ljubljanska banka goIJen^"'^^ UETO XXV. — številka 95 Ustanovitelji: oM. konference SZDl Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loki In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčič ** Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 9. 12. 197| Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednlll Od 1. januarja J 958 kot poItednlM Od 1. januarja 1960 trikrat tedenski Od 1. januarja 1964 kot poltednlhj ln sicer ob sredah in sobotah« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pozdravimo predsednika Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije JOSIP BROZ TITO bo prišel v soboto, 9. decembra, na uradni obisk v Slovenijo K nam prihaja v trenutku, ko si vsa naša družba prizadeva za dosledno uveljavljanje samoupravljanja in stabilizacijo gospodarstva, v času, ko njegova osebna pobuda pomeni nadvse dragocen prispevek k skupni volji delovnih ljudi Jugoslavije in Slovenije. Sprejem bo ob 12.30 na železniški postaji v Kranju Vabimo delavce in občane Kranja, da pozdravijo dragega gosta na postaji in ob poti z železniške postaje proti Brdu. Občani, družbeno-političnc organizacije in Skupščina občine Kranj izražajo prisrčno dobrodošlico predsedniku Titu in mu želijo prijetno in uspeš-no bivanje pri nas. Občinska konferenca SZDL Kranj Obisk iz Medicine delegacija pobratenega italijanskega mesta se bo med dvodrtev-bivanjem temeljito seznanila s posebnostmi Škofje Loke izbira kvaliteta LET cene solidna postrežba v KRANJ b^KOFJA LOKA, 8. decem-gaa ~~ Na povabilo občinske-rned,?tli)ora Prijateljske °Poii rotu,e stike Je danes Lok n prisPe»a v Skoljo bratenuerat,»a delegacija iz po- %t» Me ra italijanskega me- Jedicina, k| jo vodi žu-»d^j^o Maragoni. V po- Albtl goste tlvoran| »kupTčine s cl Freisinških škofov zato obsega oglede tovarn Alpina /iri, Alples Železniki in Iskra Železniki, nove osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, hotela Transturist in trgovine NAMA v Škofji Loki ter Loškega muzeja, nato pa bodo v prostorih Ljudske restavracije uradni razgovori, posvečeni političnim, ekonomskim, kulturnim in šport, nim prizadevanjem Ločanov. Podrobneje bomo o dogodku poročali v sredini številki. (ig) Lou" Spretelj podpredsednik ^ Malovrh pomočnik sekretarja za ko Be"-!? Posveto dr. Bran. •kei Dre ta k ' predsed,dk občin-Khjtav a Jože Ba'>ič in Hticnih organiza-i1* na S88^« Je potem od-.^»Mo (Poljanska do-Sli bo tudi nasta"'e-*u Podl»Shle VečerJe v »o-11 SeT Janino so se udeie-%ltur»šči Prcdsednik občinske Vecina _e Tone Polajnar ter «Sev P*ej omenjenih tova- ^^novi« 1 Prvi ! namen obiska, ki ,tavi« ' te vrste in ki pred- *l*i vcdP°nienibe" č,en v ve-V^ja n° tcsneJ*ega sodelo-Nicln d SkofJ° Loko in 1 p» je seznaniti prišle- ^to\, lk8^°Vjnskimi Poseb- ■■■■■lil |TOTVV ^SkTune fcr z nJeni:n rskim razvojem. So- ,%i in "celjski program v nekdanji prestolnl- JESENICE £ V prihodnjih dneh bo seja komisije za družbeno ekonomske odnose in seja komisije za družbeno in idejno izobraževanje pri občinski konferenci ZK Jesenice. Pri komiteju pa pripravljajo tudi javno tribuno za prosvetne delavec, ki naj bi bila 16. decembra. Pogovorili naj bi se o 3. konferenci ZKJ s poudarkom na vzgoji in izobraževanju mladine. Naslednji teden pa bo tudi seja komiteja, na kateri bodo v glavni točki dnevnega reda govorili o reorganizaciji ZK v občini Jesenice. D. S. KRANJ 0 V sredo popoldne se je v Kranju sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in ocenil delo sekcij in komisij, ki delujejo v okviru občinske konference SZDL. Razpravljal je tudi o predlogu za ustanovitev medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in izvolil delegate za zbor samoupravi jalcev v občini. £ Danes dopoldne bo v delavskem domu v Kranju konferenca sindikata v občini. Člani sindikata bodo razpravljali o doseženih rezultatih stanovanjske gradnje in o predvidevanjih v naslednjem srednjeročnem obdobju. Sprejeli bodo tudi sklepe. 0 Za včeraj in danes napovedani seminar za sekretarje organizacij, aktivov in oddelkov zveze komunistov v občini je preložen. Seminar bo komite občinske konference zveze komunistov Kranj pripravil prihodnji teden v petek in soboto. RADOVLJICA ■ 0 Pri občinskem sindikalnem svetu sta se. v četrtek popoldne sestala občinski odbor sipdikata delavcev storitvenih dejavnosti in komisija za kulturo, šport in rekreacijo. Na prvi seji so razpravljali o nalogah odbora pri formiranju temeljnih organizacij združenega dela in o pripravah'na občne zbore, na drugi seji pa so obravnavali program kulturne akcije za prihodnje leto in dogovor o zimskih športnih aktivnostih sindikata. — O uresničevanju ustavnih dopolnil je včeraj razpravljala tudi komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem syctu. l£ Radovljica, 8. decembra — Popoldne se je sestal izvršni Odbor občinske konference socialistične zveze. Ocenil je delo občinske skupščine in njenih organov ter izid referenduma o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja. Razpravljal je tudi o predlogu akcijskega programa stanovanjske politike -v občini. A. Ž. SKOFJA LOKA Q Za ponedeljek ob 17. uri je sklicana seja predsedstva občinske konference ZMS škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o načinu finansiranja OK ZMS in pripravah na enodnevni seminar za člane konference, na katerem bodo govorili o razvoju Jugoslavije, aktualnih družbenopolitičnih dogajanjih v občini in organiziranosti mladine. 0 Predsednik občinske konlerence SZDL škofja Loka sklicuje v torek ob 16. uri sejo izvršnega odbora OK SZDL. Za dnevni red predlaga razpravo o pripravah na sejo OK SZDL, kriterijih za sestav nove občinske konference SZDL in pregled predlogov za priznanja OF. -lb TRŽIČ £ Na zadnji seji tržiške občinske skupščine so se dogovorili, da bo zaradi preteklih dogodkov na Koroškem, komisija za sodelovanje z zamejstvom poslala predsedstvu borovci jske občine s katero sodeluje Tržič že dobrih 10 let, posebno protestno pismo v zvezi s koroškimi dogodki. . -Jk O Včeraj se je sestala v Tržiču komisija za šport,'terenske aktive ni specializirane organizacije pri občinski konferenci ZMS. Na seji so se pogovarjali o organizaciji praznovanja dneva JLA fer tekmovanja v kegljanju, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. Športnega tekmovanja se bodo udeležile ekipi obeh obmejnih karavl, ekipa ZRVS, ekipa postaje milice, ekipa postaje mejne milice, ekipi mladinskih aktivov Peka in BPT, ekipa mladine iz Podljubclja ter ekipa občinske konference ZMS. -Jk 'Prekinjena seja vanju sklepov druge seje občinske konference zveze komunistov je bila zelo živahna. Med drugim so menili, da je treba nekatere sklepe druge seje občinske konference ZK še dopolniti. A. Ž. Po skoraj petifrni razpravi na razširjeni seji komiteja občinske konference zveze komunistov^' Radovljici so v torek sklenili, da bodo razpravo nadaljevali na prihodnji seji. Razprava o uresniče- Večje možnosti mladim ZKJ se zaveda daljnosežnega pomena socialističnega oblikovanja mladine V veliki dvorani zvezne skupščine je včeraj končala delo tretja konferenca ZKJ, ki se jo je udeležilo 347 delegatov in prek 200 gostov. Posvečena je bila vlogi mladine v naši samoupravni družbi. Konferenco je odprl predsednik ZKJ Josip Broz-Tito. Na njegov predlog so za predsednika konference izvolili Veljka Vlahoviča. Uvodni referat je imel član izvršnega biroja ZKJ Krsto Avra-mović. V njem je poudaril, da so se z graditvijo samoupravne družbe zboljševali pogoji življenja, dela in vsestranskega razvoja mladih. Dosegli smo pomembne rezultate, je nadaljeval, ki jih — kljub nekaterim napakam in vkljub temu, da nismo izkoristili vseh možnosti — ne gre podcenjevati. Problemi mladine, zlasti delavske, pa so se kljub napredku zadnje čase kopičili. Zato mora ZKJ skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izboriti odpravo teh zanemarjenih vprašanj mladine in se prizadevati za izboljšanje njenega strokovnega in idej-nopolitičncga usposabljanja in kulturnega življenja. Odločno reševanje teh problemov je ena najpomembnejših vprašanj razredne politike ZKJ. Ob koncu referata je Krsto Avramovič poudaril, da s to konferenco in sklepi, ki jih bo sprejela, ZKJ določa lastne obveznosti in odgovornosti, zavedajoč se daljnosežnega pomena socialističnega oblikovanja in širšega družbenega angažiranja mlade generacije. Konferenca je sprejela tudi odstopa Latinke Perovič in Staneta Kavčiča kot člana predsedstva ZKJ, odstopa Koče Popoviča in Avda Huma kot člana stalnega dela konference in'verificirala izključitev Osmana Karabego-viča iz ZK, ki je bil prav tako član stalnega dela konference. Verificirala je izvolitve novih članov predsedstva in konference ZKJ — Slavke Ge-orgije ve, Rista Petrovskega, Hisena Ramadanije, Lazara Koliševskega in Arema Zulfi-čarija. Konferenca je nadaljevala delo z ra/pravo o uvodnem referatu in predlogu resolucije tretje konference ZKJ. K razpravi se je prijavilo več kot sto govornikov, zato so delo konference podaljšali za en dan. Govorniki so razpravljali o položaju in vključevanju mladine v družbenopolitična in gospodarska dogajanja, zaposlovanju, idejno-političnem in strokovnem izobraževanju In drugih vprašanjih, ki zanimajo mlado generacijo. Večina delegatov, ki Je stopila na govorniški oder, je opozorila, da Je sedanje po- litično vzdušje, zlasti po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ ustvarilo možnosti za večjo povezanost ZK z delavskim razredom. Poudarili so, da so mladi pomemben dejavnik pri prenašanju pobud Zveze komunistov med najširše množice. Hkrati pa ta aktivizacija mladine pomeni, da od deklaracije prehajamo na revolucionarno akcijo in dejanja. Zvone Filipovič, delegat z Gorenjske, je največ govoril o delovanju cerkve, posebej med mladino in na tistih področjih, ki se tičejo družbenih odnosov in že preraščajo verske okvire. Predla- gal je, naj bi v resolucij' tretje konference natančno določili in poudarili naloge ZKJ pri idejnem zoperstav-ljanju verskemu vplivu. VpUv religije bi morali tudi v vzgojno družbenem sistemi* pretresti bolj konkretno, ne pa samo z nekakšnega zgodovinskega in često že zvode-nelega aspekta. Ob zaključku zasedanja tretje konference ZKJ je g°" voril tudi predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito. Konferenca pa je končala delo s sprejemom resolucije 0 vlogi in položaju mladine * naši samoupravni socialistični družbi. L. B. Šola za sindikalno delavce V ponedeljek se bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka začela enotedenska šola za sindikalne delavce. Pripravil jo je občinski sindikalni svet v sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata v delovnih organizacijah. Program šole je obsežen in bo od slušateljev zahteval dosti intenzivnega študija in aktivnega sodelovanja v razpravah, če bodo hoteli zadovoljivo opraviti preizkus znanja, ki je na programu ob zaključku. V ponedeljek bodo v šoli govoriili o sedanji stopnji uresničevanja družbenoekonomske reforme, pogojih gospodarjenja v letu 1973 in predvidenih zakonskih ukre- pih za stabilizacijo gospodar* stva ter ustvarjanju in delitvi dohodka v delovnih orga* nizacijah. V torek so na P1"0" gramu predavanja o sporih v delovnih organizacijah, delov nih razmerjih, samouprav*1^ odgovornosti in samoupra. ' ljanju. V sredo bodo g«**}* rili o metodah dela sindikalnih organizacij in pripravan ter vodenju sestankov, v trtek pa o socialnem zava*T vanju, kulturi v občini ja Loka, izobraževanju, vzg? ji in varstvu ter o stanovanj" ski politiki v občini. V potek dopoldne bo pWl* kus znanja, popoldne P? bodo slušatelji šole za sin kalne delavce ogledali delovnih organizacij. -lb Stane Mthalič - kandfda* za sekretarja ZEC Zairadi odhoda sekretarja komitoja občinske konference zveze komunistov Kranj Franca Roglja na novo delovno dolžnost (kar je bilo dogovorjeno že letos spomladi) je komite občinske konference zveze komunistov Ktranj na torkovi seji na podlagi' do-sedanjlh razprav o možnih kandidatih za sekretarja komiteja predlagal inž. Staneta Mihaliča. O predlogu bodo razpravljali še v organizaci- ji zvC* j ah in v drugih organi n -ze komunistov v občim. . jj Inž. Stane Mihalič je rojen 1931. leta in je slcn kot.vodja vzdržev'a> obratov v Iskri Elektron* ni k i Kranj. Je sekretar nizacije zveze komunist ^ Iskri in član zveze k°J". je stov od 1949. leta. Doslej & opravljal številne polit'fg tU, strokovne dolžnosti in j.raj' di član'občinskega in ^ nega komiteja zveze *°k%. stov. Kako se uresničujejo ustavna dopolnila V torek bo v Tržiču širše posvetovanje o uresničevanju ustavnih dopolnil, ki ga bo organizirala občinska konferenca SZDL. Posvetovanja se bo udeležil tudi član republiške konference SZDL Mitja Gorjup. Sestanka se bodo udeležili člani izvršilnih te- 'i' les občinskih družbeno?^ nih organizacij, P,'L.ki skupščine, predsednic „,!> jevnih skupnosti in kI pi** organizacij SZDL ter ^ stavniki tistih delovni* ^ nizacij, ki so že ah ravajo ustanavljati Jei3' organizacije združen h Odgovorne naloge pred občinsko skupščino V torek popoldne je bila v Tržiču 35. skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Na začetku seje je predsednik Marjan Bizjak opozoril na nekatere naloge, katerim bo morala skupščina v prihodnosti posvetiti največ pozornosti in ki izhajajo iz sklepov in razprav na zadnjih Sejah najvišjih organov ZK, Predstavniških teles in drugih družbenopolitičnih organizacij. Na prvem mestu je vseka- ■ kor borba za stabilizacijo gospodarstva. Občinska skupščina se je teh načel tudi v Preteklosti dosledno držala in skrbela, da potrošnja ni Presegla možnosti proračuna. Predpisi niso oin kršeni in to Je pozitivno vplivalo na delovne organizacije v občini, katerih zadnji ukrepi niso liveno prizadeli. Mesarsko Podjetje Tržič je bilo rešeno * združitvijo s Kmetijskim gospodarstvom škofja Loka. V nasprotnem primeru pa bi bila potrebna sanacija, kar bi terjalo večje stroške. Tovariš Bizjak je menil, da je treba nadaljevati akcijo varčevanja. Nadalje se bo skupščina v Tržiču lotila hitrejšega reševanja stanovanjske problematike in vodila tako stanovanjsko politiko, da bodo lahko prišli hitreje do stanovanj predvsem socialno šibkejši občani, mladoporočenci, invalidi in upokojenci. Skupščina bo sprejela do konca leta več pomembnih odlokov s tega področja. Tretja naloga tržiške občinske skupščine je oblikovanje učinkovite in pravične davčne politike ter utrditev tistih organov, ki bodo skrbeli za njeno uresničevanje. -jk Zarja in Delikatesa pred združitvijo Na Jesenicah se delno že uresničujejo prizadevanja, da bi se obe jeseniški trgovski podjetji Zarja in Delikatesa združili v enotno trgovsko podjetje. V sredo so se sestali predstavniki samoupravnih organov in vodstva obeh organizacij in ugotovili, da Zahteva krajevne skupnosti Brezje zavrnjena Zaradi boljšega upravljanja vodovodov in enotne politike pri preskrbi z vodo je leta 1960 takratni občinski ljudski odbor v Tržiču odločil, da zaupa Upravljanje vseh vodovodov v občini Komunalnemu podjetju Tržič. Leta 1967 /O ljubljanska banka mladinska nagradna igra PIKAPOLONICA Dragi mladi varčevalci! Naš mladi rod želimo pritegniti s prikupnim načinom v&rčevanja. Pikapolonica vas bo razveseljevala skozi vse leto, na svetovni dan varčevanja pa bo žreb «bral najsrečnejše. Kje vse boste našli pikapolonico vas zanima? — vložki za knjige, kot posebna pozornost; — pikapolonica svetuje — slikanica za vse otroke^ ki varčujejo; — značka pikapolonica za vsakih 100,00 vlo ženih dinarjev; — velika pikapolonica za okras otroške sobe za vlogo 500,00 din; — varnostne svetleče značke za najmlajše s pikapolonico. Jamicam in očkom bo v veselje vaše varčevanje, r. ..v banla obravnavati in pojasniti vprašanja s področja uresničevanja ustavnih dopolnil stabilizacije, izobraževanj* delitve dohodka in osebni" dohodkov, informiranja Prav ta/ko je na občnih zborih treba temeljito . ocenit? dosedanje delo sindikata, ?a naprej pa sprejeti takšne de* lovne programe, da bo sindikat postal politično in vsebinsko bogatejši. To pa P°" meni, naj rekreacija in »dru* ga družbena dejavnost ne &i bili več .poglavitni delovni dolžnosti sindikata. Tako je bilo v sklepni besedi na seji rečeno, da J naloga sindikata in zveze munistov, da bodo v prigod* nje sindikalne organizacij preusmerile dejavnost Pre^ vsem na vprašanja s podroc* ja stabilizacije in gospod"3. , L . t-i7Vl* jenja, izobraževanja m »»* Janja samouprave. A. *• Namesto daril - v sklad za varstvo otrok Ta predlog so na P^L; seji podprli tudi jeseniški muhisti in predlagali sv o) članom, da si prizadeval*^ podporo v svojih delov ^ organizacijah. Hkrati Pa jfl poudarili,' da se /avcL,nJ^vo-bodo običajne oblike . ^ letnih daril kot cestitke^j ledarji, oglasi ostale. " bodo vse, da te oblike n v letnih voščil uPorabJJSv»' minimalnem obsegu. Za li so tudi, da se vsi st'ioV0-ki bodo nastali zaradi \ v letnih daril, javno oh'^Vjj na vsaki delovni organi/^",\ tak način, da bodo g*, dostopni slehernemu t* ^ in izpostavljeni kr'tiCP*-^. soji kolektiva. Nei/P?