV FLUID z znamko ELSAFLUID. Mi srat se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplir«, ki odstranja kašelj. Poizkasni tacat 8 K 60 vin. izdelovalec edino E. V. Feller v Stubici, Elsa. rg 264 (Hr?at-*ko).
V Trstu, dne 22. maja 1912.
»EDINOST« št. 142.
Stran Ilf.
Šli so potem iskat Paroveia in so ga našli doma, k}er je spal. Zidarič je bil nekoliko pijan, a hodil je popolnoma dobro. Parovelu je na stražnici očital, da ga je on oropal, toda Parovel je že teda| odločno tajil. Priča o Parovelu ne ve nič slabega.
Nadaljna priča Ivan Velja je hotel izpovedati slovenski, a predsednik mu je rekel, naj le izpove italijanski, da že zna toliko, ker je prej tudi italijanski izpovedal. Priča izpove, da je videl obtoženca in Zidariča tisti večer in da sta bila oba pijana. Zidarič je bil na cesti, Parovel pa v gostilni. Oni Je hotet oditi, ta pa ga je klical nazaj in ga potem prijel z roko okrog rame, kakor bi ga hotel spraviti nazaj v gostilno. Drugega ne ve povedati.
Nadaljne priče ne povedo nič novega. Priča Butovac še ni star 14 let in ne priseže, izpove pa, da je videl tisti dan popoldne Zidariča, Paroveia in še nekoga drugega v Žavljah na cesti, da pa Zidarič ni imel zlate verižice. Pozneje, po 6 zvečer, Je srečal priča Paroveia parnega, gredočega proti Miljam. Priča Felezlan je izpovedal, da je tisti dan ob 7 zvečer hodil s Parovelom po Miljah.
Nato Je prečital predsednik izpovedbe raznih prič, ki so bile zaslišane v predpre-iskavi. Miljsko županstvo je poročalo, da Je obtoženec tako na srednje dobrem glasu, da pa ne dela prav rad, čemur obtoženec ugovarja.
Branitelj je nato predlagal, naj se zasliši kot priča bivši obtoženčev delodajalec Gessi v Miljah, ki bo pričal, da je obtoženec vesten, pravičen in delaveh človek, nakar je predsednik prekinil razpravo za pol ure.
V premoru se je sodni dvor posvetoval o stavljenih predlogih, nakar je predsednik razglasil, da se je dognalo, da glavna priča Zidarič biva v Trstu in stanuje v ul. Chiozza št. 36., nakar je predlagal državni pravdnik, da naj se razprava prenese, da bo osebno zaslišana ta priča, saj se to zgodi lahko prav kmalu. Branitelj se ni upiral prekinje-nju razprave, vendar pa je predlagal, naj se razprava prekine do 7 zvečer, ker se da med tem časom lahko dostaviti vabilo priči.
Sodni dvor je sklenil, da se z ozirom na ta predloga prekine razprava do 6 zvečer, da se med tem časom dostavi vabilo glavni priči Zidariču.
Večerna razprava.
Ob 6*15 zvečer je predsednik zopet otvoril razpravo in naznanil, da se je posrečilo deželnosodnemu slugi Dužniku po peturnem iskanju izslediti glavno pričo Umberta Zidariča, ki ga da takoj poklicati v dvorano.
Ker je Zidarič prisegel že enkrat, ni prisegel še enkrat in je pripovedoval, kako sta se tisti dan sešla opoldne z obtožencem Parovelom v Miljah, kjer sta Šia pit v neko gostilno, od tam pa sta Šla v Žavlje, kjer sta nadaljevala. V prvi gostilni je Parovel govoril z dvema neznancema, ki sta se jima pridružila.
Spili so skupaj liter vina. Sla sta nato priča in Parovel v drugo gostilno. Vsega skupaj je tedaj priča popil od poldneva pa do 6 zvečer okrog poldrug liter vina, Parovel pa ravno toliko. Bil |e nekoliko pijan, Parovel pa manj.
