9 L? ubl? ani, sobot a, 27. maja H9T2.
Leto II.
Štev. 120,
khaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90 —
23 pol leta Din 45 —
V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljndstva Posamezna številka stane 50 p
UrednSbo in npravniJtro » Kopitarjevi ulici Jtn. 6 — Telefon nrednišlva {fot. SO — Ttlrfon = apravnižtva štev. 328 =*=■
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7-50
Razšel gre sooje pet.
l, dunajski vseučiliški profesor Bill je ™al te dni znamenito knjigo o »dobrem Usarju« Francu,* kojega geslo je, kakor yefflo, bilo: »Ich brauch’ keine g’scheiten lifU*	Potre!3ujem nobenih pametnih
Mii.) Pod skorjo milostljivega očeta se je “^val brezozbiren absolutist, M je vladal j Pomočjo policajministra Sedlnickega in *®el vse državljane strogo zapisane po .‘sljenju. Franc je bil duša »svete ali-Jaiice«. Ta je označila za svoj cilj obrambo vere, obstoječega reda in dolžne f ®rsčine. V resnici je šlo za predpravice
ZaK -nega P^ernstva> ^i se je za temi gesli a&arikadiralo proti vstajajočemu pridne-U meščanstvu. Kakšne pojme so imeli o »aj?gah krščanske vere, pa dokazuje naj-dejstvo, da je imel Scdlnickij med Politično sumljivimi« elementi zapisanega blaženega Klemensa Marija Hoff-, ?®rja, ker se je preveč zavzemal za Krščansko svobodo!
* ^Sveta alijanca« je premagala Napo-eona, ki mu niso mogli odpustiti, da se je ^vzdignit iz preprostega človeka do ce-ia’ je s svojiMi grenadirji utiral de-okraciji pot od Pariza do Moskve, uvajal ustavo in zakonodajne zastope ter strmo-Favljal stare malike. Vzpostavili so Burbone, bogato odškodovali emigrante in *°Pet kronali reakcijo.
Zmagali pa le niso. Za vzpostavitvijo ^akcije je prišla revolucija 1848. Srednje Meščanstvo, obrt in kmetijstvo je s svojimi °d velike francoske revolucije postavljeni zahtevami in pravicami dalje izpodkopavalo stari družabni red, dokler ni Padel za vedno. Borba za novi ideal člo-®ske družbe je trajala pol stoletja, mili-v.?1 so padli v tej borbi na bojiščih v Nem-Egiptu, Španiji, Avstriji, na uwah poljanah; triumfirala je po 30 letih eakcijaj naposled pa je bila le premagana.
, Danes se zopet odigrava velikanska D°rba med starim in novim. Demokracija Pridnega in varčnega meščanstva se je Prelevila v samovlado kapitalizma, ki Jjoma ustvarja nove sužnje iz mezdnega delavstva, v tujini pa si išče trga za svoje k . Jje potom kolonizacije, aneksij in izkoriščanja drugih narodov. Kakor so de-aii pred enim stoletjem pod geslom »svete "“Jance«, tako sodobni kapitalizem dela P®d krinko parlamentarizma, ki je postal Povsodi avtomatični glasovalni aparat za panene konsorcije. Po ustavi vladajo kralji -11 predsedniki, v resnici Stinnesi, Rot-®childi in Vanderbilti. Svetovna vojska se vnela za »veliki ideal svobode vseh na-odov«, v resnici se je bila za petrolej. Iz ;®ga spoznanja izhaja ideja ruske revo-mcije.
Zdaj imamo na zapadu samovlado zmagovitega kapitalizma velike antante, v Rusiji pa jakobince, ki ravnotako brezobzirno pometajo s svojimi nasprotniki «akor duši evropski bankokratizem prole-s hinavskimi metodami lažidemokra-^ma. V tem momentu, ko stojimo na razvalinah genovske konference, ki naj bi ~da pomirila nasprotnike, imamo pričakovati okrepitve reakcije. Kapitalistične države se vračajo k metodam »dobrega Cesarja Franca«, ki ni hotel pametnih ljudi, ®mpak le dobre državljane, vračajo se k P°licajregimentu, nalahko zastrtemu s parlamentarizmom. Boljševiki pa se trudijo disciplinirati ruske mase, kar pa jim gre ?elo težko od rok, ker so se preveč najedli brezverstva zapadne buržoazije. Zmagoviti P°hod delavstva s ciljem nove socialno Umerjene človeške družbe bodočnosti, se izpremenil v trdovratno borbo, v kateri ^ delajo od strani proletariata velike na-Pake, v kateri sledijo za zmagami porazi, je tako težka, da more mnogim samo ^Pasti pogum.
. Toda malodušnost ni na mestu. Za jptom 1813. je prišlo leto 1848. Oblast se oo velekapitalizmu izvila iz rok. Veliko 5eslo o poirebi socialne orientacije kapica ne bo nikoli več zatonilo kakor niso -atonila tista gesla francoske revolucije, ki eme]j3 v krščanski nravni zavesti izomi-^anega sveta. Delavstvo mora spoznati Marsikatero svojo zmoto, se navzeti so-^alne izobrazbe, se osvoboditi protiverskih ?esel in Se v borbi zakaliti. In tako bo °nčno kapitalizem le premagan po sili J^dedinjenih slojev, ki morajo iz sebe
* Der Zerfall čslerreichs, \Vien, 1922.
ustvariti novo družbo, kajti izkoriščevalci je ne bodo: oni iščejo kompromisa in pri-digujejo solidarnost samo v to svrho, da svoje gospodstvo le še bolj utrdijo. Le iz ponižanih in tlačenih mas pride odrešenje. Toda pod enim pogojem: da se prešinejo
z veliko nesebično vero v one vzore, ki nam jih stavlja pred oči evangelij. Brez idealne vere ni zmage. Z njo pa so začasni porazi le izkušnja v dolgem boju za končno zmago!	,
99
Tempelj miru a Earopi.
•«
Uoyd <3sorge brani Frarscil© v angSsškem parlam&rcfu.
London, 26. maja. (Izvirno) Pri debati, ki se je vršila v poslanski zbornici povodom razprave o proračunu ministrstva za zunanje stvari glede konference v Genovi, so unionistični disidenti predlagali znižanje proračuna kot protest proti francoski politiki angleške vlade. Zbornica je ta predlog odklonila z 235 proti 26 glasovom. Za predlog so glasovali le unionistični disidenti. Delavska stranka se je vzdržala glasovanja.
London, 26. maja. (Izvirno) »Daily Mail« doznava, da se bosta Poincare in Lloyd George sestala prihodnji mesec v Londonu ali Boulougneu, da se porazgo-vorita glede uspeha genovske konference na polju gospodarskih vprašanj.
London, 26. maja. (Izvirno) Ministrski predsednik Lloyd George je v debati v genovski konferenci v angleškem parlamentu dejal, da pomenja sodelovanje Francije steber v templju miru v Evropi. Ni mogoče, da bi sodelovali s Francijo, ne da bi tudi v resnici podpirali njene zahteve v vprašanju vojne odškodnine in ne da bi soglašali s paktom o obrambi njenih meja. Vsaka druga politika ne bi bila odkritosrčna. Ministrski predsednik je končno dejal, da je njegova volja ravnotako prisrčno sodelovati s francosko demokracijo za dosego evropskega miru, kakor sta obe državi sodelovali v obrambi Evrope zoper nemški napad.