>% # nje tega sklepa bode, m j„ kršitev partijske disCJP ^ poklicali komunistLVgcdeJ vornost. Znana je pobuda mariborskih komunistov, ki so jo podprli na 29. seji centralnega komiteja ZKS in pobuda kranjskih komunistov na njihovi konferenci, da se delovne organizacije odpovedo novoletnim darilom. Ta akcija, ki v skladu s sklepom 36. seje predsedstva ZKJ o vsestranskem varčevanju prerašča v jugoslovansko akcijo, je doživela podporo velike večine članov ZK in drugih delovnih ljudi. Ta pobuda tudi na Jesenicah ni ostala brez odziva. Skupščina občine Jesenice in občinski sindikalni svet Jesenice sta ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij pozvala delovne organizacije v občini, da namesto novoletnih čestitk, daril, reklam in oglasov prispevajo ustrezen znesek v sklad za varstvo otrok v občini. ta teden 6 ODSTOTKOV ZA STANOVANJSKO GRADNJO Na četrtkovi seji obeh zborov kranjske občinske skupščine se je s sprejetjem osnutka samoupravnega sporazuma a izločanju in usmerjanju sredstev • za stanovanjsko gradnjo začela zadnja faza razprav pred dokončnim sprejemom programsklih ciljev stanovanjske gradnje v prihodnje in sprejemom ustreznih odlokov in določil s tega področja. Do 28. decembra, ko bp zadnja letošnja seja obeh zborov občinske skupščine in na kateri naj ba sprejeli omenjeno gradivo, bo danes o tem-razpravljala še konferenca dele--gatov sindikalnih organizacij, prihodnji teden bodo razgovori s predstavniki delovnih organizacij, od 22. do 25. decembra pa je predvideno Podpisovanje samoupravi! ih sporazumov v delovnih organizacijah. Najbolj živahna razprava je °Ha na četrtkovi seji skupščine o odstotku prispevne stopnje za stanovanjsko gradnjo. Pred sejo skupščine bila na podlagi seje kluba odbornikov, ki je bila ko-nec prejšnjega meseca, orien-tac!Jsko določena prispevna stopnja 8 odstotkov. V razpravi pa so številni odborni-JW iz delovnih organizacij me-da bi to povečanje od posedanjih štirih odstotkov oilo prevelika obremenitev ••a delovne organizacije. Od-tornik iz Iskre je na primer menil, da njihovo podjetje ne bi zmoglo izločati več kot 6 odstotkov oziroma toliiko kot so že zdaj namenili za stanovanjsko gradnjo. Podobna temu pa so bila tudi druga mnenja. In tako so se odborniki na podlagi razprave nazadnje odločili, naj hi delov, ne organizacije v prihodnje prispevale 6 odstotkov od bruto osobnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo. Eno tretjino od tega prispevka naj bi namenili v solidarnostni sklad, polovico pa bi oro-čali v banki za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Razen tega so bila sprejeta tudi naslednja stališča: tiste delovne organizacije, ki bodo to zmogle, naj tudi v prihodnje izločajo več kot 6 odstotkov za stanovanjsko gradnjo. Delovne organizacije, ki pa bodo v prihodnje na podlagi investicij in povečanja šte. vila zaposlenih povečale proizvodnjo, pa morajo v investicijskih programih upoštevati oziroma nameniti tudi sredstva za stanovanjsko gradnjo za novo zaposlene delavce. Kaj bi lahko rekli ob tako začrtani politiki? To, da so v večini delovnih organizacij pred bližnjo veljavnostjo predpisov proti nelikvidnosti zelo previdni glede povečane obremenitve za stanovanjsko gradnjo. Takšna previdnost je najbrž upravičena, posebno Še, ker iz nekaterih pred- pisov še ni moč ugotoviti, kaj bodo dejansko pomenili v praksi. Po drugi strani je gotovo res, da gospodarstva ne bd smeli obremenjevati več kot zmore. Kakršnokoli prenapeto obremenjevanje bi prav gotovo lahko imelo za posledico tudi povečanje cen. To pa bi pomenilo začaran krog na področju nelikvidnosti. Ob ugotovitvi, da pa so ž* doslej delovne organizacije v kranjski občini v poprečju namenjale za stanovanjsko gradnjo okrog 8 odstotkov, kar je za 4 odstotke več kot je bilo določeno z zakonom, pa se hkrati kaže neupravičena bojazen, da bi bilo gospodarstvo ob 8 odstotkih preveč obremenjeno. Takšno stališče je moč podkrepiti tudi z ugotovitvijo, da so delovne organizacije že doslej izločale precej več sredstev za stanovanjsko gradnjo zato, ker so v srednjeročnih razvojnih programih predvidevale precejšnje povečanje zaposlenih. Tako so že doslej v delovnih organizacijah vodili takšno poli- tiko, da boclo z denarjem, namenjenim za stanovanja, lahko dobili in obdržali de-laVe. . Ce bo tudi v prihodnje imela večina gospodarskih organizacij takšen posluh za reševanje stanovanjskih vprašanj ko doslej, potem tudi predlaganih 6 odstotkov ne bi smelo vzbujati prevelike bojazni glede uresničitve programa o nadaljnji srednjeročni stanovanjski politiki v občini. Res pa je, da 6 odstotkov lahko vzbuja zaskrbljenost, če bi vse delovne organizacije (tudi tiste, ki zmorejo več) ta znesek vzele kot zgornjo mejo za izločanje sredstev za stanovanjsko gradnjo. In še nekaj velja reči o tem. Kot kaže, bo večina delovnih organizacij podpisala sporazum za 6-odstotno izločanje. Za vse tiste delovne organizacije, ki tega ne bodo podpisale, pa bo takšen odlok še letos morala sprejeti občinska skupščina. A. Žalar \ Lomu hitijo Oktobra letos so začeli graditi novo cesto od naselja Slap pri Tržiču do Loma pod Storžičem. Skupščina občine Tržič je za raziskovalna dela in za pripravo trase namenila 100.000 din, in to iz fonda, -f- veriga iKRBITA VARNO ZIMSKO vožiwM PRI POSTAJI V LESCAH VSO ZIMSKO OPREMO ZA VAŠE VOZILO DOBITE V POSLOVALNICI V LESCAH Jk namenjenega za negospodarske investicije. Krajevna skupnost. Lom se je z vso resnostjo lotila dela in za pripravo trase najela težki ameriški buldožer katerpilar, ki je pri dosedanjem delu pokazal izredne delovne zmogljivosti. Vendar so njegove delovne ure drage, sam prevoz iz Ljubljane in nazaj pa stane 10.000 din! Zaradi tega je krajevna skupnost Lom menila, da bi bilo negospodarno buldožer voziti nazaj in ga prihodnje leto spet »tovoriti« v Lom in nje zato predlagala, da bi buldožer že letos opravil vsa zemeljska dela na trasi za novo cesto. To pa zahteva dodatna sredstva, ki pa jih Lomljani nimajo. Najprej -so se obrnili na delavski svet tovarne obutve Peko in ga prosili za odobritev posojila v višini 150.000 din. V Peku tega predloga niso sprejeli. Predlagali pa so, da so pripravljeni že letos prispevati v občinski sklad za negospodarske investicije 150.000 din, ki bi jih sicer morali dati prihodnje leto. Odborniki občinske skupščine Tržič so predlog Peka sprejeli in s tem omogočili, da se dela pri gradnji ceste v Lom nadaljujejo in da bo letos narejenega več, kot je bilo predvide- . no. Ob tem pa so menili, da je to izjemen primer, ki se v prihodnje ne sme ponavljati. Peko je tako svoje obveznosti do sklada za negospodarske investicije v prihodnjem letu že izpolnil, Lomljani pa prihodnje leto na morebitna višja sredstva iz sklada za negospodarske investicije za gradnjo ceste ne morejo računati. J. Košnjek Menjava s Švedsko BI Švec ču je uvoz ji oi jc r men naš man menjava s. nehno pove-ta je bil naš e veliko več- Letos azmerje ilo in se znnanjeti jkljaj. pa se spre-anjšal ki pri- 1973. za 6 % Štirje zbori zvezne skup. Ščine so razpravljali o družbenem planu za pri-hoihije leto. Družbeni proizvod naj bi se prihodnje leto povečal v Jugoslaviji za okrog 6 odstotkov; v družbenem sektor, ju gospodarstva za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja za 7,5 odstotka, kmetijstvo do 3 odstotke, produktivnost dela za 4 odstotke, iz.voz za odstotka, uvoz za 10,5 odstotka, življenjski stan. dar d za 5,5 odstotka in investicije v osnovna sredstva za 6,5 odstotka. Večje kazni Gospodarski zbor zvezne skupščine je sprejel osnutek zakona o gospodarskih prekrških. Po tem zakonu bodo denarne kazni za prekrške večje dvakrat do petkrat; za pravne osebe najmanj 1500 in največ 200 tisoč, za odgovorne osebe pa najmanj 100 in največ 6 tisoč dinarjev. Gospodarski prekršek V skladu z veljavnimi predpisi je odstopanje delavcev tujim partnerjem gospodarski prekršek, za kakršne velja kazen do 200 tisoč dinarjev in zaplemba pridobljenega dobička, je rekel zvezni sekretar za delo in socialno politiko. Javna tožilstva in gospodarska sodišča so pristojni organi za pregon in izkoreninjenje takšnih pojavov. Štirim denar republike Med investitorji na področju turizma v Sloveniji bodo letos dobili republiško nadomestilo za del obresti za kreditiranje turizma v višini 10 milijonov dinarjev štirje med osmimi prosilci. To so turistično društvo Lesce za dograditev sanitarnih objektov v , av/o kampu šobčev bajer. Poleg turističnega društva Lesce, bodo dobili nadomestilo še ZTP Ljubljana, podjetje Kras in Viator. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. likvidatorja računov-kalkulanta 2. administratorja oddelka finančne operative 3. prodajalke živilske stroke Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod tč. 1.: upravno administrativni ali ekonomski tehnik z naj-• manj 1 letno prakso; pod tč. 2.: dveletna administrativna šola, lahko tudi začetnik; pod tč. 3.: KV prodajalka živilske stroke. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Na podlagi 122. člena Statuta objavlja razpisna komisija TRŽIŠKE TOVARNE KOS IN SRPOV razpis za prosto delovno mesto direktorja podjetja Kandidat mora imeti družbenopolitično razgledanost in strokovne, vodilne ter organizacijske sposobnosti, zaželena je visoka ali višja izobrazba in praksa na vodilnem delovnem mestu in 8 let prakse oziroma srednja strokvna izobrazba ir> 15 let prakse, da izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom In dokazili o Izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov: Tržiška tovarna kos in srpov Tržič, tajništvo, za razpisno komisijo. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva ulica št. 45 razpisuje prosti delovni mesti i dveh KV tesarjev v gradbeni enoti Kandidati morajo imeti poklicno šolo z zaključnim izpitom za KV tesarja. Pismene prošnje z dokazilom o kvalifikaciji je treba dostaviti na upravo Servisnega podjetja Kranj, Tavčarjeva ul. 45. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Svet osnovne šole STANKA MLAKARJA Šenčur razpisuje delov, mesto učitelja za matematiko PU ali P, za določen čas Nastop službe v januarju 1973. Prošnje sprejemamo do 20. decembra 1972. Gostinsko in trgovsko podjetje ENTRAL Kranj oglaša javno licitacijo za prodajo sodov in črpalk za pretakanje vina: 1. sodovi ležaki v velikosti od 1800 do 3500 litrov, cena 1 din za liter 2. sodovi transportni v velikosti od 50 do 700 litrov, cena od 1 do 2,5 din za liter 3. črpalke za pretakanje vina cena je od 1000 do 3000 din, odvisno od zmogljivosti pretoka. Sodovi in črpalke so v zelo dobrem stanju in so takoj uporabni. Licitacija bo v petek, 15. decembra, v Prešernovi ulici 12 (Starčeva klet), in sicer: za družbeni sektor ob 8. uri za privatni sektor pa ob 11. uri. JELOVICA lesna industrija Škofja Loka oglaša prosto delovno mesto: referenta za družbeni standard Pogoji: dokončana ekonomska ali druga srednja šola. Znanje strojepisja. Praksa ni pogoj za delo na delovnem mestu. Kandidate za zaposlitev vabimo, da vlože vloge v kadrovsko socialni oddelek podjetja, kjer dobijo tudi dodatna pojasnila. Trgovsko podjetje • NAMA Ljubljana Tomšičeva 2 objavlja za BLAGOVNICO V ŠK. LOKI prosta delovna mesta prodajalcev tehnične in oblačilne stroke Pogoj: prodajalec in eno leto prakse. Delo za nedoločen čas, poskusno delo en me«e^* Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, ^ok^jna o izobrazb] in praksi sprejema kadrovsko social služba podjetja 8 dni po objavi. s Izum mladega inženirja v Železarni Dipl. inž. Božidar Brudar je po dveh letih prizadevanja izumil napravo za merjenje dolžin in izračunavanje pravilnih odrezov blumov za žično valjamo V Železarni Jesenice je no-rotOEska in racionalizatorska dejavnost široko razvejena in fazvita; čeprav število tehničnih izboljšav iz leta v leto stagnira, pa je vrednost vsa-*e tehnične izboljšave vedno Večja. Tako ostaja število Sl0g0v . Približno enako, v..* in koristi pa se po- tuje:- - l°- Posebno v letoš- Hiein i tret • u 30 porasli kar za •I'no. Hjt J*j? 'eto pa je v železar-senice tudi nekaj izu-Več V1 So nedvomno vredni ve Ha obstaja možnost, fctftlete tenn^na izboljšava SS, vf koristi in pri" ^Uni; • n metl letošnjimi Je ne le presenetljiv, temveč tudi zelo kvaliteten in za Železarno Jesenice nedvomno zelo koristen izum mladega inženirja Božidarja Brudarja. OBRAZLOŽITEV Inženir Božidar Brudar je Izumil napravo za merjenje dolžin in izračunavanje pravilnih odrezov blumov za žično valjamo. Do zdaj so kontrolorji le vizualno določali pravilne odreže blumov, in sicer tako, da je ostalo čhn-iii.mj dobrega materiala za odpad. Avtor izuma je s svojo napravo omogočil, da reza-lcc v kabini na semaforju prebere optimalno dolžino razreza in nastavi škarje na to dolžino (prej so morali vse to izračunati kontrolorji). Naprava izkorišča infra rdečo svetlobo žarečega valjanca. Posebna kombinacija tranzistorjev in relejev omogoča, da se informacija o dolžini prenese v kabino na škarjah. Takšen je princip delovanja. Teoretično je možno izboljšati dobit blumov do 0,5 odstotka, naprava pa je vsekakor omogočila, da so dolžine blumov bolj enakomerne, olajšajo delo rezalcem na škarjah, zdaj tudi nI več treba štirih kontrolorjev. Prihranek pri delovni sili je vsekakor za Železarno velika pridobitev In Ic na osnovi tega so avtorju priznali odškodnino. Pri sektorju za ekonomiko ih planiranje so raziskali, kakšen je dejanski vpliv merilne naprave na dobit blumov. Ugotovili so, da iz podatkov hi tehnične kontrole ni razvidno povišanje dobita v ob- dobju enega leta po uporabi naprave. S tem pa še ni rečeno, da se dobit ni povečal. Iz tehničnih podatkov namreč nI razvidno in ni mogoče ugotoviti vpliva merilne naprave na dobit. Dobit se je dejansko zvišal zaradi valjanja bolj ugodnega aSortimen-ta jekel. Avtor izuma bo dobil plačano odškodnino v višini 30.000 dinarjev in vso pravico razpolaganja s patentom. Pogodba med avtorjem in Železarno še ni sklenjena, ampak se nanjo podjetje že pripravlja s tem, da avtor izum lahko proda kadarkoli in kamorkoli. GLAVNI PROBLEM: NAMESTITEV Izum inž. Božidarja Brudarja, ki je zaposlen v Železarni tri leta kot strokovni sodelavec na raziskovalnem oddelku, je njegov prvi izum. S tem problemom so se pred njim v Železarni ukvarjali že drugi, a brez vidnega uspeha. V svetu seveda imajo podobne naprave, a natančno taka in obenem tako cenena ni nobena. Inženir Brudar se je prvič spoprijel z reševanjem tega problema pred dvema letoma in po dveh letih prizadevanja tudi tako zanesljivo in zadovoljivo uspel. Tokrat prvič se je lotil izdelovanja neke naprave, čeprav je leta 1968 že postal znan z zbirko nalog iz aritmetike in algebre za tehnične srednje šole. Ta zbirka bo letos izšla v ponatisu. »Ideja se je rodila pravzaprav zelo hitro,« pravi mladi inženir in izumitelj. »Delovni / VELET IVI S1. decembrom smo spet začeli s KLASIČNO PRODAJO MESA v potrošniškem centru BITNJE Priporočamo se za nakup! Veletrgovina ŽIVILA Kranj Naprava, ki bo omogočila Železarni Jesenice milijonske prihranke. — Foto: F. Perdan pogoji v obratu, kjer je naprava, so zelo težki: prah, • vročina, stalna nevarnost, da se naprava zaradi vročine preveč segreje ali zaradi udarcev poškoduje. To smo vsekakor morali upoštevati, ko smo se b tem menili v raziskovalnem oddelku. Sprva sem poskušal najti element, ki bi bil občutljiv na toploto. Ko pa sem prišel na idejo o sedanji napravi, so bili še najhujši problemi s primerno namestitvijo naprave. Treba je bilo poiskali tako mesto za nastavitev, da bi omogočalo nemoteno delovanje, treba je bilo tudi ojačati stojalo, kajti ohišje je težko okoli 200 kilogramov. Sam sem bil največji skeptik. Poskusno sem napravo namestil že februarja 1971, potem pa sem vsak teden opazoval, primerjal in nadzoroval. Mislim, da bi se dalo napravo uporabiti tudi drugje, tam pač, kjer režejo daljše kose na enake dele. Delavci v obratu so bili sprva nezaupljivi, potem so pomagali, danes pa so zadovoljni ker jim naprava omogoča lažje delo.