Ko sta nato stopila iz gostilne, je bilo že precej temno, ker je bilo že okrog poli 7. Priča je hotel domov, komaj pa je napravil nekaj korakov, sta skočila k njima dva neznanca in ga vrgla na tla. Obtoženec, ki je stal nekaj korakov v stran, je nato priskočil in mu postavil koleno na prsi in mu odvzel uro, verižico, petak in dežnik ter potem izginil. Priča je klical na pomoč, hotel je tudi poklicati na pomoč Paroveia, pa se ni spomnil njegovega imena. Na tozadevno vprašanje z vso gotovostjo potrdi, da je bil obtoženec Parovel tisti, ki ga Je oropal, medtem ko sta ga držala ona dva neznanca, za katera pa ne more reči, da bi bila tista dva neznanca, s katerima je bil prej skupaj v gostilni. Bila le tema, vendar pa ne tako trda, da ne bi bil razločil človeka na deset korakov.
Na tozadevno vprašanje pojasni priča Bavčer, da ste oni dve gostilni na miljski strani mostu.
Predsednik Je nato zaključil dokazilno postopanje in sodni dvor Je dal porotnikom sledeča vprašanja:	|
Glavno vprašanje: ali je obtoženec! kriv, da je sporazumno z obema neznancema šiloma odvzel Umbertu Zidariču 23. oktobra 1911 v Žavljah a cesti uro, verižico, petak in dežnik v skupni vrednosti K 79? (Hudodelstvo ropa.)	j
Eventualno vprašanje, ako bi porotniki zanikali glavno vprašanje: Ali Je obtoženec kriv, da si je skupaj z drugimi neznanci prilastil brez dovoljenja lastnika tuje lastnine v omenjeni skupni vrednosti nad 50 K in pod 200 K? (Hudodelstvo tatvine.)
Po govorih državnega pravdnika, ki je vzdrževal obtožbo zaradi ropa v polni meri, in branitelja, ki je z ozirom na dokazilno postopanje, da razun edinega Zidariča ki pa je bil tedaj pijan, in priče, ki bi obdol-ževala obtoženca i zločina ropa i tudi tatvine, in po predsednikovem temeljitem rea-sumenju, so se umaknili porotniki ▼ posvetovalnico ter podali nato sledeči odgovor na stavljeno vprašanje:
Glavno vprašanje (rop) — „ne" z 12 „ne".
Eventualno vprašanje (tatvina) — „neu z 12 „ne".
Predsednik proglasi nato razsodbo, po kateri se obtoženi Giusto Parovel o p r o $ č a obtožbe hudodelstva ropa in tudi hudodelstva tatvine. Oproščenec Je bil takoj spuščen v svobodo.
Obravnava je trajala do 9 zvečer.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. zvečer tamburaška vaja.
Pevsko društvo »Adrija* v Barkov-Ijah. Pevke in pevci so vabljeni, da se polnoštevllno udeleže pevske vaje, ki bo v petek točno ob 8. zvečer. Po pevski vaji bo važen pogovor. Naj nihče ne manjka I Telovadno društvo Sokol
v Trstu. Opozarjajoč brate, ki hočejo v letošnjem letu nastopati v kroju, na sklep, da se smejo udeleže-ij vati javnih nastopov v kroju le ■ oni bratje, ki so izvežbani v redovnih vajah, naznanjamo, da se vrše vsako sredo od 8. do pol 9. zvečer redovne vaje za telovadce in netelo-telovadce. Pridite v obilem Številu I
Za vaditeljski zbor:
A m b r o ž i č, načelnik.
Telovadno društvo „Sokol" na Vr-deli. Opozarjam brate člane na sklep vadi-teljskega zbora „Tržaške sokolske župeu, da se sme udeležiti javnih nastopov v kroju le tisti, kateri so izvežbani v redovnih vajah. Zato prosim, da pridejo vsi bratje člani danes v sredo, dne 22. t. m. ob 8 30 zvečer v telovadnico, kjer se bodo vršile redovne vaje. — Jakob Perhavec ml. načelnik.