Obeta se škandal radi posolila.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Agitacija za najetje zunanjega posojila se razvija tako, da more dovesti do velike afere. Poslanci demokratske in radikalne stranke, ki niso pri tem prizadeti, zahtevajo, naj vlada pred podpisom posojila predloži ponudbe o posojilu vladnim krogom v odobritev. Nekateri zemljoradniški poslanci pripravljajo vprašanje na finančnega ministra, v katerem pravijo, da je skupina radikalcev
z Radom Pašicem na čelu, sinom ministrskega predsednika, zapletena v afero in da je v tej skupini tudi neki bivši minister. Od finnančnega ministra zahtevajo jasnega in točnega odgovora. Opozarjajo na to, da bodo zbrali potrebne podatke in jih izročili javnosti, ko pride posojilo pred skupščino. Republikanec bo istotako o tej stvari vložil interpelacijo.
Resoinclie anresklk zemUoradaiboo.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Glavni odbor zemljoradniške stranke je sklenil resolucijo o zunanji politiki belgrajske vlade. V resoluciji se obsoja sedanja tajna in nenarodna politika ter zahteva, naj se vodi zunanja politika tako, da nas dovede do prijateljstva s slovanskimi narodi in državami. Obsoja se nesposobnost vlade, ki na konferenci tujih narodov ne brani zadostno interese našega naroda in podlega kapitalističnim stremljenjem Italije. Savez zemljoradnikov apelira na italijanske poljedelce in delavce, naj nastopijo proti im-
perializmu kapitalističnega italijanskega razreda, ki onemogoča sporazum med obema narodoma. Nadalje izjavlja savez zemljoradnikov, da ne stopa v jugoslovansko nacionalistično organizacijo, s katero noče imeti zemljoradniška stranka ničesar skupnega. Nadalje se protestira proti zakonskemu načrtu za agrarno reformo v Dalmaciji, ki je bil predložen narodni skupščini, ker ščiti veleposestnikke. Zahteva se tudi, naj agrarna reforma obsega tudi Srbijo in Črno goro.
Uprava lobaCaeais monopola.
Na včerajšnji seji narodne skupščine je bila na dnevnem redu zanimiva interpelacija poslanca dr. Stajica na finančnega ministra radi prodaje tobaka monopolski upravi. Iz interpelacije same in iz govorov posebno poslancev Jugoslov. kluba se je razvidelo, da je monopolska uprava plačevala prenizke cene o tobak, da se je produkcija tobaka vsled nepravilnega postopanja oblasti znižala za eno tretjino in da je stanje tobačnih poljskih delavcev, posebno v Dalmaciji, naravnost nevzdržno. Kazni radi prestopkov predpisov o tobačnem monopolu so silno krute. Oblasti kaznujejo ljudi od 12.000 do 16.000 K in to take, katerih celokupno premoženje ne dosega te vrednosti. Interpelacija je pokazala vse mizemo stanje produkcije tobaka in postopanja uprava tobačnega monopola, vendar pa je večina prešla preko interpelacije na dnevni red in ponovno dokazala, da ji ni za red in rad, marveč za strankarska preklanja o volivnem redu, ki naj kliki na nov način pridobi stara korita. In tako se je prosluli belgrajski »brbljavi« parlament izpremenil v mutastega, ker v njem ne zaleže nobena beseda več.
Veliki kapital in dela.
Češka premogovna in plavžarska družba je imela te dni občni zbor. Navzoči delničarji so zastopali 66.850 delnic z 2675 glasovi. Iz obrtnega poročila smo posneli naslednje podatke: Prva polovica lanskega leta je bila v znamenju še dobre konjunkture, zlasti kar se tiče izdelkov čeških plavžev. češkoslovaška krona in nemška marka ste se držali na stalni višini. Zaradi tega je bil velik izvoz na Nemško in Poljsko.
Veliko povpraševanje po premogu je naredilo, da so bili vsi delavci v premogovnikih zaposleni. V drugi polovici leta pa se je situacija spremenila. Dispariteta evropskih valut je naraščala in zlasti razloček med marko in češkoslovaško krono je bil vedno večji, pri čemer se je kupna moč marke in ž njo tudi izdatki za življenske potrebe in dviganje mezd na Nemškem le polagoma prilagodilo padajoči vrednosti v tujini. To se je pokazalo pri premogu in zlasti še pri izdelkih velikih čeških plavžev. Ta razvoj je jasen dokaz za upravičenost nazorov, da samo sodelovanje vseh narodov na svetu in ustanovitev vzajemnih odnošajev posameznih valut more privesti do zdravega svetovnega gospodstva. Ker so se gomje-šlezki plavži pridelili Poljski, je bil češkemu izvozu prizadet hud udarec, zakaj danes je domača potreba poljske republike z lastnimi železnicami skoraj popolnoma krita. V tej situaciji si Čehi na vse kriplje prizadevajo, da bi produktivne stroške znižali in tako zopet postali zmožni konkurence na svetovnem trgu. Ali brez znatnega sodelovanja in podpore češke vlade, t. j. brez racionalne tarifne politike, brez odprave premogovnega davka se češko rudarstvo in plavžarstvo ne bo dvignilo na prejšnjo višino. A dasi se je v drugi polovici leta situacija znatno poslabšala, izkazuje rečeno podjetje kljub temu za 1. 1921 celih 20,726.409 č. kron čistega dobička. Rezervnemu fondu so pridali 1,100.00 č. kron, na dividende je prišlo 3,800.000 č. kron, za človekoljubne namene delavcev so darovali 2,500.000 č. kron, pokojninskemu zakladu nameščencev 2,000.000 č. kron, upravnemu svetu 1,099.547 č. kron itd.
Iz teh številk je razvidno, kako neresnične so tožbe akcionarjev, ki hočejo, da se delavstvu zniža plača. Dokler bodo podjetja take vrste nosila po 20 milijonov kron čistega dobička, naj ne zahtevajo, da se delavstvu znižajo plače«
KraS! med Staoettci.
(Poročilo »Novemu Času«.)
Gorica, 25. maja.
Te dni je obiskala italijanska kraljeva dvojica naše slovensko in hrvatsko Primorje, Trst, Kras, Gorico in Istro. Splošno se mora reči, da ta sprejem, ki ga je kraljeva dvojica bila deležna, ni šel preko okvirja oicielnih sprejemov take vrste. Kakšno stališče so zavzeli Slovenci? Dočim je tržaško vodstvo »Edinosti« stalo na stališču, da je treba kralja sprejeti z vsemi dolžnimi častmi, ker je kralj vrhovni, nestrankarski irt neodgovorni reprezentant države, ki so ji Slovenci obljubili svojo lojalnost, je »Kmeč-i ko-delavska zveza« naznanila, da se sprejema ne udeleži. Udeležila bi se bila sprejema pod gotovimi pogoji: n. pr. če bi bila vlada dala poprej obvezna zagotovila glede poravnave vojne odškodnine i. t. d. Zastopnik vlade v Gorici pa je odgovoril deputa-ciji, da to ne gre, da bi kraljev sprejem izrabljali v take namene, ker kralj ni odgovoren za čine vlade. Zastopnik Kmetsko delav. zveze je na to izjavil, da je po ustavi to resnica, da pa ljudstvo vidi v kralju živo bitje, ne pa neodgovornega činitelja, ki je bolj za figuro. To pojmovanje ljudstva je treba rešpektirati. Bilo pa je vse zastonj. Zato se Kmetsko delavska zveza sprejema ni udeležila. Zabranjene so bile tudi slovenske zastave. Ljudstvo je stalo hladno ob strani. Celo v Postojni je bilo pri sprejemu daleko več vojaštva kot domačega prebivalstva.