« Tako pravi mladi, simpatični in prijazni izumitelj, ki je s patentiranjem svojega Izuma zdaj povečal prihranke In koristi v železarni, v prihodnje pa nedvomno tudi v drugih panogah industrije. Izum, ki ne zasluži Ic skromnega denarnega priznanja, temveč tudi vso moralno priznanje in pohvalo. D. Sedej »Bili smo stisnjeni kot sardine,« pravijo ljudje, kadar je kje zares huda, nevzdržna gneča. Prebivalci Škofje Loke in njene okolice pa menijo, da ta primerjava ni več naj. ustreznejša. Zadnjič sem namreč, pritajen za debelo bukvijo, prisluškoval razgovoru dvojice planincev, ki sta počivala in malicala. Eden od njiju se je žalostno zazrl v odprto konzervo pred seboj ter dejal: Uboge ribice, saj ste res skoraj tako spre-Sani kot potniki v večernih Transturistovih avtobusih. Napel sem ušesa in skušal razvozi jati pomen čudne izjave. Prijateljev sin, ki obiskuje tekstilno šolo v Kranju, me je rade volje skril v torbo, katere usnjene stene so predebele, da bi jih moje bodice lahko predrle. Kore-ta, ki ob 19,40 krene proti Škof ji Loki, je gotovo te desetkrat amortizirana. Slabše pri Transturistii najbrž nimajo. Petnajst minut smo se tlačili noter in čeprav so v armadi potnikov prevladovali dijaki z mesečnimi vozovnL cam\ je vmes vendarle zašlo nekaj sopihajočih ženic in možakarjev ter celo dva invalida. Po izdatni zamudi smo končno startali. Dostojanstveno so kolesa glodala cesto ter nosila stokajoči, pregne-teni, pohojeni in od sti-skanja omotični tovor. Večina trpinov je stala na eni nogi, pa še ti niso vedeli, ali na svoji ali na tuji. Manjšini, ki /7 je uspelo zasesti sedeže, se je godilo le malo bolje. Kasneje, v Loki, sem odkril, da ni v avtobusih, namenjenih v Selško in Poljansko dolino, čisto nič udobneje. Zdaj me muči radovednost, kaj bo do k temu porekli v upravi Transturista. Slišati bi želel tudi, zakaj ne ukinejo kakšne dopoldanske proge, ko se razkošni mer-cedezi malone prazni podijo setn ter tja? Je zvečer nemogoče poslatLdva (spodobna) avtobusa? Dali šolarji niso natančni in dasi pri mesečnih kar. t ah podjetje manj zasluži, je vendarle nevzdržno iz dneva v dan potovati kakor skladovnica drv. Če šefi slučajno ne verjamejo, naj žrtvujejo en zimski večer ter na lastni koži preizkusijo prelesti cija-zenja v nočnih lokalcih. In dobro zabavo! Vaš Jež Popotnik Posebni svetovalec ameriškega predsednika Richarda Nixona harvardski profesor Henry Kissinger se je v Parizu že enaindvajsetič sestal s posebnim odposlancem ha-nojske vlade Le Duc Thojem in to je osrednja tema zunanjepolitične scene. Medtem sc v Helsinkih nadaljuje pripravljalni sestanek za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Podrobnosti: PARIZ: ZADNJE DEJANJE? — O malokateri vojni je bilo doslej prelitega toliko črnila kot o tej, ki že leta in leta divja v Indokini in to še posebej velja za pogajanja, ki naj bi naposled vendarle končala to morijo. Ilenrv Kissinger in Le Duc Tho skušata v Parizu razrešiti zadnje nesporazume in odstraniti zadnje ovire na poti k sporazumu, ki bi moral biti že podpisan, pa' do tega ni prišlo zaradi zavlačevanja ameriške strani. V trenutku ko to pišemo, Se vedno niso znane vse podrobnosti zadnjih pogovorov v Parizu in vsekakor še lep čas ne bodo. Po tistem, kar Pariške ugank© je prišlo v javnost po ovinkih (in večinoma virih, ki nikakor niso uradni, pa jih je treba sprejemati vsaj z določenim zadržkom), gre to pot res za zadnja pogajanja — ki pa zaradi tega nikakor niso nič lažja. Videti je, da je Saigon v zadnjem trenutku uspel doseči zase nekaj ugodnosti, da pa je moral v nekaterih rečeh tudi popustiti. Sporno je bilo med drugim predvsem vprašanje prisotnosti rednih severnoviet-namskih enot na jugu. Saigon je zahteval, naj bi v besedilo sporazuma vnesli določilo, po katerem bi se te enote morale umakniti, Hanol pa Je vztrajal na prvotnem besedilu sporazuma, ki je omenjal, da bodo sporazum o teh vprašanjih dosegli v medsebojnih pogajanjih med obema vietnamskima stranema. VVashington je po svoje skušal vplivati na predsednika Thleuja naj omili svoje stališče in po nekaterih vesteh je hkrati zagrozil, da mu bo ustavil vso pomoč, če ne bo popustil. Rečeno je bilo tudi, da se utegneta ameriški in saigonski predsednik sestati pred dokončnim podpisom sporazuma. Te novice za zdaj niso doživele potrditve, kakor niso doživele potrditve tiste, ki so govorile (in še govorijo), da bo sporazum podpisan 15. decembra, ameriški vojni ujetniki pa naj bi se vrnili domov že pred koncem letošnjega leta. V vseh teh ugibanjih In domnevah je za zdaj zanesljivo samo nekaj: da namreč še vedno ni trdnih in otipljivih novic o trenutnem stanju pogajanj in da bo treba na končni izid počakati — čeprav nemara samo še nekaj dni. KONFERENCA V HELSINKIH: Veleposlaniki 32 evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade medtem nadaljujejo svoje po. govore v finski prestolnici. V okviru splošne razprave se je izjasnila že večina držav. Očitno je, da nihče ne nastopa preostro, da se delegati izogibajo vsemu, kar bi lahko zaprlo vrata nadaljnjim razpravam. To je po eni strani dobro, po drugi pa tudi morda ne. Dobro je vsekakor to, da si med široko izmenjavo mnenj vsi prizadevajo pustiti odprta vrata za rešitev čimveč izmed nasprotujočih si stališč, toda na drugi strani ima tako delovanje tudi to nevarnost, da utegne obiti nekatera ključna vprašanja. V vsakem primeru pa je konferenca doslej pokazala precejšnjo pripravljenost vseh na sodelovanje in tudi možnosti, da se tako sodelovanje (ob nekaterih nujnih kompromisih) uresniči. Posebne pozornosti je bila deležna tudi jugoslovanska še- finja delegacije (poleg San Marina edina ženska-šef de* legacije), ki je razložila juge-slovanska stališča. Spričo te* ga, da smo jih na tem mestu že večkrat omenjali, jih tO pot ne bomo ponavljali. Konferenca nadaljuje z de* lom. NOV JUGOSLOVANSKI DRŽAVNI SEKRETAR Z* ZUNANJE ZADEVE: Na mesto Mirka Tepavca, ki je nedavno odstopil kot državni sekretar za zunanje zadeve« je bil predlagan Miloš MiniČ« Predlog predsednika ZIS Dj«* mala Bijediča je komisij« zvezne skupščine za izvolitve in imenovanja sprejela, sedaj pa morajo o predlogu pravljati in sklepati Je •ve*1 zvezne skupščine. LJUDJE IN DOGODKI Eksplozija v hiši V rimski četrti Prenestino je zgodaj zjutraj prebudila prebivalce močna eksplozija. V nesreči je umro 17 ljudi, več kot 80 pa je bilo ranjenih. Po mnenju policije, naj bi imel nekdo v tej osemnadstropni hiši, kjer je stanovalo 55 družin, skrivno delavnico pokalic in drugega materiala namenjenega za ognjemete ob novem letu. Gripa v BiH Za gripo, ki je te dni zajela republiko Bosno in Hercegovino, je samo v Sarajevo zbolelo okoli 3500 ljudi. Domnevajo, da so ljudje zboleli za hongkonško gripo, ni pa še povsem jasno, ali ne gre morebiti za angleško inačico virusa gripe, ki so jo že zasledili v nekaterih državah. Letalska nesreča Takoj po vzletu z moskovskega letališča je strmoglavilo na zemljo japonsko potniško letalo DC-8 s 76 potniki. Življenje je izgubilo 60 ljudi, 15 preživelih pa so prepeljali v bolnišnice, usoda enega potnika pa še ni znana. Večina potnikov je bila japonskih državljanov. Žrtve prometa V Zahodni Nemčiji se je letos v prvih devetih mesecih letos smrtno ponesrečilo na cestah več kot 13.000 ljudi ali za 2J5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Ranjenih pa je bilo skoraj 400.000 ljudi. Varstvo tigrov Indijsko združenje za varstvo živali je proglasilo tigra za zaščiteno zver. Živali so se ohranile pred iztrebljenjem samo v desetih indijskih državah, kjer jih je še 2000. Pred 70 leti je bilo ¥ Indiji še 50.000 tigrov. Lov na tigre so lani prepovedali v vseh 21 državah Indije. . Ladjo za plače O usodi panamske ladje zasidrane v reški luki bo v kratkem odločalo sodišče. Na ladji je šestnajst jugoslovanskih in en indijski mornar, ki le in mesece niso dobili plače. Zato je prodata ladje edina možnost, da dobe plačo. Kapitan je pred tem zaman skušal dobiti denar za posadko pri raznih pomorskih agencijah. ?.e sedem mesecev pa je v reški luki tudi neka grška ladja, katere grški lastnik noče poravnati dolgov po~ sadki in pristanišču, štirje mornarji na ladji Žive od pomoči tovarišev in od pomoči reškega skrbstvenega organa. Našli Mengcleja V majhnem mestu Pedro Cabalero na ozemlju Paragvaja so odkrili bivališče Josefa Mcngeleja, imenovanega »doktor smrti«, sicer pa eno glavnih osebnosti nacističnih taborišč. Vojni zločinec Živi pod imenom dr. Nadič. O odkritju so obvestili tudi Simona VJie sen tala, ki s svojo organizacijo že 20 let išče Mengeleja. Letalo strmoglavilo Potem ko je vzletelo z letališča Santa Cruz na Kanarskih otokih, je potniško letalo španske druž.be Spantax strmoglavilo na zemljo in zgorelo. V letalu je bilo 148 potnikov in 7 članov posadke, večinoma zahodni mernških turistov. Menda je le ena potnica preživela nesrečo, ki je najhujša v zgodovini španskega letalstva. Ujeti tihotapci V Zanzibaru so ujeli veliko skupino tihotapcev, ki so skušali spraviti z otoka 20.000 ton nageljnovih žbic. Ta začimba je eden glavnih izvoznih artiklov te državice. Vrednost tihotapskega tovora je bila 14 milijonov dolarjev. Po zanzi-barskih zakonih je za takšno tihotapstvo predvidena smrtna kazen. Potres na Japonskem Močan potres šeste stopnje po japonski lestvici so občutili na Japonskem. Kot kaže, človeških žrtev ni bilo. Za nekaj časa so ustavili Železniški promet, pričakujejo pa tudi zelo visok val plime. Tajfun pustošil Zaradi tajfuna »Tereza«, ki je zajel /«¥*J Filipine, je izgubilo žrvljcnje okoli 170 ljudh štotisoče ljudi pa je ostalo brez strehe nad glaV ' Nezgoda na morju Zaradi silovitega viharja na Severnem se je potopila grška ladja Gold Coin. Na je bilo 17 članov posadke, od tega se jih )e ^ manj 6 utopilo. Usoda ostalih mornarjev še znana. Trčenje letal ]Ulrii Ponoči sta trčili nad mestom Conway v Karolini dve vojaški letali, eno je bilo 1° ^ drugo pa transportno. Domnevajo, da se l nesrečilo najmanj 10 ljudi. Truplo pilota 1° ga letala so že našli. Prednost ima cesta M5 Po podatkih, ki jih je zbralo zdi "f^'f^'v^ coskih avtomobilistov, je na cestah čet,Wl tako potniškega kot tovornega Pro'"cla'otf1ub'' kilometrov na leto prevozi švicarski av ^e\-list, in sicer 17.000, za njimi je Ni:o:e"l^,(',ier'^ gijci pa so na zadnjem mestu po Pf{ct -:sice$ kilometrih v Evropi. V prevozu industt ,Fig blaga v cestnem prometu je v. Evropi nn mestu Italija, saj se po cestah prepenf ye\\Yl odstotkov blaga. Na drugem mestu ie,opSlii^ Britanija, sledi pa ji Francija. Med ^J£j$k *-*^±t's-:. A ......... -7„u,,dna Ncm-,j0l\ Hal ittia deželami daje največ za ceste Zahodna Francija pa kar 25 odstotkov manj. motorizirana dežela je Švedska, saj vsak tretji Šved. Manj priseljevanja ^ Zadnje čase prihaja v Avstralijo vse ^{po naseljencev. V tretjem tromesečju leto* > pfgCei v Avstralijo 28.000 emigrantov, kar foJtffl J manj kot v enakem lanskem obiUlb,U'a\iio-tudi, da vedno več ljudi zapušča Avsl'a V*» nja tri leta se le odselilo z avstrals*- * nenta več kot 100.000 ljudi. XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA VELETRGOVINA US vam poleg že znanih gostinskih storitev nudi tudi od 11.12. dalje DNEVNI NI EN U za 11,00 oziroma 15,00 din Priporočamo se za obisk! Veletrgovina ŽIVILA Kranj CENTRAL KRANJ Cenjeni potrošniki! Mesec december — mesec daril. Izkoristite ugoden nakup °^ 15. do 31. decembra v naši trgovini Delikatesa, Maistrov tr8 H, Kranj. karilne zavitke aranžiramo po vaši želji in jih dostavimo na 2antevani naslov. r* nakupu vrednosti nad 100 din dajemo 5 °/o popusta. ^rugo nagradno žrebanje bo 25. decembra. ^a vaše cenjeno naročilo vas pričakujemo . • ;* trgovina Delikatesa Uspela razstava ptic pevk, papig in golobov vseh vrst v Kranju Pretekli teden so kranjski rejci malih živali s svojo razstavo, ki je bila v delavskem domu, zadovoljili in prijetno presenetili obiskovalce. Poleg kanarčkov, papig, eksotičnih niti golobov, ivieu gotooi pismonoši so so predstavili najboljši letači, ki so v zadnjih dveh letih (v letu 1971 in 1972) pri tekmovanjih želi najboljše uspehe. Ob tej priliki je bila izbrana tudi ekipa kandidatov za nastop na bodoči olimpiadi v Diissel-dorfu. Vsem uspešnim rejcem in ljubiteljem se za njihov trud zahvaljujemo, obenem pa vabimo vse člane društva na redni občni zbor, kr bo v nedeljo, 10. decembra, ob 9. uri v gostilni pri Kncdelju v Kranju. L.Suchy Cenjeni kupci! Do 31. januarja 1973 nudimo pri nakupu cementa v naših poslovalnicah v Kranju, Škof ji Loki, Ljubljani in v vseh poslovalnicah PE Železnina Radovljica proti takojšnjemu plačilu v gotovini ali plačilu po predračunih 3 % popusta. Pri nakupu z devizami nudimo še 10 0/o popust. Izkoristite izredno priložnost in priskrbite si pravočasno cement. Pričakujemo vaš obisk in se priporočamo! MERKUR veležcle^ilna Kranj AMD KRANJ razpisuje javno licitacijo za: osebni avto zastava 750 Licitacija bo v ponedeljek, 11. decembra ob 16. uri za družbeni sektor, za ostaJe pa ob 17. uri v prostorih mehanične delavnice AMD Kranj, Tomšičeva ulica. Knjigarna DZS Simon Jenko v Kranju takoj zaposli honorarno snažilko za 3 do 4 ure dnevno v času med 16. in 20. uro. Plačilo po dogovoru. Inte-resentke naj se zaradi do govora osebno zglasijo v knjigarni pri poslovodji. Užaljena avtoriteta Vsaka mati predobro ve, kako hudo je tedaj, ko ji zboli otrok. Prve otrokove bolezni v njegovih prvih letih življenja običajno jemlje vsaka mati zelo resno, včasih je še celo preveč obupana in prestrašena in morda po nepotrebnem v prevelikih skrbeh. Čisto razumljivo je, da je ob bolezni svojega prvega otroka včasih zaradi nenad-nosti in nevednosti vsa iz sebe. Zatorej ji ni važno, kdaj in kako bo morala do zdravnika, želi si le, da bo prišla do zdravnika kar najhitreje, da bi bila lahko zdravniška intervencija kar najbolj učinkovita. Tako mater, obupano in nesrečno, je lahko takoj opaziti. Bodisi da nervozno koraka z otrokom v naročju po čakalnici bodisi da energično in živčno zahteva od prve bolniške sestre na hodniku takojšen recept. NESRAMNA LJUBEZNIVOST Oni dan nisem bila ne tako energična ne nervozna,, ko sem prispela v otroški dispanzer. Otrok je imel le malo vročine, ki pa bi bila lahko prvi znak bolezni. Prišla sem torej z otrokom v naroč- ju in z zdravstveno knjižico v roki natanko ob pol šestih zvečer in ne vem kako in zakaj sem odšla mimo spre-jemnice naravnost v Čakalnico za bolne otroke. Sestra pred vhodom v zdravniško ordinacijo me je pogledala kot neko nenavadno, nadzemno bitje. Komaj komaj je lovila sapo, pri tem pa nikakor ni izgubljala besed. »Ste vi prvič tukaj?« je bila sprva oprezno prijazna. »Ne«. »Aha, niste prvič tukaj,« je poudarjala besedo za besedo in se očitno zabavala v igri besed, ki je sledila, mene pa je ob številnih prisotnih zalila rdečica. »No, ker niste prvič tukaj, kajne, saj niste, dobro veste, da se odda knjižica v spre-jemnici. Ali pa tudi ne, kaj pravite?« je bila tako trpka in nesramno ljubezniva, da mi je zaprlo sapo. »Pojdite tja, ampak saj vas tako ali tako ne bodo več vzeli,« se je zabavala naprej. »KAKŠNA MATI PA STE?« Ko sem korakala z bolnim otrokom proti sprejemni pisarni, sem bila trdno odločena, da se ne vdam, naj se zgodi karkoli. Kljub temu, da sem prispela pozno, a vendarle ne tako pozno, da bi že končali. Nikoli nisen% bila vsiljiva in velikokrat sem že čakala tudi po več ur v čakalnici, oni dan pa sem vzrojila. Predvsem zaradi načina ob sprejemu, ko pa bi me lahko vljudno 'opozorila, naj ne prihajam pozno ali bi me lahko celo ljudno odslovila, češ, da sem prepozna. Tako ravnanje pa kljub njihovemu napornemu in utrujajočem delu še zdaleč ni opravičljivo. Naletela pa sem na drugo ploho še bolj žaljivih besed, ki so mi zaprle usta. 1 »Zdaj prihajate, ali ste vi sptoh normalni? Le kdo pa vas bo zdaj sprejel?« je bila sestra tako osupla, da jo je izza okenca kar odneslo ven, pred mano. Kako si sploh drznem zmotiti njihov zaključek dela! »Kaj pa je otroku?* »Vročina in ...« »Vi niste normalni. Kje pa ste bili vse popoldne?« jo je zanimalo. »V službi.«^ »Veste kaj zaradi bolnega otroka se pusti vsaka služba,« se je drla naprej in vsako pojasnjevanje, da je otrok resno zbolel šele popoldne, je bilo zaman. »Joj, kakšna mati pa ste?.'