Podružnica sv. CM za Prosek-Konto vel j Zgonik priredi na binkoŠtni ponedeljek, dne 27. t. m., v dvorani „Sokola" na Prošeku svojo pomladansko veselico s sodelovanjem pevskega društva „Danica" s Kontovelja in „Hajdrih" s Prošeka. Pevske točke, burka, šaljiva tombola in ples vabijo ljubitelje naše družbe na to prireditev. Začetek ob 5 popoludne.
„Sava" društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju si je izvolilo za tekoči letni tečaj sledeči odbor: Predsednik : c. ing. Urbančič Rasto, podpredsednik:: c for. Lapajne Srečko, tajnik: stud. med.! Kobenel Zvonko, blagajnik: c. med Fras i Ivan, gospodar: c. med. Stržčko Josip, knjiž-j ničar: stud. med. vet. Samec Josip, arhi-j v r: c. for. Brovet Rupert, namestnika: st. med. vet. Ipavec Rsfko, c. cult. ing. Kutin! Mirko, pregledniki: cand. iur. Lapajne Vinko, cand. med. Pintar Ivan, cand. chem. Kranjec Nande.
Akad. podružnica sv. Cirila in Met. na Dunaju si je izvolila na rednem občnem zboru dne 4. maja sledeči odbor: Preda.: Bevc Ladislav, tajnik: Wisiak Rudolf, blagajnik : Ženko Janko, namestniki: Kutin Ice, Pire Alfons in pl. Levičnik Janko, preglednika: Lapajne Srečko in Kranjec Ferdo.	_
ftJar. del. organizacija.
Po shodu v Kolonkovcu. Kakor smo že sporočili, je vodstvo sccljalno-demckra-tične organizacije poslalo vabila svojim članom na shod NDO v Kolonkovcu. Dobro so se organizirali. Škodovali pa so s tem le — sami sebi, ker zavedni slovenski zidar, ki je količkaj pošten in je videl surovosti, katerih so se posluževali socijalni demokratje na shodu v Kolonkovcu, ne more biti več član take organizacije. Zato proč od njih 1
Slovenski zidarji 1 Kaj pravite k temu, da se na shodu v vaši vasi, ki je veljala vedno za narodno trdnjavo, socijalni demokratje blatili vse. kar je narodno, vse, kar je slovensko. Ti socijalni demokratje, ki glasujejo proti slovenskim šolam, ki impor-tirajo regnikole in odjedajo slovenskim delavcem kruh na domači zemlji, ti socijalni demokratje so se vam minole nedelje lagali na shodu, mesto da bi bili govorili o vašem — o zidarskem vprašanju. Čuli ste samo zasramovanje in blatenje naših narodnih voditeljev in narodnih društev. Ne mislite, da ne podpirate socialistične stranke, če ste samo strokovno organizirani — kakor vam pravi]o oni. Ne; strokovna organizacija daja pri vsakih volitvah na tisoče denarja politični organizaciji za agitacijo. Če ste plačali le en vinar strokovni organizaciji, ste s tem že podpirali Puecherja. Z vašim denarjem se bojuje socialna demokracija proti vam, proti vsem slovenskim delavcem.
Nam Slovencem se gode tako velike krivice, da bi ne smelo biti v naši sredi niti enega, ki bi bil član podružnice kamore.
Slovenski zidarji 1 Njim gre samo za to, da vas materijalno in moralno uničijo. Oni so prijatelji regnikolov in sovražnikov slovenskih trpinov delavcev.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE.
Dražba, ki se bo vi šila danes v sredo od 9—11 prodp.
Terjatve za svoto 700 kron, zlata ve-režica in prstani, več kilogramov usnja za podplate in oskarskega usnja in chevreax.
Mineralne vode Prebiju Znamenita, starodavna natronska kisel ca
1 vl/iau. zej0 0tUBnaj neprekosljive čistosti in z veliko količino ogljenčere kisline.
Kiselica PrebIdU Čista, alkalična mineralna voda, zdravi motenje pre-^ au bavljanja in prehrane, katar, žolčne bolezni in bolezni na mehurju in ledvicah.