Ne morem reči, da bi bilo ljudstvo sovražno kraljevi dvojici. Saj ljudje vedo, kako vlogo igra krolj v Italiji Znano jim je tudi, da je kraljica slovanskega rodu. »Edinost« je dovolj krepko podčrtavala tiste srbske stavke, ki jih je govorila kraljica z dr. Wilfanom in drugimi tržaškimi političnimi prvaki. Pa ne glede na to pri Slovencih vlada še daleko večje osebno spoštova* nje do kraljeve osebe (čeprav ne do insti*' tucije kot take) kot med Italijani.
Značilno je, da so si laški listi ob priliki sprejema dovolili naravnost vehementne napade na kralja. Le berite goriško »Li-berta«, glasilo republikanskih Mazzinian-cev! Ta piše doslovno:
»Resnica je samo ena in ta je točno ta: da Julijska Benečija noče ničesar vedeti oi prihodu N. V. kralja. Da ima vladar naše lepe dežele (do kdaj?) vso pravico, da vži-va svojo državljansko svobodo in prepotuje Italijo podolž in počrez, noče nihče dvomiti. Toda tepci naše meščanske družbe hočejo dati njegovemu prihodu v Julijsko Benečijo pomen, ki ga nikoli ne more imeti.
Po kaj prihaja gospod Viktor Emanuel sem gori? Kaj prihaja predstavljat? Kajti če misli v svojem visokem in ponosnem molku trgati med ljudstvom, zbranim ob mimohodu kraljevih avtomobilov, cvetke navdušenja, se jako moti. Pravega ljudstva ne bo zraven niti sence. Pač pa bo tamkaf mnogo mumij, ki še smrde po dunajskih muzejih; kameniti stebri v fraku, ki so bog-ve kolikokrat upognili kolena pred proslu-lim schonbrunnskim tigrom; figure, ki nosijo danes naslov senatorjev in kavaljerov. In okoli mumij bodo vihrala bela oblačilca mnogoštevilnih deklic, ki jih bo meščanska velikodušnost senatorjev in kavaljerov. prisilila, da bodo podajale cvetlice, ko bo! šel mimo »vzvišeni« (ali niso ravno tako nazivali prejšnjega vladarja?) vladar.
Toda Njegovo Veličanstvo prihaja med nas predstavljat Italijo. Ta je pa debela. Italiji sta najmanj dve: Italija bankroterjev, falirancev, sideritov, morskih psov, tatov vseh vrst, morilcev vseh osvobojenih in ne-osvobojenih dežela, birokratov, komisarjev-Mosconijevega tipa in toliko drugih več ali manj slavnih kobilic, ki ne obžirajo samo dežele, ampak tu, kjer bi bilo najbolj potrebno pokazati toliko opevano tisočletne latinsko kulturo, sramote ime Italije.
Ali je to Italija, ki jo predstavlja kralj?, Slaba kupčija, zares. S to Italijo nimamo ničesar skupnega, ako ne krutosti vlade in prijetnosti reakcije.
Naša Italija, ki jo naše ljudstvo ljubi in razume, je pač vse druga. In kralj je ne more predstavljati. To je Italija vseh tlačenih sil, Italija ljudi, ki delajo in žive v. revščini, Italija mož, ki se jim more očitati le ena krivda — da so namreč rešili celo domovino, a se niso znali otresti uši, ki joi okužujejo in zajedajo.
Ne vemo, če pristoja malemu kralju, da pride v Julijsko Benečijo prevzemati odgovornost za vse zlorabe, zatiranja, barbar-
stva in umore, ki so se izvršili na škodo našega ljudstva v imenu Italije, ki jo on predstavlja. Tega tudi vedeti nočemo.
Gotovo je samo eno: da naše množice žvižgajo na vse kraljeve kočije in avtomobile; da naše ljudske množice hočejo, da pomenjaj odrešenje kruh in ljubezen, ne pa preganjanja, tlačenja, zločina, brezsramnosti; da naše ljudske množice hočejo, da bodi Italija domovina, ne pa hiša sramote, sodelovanje, temelječe na medsebojnem zaupanju, ne pa konkurenca, plodonosno delo, ne pa brezposelnost, cvetoče obilje, ne pa revščina.
Toda tega vzvišeni potnik ne more nikdar razumeti. Kajti kraljeva potovanja se narejajo v Italiji ravno tako kakor drugod, vedno po enem kopitu. Zastave in mlaji, da vzvišeni gospod ne more zazreti revščine v ozadju. Narejene Potemkinove vasi nikakor niso posebnost caristične Rusije. Jutri bo Julijska Benečija nekaj vedela o njih. S to razliko, da bo našel kralj ob svojem potu na mesto pročelij lepih hiš toliko smrdeče mrhovine naše politike. In ako pri tem ne bo zatisnil nosu, bomo opravičeni dvomiti, da teče po njegovih žilah res najčistejša plemenitaška kri.
In sedaj naj le pride.
Toda gotov naj bo, da ga ljudstvo ne mara. Ne marajo ga delavske množice. Ne marajo ga množice poljskih delavcev.
Kaj ostane potem še od prebivalstva, ki naj se naslaja ob njegovem pogledu? Zelo malo.
V	tem pa kličemo ljudstvu kakor lansko leto: »Ven z zastavami ob kraljevem dohodu! Toda bodo naj to žalne zastaveI Črne zastave in črne preproge! V znamenje protesta proti vsem krivicam, ki nam jih je prizadejala oficijelna Italija! Proti zatiranju svobode! Bodi en sam klic protesta in upanja: Živela republika!«
To je dobesedni izliv italijanskega lista v Gorici — kralju v pozdrav. Mi Slovenci smo mnenja, da bi se resnice, ki so v tem članku, dale pač malo lepše povedati. Ampak značilno je to; da niti del laških nacionalistov ne smatra kralja za reprezentanta Italije. Za nas, ki smo bili vzgojeni v Avstriji, so te metode vendar le malo čudne, čeprav je republikansko mišljenje v vojski in po vojski obvladalo naše najširše mase. Zanimivo pa je to za presojo politične svobode, ki vlada v Italiji, kjer lahko vsak vsaj piše, kar hoče.
Za fefezfllCarle.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Poslanci Josip Gostinčar, Deržič in Brandner so naprosili pravosodnega ministra, naj se v amnestiji zavzame za disciplinirane nameščence drž. železnic. Minister je obljubil, da se bodo disciplinarne kazni črtale in da bo na jutrišnji seji min. sveta stavil tozadevne predloge.
Vranglovci beže iz Bolgarske.