« je morala izreči svoje najbolj nepremišljene in hudobne besede ob moji očitni nemoči in stiki ob iskanju zdravniške pomoči. Potem so se nekako pomirili. Zdravnica je otroka le pregledala in mi kot nebogljenemu šolarčku na moč resno in Se bolj avtoritativno zabičevala, kaj naj otrok uživa. S svojimi »ste razumeli, ste razumeli« je bila videti hudo hudo resna in avtoritativna. In zdaj se sprašujem, ali sem bila videti zares tako bedna in prestrašena, ko sem v iskanju pomoči prosila za uslugo, da me sprejmejo tik pred zaključkom njihovega delovnega časa. In ali si res v zavesti, da zdravstvenega: osebja hudo primanjkuj lahko 'dovolijo tudi takšne, pripombe, ki presegajo meje opozoril in so le še žaljive. Že večkrat sem bila skupaj z drugimi materami v oni čakalnici in sem vedno povsem razumela njihovo nestrpnost, utrujenost in slabo voljo. Takih besed in takega sprejema pa še nisem doživela. Ta dogodek je do zadnje besede povsem resničen. Napisala bi ime tega zdravstvenega doma, z največjim veseljem, če ne bi bilo v njem tudi toliko prijaznih otroških zdravnic in še bolj prijaznih zdravnikov, vedno razumeva-jočih in ustrežljivih Sester. * Ti so tako upoštevani in priljubljeni, da bi mi bilo res-nično žal, ko bi z imenovanjem zdravstvenega doma na neki način vseeno zasenčila tudi njihovo- delo, ki ga opravljajo z največjo mero* prizadevnosti in uspeha. D. Sedej ŠIPAD prodajalna Kranj Ugodna razprodaja posameznih kosov raznega pohištva. Kredit do 10.000 din brez porokov odobrimo takoj. Se priporočamo! Matfaž Žigon drugo rojstvo Felicijan se je sklonil nad ranjenca, še zmerom je trepetal kot šiba na vodi, da ga je moral Darko miriti, bolj z rokami kot z besedami, na katere skoraj ni bilo odziva. Parkrat mu je posvetil doktor z žepno svetilko naravnost v preplašene oči, ki so begale mimo obrazov okoli stoječih, kakor bi bili sami tujci; precej preglavic je imel, ko mu je skušal v istem času pozorno opazovati zenice. Zaprl mu je tudi s prsti zrkla in pritisnil rahlo nanje, da je otipal, koliko napona je še v njih, poštel je utrip žile v zapestju in opravil še par drugih najnujnejših kratkih preiskav. Zdravnikovo visoko čelo se je nabrazdilo. Ne v dnevih, v nekaj urah se lahko konča... mu je zavrtalo v možganih, in Ida, ki je doktorjev obraz napeto opazovala, je s tesnobo pri srcu prebrala, kar se mu je zapisalo na čelo. Dvakrat, trikrat se je prestopil in si med napetim razmišljanjem po stari navadi mel roke, na se je odločil: poslal je bolničarko v operacijsko sobo po injekcijsko brizgalko, ampulo in vse, kar spada zraven. Ko se je čez kakih deset minut vrnila s prekuhano brizgalko in drugim, kar ji je naročil, na pokromanem pladnju, in to odložila k nogam zbujenega sosednjega bolnika, je s krpico in žganjem vešče razkužila Alešu zgib suhcene roke, mu z gumijasto cevko pretis-nila nadlaket, Felicijan sam pa je odpilil stekle-ničici vršiček, napohtil brizgalko in po prvem, dobro zadetem vbodu polagoma vbrizguil 'vsebino ranjencu v žilo. Aleš se je potlej kmalu umiril; ležal je s hladnimi rokami, posinjelimi na koncih prstov, negibnimi, kakor so mu jih položili, nad odejo; zlasti- iz močno spremenjenih potez na obrazu, zdaj kakor beton sivo bledem, je Ida s trpko bolečino tudi sama uvidela, da zadnja ura mogoče ni daleč: brado, nekdaj lepo okroglo, je imel bolno zašiljeno, ustnice suhe, razpokane kakor krušna skorja, ugreznjene oči je počasi zaprl in zablodena duša se mu Je polagoma za-grinjala v temo; le zdaj pa zdaj je globoko, hro-peče vdihnil, sicer pa so bili dihljaji površni, hitri — kakor pred koncem. Ko se je Aleš čez kdo ve koliko dni zopet predramil iz mrtvice, so mu tiste najtežje ure ostale nekje daleč zadaj, zavile v meglo, kakor mora, ki človeka ponoči, v spancu tlači, a se za zore razblinc, da ostane le nejasen spomin nanjo. Poslednji žarki svetlobe so prodirali v bolniško sobo in v njih soju je zagledal pri oknu poleg vzglavja svoje postelje stoječega moškega visoke, korenjaške postave, s postrani nasajenim nosom, s parom za palec širokih, zlatih trakov in peterokrako zvezdo na koncu vsakega rokava — rang komisarja brigade — majorja — in lice možaka se je na vso šir smejalo. — Tovariš komisar — tovariš Pavel! je veselo presenečen vzkliknil Aleš, že sta si krepko stresala desnici in ta čas svež, kakor še ne od ranit-ve sem, je iant brž opazil, kako je komisar spet ves stari: gladko polizani, gizdavo dolgi, globoko v tilnik segajoči lasje; na krtačo pristriženi, skrbno poravnani brki, bistven znak moškosti; ah, najbrž si je celo tiste črne ogrec po čelu in licih iztisnil, ko je prvič vstal iz postelje — česar tudi pred nobenim mitingom s plesom ni pozabil! se je domislil brigadni skojevec in moral se je pošteno potruditi, da se mu poredne misli niso izdale. Sredi tega veselega snidenja, še preden je Pavel Alešu dobro odzdravil, je v sobo prišel komisar bolnice Knap, v svojem rjavem, usnjenem suknjiču s širokim, ko ponavadi zavihanim ovratnikom, za njim še kurir Blisk, s torbo, ne nabito, prek rame in to pot s trobenticami, ki jih je prinesel iz doline, za klobukom. Komaj sta se ustavila pri bukvi, že se je pozornost vseh ranjencev obrnila nanju!' Blisk je_ pomembno segel v dno torbe in vzel ven oranžno rdeč, po višini razpotegnjen peterokotnik s ploščatim, ovalnim, zlato se svetlikajočim obeskom, oboje skup za dlan visoko. Odlikovanje! Red hrabrosti! Nekomu, ki se je izkazal v boju! je spoznal Aleš, in v sencih je začutil, da mu žila močno bije, saj je slutil, da bo tudi on med srečnimi dobitniki visokega priznanja, kakršnih kurir menda še več skriva v torbi — saj je kot prostovoljec pri jurišu zaplenil mavzerico! * , ♦ Knap je prevzel iz kurirjevih rok odlikovanje pa gibajo sem in tja z roko, v kateri ga je zdaj držal, spregovoril nekaj kakor naš glavni štab veliko priznanje... za "izkazana junaška deja* nja . .. smelo poveljevanje ... toda Aleš je z za« čudenjem opazil, da ne govori v tako svečanern tonu, kakor bi prilika zahtevala, narobe, zdelo. se mu je, da — iz nerazumljivih razlogov -y med besedovanjem usta namrdujc, kakor da )e nad nečim nevoljen. No, da bi o opaženem ru* sprotju kaj več razmišljal, Aleš ni utegnil, saj je vso pozornost osredotočil na to, kdo vse D odlikovanja deležen. Ko je opravil svoj zelo kratek nagovor, Je Knap zaklical: — Tovariš komisar brigade Pavel! Ta je z očmi preletel sobano, kakor da bi s^ hotel prepričati, ali res vsa z občudovanje strmi vanj, korakoma je pristopil h Knapu. t ril s peto ob peto, se postavil v kakor steber daljnovod ličala brezmejna samoz; se, toda Alešu se je spel je z levico — pohabljen; služila — ter z Blisko1 njem cele barake pripe srčno stran.. pozor ravfi obraz pa mu je P0^ ost. In Knap, smehljaj -.a/delo, da nekam k^' • desnica mu ni kaj Prica. i pomočjo med P'0* -kolajno odlikovanji a ne Bolj in bolj je med opazovanjem svec vznemirjenje, v grlo, požiral je s čep' prizora raslo v Alešu cmok se mu je zatakni pa ni in ni hotel dol. Pomnil je namreč, bolj bledo, da je Knap tudi njega prec nekaj popisoval. To je še vedel, da Je splošnih podatkov o njem hotel zvedeti 7c^.0je boje, katerih se je udeležil v dobrem letu pj-partizanščinc — ko bi se bil mogel vseh s^.^e niti! — predvsem pa je. moral povedati . .tj^ra* vse, kar je vedel, na kakšen način si je }.IS> r, ga priboril mavzerico ter v kakšnih okoliščin* je mesec dni kasneje zadelo. RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes d»poldne) 11, 12, 13, 14, 15, "iO (radijski dnevniK), 14, dogodki In odmevi), 17, 18, 24; ob nedeljah pa ob 6, 1> 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 13, 1?. 19.30 '(radijski dnevnik), 22» 23 in 24. 9. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 pjasbena matineja — 9.05 finski tednik - 9.35 Gla-d;Vl v ritmu — 10.20 Pri vas orna - 12>io iz ruskc popu. pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Nedeljska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli — 16.00 Popularne operne melodije — 16.30 Humoreska tega tedna: Izumi še niso vse — 17.05 Radijska igra: Mali očka želva — 18.00 Radijski radar — 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski coekta-il — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 23.55 Iz slovenske poezije r, * iiimu — JU.zu l'n vas mmh| & - z2-10 u mskc p°pu- r« 12 5n orkestralne glasbe — I D I24n Metliški nasveti - I ■ Do?- - ° domače - 13.30 Pri- Pr \lf 11. DECEMBRA Dni- v" ~ uumatc — 13.30 Pri srni°Ca-io Vam _ 14 10 S pc' j. JO in besedo po Jugoslavi- nc^~. l5-40 Pojo naši operni s VC|.- 16.00 Vrtiljak - .6.40 Knj liega trga _ 1?10 z - i7^S'om Mario Robianni hQw, Grcmo v kino — 18.15 M..?,m° sc ob isti uri - 18.45 otro ^°St ~~ 19 00 Lahko noč' ža 19.15 Petnajst minut Sv,,, ~~ 20.00 Spoznavajmo Prijct^od°movino — 21.15 Za a.) a razvedrilo — 22.20 za naše izseljence — •tov; r ,ncsrnijo in plesom v 1 teden I)r, ^Si program 8.05 u S°b0t Vodni akordi — 8.40 ^nora na VaIu 202 - 12 40 8 Zvokov — 14.00 Ne- ■ns«Si E?8;vori - 1420 Z «*W 5? Franca Puharja 23 Glasbeni variete — 81asba abavni zbori, filmska !'es sm,?Sc kaJ — 1605 Da-Z lzbral» — 16.40 Rad glas 99 — 17.40 Instru- ^enti v K Pro«,rf,r'.u"u - 18-00 Odda- Ob ^les'Vne Ul.-^ho _ 13 40. l? »a II °e glasbe — 18.40 . F°»-arau - 19.00 VSaCarU,n,°'-Ia * 19-°5 ^ tar nekaj cni.,°kno • Os v svet Britteh: 20.20 Albert in k?1 deta!".. k°mična opera" v Nijfjf* - 23.05 Sobotni nsky Poezije 10. DECEMBRA jjgo Jutro _ g os Ra. dobro ? ?trOk0: Prav-obro, kra]ju _ g 50 !^nJe J mlad'no _ 9.0& W bori' °Vanši - ^uU? - 10.45 Sak- čestitajo in 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.1.0 Iz domače simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Alfonso DArtega — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut v ritmu dixielanda — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Odmevi z baletnih odrov — 20.50 Literarni večer — 21.40 Koncertantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Igor Štuhcc — 23.55 Iz slovenske poezije 12. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Bartok v ljudskem duhu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.r40 Naš podlistek — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Medkrajevna — 21.15 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Sodobna hrvaška glasba Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute s klarinetistom Alojzem Zupanom — 21.40 Ob 50-letnici simfoničnega orkestra BBC — 23.30 Iz opusa Francija Štur-ma — 23.55 Iz slovenske poezije 13. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Giuseppe Verdi: sklepni prizor opere Rigoletto — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma orkestra RTV Zagreb — 17.10 Glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Komorni glasbeni studio — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Beat ansambli in pevci — 19.03 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 22.55 Nokturno s.slovenskim triom — 23.55 Iz slovenske poezije 14. DECEMBRA 4-30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Ljubljanski vokalni oktet bo pel skladbe Leopolda Cernigoja — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Koncerten drobiž — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Mehurčki — 15.40 Iz solistične orkestralne glasbe Clauda Debus-svja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Srečanje z Igorjem Stravinskirn Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokoli — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 18.00 Sestanek ob juke-boxu — 13.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Iz časov našega glasbenega klasicizma — 20.55 Deseta muza — 21.05 Pet stoletij evropske zborovske glasbe — 21.40 Marijan Lipovšek: Nacionalno v slovenski glasbi — 22.25 Praška pomlad 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije i d i 15. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Glasbena pravljica — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Matija Bravničar: dva odlomka iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovšeta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Philharmonia — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 16.15 Signali •— 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noć, otroci — 19.15 Petnajst'minut za EP — 20.00 Madžarski zbori bodo peli dela Zoltaua Kodalvja — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variele — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Beat glasba pO svetu.in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z ansamblom Atja Sossa — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Orgle v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Ptica — 20.35 Staro in novo iz repertoarja zagrebških solistov — 21.40 Zborovski portreti velikih skladateljev: Richard Strauss — 22.00 Dubrovniške poletne igre. 1972 — 23.40 Jo> hann Christian Bach: Sonata za klavir štiriročno v C-duru, op. 15/6 — 2355 Iz slovensko poezije Izdaja In tiska CP Gorenjski tisk Kranj. Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglas-ni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Markskom, 11.30 Nova matematika (RTV Sara. jevo), 16.30 Košarka Oiimpi-ja : Jugoplastika — prenos, 18.00 Obzornik, 18.15 Gospod Pipcr — barvni film, 18.45 Fillmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana); 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Srečno (Planica 72) — barvna oddaja, 21.10 Čez tri gore, čez tri vode — barvna oddaja, 21.40 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 22.05 Medicinski center — serijski barvni film. 22.55 TV kažipot, 23.15 Porodila (TRV Ljubljana) 10. DECEMBRA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.45 Po do-domače z ansamblom bratov KovačiČ (RTV Ljubljana) 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlak sveta, 11.50 Poročila, 11.55 Mestece Pevton, 12.35 TV kažipot, 14.30 Vsa vemo vse — ponovitev pionir, skega kviza (RTV Ljubljana), 15.30 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Crvenka — prenos (RTV Zagreb), 16.40 Po domače s Tržaškim ansamblom, 17.10 Iz diagonal — dva prispevka, 17.35 Za konec tedna, 18.00 Poročila, 18.05 Faraon — 1. -del poljskega filma, 19.40 Reportaža, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana) 20.30 Mojstri — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Svet je veličasten — posnetek prireditve ob dnevu človečanskih pravic, 22.45 Poročila (RTV ljubljana) 11. DECEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV J3eo-grad), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gori, doli naokoli: Jedil, niča — barvna oddaja, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Maksimeter (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 B. Reljič: Čep, ki ne pušča vode — drama TV Beograd, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 12. DECEMBRA 9.35 T V v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Nemščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.00 Polet vesoljske ladje Apollo 17, 17.50 Tik tak: Lepa Vida — barvna oddaja, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Tehnika upravljanja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 črne palme — ameriški film, 22.25 Glasbeni nokturno: »Grasiozo« — balet v barvah, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 13. DECEMBRA 8.20 TV v .šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.00 Polet vesoljske ladje Apoilo 17, 17.50 Prigode Sacibila — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Stendhal: Rdeče in črno — 2. del, 21.15 Mi med seboj, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) 14. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Vsi vemo vse — pionirski kvfcz, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18 55 Mozaik, 19.00 Sedem morij — barvna serija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 četrtkovi razgledi, 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma — 2. del, 22.15 B. Martinu: Ženi-tev — 2. deJ, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) meta lica nudi pri gotovinskem nakupu vsega blaga v vrednosti nad 100 din (iz-vzemši blago črne metalurgije) 57. popust do 31. decembra 1972 v prodajalnah: Kamnik, Kidričeva 35 a, vključno zimsko-športna oprema Domžale, Ljubljanska 63 Obiščite nas metalka Ijubljana 15. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Druščina Jacka Kaveljčka — glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: Odbojka, 18.40 Ekonomsko izrazoslovje: Emisija, 18.45 Recital Antona Dermote, 19.05 Mozaik, 19.10 Profesor Baltazar — barvna risanka, 19.20 Enot. nost po dubočansko — reportaža TV Sarajevo, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Žura/vuška — sovjetski film, 22.05 Sedem morij: Sredozemsko morje — barvni film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 9. decembra premiera jug. barv. filma FAZANOVO POPOLDNE ob 15. uri, ob 20. uri NASTOPA OTO PEST-NER IN NEVV SVVING KVARTET, premiera amer. -ital. barv. CS filma KRALJ STROJNICA ob 22. uri 10. decembra I. spored ameriških barvnih risanih filmov in BAJKA O SNEŽNI KRALJICI (samo danes!) ob 10. uri, amer.. barv. film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 15. in 18. uri, premiera angl. barv. filma VSE ZA KARIERO ob 21. uri 11. decembra premiera ital.-špan. barv. filma BES VETRA ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra ital.-špan. barv. film BES VETRA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 9. decembra amer. barv. film SPREHAJANJE PO POLETNEM DEŽJU ob 16., 18. in 20. uri 10. decembra jug. barv. film FAZANOVO POPOLDNE ob 14. uri, amer. barv. film SPREHOD PO POLETNEM DE2JU ob 16. in 20. uri, amer. barv. film DREVO SPOZNANJA ob 18. uri 11. decembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri ■ 12. decembra grški barv. film GRK ZORBA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 9. decembra ital. barv. film KO SO IMELE ŽENSKE SE REP ob 18. in 20. uri 10. decembra I. spored .