Pr€bl3\)sl(i Vrelec bogat ca ogljenčevi in natronovi kislini, radi svo-
jega Ščegetajočega okusa posebno pripraven za mešanje z vinom, s sadovnjakom in tvori zelo osvežujočo pijačo.
Zastop in glavna zaloga: Herman Tonitz, Trst, via Molin plccolo štev. 10.
BIIIIIIIBIIBIIIIIIIIHflflllBaiaBliaSIBIIIID
B ■
B

Za binkoštne praznike dobite
najboljša in najelegantnejša oba vala
v novi trs vini 0. Gaspari, Trst - Korzo 6.
Nov velik pomladanski dohod najnovejših vzorcev
čevljev „KOBRAK"
za gospe, gospode in otroke. Zelo ugodne cene. ^»oocooooc Zelo ugodne cene.
d
Alla citta di Irieste
Via Giosue Cardneci št. 40
(ex via Torrente).
Ob priliki birme
!! velikanski dohodi!!
izgotovljenih oblek za dečke.
Obleke za odrasle vsake vrste in cene. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Via Giosufc Carducei St. 40
(ex via Torrente).
Di\ Peenik
£r$t, via S. Csterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 */• — l- --
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — uAko hočeta biti dobro poatrežen, Vam svetujem, da grejte
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfineiS« do n3jnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. IVANClC.
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA V TRSTU
B ■ NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE ■ ■
vloge
NA KNJIŽ.CE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI
41lz-43k-5°io
PRODAJA 8REČKE NA MALE MESEČNE OBROKE = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA ► A MENJIĆE IN VREDNOTE. = PC8REDUJE ZAVAROVANJA V8EH VR8T
POZOr! ^ Z A BTMMO!! -m Pozor!
Vsak Slovenec, ki je birmanski boter, naj pride obiskat slovensko trgovino
Alojzija Povba, urarja ip zlatarja, Trst
(Pri sv. Jakobu) Ulica del Rivo Štev. 26 (Pri sv. Jakobu) kjer dobite vsakovrstna darila zlata in srebrna po zelo nizkih cenah.
Nova slovenska trgovina
Izgotovljenih oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne
Popoln Je:
Sherlock flolmesoolh

L zvezek
K 180

detektivskih povesti
(Spisal Conan Doyle)
Vsebina: Skandal na ćeikem * Liga rdečelascev . Slučaj istovetnosti * Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley * Petero pomarančnih peček * Mož % zavito ustnico.
I. zvezek
K 1-80
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri
1$. pl. Kle!nma9fla S Fed. Bambersa o LManL
Stran IV.
.EDINOST" st. 142.
kpreglejte, premislite vse to in oklenite se svoje lastne organizacije — „Narodne delavske organizacije". V protest proti temu, kar se je zgodilo v nedeljo na K>lonkovcu, vp šite se vsi v „Narodno delavsko organizacijo" ! To bo vaš najlepši in najuspešnejši odgovor.
Nove člane se vpisuje v uradu NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2 v Trstu.
Opice. Socijalni demokrat Regent je na sh du zidarjev v Kolonkovcu zmerjal slovenske delavce z opicami. Ta človek si upa zati»ane slovenske delavce tako surovo žaliti! Mi pa mu sporočamo ob tej priliki, da mu s:ovenski delavci ne ostanejo do*ž »f, ampak se bodo držali gesla : Klin s klinom! Pravzaprav pa so slovenski delavci dobro znali, kdo je opica: ali oni, ali kdo drugi! To je pa že škandal, kar počenja ta sodrug Regent. Mislimo, da se sedaj vsem delavcem, ki so do dsnes še verjeli hinavskim besedam tega človeka, odpro oči in da se od stranijo od njih, ki imajo slovenske delavce 7.a opice in dajajo privilegije regnikoiom! Slovenski delavci, ooice vam pravijo socijalni demokratjel Veliko morate trpeti in povrhu se Vas še tako grdo zasramuje. Iz-preglejte in osvobodite se od takih prijateljev.
—	Odbor krajne skupine zidarjev NDO slicuje za danes v sredo ob 6.30 zv. odborovo sejo.