Belgrad, 27. maja. (Izvirno) Iz Sofije poročajo, da je bil Stambolijski s svojo delegacijo na železniški postaji navdušeno sprejet od velike množice meščanstva in kmetov. Na mnogih krajih so se culi vzkliki »Živela republika«. Bolgarska vlada je odredila, da morajo vsi Wranglovci in ostali ruski begunci zapustiti Bolgarijo v 24 urah. Ogromne množice Rusov beže preko grške
meje. Mnogo Wranglovcev je prosilo za prehod v Jugoslavijo. Vlada v Belgradu ni o tem še ničesar sklepala in ni tudi pooblastila svojega zastopnika v Belgradu, da sme izdajati potne liste za Jugoslavijo.
Proces prati tomnil-stom.
Včeraj smo poročali, da se je v Osjeku začel proces proti komunistom, ki so obtoženi, da so bili v zvezi z osrednjim komunističnim odborom na Dunaju. Vsi obtoženci zanikujejo svojo krivdo ter povdarjajo, da so bili v zaporih prisiljeni podajati napačne izjave.
Nato se je dvignil državni pravdnik ter predlagal, da naj se razprava odgodi, dokler se ne zasliši osrednji komunistični iz-vrševalni odbor na Dunaju(!) Branitelji so sicer ugovarjali, a sodni dvor je ugodil predlogu drž. pravdnika, vsled česar se je razprava odgodila. Uspeh pa je, da bodo obtoženci še dalje ostali v zaporih za nedoločen čas.
Današnja predborza.
Curih, 27. maja. (Izv.) Berlin 175, Holandija 207, New York 523.50, London 23.29, Pariz 47.72, Italija 27.35, Budimpešta 5.05, Zagreb 1.87, Sofija 3.90j Varšava
0.13, Dunaj 0.0125.
Zagreb, 27. maja. (Izv.) Berlin 98— 99, Praga 550, Dunaj 2.82, London 1270, Pariz 25.90, Švica 54.50, dolarji 280—281.
VOJAŠKI DOPUSTI.
Belgrad, 27. maja. (Izvirno) Pododbor za pregledavo zakona o vojaških dopustih je predložil včeraj narodni skupščini poročilo, v katerem predlaga, naj se redovom, kapralom in podčastnikom med službo v kadru po rekrutskem izvežbanju in po možnosti dovoli dopust, račimajoč po pet dni mesečno. V dopust se računa tudi čas potovanja. Isto velja tudi za mobilizacije na podlagi ocene in odobrenja vrhovne komande.
SPLOŠNA STAVKA V RIMU.
Pariz, 26. maja. (Izvirno) V Rimu je prišlo v okraju San Lorenzo povodom pogreba vojnega junaka Enrica Totia do spopada med anarhisti in fašisti. Pri tem je bila ena oseba ubita, kakih 20 pa ranjenih. Zaradi tega so delavci proglasili v Rimu splošno stavko. Cestna železnica ne vozi. Tudi listi ne izhajajo.
¥
komisije
se vrše v nedeljo dne 28. t. m. od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne.
Obrtniki! Udeležite se teh volitev polnoštevilno! Pazite posebno na to, da boste volili v vsakem davčnem oblastvu enotno listo.
Posebno tam, kjer volite pri raznih davčnih uradih isto komisijo za celoten okraj (oblast) morate paziti, da volite na vseh voliščih v okraju iste može. Ok.ajne Obrtne zveze naj poskrbe, da bodo volivci o načinu volitev natančno poučeni. V vsako volivno komisijo pošljite svojega zastopnika.
Volivci tretjega in četrtega volivnega razreda volijo za vsak politični okraj na sledečih voliščih:
Za Brežice na davčnih uradih v Brežicah, Kozjem in Sevnici. Za Celje mesto v Celju, za Celje okolica: Celje, Laško, Šmarje, Gomiigrad, Vransko. Za Črnomelj: Črnomelj in Metlika. Za Kamnik: Brdo in Kamnik. Za Kočevje: Kočevje, Ribnica, Velike Lašče. Za Konjice istotam. Za Kranj: Kranj Škofja Loka, Tržič. Za Krško: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Litija, Višnja gora. Za Ljubljano meslo: davčna administracija v Ljubljani, za Ljubljano okolico: davčno okr. oblastvo v Ljubljani in davčni urad na Vrhniki. Za Ljutomer: Ljutomer, Gomja Radgona. Za Logatec: Cerknica Logatec, Lož. Za Maribor mesto: istotam. Za Maribor okolica: Maribor, Slovenja Bistrica, Št. Lenart. Za Nove mesto: Novo mesto, Trebnje, Žužemberk. Za Ptuj mesto: istotam. Za Ptuj okolica: Ptuj, Ormož, Rogatec. Za Radovljico in Kranjsko goro: davčno okrajno glavar tvo v Radovljici. Za Slovenjgradec: Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj in Prevalje. Povsod se vrši volitev na davčnih uradih za okoliš dotičnega davčnega urada.
Voliti je treba v tretjem razredu za politične okraje: Brežice, Celje mesto, Celje okolica, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Konjice, Kranj, Krško, Litija, Ljubljanska okolica, Ljutomer, Logatec, Maribor okolica, Novo mesto, Ptuj mesto, Ptuj okolica, Radovljica, Slovenjgradec po dva člana in dva namestnika. V političnih okrajih, Ljubljana mesto in Maribor mesto se voli v tretjem razredu žri člane in tri namestnike.
Za četrti razred se voli v okrajih: Celje okolica, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Maribor okolica po štiri člane in štiri namestnike.
V okrajih Brežice, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Maribor mesto, Ptuj okolica, Radovljica in Slovenjgradec po tri člane in tri namestnike.
V okrajih: Celje mesto, Konjice, Litija, Ljutomer, Logatec, Novo mesto, Ptuj mesto po dva člana in dva namestnika.
Volitev je osebna in ustna. Le nedo-letniki smejo izvrševati volivno pravico po svojih zakonitih zastopnikih. Vsak volivec naj ima s seboj plačilni nalog ali drugo verodostojno legitimacijo.
Volivci prvega in drugega razreda volijo istočasno iz ozemlja bivše Kranjske vsi pri davčni administraciji v Ljubljani, iz ozemlja bivše Štajerske pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru. Kandidatne liste so danes cel dan in v nedeljo med volitvijo na razpolago v pisarni Obrtne zveze, Pražakova ulica št. 3.
Istotam se dobe tudi kandidatne liste za tretji in četrti razred za okraja Ljubljana mesto in Ljubljana okolica.
(Politični dogodki.
+ Je res, pa ni res. Nedeljsko »Jutro«, pišoč o nevtralnem zadržanju NSS napram SLS pravi tudi med drugim: »V Ljubljani je bil ta vpliv posebno očiten pri ponašanju akademske mladine, kjer se je vsled vzgledov v ljubljanski mestni hiši na škodo napredne misli razvila mlačnost v pogledu svetovnega nazora, dočim je klerikalizem žel pri tem bogato žetev za svoje radikalno-klerikalne politične namene. Ako danes malodane prevladuje med vseučiliško mla-
dino v Ljubljani klerikalni element, nima na tem najmanjše zasluge politična prostitucija naprednih strank s klerikalizmom«:.
— K temu bi pridali mi: 2Jutrovci«-} Jadra-naši« so res izgubili tla na univerzi. Šli pa so radi zanikanja slovenstva, ki se je izražalo zlasti v dvomljivem zadržanju glede na vprašanje univerze in pa radi usužnjenja neki politični kliki. Če so padli ti »naprednjakih, je prav, ker je z njimi izginilo na-zadnjašlvo.