-■meriških barvnih risanih filmov in BAJKA O SNEŽNI KRALJICI ob 15. uri, ital. barv. film KO SO IMELE ŽENSKE SE REP ob 17. in 19. uri 11. decembra grški barv. film GRK ZORBA ob 18. uri Kamnik DOM 9. decembra I. spored ameriških risanih filmov in BAJKA O SNEŽNI" KRALJICI ob 16. uri, nemški barv. film HOTEL Z RDEČO SVETILKO ob 18. in 20. uri. 10. decembra nemški barv. film HOTEL Z RDEČO SVETILKO ob 15., 17. in 19. uri Krvavec 10. decembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 16. in 19. uri Škoi'ja* Loka SORA 9. decembra amer. barv. film MURPHYJEVA VOJNA ob 18. in 20. uri 10. decembra amer. barv. film MUPHVJEVA VOJNA ob 18. uri, amer. barv. film KONJENIKI ob 16. in 20. uri 11. decembra kinoteka LETEČI VRAGI ob 19. uri 12. decembra kinoteka LETEČI VRAGI ob 20. uri Železniki OBZORJE 9. decembra jug. barv. film ŽARKI ob 20. uri 10. decembra ital. barv. film ŽENSKA BANDIT ob 17. in 20. uri Radovljica 9. decembra jug. barv. film DAN, DALJŠI OD LETA ob 18. uri, amer. barv. film MAŠČEVANJE HANNIE COUL-DER ob 20. uri 10. decembra amer. barv. film MAŠČEVANJE HANNlE COULDER ob 16. uri, amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO ob 18. uri, amer.j barv. film BALADA O Dim GAS MAGIJU ob 20. uri 11. decembra amer. barv-film PATTON r- JEKLENI GENERAL ob 20. uri 12. decembra amer.-ita1, barv. film DJANGO STR** LJA PRVI ob 20. uri Jesenice RADIO . 9.—10. decembra neinsW barv. film KAJ DELAJO BREZDELNE GOSPODINJ^' 11.-12. decembra amer. barv. film MESTO NASILJ* Jesenice PLAVŽ 9.—10. decembra am in 20. uri bafV- 10. decembra ^mcT;nZsO •film OSVOBODITEV JO* NA ob 15.. 18. in 20. uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. STISKE, 7. AVIONI, 13. RAZPOSAJENČEK, 15. SRBI, 16. TIL, 17. GALO, 18. KAŠTELAN, 21. KEN, 22. GV, 23. IE, 24. OS, 26. GA, 27. RIO, 29. OJSTRICA, 34. ENKE, 36. OER, 37. BILO, 39. DIAMAGNETIZEM, 42. AJNAŽI, 43. TERACO IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNA KRIŽANKA Poslali ste nam 120 rešitev. Nagrade bodo prejeli: 1. (50 din) Štefka Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15; 2. (40 din) Jožica Pintar, Kranj, Nadi-žarjeva 5; 3. (30 din) pa Franc Podnar, škofja Loka, Sorska 27. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. kdor je česa kriv, severni veter, 7. opomba, 13. špansko žensko ime, tudi stara popevka, 14. zasedanje porotnikov, vrsta sojenja, 15. otok čarovnice Kirke, 16. bogatin, bogatej, 17. slovenski impresionistični slikar (Matija), 18. tovarna barv in pisalnih potrebščin v Celju, 19. kraj zahodno od Tokia, tudi stare matere, 20. tančica, 23. znaki za kemične prvine oksid, jod in kalij, 26. znan nr.rodno-zaix.vni ansambel, 27. oklepno bojno vozilo; rezervoar za tekočine, 31. slovenski slikar, karikaturist (Hinko), 33. delavec v livarni, 34. slovensko moško ime, 35. mesni izdelek, 36. pismeno potrdilo o prejemu izposojene stvari, povratnica, 37. naprava, pristroj. 1 2 3 't 5 b / 9 10 11 12 13 1T 15 Ib 1? 18 m 19 20 21 22 23 25 i m * i H 27 28 29 30 31 32 M 35- 36 M NAVPIČNO: 1. zemljepisni pojem, tudi predlog ob, 2. brezpravno ljudstvo, 3. vrhovni cerkveni poglavar muslimanov, 4. necivilisf, 5. glavni števnik, 6. kratica za circa, približno, 7. kar je preklicano, oporečno, 8. pokret, gibanje, poganjanje, obrat, 9. italijanski kraj ob Adiži v Dolomitih, 10. geslo, kratek izrfck; 11. latinski izraz za prav tako, enako; tudi, 12. ime lutkarja Simončiča, 16. gričevje v srednji Indiji, 18. ploskanje, aplavdiranje, 21. v ZDA najvišja filmska nagrada; 22. hunski poglavar, imenovan »šiba božja«, 23. kraj na otoku Cresu, 24. madžarsko moško ime (politik Nagy), 25. del ladje ali hiše, streha, 28. Ober, 29. ljubljanska veleblagovnica, 30. matematični znak za množenje, 32. tuja kratica za vzhod-jugovzhod (East-Sout-East), 33. prebivalec Laponske, Laponec, 35. avtomobilska oznaka za Sarajevo. Cfc Rešitev pošljite do četrtka, 14. decembra, na na- • slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na- • gradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razstavljata akad. slikarja Danilo Jejčič in Nedeljko Pečanac. V baročni stavbi v Tavčarjevi lil, 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa razstava del. akad. slikarja Henrika Marchela. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi sta na ogled razstavi: Srečanja pisatelja Janeza Trdine s Prešernom in Poskusi grafične opreme Prešernovega Krsta pri Savici ing. arh. Valentina Scagnettija. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do !2. in od 17. do 19. ure. loterija v Neuradno poročilo o žrebanju srečk 49. kola, ki je bilo 7. decembra 1972 srečke so zadele končnicami din 40 20 60 20 2620 200 700 50 71240 520 33o30 1.000 340220 10.000 91 20 911 100 2401 300 96151 500 99591 2.020 106/01 10.000 62 20 092 50 22332 2.000 30252 500 032892 10.000 112632 10.000 231142 10.000 373642 10.000 764942 10.000 13 30 33 20 7143 200 03073 500 51933 1.020 626573 150.000 762013 10.030 i4 20 094 50 35614 520 216.344 10.000 456244 10.000 5 10 33265 510 52135 2.010 68795 1.010 621225 10.010 6 10 01316' 1.010 67516 510 649816 10.010 47 30 917 50 2107 300 71347 530 627557 10.000 784567 10.000 98 40 968 100 81728 1.000 3042ĆS 10.000 9 10 60439 2.010 03689 510 76829 510 689629 10.010 PREŠE RIM OVO GLEDALIŠČE SOBOTA, 9. decembra, ob 10. uri: CESARJEVA NOVA OBLAČILA in POJOČA SKRI-NJICA; uprizori mladinska skupina pri Prešernovem gledališču GOSTOVANJE V CERKLJAH; ob 19.30 — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; uprizori Prešernovo gledališče; NEDELJA, 10. decembra, ob 16. uri za IZVEN — E. Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK; uprizori Prešernovo gledališče; REŠITEV NAGRADNE SKANDINAVSKE KRIŽANKE PASTIREC, ALERGENI, STVARNIK, T, MA, CA, OLIO, SA, PRAZNIK, K, DRAŽ, TRAVA, STANKA, AELITA, KAL, KONKURENCA, AN-TARA, ANE, PEKRE, KAOLIN, NETO, SLEPILO, KNA, D, POTOP KALARICA, IZA, RAGU, MELA NIN, NADA, NABAVA, STAJA, APETIT, LEO, ET, AS, VINAR, SIRD, PENA, ŠR, L, VI-KONT, NOREC, CAR, KOLESJE, SARA, ILEGALA, TAROK, ROP, NEVERA, LAKOTA, ATI ACETON, OTIRAč, TIN IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 978 rešitev nagradne križanke, izžrebani pa so bili: 1. nagrado (200 din) dobi Miran Boncelj, Duplje, Sp. Duplje 99; 2. in 3. nagrado (po 100 din) dobita Francka Beguš, Kranj, Šorlijeva 39 in Ro/.ika Kern, Kranj, Slovenija avto — Centrala; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo dobili: Marija Rugale, Kranj, Kidričeva 3, Jožica Dragan, Kranj, Partizanska 3, Marta Dremelj, škofja Loka, Ljubljanska c. 2, Matija Kasligar, Kranj, Koroška 25 a, Matjaž Friškovec, Kranj, Pintar jeva 4, Katarina Golež, Kranj, Planina 30 in Anton Vodnik, Tržič, Pro-letarska 3 a. Nagrade bomo poslali po pošti. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 4250 din, špinača 7,20 din, korenček 3,50 din, jabolka 5,40 din, pomaianče 5,90 din, limone 7,20 din, česen 15 din, čebula 4 din, pesa 2,50 din, kaša 8,10 din, paradižnik 8,50 din, ajdova moka 2,47 din, jajčka 1,05 do 1,23 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 73,50 din, klobase 4,80 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,90 din, kislo zelje, 4,20 din, kisla repa 3,50 din, cvetača 5 do 6 din, krompir 2 din KRANJ Solata 6 din, špinača 10 do 12 din, korenček 6 din, slive 8 din, jabolka 4 do 6 din, pomaranče 12 din, limone 12 din, česen 15 din, čebula 4 do 5 din, fižol 12 do 14 din, pesa 4 do 4,50 din, kaša 7 do 8 din, paradižnik 8 din, žganje 24 din, kokoši 18 oziroma 30 do 35 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 do 1,40 din, surovo maslo 22 do 24 din, smetana 16 din, orehi 60 do 70 din, klobase 8 din, skuta 12 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, paprika 8 din, krompir 1,80 do 2 din, hruške 6 do 8 din, med 22 din tržic Solata 6 din, špinača (merica) 3250 din, korenček 6 din, slive 9 din, jabolka 6 din, pomaranče 6,40 din, limone 7 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 8 din, koleraba 5 din, banane 8 din, peteršilj 6 din, ajdova moka 6 din, jajčka 1,10 do 1,40 din, smetana 16 din, orehi 70 din, klobase 16 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa 4250 din, krompir 2 din. prečili soJ| V KRANJU Klopčič Marjan in Kešper! Vida V ŠKOFJI LOKI Kcrsnič Anton in Končan Hilda u mri i so V KRANJU Dimitru Rado, roj. 1927, Petrič Avguštin, roj. 1904, Tič Ivana, roj. 1908, Ribič Janez, roj. 1899, KrŠtič Ljudmila, roj. 1907, Grča Katarina, roj. 1901, Zalokar Jožef, roj. 1895, Erman Alojzij, roj. 1883, Kri±-nar Jožefa, roj. 1931, Polak Jožefa, roj. 1919, Kožuh Franc, roj. 1900, Bilban Jožef, roj. 1907 V ŠKOFJI LOKI Kavčič Frančiška, roj. 1906, Kavčič Janez, roj. 1972, Bozo* vičar Franc, roj. 1881, Kalan MarU, roj. 1895 V TRŽIČU Jabornegg Marija, roj. 1909, Svegelj Mihael, roj. 1897, Bo-dina Fraac, roj. Ve$6 Film o odpravi v Afriko Člani prve samostojne kranjske alpinistične odprave v Kffl-mandžaro In Mavvenzi v Afriki bodo pripravili v torek, 12. decembra, ob 18. uri zvečer v dvorani skupščine občine Kranj prvo samostojno predavanje o nadvse uspešni odpravi v pogorje Kilimandžara. Alpinisti Franci Ekar, Tomaž Jamnlk, Marjan Ručigaj in Nejc Zaplotnlk bodo pripovedovali vtlo» z dolge in naporne pori, popestrili pa jih bodo s približno uro dolgim filmom in diapozitivi. Ob tej priložnosti se bodo poslušalcem predstavili vsi člani odprave, znani kranjski alpinisti in gorski reševalci. -jk OB TISOČLETIMICI Piše dr. Pavle Blaznik (23) Deželnj knez je sicer uve-_ Ijavljal centralistične tendence že od srede 16. stol. dalje, saj je sistematično krnil zemljiškemu gospodu posamezne pravice, ki jih je le-ta stoletja nemoteno užival. Vendar pri tem v glavnem ni šlo za globlje spremembe pravne ureditve. Proti sredinj 18. stoletja se je pa začel razvoj bistveno spreminjati. Novo dobo označujejo tcrezljan-sko-jožefinske reforme, s katerimi je vladar načrtno izgrajeval centralistično državno uradniško upravo. Nov čas so napovedovali novi upravni uradi, ki so bili odvisni samo od deželnega kneza. Loško gospostvo je bilo vključeno v gorenjsko krestjo s sedežem v Ljubljani. V okviru kresije, ki je bila povsem odvisna od navodil iz središča, se- je izoblikoval birokratski aparat, ki mu je pripadala neomejena oblast nad zemljiškim gospostvom. Upravne reforme so živo zadele škofjo Loko. Cesar Jožef II. je namreč napravil križ čez mestno avtonomijo. Leta 1785 je izdal uredbo, po katerj bi škofja Loka obdržala stare pravice samo v primeru, če bi bila sposobna organizirati magistrat, ki bi opravljal razne splošnouprav-ne funkcije, predvsem pa sodne posle. Mesto bi moralo dokazati, da ima letno za organizacijo magistrata na razpolago vsaj 450 gld., od katerih bi odpadlo na plačo izpraša-nega sodnika 300 gld., na uradnega pisarja 100 gld. in na sodnega slugo 50 gld. Seveda so bili mestni dohodki mnogo preskromni, da bi Lo-čani mogli kriti mimo običajnih izdatkov še stroške za magistrat. Z utemeljitvijo, da škofja Loka nima na razpolago ustreznih sredstev, je bilo mestno sodstvo z dvornim dekretom leta 1785 zaupano loškemu gospostvu, ki je prevzelo tudi skrb za mestno gospodarstvo. Gospodstvo je dobilo pravico, da postavi v mestu predstojnika, ki bi mu bili v pomoč 3—4 stražniki, oziroma policijski nadzorniki; predstojnik naj bi imel končno besedo glede vseh mestnih dohodkov in izdatkov. S takimi kompetencami naj bi gospostvo po mnenju kresije v Škofji Lokj vzpostavilo red, ki naj bi bil tod že zelo omajan. Za loškega predstojnika je loški glavar postavil gospoščinskega protipi-sarja (justiciarja) Prennerja, ki je opravljal sodne posle kot plačani uradnik, medtem ko je politične in gospodarske funkcije v mestu vodil brezplačno. S tako podreditvijo zemljiškemu gospostvu se je škofja Loka uvrstila med tako imenovana municipalna mesta. Reforma je povzročila v Škofji Loki pravcati preplah. Z njo naj bi se namah podrlo vse, za kar se je mesto borilo dolga stoletja. Sprva je mesto skušalo dokazati, da bj bilo sposobno organizirati lasten magistrat, toda ves trud je bil brezuspe. šen. Zato so se meščani trudili, da bi obdržali vsaj gospodarske kompetence. V vlogi na škofa so poudarjali, da odvzem sodnih kompetenc še ne vsebuje dolžnosti, da bi mesto moralo izročiti gospostvu zemljiško knjigo. Toda po novem je bil mestni svet razpuščen, mestno premoženje pa je skupno z blagajno prišlo pod tujo upravo, ki da jo samovoljno vodi gospo-ščinski uradni pisar. Meščani so očitali, da se tuja uprava prav malo briga za meščanske gozdove na Kranciju, v Vovčji dolini, na Kurniku pri Puštalu in na Tošcu. Vsaki hiši v Škofji Loki, tako v mestu kot v predmestjih, so namreč pripadali po štirje deleži, ki so bili razporejeni po teh gozdnih kompleksih; del gozda na Kranciju je posebej pripadal mestnemu svetu, kjer je leto za letom sekal smreke za mestne potrebe. Po zatrjevanju meščanov so pustošili te gozdove zaradj brezbrižnosti tuje uprave kmetski podložniki v taki men, da je gozdovom pretilo pravcato uničenje, kar bi bilo usodno za mesto, ki je bilo tako nevarno izpostavljeno požarnim nevarnostim. — Podobne nepravilnosti naj bi se dogajale tudi na pašnem svetu. Po zatrjevanju meščanov ni bilo nikogar, ki bi odganjal' tujo živino ali preprečeval sosednjim kmetom ograjevanje posameznih delov tega sveta. Gospostvu so meščani obenem očitali, da dovoljuje na tem svetu postavljati hiše, in to celo tujim, predvsem puštalskim podložnikom. Spričo takih tegob so meščani prosili škofa, da jim vrne njihove stare pravice. V naslednjih dveh letih so Ločani v vlogi na škofa svoje zahteve še točneje opredelili. Mestna gmajna naj bi imela pravico, da bi z večino glasov izvolila predstojnika, ki bi ga predlagala loškemu gospostvu v potrditev in bi mu dodolila na isti način izvoljen osemčlanski odbor. Hkrati naj bi gmajna izbrala tudi dva člana kot svoja zastopnika. Brez izvoljenega odbora naj ne bi smel predstojnik ničesar ukrepati. Odbor naj bi se tedensko sestajal s predstojnikom, da bi obravnavali tekoče zadeve in pregledovaili mestne račune, ki naj bi jih sestavljal predstojnik. Meščanstvo naj bi se zbiralo letno na rotovžu, da bi razpravljalo o svojih opažanjih glede vodstva mesta ter podeljevalo meščanske pravice. Loško gospostvo naj bi po tem predlogu obdržalo sodne funkcije ter opravljalo naborne posle, glede političnih in gospodarskih vprašanj pa naj bi imelo le nadzorno pravico. Loški glavar ni bil sporazumen s predlogi meščanov. Glede na splošni položaj so se Ločani leta 1796 vdali. Tako so bile izgubljene pravice, ki so jih s tolikšnim trudom načrtno pridobivali dolga stoletja. Konrad Brihta, direktor tovarne otroških igrač »Polom«, je zadovoljno vlekel svojo cigaro. Tovariš Gnida, tehnični podjetja, ga že dolgo ni videl tako dobro razpoloženega. »Polom« so namreč pestili dolgovi. Ni in ni se mogel izvleči iz. težavnega položaja, ki mu je botrovala kopica objektivnih 'spodrsljajčkov v polpreteklem obdobju. Skladišča so bila polna neprodanih avtomobilčkov, s katerimi je kolektiv kanil zavzeti tržišče. A kaj ko sta konkurenčni firmi skoraj istočasno vrgli v prodajo modelčke avionov in so le-ti šli mnogo bolje v denar kot pa mojstrovine konstruktorjev Poloma. Brihta je zato priskrbel dodatne kredite ter preusmeril proizvodnjo v izdelavo miniaturnih reaktivcev. Vendar sta tekmeca medtem preplavila trgovine z maketicami atomskih podmornic, sposobnih, da — potopljene na dno kopalne kadi — izstreljujejo v zrak svinčnikom podobne raketice. Starši so množično navalili nanje, kajti originalna napravica je učinkovito rešila problem okrog umivanja otrok ter po-tihem razveseljevala očke. Polomovih reaktivcev ni nihče niti pogledal. »Gnida, končno sem našel učinkovito rešitev. Do tal bomo pregazili podmorničarje,« je avtoritativno ugotovil Konrad. Tehničnemu so ušesa živčno trznila. Napeto je prisluhnil. »Si že čul za wallball? Ne, seveda nisi. Veš, to je naziv nove modne norosti, kakršne vsakih par let očarajo svet. Spomni se samo hoola-hoopa, rotavtta, klik-klaka ... No, wallball so pogruntali ameriški študentje. Onkraj luže je Že prerasel v obsedenost. Zdaj prodira v Evropo. Mladina navdušeno kupuje biljardnim kroglam podobne, zelo odbojne žoge, jih meče v zid in nato lovi v orokavičeno levico. Nekakšen mono baseball, veš.« »Prav res,« je pritrdil tehnični — čeprav dejansko ni kaj prida razumel, saj je komaj ločil košarko od nogometa. WA L L BAL L »Mi bomo prvi v deželi ponudili kupcem wallball. Sem že ukrepal v tem smislu. Po štacunah so močno zainteresirani zanj. En komplet — rokavica in žogica — bo veljal deset jurjev. Vprašanje je le, v kolikem času lahko začnemo s proizvodnjo,« sta direktorju vprašujoče zažareli očesi. »V približno dveh, treh mesecih,« je ustrelil Gnida. In res so začeli. Ampak ne v treh, temveč v šestih mesecih. Upravni odbor je sicer soglasno potrdil direktorjevo zamisel, delavski svet pa se ni utegnil sestati celih štirinajst dni: čakali so predsednika, ki je službeno odpotoval v inozemstvo. Planski oddelek in oddelek za raziskavo tržišča sta v največji tajnosti poldrug mesec komponirala program ter nazadnje razglasila, da ni dobiti ustreznega materiala in da bo treba ponj v Švico, kar je zadevo spet zavleklo. Obenem je računovodstvo sporočilo, da primanjkuje lastnih sredstev in da naj skušajo dobiti posojilo. Dolgo tudi niso našli kooperanta, ki bi bil pripravljen šivati, usnjene rokavice. Poskusna serija je nazadnje odkrila kup pomanjkljivosti. Ko so jih odpravili, je osnovna cena namesto desetih dosegla višino dvajsetih tisočakov. »Nič hudega,« je sam sebe tolažil Brihta. »Monopolni položaj imamo.