—	Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za jutri ob 6.30 zvečer sestanek v prostorih NDO v ulici Sv. Frančiška 2
—	Danes ob 8 zvečer seja centralnega odbora.
—	Jutri ob 5 popoludne sestanek kralne skupine „L!oydtt v gostilni Kosič pri Sv. Jakobu, ul. S j. Marka št. 19.
—	NDO v Trstu priredi 9. Junija izlet s posebnim vlakom v Sežano. V Sežani se bo vršila vrtna veselica pri „Treh kronah*. Izlet se bo vršil z društveno zastavo in polnoŠtevilno godbo NDO.
Vesti iz Ooriške.
Narodna delavska organizacija v
Gorici vabi vse čiane in prijatelje na važen
seslanek, ki se bo vršil dne 27. maja v prcstor.h gostilne gosp. Birsa, Corte Caro-vecio.
Poročal bo predsednik tovariš P e r k o o važnih spremembah v „Narodni delavski organizaciji". Natančen čas, uro, kedaj se vrši sestanek, objavimo pravočasno.
Odbor.
Javna ljudska knjižnica v Nabrežini
priredi v nedeljo, dne 23. jun. javno tombolo z dvema dobitkoma činkvina K 100, tombola K 200. Srečke se prodajajo po 40 vin. Finančno pristojbino plača dobitelj. Čisti dobiček je namenjen v društvene j svrhe. Začetek tombole ob 6. popoldne. Pred in po tomboli javen ples na javnem trgu. Svirala bo godba iz Nabrežine. Vsak plesni komad stane 20 vb. V sluča{u slabega vrt mena se bGsta vršila ples in tombola v nedeljo 30 junija 1912
Pevsko in bralno društvo „Zarja" i v Koprivi priredi r:a binkoštno nedeljo, dne 26. t. m., javen ples na dvorišču gostile Bule. K plesu bo svirala godba NDO iz Trsta.
Druge slovenske dežele
Iz Ljubljane Cenjeni gospod urednik! [Pa smo zopet lahko pokazali Siovenci svoj patrioiični čut; domalega vsa Ljubljana je v zastavah na čast gorskim polkom povodom tekmovalnega streljanja. Nič nimamo proti takemu počeščenju. Ali ob tej priliki so se dogodiie stvari, ki so nas ozlovoljile, ker niso v skladu z dolžno naredno zavestjo. Izložbena okna trgovin Magdiča in Krlsperja — nabasano polna odlikovanj. Darovale so j'h različne osebe in korporacije: Vojvodina Kranjska, stolno mesto Ljubljana, g. Pogačnik, Ljubljanske dam-?, mesto Kamnik i. t. d. Vsako darilo je imelo svojo „firmo", kakor običajno, in sfcer od Nemcev samo-nemške — saj S'ovence ne sme zanimati, če ne znajo slučajno nemško! — slovenska darila pa so imela — mi napredujemo ! — tudi slovenski napis. Pa kako! Nemška tablica je bila znatno večja in večje pisana, slovenska pa — ker morda pozneje napravljena — manjša in manjše pisana (zlasti pri Krisperju) z nemščino na prvem mestu 1
Se Vam-H to vidi prav? Meni ne! Jaz mislim, da bi bilo častneje, za Slovence in odbore, da so svoje v materinščini pisane tablice postavili na prvo mesto! Zdravi razum bi jim tega ne mogel braniti, saj so vendar od Slovencev; če se že cd njih sprejema darilo, se Jim bi gotovo tudi to „dovolilo", akoravno bi slučajno dobil Nemec ono darilo. Saj smo vendar pod eno krono. Ne, tu niso drugi krivi, sami smo! Slovenec se Šele po batinah zaveda. Če nimamo pa toliko enerzije, samospoštovanja in ponosa, potem je pač res bolje, da zginemo s površja!
Tako v središču Slovenije. Pa se bodo še oglašali ljudje in hoteli dajati zlatih naukov „Edinosti" In voditeljem tržaških Slovencev, katerim se je povodom ljudskega štetja splošno priznavala odločnost in delavnost.