+ Demokratska »sloga«. Tz Belgrada poročajo, da sta si Svetozar Pribičevič in Ljuba Davidovic zadnje čase precej v laseh Prvi hoče izpeljati hegemonijo srbskega naroda za vsako ceno, drugi pa zastopa po* mirljivejše stališče. Gospod Ljuba Davidovič naj se pazi! Ponekod imajo temeljite recepte za poravnavanje sporov. Pred letom dni se je bil sprl minister Draškovič. Nato ga je doletela krogla iz samokresa. Morilca so obesili; zato pa so Draškovičevi prijatelji leto dni obsolutno obvladovali položaj...
+ Gora gre k Mohamedu. Kakor poročajo iz Belgrada, bo večina ministrov odpotovala k Pašiču v Ilidže, kjer se bodo vršile nujne seje ministrskega sveta. Ker ne more Mohamed k gori, pojde pa gora k Mohamedu. — V ostalem pa je Ilidže znano kopališče. Ni izključeno torej, da ukrenejo ministri tam končno vendarle kaj dobrega. Knajpanje prežene vnanje in notranje, centrifugalne in centripetalne bo* lezni...
+ Tepeni centralisti. Dne 25. t. m. s0 se vršile v Vukovaru nadomestne občinske volitve za 8 izpraznjenih komunističnih mest. Bilo je troje list: blokaška, demo-kratska-radikalna in židovska. Blokaši so dobili 1343, centralisti 462 in židje 102 glasa. Količnik je znašal 236. Dobili so blokaši 6, centralisti pa dvoje odbornikov. —1 Centralistom je na Hrvaškem in Sloven* skem odzvonilo za vedno.
+ Za provizijami. »Beogradski Dnev'-nik poroča, da dela pri najetju zunanjega posojila glavne težkoče vprašanje provizi* je. Polkovnik Krass, za čegar ponudbo se je zavzel poslanec in večkratni milijonar Čeda Kostič, obljubuje 50 milijonov za radikalno strankino blagajno, vsied česar da ni hotel Pašič pristati na Blerovo ponudbo«
— Tako se vrši boi za provizije, medteffl ko država krvavi na vseh koncili.
+ Kje je ostal vojni plen iz Slovenije? Belgrajska »Politika« poroča, da ni direkcija plena ničesar prejela od vojnega plena v Sloveniji in da se bo sestavila posebni komisija, ki bo proučila to vprašanje. Direkcija plena naj bi vprašala znanega polkovnika Vasica, kam je spravil svoj plen. Znano je, kako je gospodaril polkovnik Vasic v Ljubljani, belgrajska vlada pa na vse pritožbe raznih korporacij niti odgovora ni dala. — Avtomobile, tehnične stroje, razno orodje in nešteto drugega blaga so odpeljali iz Slovenije, v Belgradu pa za vse to nič ne vedo. Ali je mogoče res vse zginilo v privatne žepe?
-(-Italijanski napad na Kastav demen-tiran. :>Riječc je pred dnevi prinesla vest, da so reški fašisti italijanskimi vojaki napadli Kastav in da je bilo v bojih z našimi stražami več Italijanov ubitih in ranjenih. »Slobodna Tribuna: pa poroča, da ni 0 napadu našim oblastem ničesar znanega in je bržkone »Riječ« nasedla italijanskim spletkam, ki se pojavljajo sedaj ob poga-, jan j ih z Italijo.
Tunel.
57
Koman. Spisal Bernbard Kellermann. — PoilorenO Peter Mlakar.
Toda bežati pred nesrečnimi ljudmi iz strahu pred tujo nesrečo, se ji je zdelo strahopetno. Čeprav ni mogla mnogo koristiti, je vendar lahko vsaj nekaj napravila. In vse jo je vendar poznalo, ženske in možje ter jo pozdravljali, izkazovali ji male usluge, kjerkoli se je prikazala. In Mac? Kaj bi storil Mac, če bi bil tu?
V	njihovi sredi bi stal.. .1 je mislila Maud.
Množica se je valila nasproti.
»Čemu vendar tako vpijejo?« je vprašala Edith, ki 3e ej že začela bali. »In zakaj pojo, mama?«
Da, res, peli sol Rjoveče, zmedeno vpitje se jima je bližalo. Kriki in klici so švigali iz njega. Bila jih je cela vojska, raztresena čez sivo gruščevino, glava pri glavi. In Maud je videla, da je drhal s kamenjem razbijala malo lokomotivo.
»Mama?«
»Kaj je to? Ne bi bila smela iz hiše.« je pomislila Maud ter preplašeno obstala. Zdaj pa je bilo že pre-kasno za povratek...
Zapazili so ju. Videla je, da so sprednji stegnili roke proti njej, namah krenili s svojega pota naravnost proti njej. V lastno grozo je zapazila, da drve v teku. A se je opogumila, videč, da so povečini ženske. »Saj so samo ženske...«
Stopila jim je nasproti, namah čuteč brezmejno so-čulje do teh revic. O, Bog, moralo se je zgoditi nekaj
•strašnega!
Prva tolpa žensk je prihropela.
»Kaj se je zgodilo?« je klicala Maud in njeno so-, čutje ni bilo hlinjeno. A prebledela je zroča ženske v obraz. Vse so zdele poblaznele, zmočene, mokre od dežja, samo napol oblečene, in divji ogeni ie aorel v vseh teh lisoč oči.
Niso je slišali. Niso ji odgovorili. Spačena usta so zmagoslavno in vreščeče rjovela*
»Vsi so mrtvi!« so ji sviščali glasovi na uho v vsalt načinih, v vseh jezikih. In nenadoma je zavpil ženski glas: »To je Macova žena, pobijte jo!«
In Maud je videla — ni zaupala svojim očem — da je raztrgana ženska v razcefranem krilu, z očmi, škilečimi od besnosti, dvignila kamen. Kamen je zažvižgal skozi zrak ter oplazil njeno roko.
Instinktivno je pritisnila malo, bledo Edith nase ter se zravnala po koncu.
»Kaj vam je Mac storil?« je zaklicala in njene oči so ji polne strahu begale okoli. Nihče je ni slišal.
Pobesnelo jjudstvo jo je spoznalo, cela divja vojska ponorelih ljudi. Zavalovilo je rjovenje, ki je odjeknilo kakor en sam klic. Kamenje je namah zabren-čalo po zraku in Maud se je krčevito zgrčila ter se tresla po vsem životu. Zdaj jc videla, da gre za res! Obrnila se jc, toda povsod so že bili, vsi deset korakov oddaljeni od nje, obkolili so jo. In v vseh leh očeh, v katerih je njen begajoč preplašen pogled iskal pomoči, je gorel isti plamen: sovraštvo in blaznost. Maud je začela moliti in mrzel pot ji je slopil na čelo: »Moj Bog — moj Bog — obvaruj mojega otroka!«
Neprestano pa je vreščal neki ženski glas kakor vriskajoč signal:
»Pobijte jo! Mac naj poplača!«
V	tem je zadel Edith kamen v prsa, da se je opotekla.