« A potlej, dan preden so nameravali prodajalnam poslati ogledne primerke, je direktorjev sin prinesel domov Po-lomovi novosti podobne vvallšall rekvizite. Brihti je postalo slabo. Na upravi trgovske poslovalnice so mu naslednje jutro pojasniti, da je »Polom« pač prepozen, da ga je prehitel privatni obrtnik Znajdise, da so že prvi dan spravili v promet 1500 kosov in da s kupčijo, žal, ne bo nič. Razen tega, so pristavili, je Znajdisejev wallball dvakrat cenejši. Brihta kajpak ni mirno požrl zahrbtnega udarca. Planil je k telefonu in poklical svojega prijatelja, načelnika komisije za ugotavljanje premoženja sumljivih občanov. Družno sta sestavila prijavo in v njej zasebnika obtožila pomanjkanja poslovne morale, izkoriščanja skupnosti, od-jedanja kruha delavcem v industriji ter škodljive pro-zahodne reklame, ki kvarno vpliva na široke ljudske množice. »Prav mu je!« so vpili nevoščljivci »Zakaj pa ne posluje v skladu z dolgoročnim načrtom družbenoekonomskega razvoja, kjer piše, da bo polagoma treba preiti k bolj učinkovitemu gospodarjenju. Polagoma, ne naenkrat.« I. GuzcJj Deset let na motokros stezah LJUBEZNI NE MOREŠ PRODATI Zagorel obraz, iz katerega sije odločnost. Oči se za trenutek zasvetijo, ko govorimo o motokrosu. Nekako asketskega videza je Andrej Aha-čič, najstarejši tekmovalec v motokrosu AMD Tržič. Deset let je zvest motorju... »Ne deset let. Kdo bi vedel, kdaj sem začel tekmovati. Deset let vozim motokros. Začel •sem, ko so bile prve dirke v Tržiču ....« Štirhntridesetletnj šofer se 3e pred tem ukvarjal s hitrostnim dirkanjem in specd-Vva jem. »Nisem bil prvi, med prvimi pa sem bil. Ce se prav spominjam, je bil prvi Janez Rotar, in to leta 1961 ...« . V Tržiču je bilo vedno veli. *o zanimanja. Marsikdo je Poskušal tekmovati, vendar je moto šport dejavnost, ki zahteva veliko. »Precej nas je že bilo. Veli. ^o se jih je izmenjalo. Stari Prijatelji zapuščajo tekmovalce steze. Prihajajo novi... .«■ Na obraz se mu prikrade Pekaj otožnega. Spomini. »Ivan'-Rendullč se Je leta '968 ponesrečil po treningu. Ko se je vračal domov, mu Je spodrsnilo in je z glavo Priletel v tovornjak. Sedaj *Pu ne pustijo voziti. Kadar *e srečamo, nam obljublja, ^a bo še tekmoval...« Verjetno je zelo malo državnih reprezentantov, kj, so tako malo znani kot je Andrej Ahačič. Uspehi se vrsti-••0 že skozi vso njegovo dol-8o bogato športno kariero. »Kot reprezcntant sem tri-£ra* tekmoval v Rusiji, trikrat v HolandljI, petnajst- krat na češkpslovaškem, dvajsetkrat. v Bolgariji, vozil sem v Turčiji... « Vseh mednarodnih nastopov ni mogoče našteti. Deset let vozi v jugoslovanskem mednarodnem razredu. »Prvih deset tekmovalcev v državi ostane v mednarodnem razredu, drugi gredo v nacionalni razred. Ponavadi starejši tekmovalci prenehajo tekmovati, ko jzpadejo v na. cionalni razred .. . « Takšne »račune« je imel nekaj let tudi Andrej. Doslej se mu ni »posrečilo«, da bi izpadel. r »Najbolje sem bil uvrščen na četrtem mestu. Lanj sem bil peti. Letos sem bil nekako do sredine dirk na četrtem mestu, dokler si nisem poškodoval noge. Pristal sem na devetem mestu ... « Morda bo vseeno preneha! tekmovali. »Nekaj časa sem čakal, da izpadem iz mednarodnega razreda, zdaj sem se odločil, da preneham, če bom uspel prodati motor ... « Motor je mogoče prodati, ljubezni ne. »Ne mislim se posloviti od motokrosa. Fantje potrebujejo trenerja... « Sest tržiških »mušketirjev« (Milan Markič, Jože Zupin, Andrej Ahačič, Janez Pernuš, Kristl šparovec in ing. Lojze Golob) jc prepuščeno samim sebi. Nihče ne skrbi zanje. >»Fantje potrebujejo trenerja, potrebujejo nekoga, okoli katerega se zbirajo .. . « Tržiški tekmovalci v motokrosu so glede tega nekaj posebnega. Jože Zupin je državni prvak v mednarodnem raz- redu, ekipa je osvojila letos drugo mesto v državi. »To je drag in zahteven šport. Gume npr. zdržijo tri do štiri dirke. Vzdrževanje motorja stane od 3000 do 4000 dinarjev letno. Kje je še bencin, olje ... « Za vse morajo poskrbeti sami. Sami tudi vse plačujejo. »Društvo nima z nami drugega dela kot da nas prijavi za državno prvenstvo. Nobe-benih stroškov ... « - Zaradi teh šestjh tekmovalcev ima Tržič pravico organizirati velika tekmovanja v motokrosu. »Organizacijski odbor doslej za nas še ni pokazal zanimanja. Kot bi jim bilo vse-eno, kaj je z nami... « Moto šport in reklama, si mislijo ljudje! V resnici jc drugače. »Edino tovarna Donit nas je podprla z zračnimi filtri. Hvaležni smo jim in upamo, da smo naredili zanje dobro reklamo ... Lani jc pomagal tudi Contal.« Druga podjetja reklamirajo (in s tem podpirajo) na velikih tekmovanjih. Verjetno se ne zavedajo, da s tem ne pomagajo tekmovalcem, marveč le prirediteljem. »Tekmovalci dobimo štart-nino, ki pa je premajhna, da bi krili stroške, če nam na primer odpove motor, smo pripotovali v neko mesto s čisto izgubo...» Samo šest jih jc. šest za-grizencev, zanesenjakov. »Mladi se težko vključijo. Treba je imeti motor, ki stane okoli dva milijona starih dinarjev. Le kje naj vzamejo denar! Mladi iz naše skupine so začeli tako, da sem jim prodal svoj star motor in so mi ga v obrokih plačevali...« Andrej Ahačič stanuje zdaj na Bregu pri Žirovnici. Zaposlen je pri Elektro Žirovnica. »Ves dopust porabim za dirke. V podjetju pravijo, da to nI v njihovem interesu. Drugi športniki so na boljšem ...« Kljub.vsem težavam ljubezen do motokrosa ostane. Njegova soba je poina najrazličnejših priznanj. Kot on tudi njegova žena živi z mo-tokrosom. Njun dom je neuradno središče tržiškega motokrosa. »Ce bom prodal motor ...« Deset let živi za motokros. Ljubezni ni" mogoče prodati in Andrej Ahačič ima veliko srce, ki ga razvnamc hrup motorja na jarkih v okolici njegovega rojstnega mesta. P. Čolnar Zlato sožitje zakoncev Torkar Zakonca Neža in Janez Torkar iz Zgornjih Gori j 43 pri Bledu sta 26. novembra v krogu domačih proslavila 50-letnico skupnega življenja. Neža je bila rojena v družini ,Prislov v Žirovnici 1896. leta, Janez Torkar pa istega leta na Gprjušah. Pri Pristovih je bilo rojenih 9 otrok in Neža je vrsto let služila pri kmetih v Vrbi in v Žirovnici. Janez, ki jc bil eden od 10 otrok v družini Torkar, pa se je izučil za mizarja in delal pri raznih mojstrih. Potem, ko je bil v prvi vojni 13 mesecev na fronti in 20 mesecev ujet v Rusiji, se je 1922. leta poročil z Nežo. Rodili sk3 sc jima trije otroci in družina je stanovala na Gorjušah, v Zasipu, na Pol-šici in nazadnje v Gorjah. Danes je od otrok živa le še hčerka, sin pa je padel v NOB. Janez, ki se je na Koroškem boril tudi za severno mejo, je bil ves čas mizarski pomočnik, nazadnje pa je delal pri podjetju LIP na Bledu. Zdaj je že 21 let upokojen. Žena Neža pa je ves čas gospodinjila in pazila na vnuke. Danes sta še obadva precej pri močeh. Neža še vedno gospodinji, Janez pa od časa do časa postori kaj malega jz svoje stroke. Ko sem ju po-prašal, kako sta v teh petdesetih letih živela in se razumela, sta mi v odgovor povedala tole prispodobo: »Vsega je bilo dosti. Lepega vremena, včasih jc bil tudi dež, pa tudi kakšna nevihta je bila. Takšno kot je pač skupno življenje. Teh 50 let pa je res zelo hitro minilo.« A. 2. Andrej Ahačič PABERKI IZ GORENJSKE LITERARNE IN KULTURNE ZGODOVINE Iznajditelj In pesnik (6. zapis) Ker smo žc začeli pogovor o blejskih (bolj prav: gorjan-sldh) Svegl-ih, ga moramo tudi končati. In sicer z omembo tretjega nosilca tega imena, z ministrom Ivanom Šve-glom (1875—1962) Seveda smo pozabili na desetletnico njegove smrti (2. februarja t. L). Pa je bil vendarle pokonci — mož! DIPLOMAT IN MECEN .reden, kaj več povemo o Ivanu, moramo k našemu zadnjemu zapisu o Jožefu (baronu) Šveglu (1836—1914), stricu ministra Ivana, dodati še nekaj sporočil: da je kot poslanec v avstrijskem državnem zboru izpo-sloval gradnjo tržiške, kamniške in bohinjske železnice. Posebno za bohinjsko progo se je bil boj: avstrijski strategi so hoteli speljati to progo pod Predi lom, češ, bolj naravnost bj šla vojaško važna proga. Leta 1898 je Jožef švegel v Kranjskem deželnem zboru utemeljeval potrebo po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani. V tem je zvesto sledil plemeniti in napredni misli svojega strica dr. Andreja Svcgla (glej Gias z dne 2. t. m.). Bil pa je Jože švegel tudi nadebuden pesnik — prej, preden se je posvetil politiki in diplomaciji. Kot sošodec Levstikov, Stritarjev in Er-jevčev (skupaj so preživljali dijaška leta v ljubljanskem Alojzijevišču), se je tudi mladi Blejec navzel pesniškega duha. In niti ni bil slab stiho-tvorec. Mnogo njegovih pesmi je bilo priobčenih v takratnih literarnih revijah. Zapisal pa se je Jožef šve- gel v našo zgodovino tudi kot eden redkih mecenov. (Ker pa je velika večina Glasovih bralcev preprosta, kmečka in delavska, zato rad kot star učitelj sleherno tujko, če je tudi splošno uporabljana, razložim: mecen pravimo podpornikom, dobrotnikom, pokroviteljem, predvsem takim, ki svoje premoženje ali le del radodarno prepuste kaki javni ustanovi, ki naj s temi sredstvi podpira umetnost ali znanost; naziv mecen pa so dobili t; plemeniti dobrotniki po starorimskem državniku iz prvega stoletja pred našim štetjem, po Mecenasu, ki je podpiral takratne pesnike — Horaca, Vergila in druge.) In če še to povem: baron-ski grb, ki je bil dodeljen našemu blejskemu rojaku, je takle: sfinga z zvezdo na modrem polju! Pač spomin na šveglova diplomatska leta v Egiptu in na Jutrovem... MINISTER ŠVEGEL ■•■o pa je že tretji Švegel I — a tudi poslednji, ki se je zapisal v zvezde na slovenskem kulturnem nebu! Ivan švegel, politik in diplomat, je segal že v novejša dogajanja. Bil je član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu (1918—19). Kot tak se^ je zavzemal, da bi blejski kot ostal v sklopu Jugoslavije — po njem so že stezali prste ze-mljeJačni Lahi. Bil pa je naš blejski rojak' kot diplomat izjemno ugledna osobnost. Imel je vrsto stikov z ameriškim predsednikom WHsonom. Težko je danes reči kaj več o teh stvareh, toda dejstvo, da je bil ameriški predsednik vseskozi na strani Jugoslavije, pove Koncert Slovenskega tria V Kranju bo v sredo, 13. decembra, ob 18. uri v renesančni dvorani mestne hiše koncert SLOVENSKEGA TRIA. V Slovenskem triu igrajo naši najvidnejši reproduktivni umetniki: koncertni pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril škerjanc. Vsi trije reproduktivni umetniki prejemajo kot solisti od koncertne publike in glasbenih kritikov najboljše ocene. Do sedaj so imeli številne nastope v domovini in inozemstvu. Svoje kulturno poslanstvo so leta 1966 obogatili še z dodatno dejavnostjo, ko so se združili v instrumentalni trlo, kateremu so dali častni naslov Slovenski trio. V tem sestavu so kot najboljši tovrstni ansambel pri nas z velikim uspehom gostovali širom po Jugoslaviji in v kulturnih sr^li'.člh Evrope. Iz njihovega obširnega koncertnega repertoarja, ki obsega dela od klasičnih mojstrov pa do sodobnih kompozicij, bodo na koncertu v Kranju izvajali W. A. Mozarta: Trlo v C-duru KV 548 hi M. Ravela: Trio. Ljubiteljem glasbene umetnosti se na tem koncertnem večeru obeta lepo doživetje. Pred koncertom ob 17. uri bo v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del slikarke Grete Pečnik iz Pirana. V kletnem prostoru pa bo odprta razstava novoletnih voščilnic, ki jo prireja Center za estetsko vzgojo v Kranju. Ob 17.30 bo v galeriji v mestni hiši otvoritev jubilejne razstave ob 20-Ietnici Projektivnega podjetja v Kranju. P. I.:.iar tudi dosti. Vsekakor je bil naš Ivan Švegel njegov vdani častilec: po njem je preimenoval svojo graščino, Grimščice v — VVilsonijo! , Že v zrelih, jesenskih letih, je Ivan švegel posegel v aktivno politično življenje. Dal se je kot edini ne-Hrvat izvoliti na Radičevi listi. Pozneje je bil nekaj časa — na kraljevo povabilo — celo minister v malo slavni Živkoviče-vi vladi, seveda brez portfelja (brez listnice). Po letu 1933 se je Ivan Švegel spet vrnil v diplomatsko službo, do upokojitve je bil jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu (Argentina). FOTOGRAF-UMETNIK zdaj je že čas, da se poslovimo od Puharjevih blejskih prijateljev. Vse. kakor zdaj bolj razumemo, zakaj je bilo našemu rojaku na Bledu tako prijetno in za delo ravno pravšnje vzdušje. Tu je živel med svetovljani — drugje pa moža, učenjaka in iznajditelja niso razumeli. Tako so v Cerkljah pri Kranju, kjer je Puhar nekaj časa po prestavitvi z Bleda ka-planoval, vedeli le to povedati, da je za gospodom še dolgo po njegovi odselit vi — strašno smrdelo po žveplu ... Niso pa vedeli, da so imeli v svoji sredini pomembno osebnost, ki bj v ugodnejših razmerah — če bi bila francoske ali angleške narodnosti — postala svetovno znana, vsaj na področju fotografskih izumov. Celo to lahko rečemo, če se imenuje Dagucrrov fotografski izum ustvarjanja slik na kovinskih ploščah daguer. rotipija, se potem sme Puhar. jev izum prenos slik na steklo imenovati — puharotipija! Vsaj to! In še nekaj: nikomur prej ni prišlo na misel projicirati slike, ujete na stekleno ploščo, s pomočjo »laterne ma-gice« na steno, torej povečevati! Povečevanje fotografij je torej tudi — čeprav posredni — Puharjev izum. Zato smelo trdimo: Puhar se je zavedal umetniške vrednosti že tedanje fotografije. To sodimo že po studio/ni drži njegovih portretov pa tudi po izboru upodobljenih pejsažev. Zanimivo je tudi pričanje Puharjevih sodobnikov: da je mož znal risati tako fino in precizno »kot bi štel nitke«. Sicer pa je bil Janez Puhar najprej risar in slikar. Šele iz tega znanja je prešel v fotografske eksperimente in se hrabro poda! na lastno iznajditeljsko pot. (Se bo nadaljevalo) C. z. Razstava ex librisov v paviljonu NOB v Tržiču Ex Iibris (lat. iz knjig), listič nalepljen na prvo, notranjo stran platnic, pomeni grafično oblikovano lastniško znamenje. Na lističu se vedno ob besedi ex Iibris nahaja še ime lastnika knjige ali knjižnice. Prvotno so ex librise vpisovali lastniki lastnoročno in ob sam napis dodajali enobarvno ali večbarvno okrasje. Kasneje se uporabljajo namesto rokopisa pečati ali reproducirane nalepke. Listič jc okrašen z grbom ali s sličico značilno za lastnika oz. za njegova posebna nagnjenja (knjiga, alegorični liki, simbolična znamenja). Prvi ex librisi so se pojavili v Nemčiji v drugI polovici 15. stoletja. Odtod so prešli v Italijo in Francijo. Izdelovali so jih mnogi znani umetniki: Durcr, Holbein ml., Cranich, Bou-cher, Manet idr. Pri nas se prvt ex librisi pojavijo v Dalmaciji. Najstarejši znani, iz konca 15. stoletja je pripadal Đuri Đurkoviću. V Sloveniji jc bil najstarejši ohranjen ex Iibris v lastništvu škofa Tomaža Hrena (1560—1630), ki jc zavzemal celo prvo stran kodeksa. V 17. in 18. stoletju se pri nas pojavljajo heral-dični ex librisi. Najbolj znana avtorja tega časa sta bila Trost in Koch, lastniki pa so bili Valvasor, Herberstein, stiski samostan, Kmetijska družba. Najpogosteje je bil upodobljen lastnikov grb v bakrorezu ali radiranki. V 19. stoletju postanejo ex librisi enostavnejši, vsebujejo le napise in so brez okrasa. Izdelovali so jih domači slikarji. Od začetka 29. stoletja dalje zopet zraste likovni pomen ex librisov. V stilu secesije ustvarjajo A. Bucik, S. šanlel, I. Vavpolič, M. Gaspari, H. Smrekar. Velik razmah je dosegel ex Iibris po prvi svetovni vojni, -ko ga umetniško oblikujejo B. Jakac, M. Maloš, E. Justin, I. Kos, R. Šubic, po drugi svetovni vojni pa poleg omenjenih še R. De-benjak, B. Remčeva, M. Tršdr idr. Današnji ex Iibris je snovno zelo bogat. Poleg izrazito ornamentalnih izvedb črk in simboličnih figur in motivov, vsebujejo tihožitja, krajine, portrete. Povsem novo smer v oblikovanju ex librisa je zavzel arhitekt J. Plečnik, ki je skušal moderni ex Iibris vrniti v prvotni okvir lastnikovega znaka. Ustvaril je niz drobnih umetnin, ki se odlikujejo po skladnosti linij in z neusiljeno simboliko. Njegovo smer nadaljujejo arhitekti B. Kobe, V.Gajšek, B. Stupica. Na razstavi je prikazanih večina najpomembnejših ohranjenih cx librisov na slovenskih tleh, od najstarejših, plemiških, do novejših, zgoraj omenjenih avtorjev. Razstavljeni cx librisi so iz novomeške študijske knjižnice. mm. m Po Puharjevi fotografiji skladatelja Gregorja Riharja rja Bledu narisal Jan Zaplichal. Bržčas je bila prvotna fotografija manj jasna; zato jo Je risar »popravil«. Tako je tudi Puharjev avtoportret, ki smo ga objavili v prvem zapisu, risarsko °*j novil Izumiteljev prijatelj kamniški slikar Matija Koze. Čakalo ga je nemo pogorišče Pohod Pismo Vietnamčku Vem, da ne boš dobil tega pisma, a vseeno bom napisala pismo, zate, Viet-namček. Vsak dan slišim besedo Vietnam, lakota, napad. Spomnim