Prflflain 8e n0vJ 8toli' ban*' tehtnica, po Luki
■ I U U £1J U ceni za prodajalnico zelenjave. _
Gasp&re Goezi St. 3 II. nal.	1UH
Proda
se Benožet pii tik velike ceet«. IvoSuta 5t. 1, Prošek.
Pro-eku 12000 □ mL Pojasnila daja Jern j
1030
Ofinfln takoj dvorec (vila) radi cdpotovanja-r I UUCI Naslov pri ins. oddelku Edinosti. 1000
Hridi Be 'ePa n,eW'raDa soSa z dvemi posteljami UUtiCl jn 6 hrano. Ulica Belvedere 12, pritličje, ca levo.	1*12
BAfcSVL
i
— Prispevki CM D^obtinarjev za mesec mal (viožni knjižici T. P. H. št. 15033 in 15311):
I.	skupina, 47. in 48. polmesečni prispevek	K 20-—,
II.	skupina, 23. in 24. polmesečni prispevek	K 20-—
Protidrobtinar	K 10 —
Dr. Jug, izreden prispevek	K 10 — j
Skupaj K 60 —
iščejo
ee pridni in zmožni čevljarski pomočniki St ntig, ul. Rosario 2.	1102
Krasno poletno stanovanje!
V prijaznem kraju Savinjske doline na Spodniern tftajtrskem v prvem nadstropju nese moderno zidane hiše, obstoječe iz 4 meblira- i» sob, kuhinje, kopalnice, *fže s pralnico in kleti, kaior tudi 3 ^ronorno podstrešno sobo in prijaznim vrtom, s > od a v najem *a poletno sezijo. V dotičneiu kraj? je L>o»tni in brzojarni urad, lep senčnati Bprebodi, četrt ure do kolodvora blizu reke Savinje. — Pou ud&e pod „Saniiaa" poS.a Žalec pri Celju.	1 >
Gostili .i'mgplai'
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica S/. Marka štv. 15.
Toči sa dalmatinsko vino, črno, belo tor
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim!	AN'ON NAZOR.
Mehanična đstalnic v
Bralno pevsko
.Dacieau i r. Ve-J ;m& priredi na | b nkcStno nedeljo vel ki javni v le« v saočr.&ti dolini gosp. Štefana Ozliča Svirala bo g dba iz j Lonjerja pri Trstu. Ljubitelji plesa, ta dan v^i na Repeniabor.	1103
Soba
III. rad.
zelo lepH, meblirana se odda v najem ProBt uhod. — Barriera 14, vrata 17,
1105
Slovenska
slava Baufier.
Šivilja Be priporoča. Trst, ulica Isthuto 5t. 13, pritličje. Ljubo-
11C6
Išče
se ČJvliarski pomečnik. Uiica Conti St. 38.
1107
fiiiirik lantschner
zapris. camlec Trst Via Geppa št. 12
Pod užnlca: Ulica Fei'ce Venazian 14, vogal uiica C sva m. — Telefoi 138.
Ekskluzivno zantopniStvo in zaloga avetovnomune tovarne ki les . bicikljevin motociklet STIKIA tvr dke Joeh Pueh & O. t Gradcu HHrkoppi Nenma'tn kakor tudi tu- in inosemstih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zal ila In upehava elektr. zvoncev. — Sprejme kakor*noait>odi popravo v svoji stroki.	(7*0)
©
S SE
35
v*
%
S
i
£
Ur

Prvu toucrna Izgotovljsnih oblek
• t
Lastna filijalka na Corsu 37 Jrst
nasproti kavarne „Al Corso"
iSP Najbogatejši izbor moških in deških oblek; kakor tudi konfekcij za gospe ::
Ker sva sama izdelovatelja, prodajamo lahko cenj. občinstvu svoje izdelke za najmanj



I 3 | I
o manj
kakor so navadne cene- — Da se prepričate, vas uljudno prosiva, da obiščete najino bogato zalogo, ne da bi bili tudi prisiljeni kupiti.
Z odličnim spoštovanjem
Filijalka Richter & Glaser, Trst
hm. m / k #, J®
M H
li I i ti te^