Mala Edith ni zavpila. Samo njena mala roka je strepetala v Maudini in preplašeno, z začudenimi očmi se je ozrla k materi navzgor.
»O, Bog, kaj delate?« je zakričala Maud, počenila ter objela Edith. In od strahu in obupa so sc ji udrle solze iz oči.
»Mac naj poplača!«
»Mac naj občuti, kako je!«
Ho! Ho! O, vsa ta besneča telesa in neusmiljene oči. In roke so vihtele kamenje...
Če bi bila Maud bojazljiva, bi se bila vrgla na kolena ter dvianila roke. morda bi bila še v zadnjem
hipu mogla zbudili človeško občulje v teh besnečih ljudeh. Toda Maud, mala sentimentalna Maud, je postala namah pogumna! Videla je, da vre Edith kri iz ust ter da je prebledela kot mrlič; kamenje jc treskalo, a za milost ni prosila.
Nenadoma se ie razljučena dvignila, pritisnila otroka nase ter vpila s plamtečimi očmi med te obraze pplne sovraštva:
»Živali ste! Sodrga ste, umazana sodrga! Če bi imela svoj revolver — postrelila bi vas kakor pse! O, živali! Vi strahopetne, nizkotne živali!«
V	tem je z veliko silo zalučan kamen zadel Maud v senee; padla je krileč z rokama brez glasu čez Edith na tla. Maud je bila majhna in lahka, a jeknilo je, kakor da je padel drog in voda jc brizgnila kvišku.
Divje, zmagoslavno rjovenje se je razleglo. Kriki, smeh, zmedeni klici: »Mac naj poplača! Da, poplača naj, na lastnem telesu naj občuti — v past jih je ujel — tisoče —«
Toda nato ni padel noben kamen več! Besneča množica je nenadoma krenila dalje. »Pustite ju ležati, bosta že sami vstali!« Le fanatična Halijanka se je še s svojimi razgaljenimi visečimi prsi sklonila nad ležečima ter pljunila nanju. In zdaj hiše inženirjev!! Dalje, naprej! Vsi naj občutijo! A bcsnosl se je bila po napadu na Maud ohladila. Vsi so imeli topo zavest, da se je nekaj zgodilo, kar ni bilo v redu. Tolpe so sc kosmile ter se raztresle preko gruščevine. Na stotine jih je neopaženo zastalo ter se opoiekalo naravnost čez tračnice.
Ko je besno oglavje z Italijanko na čelu dospeloi do inženirskih vil, se je bilo že stajalo, da jim je bil lahko en sam stražnik kos.
Polagoma, polagoma so se razšli.
In zdaj je spet izbruhnila bolečina, beda, obup. Vsepovsod so tekale ženske jokajoč v predpasnik. Tekale v dežju, v vetru, se spotikale ter niso Dazile na tla.
rabi kot bližnjica proti Štefanji vasi. Stop-njice, ki vodijo po bregu do struge Ljubljanice, so razdrte, a tik ob strugi ni n o b e n e varnostne priprave, ne ograje niti kakih držajev. Vsled teh varnostnih nedo-, statkov je smrtna nesreča neizogibna, ker bi mu ne bilo mogoče vsled ilovnate zemlje izkopati se iz vode, kdor bi po nesreči zdrknil vanjo, kar se lahko pripeti vsakomur pri belem dnevu, kaj šele v temi. Zahtevamo odločno: okrajno glavarstvo naj nemudoma ukaže, da se tista steza zadostno popravi in narede nove stopnjice, predvsem pa popolnoma varna ograja, ki bo že v naprej preprečila vsako nesrečo. Ako ne, potem naj ukaže kot policijsko nadzorstveno oblastvo, da se omenjeni prehod zapre.
— Komunistično gibanje na Slovaškem. Vodje komunističnega gibanja na Slovaškem se trudijo zadnji čas, ko jim je njih akcija v vrstah poljskih delavcev iz-podletela, da bi zasejali nezadovoljnost med slovaškimi industrijskimi delavci. Komunisti delavstvo pozivljejo, naj zahteva večje plače ali pa stavko. AJi delavstvo je nekam utrujeno in ne kaže nobenega veselja do stavk, saj današnja doba ni pripravna za stavke. Zato se ni razširila stavka kovinarjev na Slovaškem, dasi so si ko-munistje prizadevali na vse kriplje, da bi napravili iz delne generalno stavko. Predzadnji petek so se vršila pogajanja delodajalcev in zastopnikov kovinarjev. Naposled ste s6 obe stranki sporazumeli v toliko, da kovinarji ne stopijo v stavko, ampak bodo počaicali uspehov ali bolje rečeno posledic kovinarskega boja v Čehih. Te posledice bodo temelj in smernice pri sklepanju nove kolektivne pogodbe na Slovaškem.
— »Sedanjost« v Novem mestu preneha izhajati, ker nastopi njen lastnik in urednik g. Radešček uredniško službo drugod.
-	— Zagreb zida klavnico. Župan Heinzl je sklical z ponedeljek 29. t. m. izredno sejo mestnega sveta. Na dnevnem redu je sklepanje investicijskega posojila v znesku 600 milijonov kron, ki naj se porabi za zgradbo velike klavnice za izvoz mesa, za popravilo cest itd. (Pri nas pa so obč. svet razgnali.)
— Novi zvonovi na Bledu. Z Bleda nam poročajo: Na praznik vnebohoda se je izvršilo na Bledu blagoslovljenje novih bronastih zvonov. Ob 8. uri zjutraj se je pomikal v Lesce veličasten sprevod Orlov konjenikov in deklet v narodnih nošah, da okrase zvonove. Pripeljal se je prevz. škof dr. Andrej Karlin in godba dravske divizije, nakar se je začel pomikati sprevod proti Bledu. Godba je svirala lepe koračnice, za njo so jezdili Orli, za njimi pa se je pomikalo ostalo ljudstvo. Na obeh straneh je stala nepregledna množica in občudovala ter radostno pozdravljala nove zvonove. Mrki pa so bili vsi, ki bi bili zlahka pogrešili nekaj »par«, pa jih niso darovali, misleč, da brez njih absolutno ne bo šlo. Hvala Bogu, šlo je tudi brez in preko njih. Po deseti maši se je izvršilo blagoslovljenje, pred mrakom so bili že vsi trije v zvoniku in sedaj poživljajo ljudstvo k molitvi. Čast Blejcem!
— Primite tatu! Demokratsko Jutro« poroča po demokratski »Riječi :, da namerava vlada obnoviti »preiskavo : zoper bivšo »gospodarsko komisijo« na podlagi obtožb, ki jih je svoj čas dvignil znani polkovnik — Miodrag Vasic. Ta »znani« (!) polkovnik je hotel ogoljufati na Dunaju državo za težke milijone. — Primite tatu, držite ga!
— Mi sledimo. Za kraljevo poroko so naročili v Parizu štiri posebno (!) luksuz-
ne avtomobile in tri kočije, ki bodo posebno (!) lepo okrašene in fino izdelane. Zato je bilo treba zvišati civilno listo.