se nate, Viet-namček, ki si brez matere in očeta, bratca pa sv ti odvzeli tujci. Vem, da tvoja usta že liso okusila tedne in te- dne hrane, in si tolažiš lakoto z umazano travo. Oh, kako rada bi ti pomagala, ne samo jaz, ampak vsi bi radi pomagali vsem, da ne bi več trpeli, da bi bilo konec te grde, umazane vojne! Blanka šparovec, 8. b. r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Bližalo se je leto 1945 in bližal se je dan zmage. Po raznih vaseh v bližini gozdov «e je slišalo pokanje pušk in petard. Kmalu pa so se oglasile pesmi, ki so odmevale skozi gozdove. Partizani so se vračali na svoje domove. Mnogim je bilo v srcu hudo, ker so izgubili toliko tovarišev. Sosedov sin se je vračal na dom. Bil je utrujen. Zagledal je svojo rodno vas. Toda, ko 29. novembra smo prazno-vajj rojstni dan naše lepe domovine. Najlepše počastimo ta dan pionirji z raznimi proslavami. Člani literarnega krožka, ki deluje na naši šoli, so za ta dan pripravili Linhartovo igro Županova Micka. V soboto smo se učenci naše šole zbrali v škofjeloškem gledališču. Dvorana je bila polna in vsi smo nestrpno pričakovali, da se začne program. Najprej je zbor zapel tri pesmi, nato je neKa učenka povedala nekaj besed o težkih dneh rojstva Jugoslavije. Zastor se je zagrnil in v dvorani je nastal živžav, toda kmalu je zazvonil zvonec, kar je pomenilo, da se bo igra začela. Ko se je zastor zopet odgrnil, sta na odru stala oče župan in njegova hči Micka in se pogovarjala. Prizori so se vrstili drug za drugim. Zjutraj sem še sladko spal. Kot ponavadi me je zbudila sestra. Toda bila je zelo vznemirjena. Ko sem se skobacal iz postelje, se mi je pogled ustavil na vrtu. Videl sem, da je zapadlo kakih petnajst centimetrov snega. Hura! Stekel sem po stopnicah v predsobo in že sem bil zunaj Naravnost v prometni znak/ Nekega sobotnega popoldneva me je obiskal bratranec. Iz kleti sva pripeljala voziček in usedla sva se nanj. Prepirala sva se, kdo bo na njem sedel in kdo bo voziček vozil. Ko pa sem sedel in me Je. bratranec porival, se mi le zdelo, da gre prepočasi. Zavpi] sem, -da naj porine hitreje. Poenal je- in šlo je ko veter, toda ne dolgo, ustrašil sem se in zavozil v prometni *nak, ki je stal ob pločniku. Vtv.iček se je prevrnil in pa-del sem na cesto. Ko sem se P°bral, se mi je na ves glas snieial. Ko je zagledal luknjo na kolenu mojih hlač, pa je Utihnil; ■ Rafko Batistlč, 4. a r. osn. Šale Lucijan Seljak, Kranj je prišel do sosedove hiše, ni videl svoje domače hiše. Videl je le ožgane stene. Solze so mu kanile iz očesa. Spraševal se je: »Kje so oče in mati, kje brat in sestra?« Nihče v hiši mu ni odgovoril. Bil jc čisto sam. Ostal mu je le spomin na- mater in očeta. Preklinjal je fašiste. Pred očmi pa je videl vojno: pobijanje, streljanje pušk, brzostrelk in mitraljezov, klanje z bajoneti in umiranje. Toda Največ zanimanja med gledalci je vzbudil pijani pisar Glažek, ki je s svojo igro privabil na usta precej smeha. Prvi del igre je bil končan in temu je sledil dolg aplavz. Med odmorom so se skoraj vsi pogovarjali o igralcih in njihovi igri. Tudi v drugem delu smo se najbolj nasmejali Glažku, pa tudi drugi so nas navdušili. Najbolj pa sem se smejala, ko so se učenci nižjega razreda pogovarjali, če nastopajoči res pijejo vino, za katerega je oče župan trdil, da ga je sam pripeljal iz Vipave. Učence, ki so tako lepo zaigrali Županovo Micko, smo gledalci ob koncu nagradili z aplavzom. Mirjana Krajnik, 8. a r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka na belem in mrzlem snegu. Naredil sem kepo in jo zalučal v drevo. Še bi občudoval sneg, če me ne bi začelo zebsti. Odšel sem v kuhinjo, se umil, oblekel, nato pa se odpravil v šolo. Šolske ure so tekle zelo počasi. Venomer mi je pogled uhajal skozi okno in opazoval sem, kako je pojenjalo sneženje. Končno je zadnjikrat zazvonil zvonec in že sem bil zunaj. Torbo sem postavil k stojaltf za kolesa. Naredil sem kepo, za njo še eno, dalje še več in vsaka je našla svoj cilj. Toda moral sem domov, kjer sem se najedel, vzel ključe od garaže in privlekel na dan mojo staro »hondo«. Tako imenujem svoje kolo, ki ima za sabo že pravo zgodovino. Skočil sem nanj in že sem oral »na celo« okoli hiše. Krmilo mi je tako sukalo, da sem ga komaj obvladal. Kmalu sem si zoral stezo in dirkal po njej vse popoldne. Res, da sem večkrat padel na mehko podlago, toda to ni skalilo mojega poguma, saj sem padel na snežinke, ki sem jih pričakoval že več tednov. Ko se je znočilo, sem sedel za mizo, vzel svinčnik in zapisal z veseljem ta sestavek o pfvih snežinkah. Miran Ahčln, 5. c r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka najbolj mu je ostalo v spominu slovo; ko je z objokanimi očmi odšel. Šel je k sosedovim vprašat po očetu in materi. Tudi tam je bilo vse zapuščeno. Ozrl se je po hribu in videl namesto vasi ne mo pogorišče. Vse je bilo ti ho in mirno, še potoček je usahnil. »Kaj bi sedaj sam na svetu?« se je spraševal. Toda odločil se je, da na istem mestu zgradi prav tako hišo, kakršna je stala pred vojno. Z velikim trudom se mu je to posrečilo, toda svojih ni mogel pozabiti. Kako hudo je ljudem, kjer je vojna! Živijo, da bodo odrasli; pod sovražnikovimi puškami pa umirajo. Iztok Horvat, 7. b r. osn. Šole heroja Bračiča, Tržič Umetnica brez čopiča Jesen — kako čudovit letni čas! Vsako leto odene naravo v nova oblačila. Njena paleta ]e tako raznobarvna, da me vedno znova preseneča. Sprehajam se po gozdu. Pod nogami mi šumi odpadlo listje. Nenadoma se zazrem v krošnje stoletnih, starih dreves. Zamislim se. Pred menoj se prelivajo barve: rumena, odtenki zelene, rjave... Še celo veverica, ki zdrvi mimo, se mi zdi, da nima normalne — rjave barve. Tudi njen kožušček je jesen obarvala'svet-leje. Opazujem, kako odpada listje in kar pozabim, po kaj sem prišla v gozd. Nasmehnem se in že zdrvi m naprej — še globlje v gozd. V daljavi zagledam veliko drevo — kostanj. Stečem proti njemu, toda spet me premoti jesen s svojimi slikarskimi umetnija-mi. šele odpadlo listje me opomni, da nas kmalu obišče nOv letni čas — zima. Zakli-čem umetnici: »Kmalu nas spet obišči!« Zdenka Kuhar, 8. c r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Ko sem bil še majhen, so tete ob kavici modrovale, da bom pameten, ko bom velik, in da to ie sedaj kažem. Jaz pa zaradi tega nisem bil posebno v skrbeh in sem pridno močil plenice. Bil sem kaki dve teti star, ko sem se pošteno zameril sosedu. Prišel je po stopnicah, pa sem se postavil predenj in mu rekel: »Ti imaš pa tak tlebuhl* Pa me je slišala mama in sem potem še dolgo tulil. Nekoč me je mama peljala v gledališče gledat otroško igrico, kjer so nastopali tudi najmlajši. Sredi predstave pa sem uzrl Jesensko jutro se je budilo, ko smo se v gruči pomikali proti Gabrovem. Bilo je jasno, le sem pa tja so bili raztreseni oblački po sinjem nebu. Kmalu smo se razdelili v skupine. V najhitrejši nas je bilo šest. Med potjo smo vzeli hladna drva, da jih,ponesemo na Lubnik za kurjavo. Na vrhu smo jih odložili v skladovnico. Iz nje je dehtela sopara. Z Lubnika nas je šlo zopet nekaj spredaj. Kmalu .smo zavili s kolovoza v gozd. Vedeli s smo, da to ni prava' pot. Zeljni dogodivščin smo hodili na slepo srečo. Najprej smo stopali po grapi, v kateri je žuborel čist studen-ček. Po ne dobro izhojeni poti smo stopdi v drugo grapo. Tu nj tekel hladen poto- Bil sem v kuhinji, mama in sestrica sta šli v trgovino. Sedel sem ob peči in strmci v ogenj. Kmalu zaslišim mamo, ki je zavpila: »Pri špa-novih gori!« Stekel sem k vratom, a so bila žal zaprta. Medtem je zmanjkalo toka. Ko je prišla mama, je odprla, jaz pa sem stekel po cesti proti španovi hiši. Kmalu sem zagledal gorečo hišo. Šel sem h gasilcem. Kmalu je plamen udaril skozi vsa okna. Miličniki so prišli z veliko prijatelja med nastopajočimi. Bila sva res dobra prijatelja, pa sem se iztrgal mami, stekel med gledalci in zavpit: Tončil* ljudje so se smejali, mene pa je mrki paznik ujel in izročil mami, še preden sem prišel do odra. še mnogo je podobnih prigod v mojem življenju. Vseh se niti ne spomnim. Sedaj sem že dosti večji in morda tudi malce bolj resen. Najbrž me je res srečala pamet. Janez štembergar, 7. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj ček, tu je bilo gosto robidov-je. S težavo' smo prodirali naprej. Tokrat sem pomislil o poteh v džunglo, o katerih sem bral v knjigah. Pred nami se je naenkrat pojavila prva žival, ki smo jo videli tisti dan. Bil je pegast močerad. Nikoli poprej si ga nisem tako ogledal. Pot je bila vse bolj zanimiva in pustolovska. Bilo je kakor v pravljični deželi. Toda ta pot nI peljala v neznano, ampak smo prišli kot drugi v Praprot no. Domov sem prišel utrujen. S sosedom sva razvila tilna, ki sem ga med potjo poslikaL Vesela sva pravila doma O pustolovskem pohodu. Borut Bernik, 7. c r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka lučjo, in izpod avta so privlekli mladega fanta. Po glavi je bil krvav, zato so ga vprašali: »Kje si dobil rano?« Nič ni hotel odgovoriti. Ker je bil ves od slame, so vedeli, da je ležal na slami. Ljudje so pravili, da je prižgal cigareto in vžigalico vrgel v slamo in se je vžgalo. Najprej je začelo goreti na zadnjem koncu, kjer so imeli mrvo, žaganje in veliko lesa. Ko so pogasili, sem odšel domov. Ponoči sem premišljeval, kdo je zažgal. Zaslišal sem ropot. Mislil sem, da je tisti prišel v mojo sobo, ki je zažgal. Tako sem se ustrašil, da sera se stisnil kakor jež in se pokril čez glavo in zaspal. Tega se še zdaj živo spominjam. Marjan Lokat cf i, 4. b r. osn. šole Matija Valjavcc, Preddvor Županova Micka Prvo snežinka Vesele prigode iz mojega življenja Na Beli je gorelo ijn*zdravnik 0^ks vet uje otroci SOPOTNIKA Prvi dan, ko je od kdovekod primijavkal pred hišna vrata, smo ga veselo sprejeli, češ, se bo naša Tinka vsaj s kom igrala. Danes, po nekaj mesecih, pa nam je vsem vrh glave. Pa ne drobni mucek, ampak Tinka z muckom. Vdano moramo prenašati, da je pri vseh njenih opravilih poleg nje tudi njen Miki. Tudi tedaj, ko se umiva, koplje ali jć. Se več: z njo mora na sprehode in celo na vožnjo z avtomobilom. Vožnja s takima sopotnikoma pa je hujša od Tinki-ne najhujše muhavosti. »Mami, mucija lulal!« se oglasi po prvih treh metrih vožnje. In ker mucija močno mika svetla prostost, imata pred avtomobilom prave mučne bitke. »Ah, noče,« se brž premisli in neskončno dolgo namešča M i kija na zadnji sedež. Med vožnjo mu razkazuje hiše pa travo, semajorje, pripoveduje in ga svari. Ko je ubogemu mucku le preveč vseh teh novotarij ob neprestanem buljenju v njen trebuh, se ji iztrga in skoči na mojo ramo. »Mi, mami, mi,« cvili njegova lastnica in ga med vriskom levi. Pri tem me ne pozabi temeljito povleči za lase. Pravi besedni .boji in prepričevanje so potem pred trgovino, ko je prepričana, da si mora maček širiti obzorje s spoznavanjem trgovskega lokala, predvsem njegovega sladkega dela. Tedaj zares napnem vse sile, da muci le ostane v avtomobilu. Vsaj do zadnjič je, od zdaj naprej zagotovo ne bo več. Ko sva se namreč vrnili iz trgovine, je okoli avtomobila kar mrgolelo prvošolčkov, ki so s trkanjem po šipi ali kako drugače hoteli zbuditi mucijevo pozornost. »Oh, mami, oh,« je osuplo vzdihovala njegova lastnica in ko nama je uspelo speljati med gručo otrok, jim jc tako intenzivno kazala jezik, da me resno skrbi njena vzgojenost. Branka J. iz Kranja — Prosim, svetujte mi model plašča, ki bi ga lahko nosila nekaj let. Kombinirala bi ga rada s krznom, pa se ne morem odločiti kako- Blago, iz katerega bi rada imela plašč, prilagam. Stara sem 22 let, visoka 167 cm in tehtam 56 kg. Marta — Plašč je poloprije-tega kroja in se zapenja eno-vrstno. Ovratnik jc prekrit s krznom, prav tako manšete. Plašč ima dva večja žepa in enega manjšega, ki mu je viden le prerez. Pas se zapenja z zaponko. Dolžina plašča je chanel, okrašen pa je s šivi v svetlejšem tonu. Marta P. iz Škofje Loke — Prosim, svetujte mi model, barvo in kvaliteto blaga za obleko, ki bi jo imela za gledališče in druge svečanejše priložnosti. — Stara sem 15 let, visoka 159 cm, tehtam 54 kg. Imam svetle lase in temne oči. Marta — Priporočam vam temno modro svilo z belimi pikami. Lahko pa kupite tudi temno modri ali temno rjavi žoržet. Obleka je srajčnega kroja s široko všitimi rokavi, ki so v zapestju stisnjeni z elastiko. Dolžina obleke je nad koleni. Obleko lahko zavežete s pasom v obliki rute. Kotiček zal ljubite i j e: cvetja Cvetje sredi zime PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Tudi pozimi cveto na prostem nekatere rastline. Vse premalo cenimo teloh, ki se v gozdovih v zavetnih legah odpira že zdaj, še manj pa ga sadimo v vrtove. Danes so znane že številne sorte teloha z velikimi rožnato ali rdeče obarvanimi cvftovi, ki jih sadimo na vrtu. Se več trajnic cvete v zavetni legi in ob ugodnem vremenu tudi konec zime, od grmovnic pa so le redke, ki cvetijo sredi prave zime. Mednje spada pravi jasmin,- ki ga ne sinemo zamenjavati z nepravim jasminom ali skobotovcem, grmom s prijetnim dehtivim cvetjem, ki cvete poleti. Z omenjenim grmom ni prav nič v sorodu. Pravi jasmin je rastlina toplejših krajev. Doma je na Kitajskem, pri nas pa je bolj poznan v mediteranu, kjer dobro uspeva in cvete pozimi. V zavetni legi pa zdrži zime tudi pri nas ter zacvete od milem vremenu že decembra, sicer pa januarja ali februarja. Rastlina je lesnata, dolgi poganjki ob zidu s primerno oporo učinkujejo kot popenjavka, lepo pa se povešajo tudi raz zid ali korita z zelenjem. Rastlina je dekorativna tudi poleti, ko je prekrita z usnjatimi tridelnimi lističi, pozimi pa krasijo gole veje zlato rumeni trobenttci podobni cvetovi. Grmiče pravega jasmina gojimo tudi v Kra-rfju na vrtnariji pri pokopališču. Drug zanimiv grm, ki cvete z latinskim imenom Hamamel prav tako pozimi preseneti s c nc škodita. Grm je poleti še Poseben čar tega grma pa jc pozimi, ko se pokažejo zlato rumeni krepasti cvetovi. Grm potrebuje nekaj zavetja pred vetrom, sicer pa pri nas dobro uspeva. me, je čarobna leska mski Jiamamelis nas ki mu mraz in sneg olj podoben leskovemu. zlatenica (4) S pojavom zlatenice lah. ko splošne težave popolnoma prenehajo, navadno pa se stanje še poslabša za nekaj dni do enega ted. na. Rumenica pojenjuje, bolniku se vrača apetit in tudi ostale težave počasi izginjajo. Izjema so le težje oblike bolezni, ki trajajo dlje časa še z dodatnimi komplikacijami. Zlatenica pri otrocih navadno poteka v lažji obliki in velikokrat samo s splošnimi znaki, tako da jo lahko spregledamo, kar vsekakor ni dobro ne za bolnika in ne za okolico. Otroški zdravnik se tega vedno zaveda in so številni pregledi vode pri bolnem otroku, četudi se staršem zdijo morda odveč, narejeni prav zaradi tega. Navadno bolnika z zlatenico napotimo v bolnico. Kot sem že v začetku omenila je to izvedljivo, če imamo le nekaj primerov obolenj, če pa je veliko bolnikov, se zgodi, da v bolnici ni prostora, zato smo lažje primere prisiljeni zdraviti doma. Razumljivo je, da ne moremo bolnika poslati v vsako bolnico, temveč le v bolnico za nalezljive bo. lezni oziroma v tako bolnico, ki ima poseben oddelek, na katerem je bolnik lahko izoliran od ostalih težkih bolnikov. Posebno nevarna jc zlatenica za nosečnice, prj katerih se lahko razen splava ali predčasnega poroda konča celo s smrtjo. dr. Milena Zavrnik pediater pravi jasmin caro.bna le.ska Kapre Kapre so cvetni popki ka-provca, ki raste na francoski obali, v Italiji, Španiji in tudi v severni Afriki. Najboljše kapre so iz Francije. Popke potrgajo, dokler so že zeleni in zaprti, konservi-rajo pa jih v kisu ali soli. Najbolje sorte so" majhne kapre. Barva kaper mora biti olivno zelena. Kapre imajo veliko eteričnega olja in beljakovin. Po okusu so nekoliko grenke in trpke. Uporabljamo jih kot pikanten dodatek mesnim, jajčnim in ribjim jedem, za ga1** niranje narezkov in obloženih kruhkov, ribjih konzerv, za kaprno omako, k divjačini in k pikantnim mesnim omakam. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje prosto vodilno delovno mesto NAČELNIK DAVČNE UPRAVE Pogoj; visoka strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj. naslednja prosta delovna mesta 1. ŠEF ODSEKA ZA PRORAČUN IN SKLADE in 2. PRAVNIK v oddelku za finance 3. KOMUNALNI INŠPEKTOR In 4. URBANISTIČNI INŠPEKTOR v oddelku za gospodarstvo Pogoj: za delovna mesta od 1. do 3. visoka strokovna izobrazba, za delovno mesto pod 4. visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri, za delovna mesta L, 3. in 4. pet let delovnih izkušenj, pod 2. štiri leta delovnih izkušenj. Za delovna mesta pod L, 3. in 4. je stanovanje zagotovljeno. 5. DAVČNI INŠPEKTOR — 3 delovna mesta v davčni upravi 6. INŠPEKTOR ZA CESTNI PROMET v oddelku za gospodarstvo 7. TRŽNI INŠPEKTOR v oddelku za gospodarstvo 8. VODJA SLUŽBE ZA ELEKTRONSKO OBDELAVO PODATKOV i REFERENT ZA PERSONALNE ZADEVE IN OMT v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: za delovna mesta od 5. do 9. višja strokovna izobrazba, za delovna mesta 5., 6. 