— Greh rodi greh. Jakob Žvan iz Št. Ruperta na Dolenjskem, ki je bil zaradi tatvine in oplembe vojaške blagajne že kaznovan, se je zadnje čase potikal po Hrvatskem, se izdajal za doktorja, sodnika, bančnega prokurista itd. ter sleparil ljudi. V Belovaru se je seznanil z natakarico Slovenko Angelo Zamljenovo ter ji izvabil 16.000 kron in obleke ter zlatnine za 80.000 kron z obljubo, da jo nastavi za voditeljico nekega hotela v Celju. Ko je Angelica spoznala, da je osleparjena, je naznanila stvar zagrebški policiji, ki je Žvana aretirala. Obenem pa so prišli tudi Zamljenovi na sled, da si je premoženje naverižila in nakradla, zato je zaprta v ljubljanskih zaporih.
— Avtomobilska nesreča na Pesnici. Pri postaji Pesnica se je dne 23. t. m. prekucnil v jarek avtomobil zdravilišča Slatina Radenci. Dva moža sta prišla pod avtomobil, ki jima je zdrobil noge.
£jubljanski dogodki,
lj Prihod slovenskih delavcev iz VVest-falskega v Ljubljano. Jutri v nedeljo 28. t. m. okoli pol 5. ure pop. se pripeljejo iz Jesenic Slovenci iz 'vVestfalskega (okoli 450) v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru jih sprejmejo in pozdravijo naša društva ter jih z godbo odpeljejo v Ljudski dom, kjer jim »Orel« in pevsko društvo »Ljubljana« priredita vsprejemno slavnost. Po tej prireditvi odidejo po cerkvah, kjer bodo večinoma opravljali velikonočno dolžnost. Prenočili bodo v svojem lastnem vlaku in se v pondeljek zjutraj odpeljali v Rajhenburg.
lj Zbirališče »Orlov« in drugih drnšt-venikov, ki se udeleže sprejema v estfalskih Slovencev, je v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne pred Ljudskim domom, odkoder odidejo točno ob pol 4. uri z salezijansko godbo na glavni kolodvor, kjer bo slavnostni sprejem.
lj Organizacija javnih nameščencev — somišljenikov SLS ima danes ob 8.30 uri zvečer v kleti Konsumnega društva na Kongresnem trgu odborovo sejo, h kateri se vabijo člani odbora, čeprav bi morebiti kdo ne dobil pravočasno pismenega vabila. — Predsednik.	t
lj Mezdno gibanje v strojnih tovarnah' in livarnah. Uradništvo strojnih tovarn in livarn je zaprosilo za povišanje plač. Vodstvo je na prošnje odgovorilo na ta način, da je nekaj uradnikov odpustilo iz služb. Društvo zasebnih nameščencev je zbog tega proglasilo nad tvrdkami Tonnies, Sa-massa in Žabkar zaporo uradniških mest, ki traja že 10 dni. Ker se vodstvo za zaporo ne zmeni, je ostalo uradništvo proglasilo pasivno rezistenco, odklanjajoč vse posledice. Društvo zasebnih nameščencev pa je zaporo nad imenovanimi podjetji poostrilo. Upati je, da bo mezdna akcija uredništva uspela.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši javna od-borova seja dne 31. maja t. I ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
lj Pomagajte! Salezijancem na Rakov niku je baje dovoljena koncesija za tiskarno. Ljubljanski centralisti so sedaj vsi iz sebe. Salezijancem — tiskarna?! Ne! V »slobodni« Jugoslaviji je nešto takoga ne-moguče. Toga kod nas nema--------------
lj Policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Pišejo nam: Večkrat smo že ožigosali neumestno in za življenje nevarno dirjanje avtomobilov in voz — zlasti vojaških pa mestnih ulicah, drvečih celo po križpotih iri ovinkih; jahanje po prepovedanih potih,
i.	t. d. Pa je vse videti kot bob ob steno. Vprašamo torej: Čemu pa imamo policijsko ravnateljstvo in policijo? Kakšno kraljevo babše, ki poprosi za skorjico kruha, da ne cepne od lakote, že še sme vjeti oko postave, ne sme pa slediti objestnemu dirkaču z avto ali visokemu jahaču. — Pa šei dvoje egiptovskih nadlog imamo v naši beli Ljubljani. To so predrzni kolesarji, ki se' dosledno izogibljejo cest in dirkajo kot za stavo sredi med prestrašenimi pasanti in za njihovimi hrbti — po hodnikih, trotoar-jih, sploh potih, ki so za pešce. Seveda, policija tega ne sme videti niti opoldne in sicer toliko časa, dokler mož postave ne dobi sam sunka v hrbet. — Druga prav takšna nadloga so naši mesarski vozniki. Kot pri kaki konjski dirki ti drvi ne oziraje se na! pešce, in zavozi okoli ovinka, da se le po čudežnem naključju izogneš nesreči. To se mi ni pripetilo samo enkrat. Gre, kakor da bi bila nora vozač in konj. — Torej — policijsko ravnateljstvo: napravi energično red!
lj Akademski dan PD.TA. »Podporno društvo jugosl. akademikov v Ljubl jani«, ki nudi brezplačno ali pa za znižano ceno okrog 450 revnim akademikom ljubljanske univerze hrano v akad. menzi, se bori s težko finančno krizo, ki ima lahko za posledico, da se menza tik pred koncem seme-' tra ukine. Nedogledna izguba bi zadela s tem podpirance, ki stoje po večini pred izpiti in od katerih jih preko 200 ne dobiva od nikoder nikake podpore. Zato se obrača podpisani odbor na vso našo javnost s prošnjo, da njegovo nabiralno akcijo, ki se bo vršila v dneh 10. in 11. junija po celil Sloveniji, z vsemi svojimi močmi podpre in ji pripomore do čim večjega gmotnega uspeha. Odbor za akademski dan PDJA.
lj Nov tednik v Ljubljani. Današnje »Jutro« poroča, da začne izhajati prihodnji teden v Ljubljani nov tednik srbske radikalne stranke, namenjen predvsem akademski omladini.
lj Utonil je v nedeljo pri kopanju v. Savi pri Črnučah sedlarski vajenec Avguštin Prešeren, rojen leta 1905 v Sp. Šiški.
Izdaja konzorcij »Novega Čata«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremfaf, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, i
ŠIITA
za nasipanje so clobi brezplačno na Kongresnem trgu 2. — Poizve se pri ravnatelju Konzuma ravnotam.
F. BRUHAT Ljubljana
Uril Id
po konkurenCni ceni.
Mestni trg 35. I.
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM IREQ :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
Tele!, inter. št. 103. Ustanov. leta 1860.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Obličilnica za Sinusni jo r.z.za.z. u Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki.
Skladišče o »kresili", Ungar"eoa ulica 1, prea nadstropje. Prodajalna na drobna u S riiarJeDl ulici 51.5.
Upoštevajte pri nakupih!	PoiiruZiitca	d Sosnhoru |8a£kaJ, Hieksandrooai ulica 51. tl.	Upoštevajte	pri nakupih!
jDnevni dogodki
— Slovenski delavci iz Westfalskega sc pripeljejo jutri ob 8.07 zjutraj na Jesenice s posebnim vlakom, ki jim ga je dalo na razpolago ravnateljstvo nemških železnic v Essenu. Iz Jesenic odide vlak ob 10.10 dopoldne ter pride točno ob 4.29 popoldne v Ljubljano, kjer bo slovesen sprejem naših rojakov. Vlak se bo med potjo po Gorenjskem ustavljal na vseh postajah ter poživljamo prebivalstvo, naj povsod prisrčno pozdravi naše slovenske rojake, ki so prihiteli iz daljne tujine, da vidijo po dolgih letih zopet svojo rodno domovino.
— Pasivna resistenca v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Ker vodstvo Strojnih tovaren in livaren v Ljubljani noče ugoditi upravičenim zahtevam uradni-štva in je na njihove prošnje odgovorilo z odpustom nekaterih uradnikov iz službe, ter je tudi odklonilo posredovanje njihove stanovske organizacije, je danes ob 12. uri započelo uradništvo pasivni odpor dela. Podpisana organizacija povdarja, da odklanja za to postopanje vsako odgovornost za posledice, ki bodo sledile podjetju. Opozarja zasebne nameščence, da traja zapora službenih mest pri tem podjetju naprej in da ni torej dovoljeno nobenem uslužbencu sprejeti kako mesto pri tvrdki Tonnies, Sa-massa in Žabkar. Vsakega, ki bi se proti temu pregrešil, se bo javno označilo. Obenem prosimo vse sorodne organizacije, da ukrenejo in postopajo v enakem smislu. Društvo zasebnih nameščencev. Ivan Hiter, predsednik. Fran Skobi, tajnik.
— Radi •poročnega daru — nos. Do takega zaključka je po tragi - komediji prišel g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki je zavzel svoje visoko mesto iz edinega vzroka, da čuva zakon in pravico.
— Saj je slovenski javnosti dobro znano, da je gospod Hribar po čudnih potih čudne : previdnosti« kupil knez Wmdisch-gratzovo vilo na Bledu, da jo položi kot »poročni dar Slovenije« dne 1. junija kralju Aleksandru pred noge. Mi smo odklanjali ta poročni dar, ugotovili, kako »zasebniki« ta dar »zbirajo« in povedali, da so šli za »dar« celo milijoni, namenjeni
— v narodno obrambne svrhe! — In kmalu nato so zapeli telefoni veselo-žalostno pesem, da je »poročni dar Slovenije« odklonjen in da, je vilo na Bledu kupil kralj sam. Najnovejše vesti pa vele, da je ministrski svet sklenil, pozvati gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da vrne dva in pol milijona kron, katero vsoto je porabil za nakup pohištva kraljeve vile, fondu za narodnoobrambne namene, fond sam pa, ki si ga je pokrajinski namestnik uzurpiral, narodnoobrambnemu društvenemu lastniku. Nadalje je ministrski svet zaključil, da mora pokrajinski namestnik vrniti poldrugi milijon, ki ga je diktiral rudniku v Velenju za poročni dar kralju, rudniški upravi. — Razpolaganje z državnim denarjem, kakor si ga je dovolil g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, je bilo skrajno protipostavno.
— Posvetovanje o poročnem darn. 26. t. m. je imel diplomatski zbor konferenco, na kateri je razpravljal o poročnem darilu, ki naj ga zastopniki inozemskih držav poklonijo kralju Aleksandru na njegov poročni dan.
— Okrajnemu glavarstvu okolice Ljubljana: Od mostu čez Ljubljanico za Drag. Hribarjevo tovarno vodi od vojaškega preskrboval išča pod mostom dolenjske železnice ozka steza kot prehod za pešce, ki se
Ali pa sl član našega I. delavskega konzumn. društva in kupuješ tudi vse v prodajalnah te zadruge?
Popolna organizacija konzumentov je edino zmožna, da ščasoma zajezi tok naraščajoče draginje. Kadar bo konzument ne le trgovec za se, ampak tudi lastni proizvajalec, takrat ne bo več draginje, kajti vse bo dobival po lastnih cenah. Člani, ali ste že doplačali od 30 kron na 100 kron zvišani delež. Ali veste, da zadruga sprejema od člana hranilne vloge in jih obrestuje po 5%* Ali Vam je znano, da dobe člani od vsega nakupljenega, takoj plačanega in v nakupno knjižico zabeleženega blaga 3% popust? Vse dobre gospodinje so članice
1. dclavshega honzumn. društva u Ljubljani
============= ki ima 37 prodajalen širom Slovenije. ===========
Stran 4.
SKfSvi csgir, tfffžs 27. maja 1922.
sie*. m.
Tj
I
Sugoslovanska Olnion - banka I
Majski kapital & 50.000.000 Rezerve & 10,000mo
1	preje	Mariborska	eskomplna	banka
ustanovljena i 1872
Beograd, gornja Radgona, Rranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec |	Jdvršuje vse bančne	posle
expo3ifura v Skofjiloki	|	najkulanlneje.
Popolnoma varno Mioliie svoje prihranke v
inilljir.n^.
(polec> nunske cerkve).
Hranilne vloge se obrestujejo s
»ser 4°/0 Ts*i
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne v loge se lahko vplačujejo potom poštnoček. urada, vlagateljem so položnice bier> plačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
Za pleskarska	i
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
g*g$ Tone Malgaj &o»
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
SW 3 °|0 "3®®
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica m je imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vlo« in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
KUHMA
za takojšen nastop, vajena kuhe za večji obrat, samostojna voditeljica, — dobi službo v 1. delavskem konzumnem društvu, Kongresni trg štev. 2, v Ljubljani. — Člani, ki žele stalne hrane, naj se prijavijo kot abonenti. — Prijave v ravnateljevi pisarni Kongresni trg 2.
Uradnik, delavec
in
Vozniki! Pozor!
Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smet!, šute, pepela, gramoza ali drezoga materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesia v mestni log š>. 15.
Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni.
kmsi
kupi vse svoje potrebščine naj cenejše pri
GOSPODJ4RSICE ZVEZI.
§e igiifiti dele; nisjSSaJ si ga m Bparabijjaj;
milo Z £2S£iSa§žš3 sazela
PriiiiSii zaoed pranog LjufiLjnm
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šeutjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domača uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:	Pl SlUOtill zavod za premog t	i.v Liljani, Miklošičeva	cesta 15/11.
m
N
n
K
s
'A ata ATA rn> ATA ATA ATA ATA JčvA tSKA AVA AVA AVfc mA
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Poziv
na
subskripcijo IV. emisije delnic
Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico
od K 24,000.000 — do K 48,000.000 —
z izdajo 60.000 novih delnic po K 400'— nom. vrednosti
pod sledečimi pogoji:
1.) Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520'— za komad.
2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580'— za komad.
3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za druqo polletje L 1922.
4.) Opcija oz. subskripcija se izvrši: pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani,
» podr. Djajtovo’,
»	»	*	Maribor,
»	»	»	„	Sarajevo,
■	»	»	»	Split,
»	»	n	»	Sombor,
»	*	»	„	Šibenik,
_ ”	”	.	”	».	ihspozituPB Bled,
Sveopce zanatlijske banke d. d. v Zagrebu,
»	n	n	„	podr.	Karlovac,
„ h Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu.
5.) Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoi pri subskripciji.
Ljubljana, 18. maja 1922.
n
%
ti
N
|j$|j	jt.MBitiw.it	wj.T^^-n1TilffimTTHMrnTlimmrT^	LhmmiLLUUlljjj &
HMmMMMXMMMMEXXMMKMMMXMJMXXXMXKSKWmMXKma.wma\ s
Upravni svet.