'in 7. štiri leta delovnih izkušenj, pod 8. in 9. tri leta delovnih izkušenj. Za delovna mesta pod 5. je stanovanje zagotovljeno. objavlja naslednja prosta delovna mesta 10. STENODAKTILOGRAF v skupščinski pisarni H. PISARNIŠKI DELAVEC v oddelku za občo upravo in družbene službe 12. KNJIGOVODJA II 13. DAVČNI IZVRŠITELJ in 14. DAVČNI KONTROLOR dve delovni mesti v davčni upravi p°goj: za delovna mesta od 10. do 14. srednja strokovna izobrazba in za delovno mesto pod 10. in 11. eno leto delovnih izkušenj, pod 12., 13. in 14. dve leti delovnih izkušenj. 15- ODPREMNIK POŠTE v oddelku za občo upravo in družbene službe 16- VROCEVALEC — 2 delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe 17- VROCEVALEC Pri KU Prcdoslje * lg- KOMUNALNI NADZORNIK 2 delovni mesti v oddelku za gospodarstvo P°goj: za delovno mesto 15. in 18. nepopolna srednja izobrazba, pod 16. in 17. nAia strokovna izobrazba, pod 15. in 18. eno leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju ^gojev pošljejo Razpisni komisiji upravnih organov tkupščlne občine Kranj, najkasneje v 15 dneh od dneva °oJave. Cenjenim strankam sporočamo, da smo zlatarsko delavnico LEVIČNIK preselili na Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) CE ŽELITE HITRIH USLUG, NAS OBIŠČITE! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 [bivši Bckscl): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice oljne pogače koruzo pšenico Cene konkurenčne! , Se priporočamo vsem kmetovalcem. Člani hišnih svetov, stanovalci, občani! Vabimo vas, da se udeležite skupne seje skupščine stanovalcev in zbora vlagateljev v sklad hiš podjetja, ki bo v torek, 12. decembra, ob 16. uri v dvorani doma JLA— I. nadstropje. Razpravljali bomo: o programskih ciljih stanovanjske gradnje, o zagotavljanju sredstev, ustanovitvi solidarnostnega sklada in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; o zakonu o stanarinah in zakonu o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Vprašanja, o katerih bomo razpravljali, so pomembna ta vse občane. Pričakujemo polnoštcvilno udeležbo. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Posredujemo K A RAM BOL I RAN III VOZIL: 1. osebni avto zastava 750 letnik 1967 s 50.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 3700 din; 2. osebni avto citroen 2 CV letnik 1972 s 16.300 prevoženimi kilometri, začetna cena je 18.200 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 13. decembra, do 12. ure. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Pri zavodu BOREC V LJUBLJANI sta izšli zadnji knjigi iz letošnjega programa: Richard Gott (prev. dr. B.Vrčon) Gveriia v Latinski Ameriki Opis revolucionarnih gibanj v Južni Ameriki, delovanje tupamarosov, smrt Ernesta Chc Guevare. Številne fotografije, lična oprema. V platno vezana knjiga, lično opremljena, stane 162 din. Matevž Hace Komandirjeva povest Povest iz življenja kmečkih fantov med osvobodilnim bojem. Cena 82 din, vezava platno. Mnogo ljudi se zanima za Svetinovo trilogijo UKANA. Zavod Borec bi jo ponatisnil, če bi zbral dovolj prednaročil. Cena še ni znana. Ako bi bili interesenti zanjo, nam brez nadaljnjih obveznosti to sporočite na naslov: Zavod Borec, Beethovnova 10, 61000 Ljubljana. Vse knjige prodajamo tudi na obroke (najmanj po 50 din mesečno). Knjige zavoda Borec so primerne tudi za novoletne obdaritve TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ mali oglasi Nudimo vam zimske spalne srajce in pižame iz flanele in kosmatega poiycrepa po ugodnih cenah v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču ENAKA AROMA V NOVI EMBALAŽI PRODAM Poceni prodam 1600-litrsko CISTERNO. Kalan Jože, Bistrica 143, Tržič 6197 Prodam PLINSKO PEC kolgct. Rcmic, Gradnikova 5, Kranj 6298 Prodam dve OVCI. Mače 2, Preddvor 6303 Prodam TRAKTOR schli-tter 20 KM. štupar Franc, Mlaka 1, Komenda 6304 Prodam 450 kg težkega plemenskega VOLA in devet mesecev brejo, mlado KRAVO. Hlebce 24, Lesce 6305 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hlebce 26 pri Lescah 6306 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Bilban, Vodice 114 6307 Prodam SPALNICO z vzmetnicami in PEC na olje cmo 8. Pire Mira, Mencingerjeva 5, Kranj 6308 Prodam motorno GNOJ-NICNO ČRPALKO za globino 2,5 m. Eržen Jernej, Praše 8, Kranj 6309 Prodam KRAVO. Huje 9, Kranj 6310 Ugodno prodam namizno STRUŽNICO s priborom. Merše Milan, Grcgoričeva 5, Cirče, Kranj 6311 Prodam delovnega KONJA. Ljubljanska 33, Radovljica Ugodno prodam TELEVIZIJO RIZ. Okornova 6, Ko-krica 6313 Prodam 8 let starega KONJA, TRICIKEL na motorni pogon in moško KOLO. Janša Marija, Ribno, Bled Prodam SLAMOREZNICO ultra s puhalnikom in verigo ali zamenjam za dobro kravo ali konja. Šenčur, Pipanova 14 Prodam 2 m5 lepih suhih SMREKOVIH DESK. Drino-vec Janko, Okroglo 1, Naklo Prodam sedem mesecev brejo TELICO in SLAMOREZNICO na ročni ali motorni pogon. Drulovka 9, Kranj 6317 Prodam 5-kilogramski SUŠILNI, STROJ candy. Starc-tova 20, Kranj 6318 Prodam KONJA, vajenega vseh kmečkih del in REZERVNE DELE za renault delfin in taunus 17 M de lux, letnik 1960. Zabukovje 6, Bes-nica 6319 Prodam dobro ohranjen POLKAVĆ. Drolc, Šorlijeva3, Kranj 6320 Prodam PEC na olje, 5000 kosov STREŠNE OPEKE in veliko, 200 let staro nabožno SLIKO. Britof 13, Kranj 6321 Poceni prodam PEC na olje kontakt 7500.. Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Kranj, RcginčoVa 8 6322 Prodam STROJ za pomivanje posode miele avtoma-tle z omarico, dve skupni POSTELJI z omaricami in OMARO za perilo iz mahagonija. Hrastje 130, Kranj 6323 Prodam novo PEC kupers-buseh in 50-litrski BOJLER. STRU2EVO 4, Kranj 6324 Zaradi selitve prodam POHIŠTVO. Jezerska cesta- 28, Kranj 6325 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Voglje 88 6326 Prodam 180-litrski HIDRO-FOR in MOTOR 20 KM. Zg. Bitnje 264 6327 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje z ražnjem — dobro ohranjen. Premru, Tomšičeva 30, Kranj 6328 Poceni prodam dobro ohranjeno visoko LONČENO PEČ. Sp. Plavž 13, Jesenice 6329 Prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na trdo gorivo (kabinet) in kombinirano PEČ za kopalnico. Kalan, Podnart 54 6330 KRZNEN PLAŠČ št. 50 pro-dam za 1820 din. Lucija Duj-movič, Kranj, Kebetova 5 Prodam TELEVIZIJO RR v dobrem stanju in stabilizator za 1500 din. Sluga, Tupaliče 46, Preddvor 6332 Prodam novo TRAKTORSKO KOSILNICO favorit stochen schmid in osem mesecev brejo KRAVO. Jamšck, Bukovica 12, Vodice nad Ljubljano 6333 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Podbrezje 12, Duplje 6334 Prodam stoječi OREH in OKNA 90 X 130. Naslov v oglasnem oddelku 6335 Prodam dva meseca stare PISKE nesnice. KonjediČ Franc, Delavska 39, Kranj Prodam stilno sobno KREDENCO in ŠIVALNI STROJ singer. Ogled od 17. do 18» ure. Ažbe, Kranj, Begunjska 6 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 30 kr,'. Glinje 10, Cerklje 6368 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 38 6369 Prodam težko SVINJO zj» zakol. Zalog 8. Cerklje 6370 Prodam suha bukova DR" VA. Poženik 33, Cerklje 6371 Prodam štiri tedne staro TELIČKO od frizijke. Z* Brnik 46 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Praprotna Pol"* 20, Cerklje Prodam PRAŠIČKE. Sniajj tno 28, Cerklje 63/ Prodam PRAŠIČA. Zalog 3-Cerklje 637 * Prodam težkega PRA*1^ Lahovče 28 63 Prodam PRAŠIČKA in B1* KA. Nasovče 3, Komenda Razpisna komisija osnovne šole i LUCIJAM SELJAK Kranj razpisuje za nedoločen &15 prosto delovno mesto kuharice .0 za šolsko mlečno kuhinj' snažilke , v podružnični loH 2»bnlc Nastop službe takoj- , Prodam KORENJE. Grad 13, Cerklje 6377 Prodam brejo KRAVO in plemenskega BIKA. Ambrož 7, Cerklje 6378 Prodam dva PRAŠIČKA, stara 6 tednov. Lahovče 42 Prodam pet PRAŠIČEV, težkih do 50 kg. Praprot na Polica 4, Cerklje 6380 Prodam lepe SMREKOVE PLOHE (3,5 m x 50 mm in 0,5 m x 25 mm). Lenart 2, Cerklje 6381 Prodam KRAVO in ročno SLAMOREZNICO. Sp. Brnik 37 6382 Prodam dva PRAŠIČKA, stara šest tecmov. Pšata 12, Cerklje 6383 Prodam KRAVO. Pozen i k 22, Cerklje 6384 Prodam 550 kg težkega plemenskega VOLA. Zg. Bela 51 Prodam PRAŠIČA za zakol in 2 m borovih PLOHOV. Praprotna Polica 8, Cerklje Prodam dobro ohranjen 100-litrski SOD za gnojnico in motorno ČRPALKO. Jarc Jože, Luže 6 6387 Poceni prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na drva. Koejančič, Jezerska cesta 21, Kranj 6388 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vogljc 85 6389 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas. Zg. Brnik 99 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Mehanovič, Moše Pijadeja 11, Kranj, stan. 20. Doma od 15. do 18. ure 6391 Prodam KRAVO, ki bo konec meseca teletila in kupim OKOPALN1K. Šmartno 29, Cerklje 6392 Prodam KRAVO simcntal-ko. Gorica 7, Radovljica 6393 Prodam 16 mesecev staro TEL1CO križanko, primerno Za pleme ali pitanje. Okorn Jože, Sp. Sorica 1 (Podrošt) , Prodam OMARO,' okroglo raztegljivo MIZO in 4 STOLE Za dnevno sobo. Drašlcr, Stalita Žagarja 52, Kranj 6395 Prodam 12 m suhih bukovih DRV. Naslov v oglasnem oddelku 6396 Prodam STRESNO OPEKO Špičak. Vrhunc, Zasavska'41, °rchek, Kranj 6397 Prodam SLAMOREZNICO s £«halnikom in verigo ter »Prežni OBRAČALNIK za selo Žabriica 12 6398 Prodam mlatio KRAVO si-5**ntalko s teletom ali po iz-Sp. Brnik 70, Cerklje bi Prodam suhe SMREKOVE pLOHE. Zabije 1, Golnik , Prodam skoraj novo, brezino italijansko PEČ gibo l13 olje 8000—10000 kal., lepe ^nanjosti. Ogled v popoldan-J**«! času. Pogačar, Kidriče- a cesta 2 ,,Prodam Vogljc 72 cogod 6401 IčA za zakol. 6402 prodam SPALNI- Černič Jože, Gosposvet-Ska 17, Kranj ' 6403 KUPIM SD MP,rn mal° rabljeno KOVNICO bertolini ali laverda diferencialom. Naslov v eiasnem oddelku 6338 Kupim dve breji SVINJI, lahko že na koncu brejosti ali zamenjam za PRAŠIČA za zakol, razliko doplačam. Ponudbe poslati čimprej na naslov: Hribar Franc, Šobčeva ulica 14, Lesce 6339 MOTOKiMA VOZILA Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1967. Ogled popoldne. Uranič, Ulica mladinskih brigad 5, Kranj 6340 Prodam * karamboliran VOLKSVVAGEN 1200 in oljno PEČ kontakt. Poizve se v Kranju, Staneta Žagarja 34 Kupim FORD ESCORT KADETT standard s športnim menjalnikom ali KADETT coupe, letnik 1972—73. Šeško Vinko, Milje 33, Kranj Prodam karamboliran VW 1200. Kranj, Staneta Žagarja 34 6343 Po ugodni ceni prodam ŠKODO 100 S, letnik 1970. Ljubno 55, Podnart 6344 Prodam odlično ohranjen FIAT 600. Zg. Bitnje 84 6345 Prodam dobro ohranjen AUSTIN. Mengeš, Kamniška 14 6346 Kompleten STROJ za princa 110 prodam tudi po delih. Zg. Brnik 85 6347 Ugodno prodam RENAULT 10, letnik 1966. Ogled vsak dan. Bohinc Janez, kleparstvo Radovljica 6348 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Zg. Bitnje 264 6349 Prodam KOMBI kesonar, starejši letnik ali samo STROJ po generalni. Telefon 81-679 Jesenice 6350 Prodam FIAT 620, letnik 1966 v voznem stanju. Srednja vas 48, Šenčur 6351 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 600 D. Struže-vo 75, Kranj 6404 Ugodno prodam karamboliran AVTO VVARTBURG, letnik 1970. Zadnik, Šempeter-ska 49, Stranišče, Kranj 6405 Prodam FIAT 750, letnik 1966 v dobrem stanju. Srednja vas 71, Šenčur 6406 Prodam SPAČKA. Križnar Lojze, Naklo 93 6407 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Dolenc, Stara Loka 24, Škofja Loka 6408 Nujno prodam FIAT 850. Resljeva 33, Cirče, Kranj Prodam karamboliran FIAT 750. Lahovče 61 6410 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1967. Kopališka 34, škofja Loka Prodam VW, letnik 1958. Cena 9800 din. Brezovar, Kidričeva 25, škofja> Loka 6412 ZAPOSLITVE Iščem družabnika za MIZARSKO OBRT. Ponudbe poslati pod »okolica Kranja« Nagrado ali sobo dam DEKLETU za dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe poslali pod »soba« Takoj spiejmem SL1KO-PLESKARSKEGA VAJENCA. Cehovin, Staneta Žagarja 43/ Primskovo, Kranj 6355 Iščem 2ENSKO za dopoldansko varstvo 10 mesecev starega otroka od 1. februar- ja dalje. Resman, Jelenčcva 32/a, Primskovo, Kranj 6356 Za varstv« dveh otrok iščem mlajšo UPOKOJENKO (v dopoldanskem času). Pre-mru, Tomšičeva 30, Kranj ŠTUDENT išče honorarno zaposlitev s polnim delovnim časom. Ima vozniški izpit B kategorije. Naslov v oglasnem oddelku . 6358 Starejšo žensko, ki ima staro kmečko hišo, bi oskrbovali dve dobrosrčni ženski. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 6414 Honorarno zaposlitev dobi ČISTILKA. Ulica 1. avgusta 7, Kranj 6415 Iščem 4-urno varstvo za dojenčka v dopoldanskem času. Nazorjeva 6, stan. 15, Kranj Oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu. Informacije od 15. ure dalje. Osterman, Kranj, Ulica. 31. divizije 56 Predplačilo ali posojilo dam tistemu, ki mi odda STANOVANJE za eno leto v Kranju ali okolici. Kličite telefon 23-708 6413 OSTALO -• . POSESTI Okrog 28 nv PROSTORA za obrt ali skladišče dam v najem na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 6359 Del HIŠE v mirni vasi na Gorenjskem vzamem v najem za več let. Ponudbe poslati pod »zrak« 6360 ČESTITKE Mariji Žnidarjevi iz Hrast-ja pri Kfnnju prisrčne čestitke, za 70. dvojno praznovanje ter še veliko zdravih let. Brata in sestre z družinami ter Smrekarjeva teta STANOVANJA Bodoča zakonca iščeta v Lescah, na Bledu ali v Radovljici SOBO z možnostjo kuhanja in pranja. Lahko potrebna poplavila. Dobra plačnika. Lapoša Janez, Partizanska 47, Bled 6278 Prosimo osebo, ki je vzela samo k olnico, naj jo takoj vr-ncy ker so bili vidni sledovi do njenega doma, drugače jo bomo sodnijsko preganjali. Štern Alojz, Srednja vas 36, Šenčur 6362 Preklicujem žaljive besede izgovorjene o' Neži Kos, Dra-žgoše'3. Lotrič Jakob, Dražgo-Še 4 ' 6418 Našel sem ŠKORNJE in SUKNJIČ. Vprašati v Formah 14, Žabniea 6417 OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom AVTOMOBILISTI! Opravljam VSA POPRAVILA na motornih in pogonskih sklopih vozil ZASTAVA 750 in 850, avtoelektrika in priprava za tehnični pregled. MONTAŽA GUM. Se priporoča REšEK Anton, Kranj, Ljubljanska 5 6294 TRIO prost za silvestrovanje. Naslov v oglasnem oddelku 6363 ŠENČURSKI INSTRUMENTALNI KVINTET s PEVCEM še na voljo za sil-vestrskl večer. Osojnik Štefan, Šenčur 3 6295 Vabimo vse telesne invalide na območju" občine škofja Loka, da pristopijo v novo ustanovljeno DRUŠTVO TELESNIH INVALIDOV. Namen društva: Glej Statut. Obveščamo vse interesente, da je vpis vsak petek ob 15. do 17. ure v prostorih društva upokojencev, Šolska ulica^ 7, Škofja Loka (v kletnem prostoru). Podružnica telesnih invalidov Škofja Loka 6419 PRIREDITVE MLADINSKI AKTIV MAV-ČICE priredi v nedeljo, ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 5430 MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5674 HOTEL POSTA JESENICE prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Pričetek 9. decembra, ob 20. urk Isra kvintet RUDIJA JEVSKA s PEVCEM 6364 ZABAVA — NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ v DELAVSKEM DOMU KRANJ vsako soboto od 18.30 do 21.30. Prijetno se boste • počutili "ob učenju družabnih plesov. Vabljeni! 6365 MLADINSKI AKTIV ŠENČUR prireja vsak četrtek ob 16. uri v domu kulture PLESNI TEČAJ. Vabljeni! MLADINSKI AKTIV VISOKO priredi v nedeljo, 10. decembra, ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TURISTI Aktiv ZMS DUPLJE prireja v nedeljo, 10. decembra, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel UTRINKI. Avtobusne zveze dobre 6420 Zahvala Ob boleči izgubi naše nepozabne mame, stare mame, sestre in tete Katarine Grča roj. Podpeskar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku izrazili sožalje in z nami sočustvovali, počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Žgajnar-ju, gospodu Jegliču, pevcem z Bele, sosedom, sorodnikom in znancem. Žalujoči: sin Francclj z družino in Jože, hčerka ^ Angelca z družino, brat Matija ter drugo sorodstvo Šp. Bela, 6. decembra 1972 , Strti v neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je na odsluženju kadrovskega roka smrtno ponesrečil naš najdražji sme Bogomir Arhar grafični inženir Neutolažljivi: mami, mama, ata, družine Pelko, Nadižar, Gogala in vsi, ki so ga imeli radi. ALKOHOL ZA VOLANOM Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Franca Koželja, starega 21 let, iz Predoselj na 10 mesecev zapora, ker je 17. marca letos povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl Miha Koželj, njegov stric. Voznik Franc Koželj se je v osebnem avtomobilu znamke fiat 750, z njim je bil njegov stric, peljal po cesti drugega reda proti Preddvoru. Voznik je vozil vinjen, saj so kasnejše preiskave krvi pokazale, da je imel v krvi 2,08 promile alkohola. Zaradi tega ni pazil na promet pred seboj. Med Hotemažami ln Tupaličami je pri kilometrskem kamnu št. 8 vozil po sredini ceste s hitrostjo okoli 60 kilometrov na uro. Cesta je bila tudi zelo slaba, kotanjasta. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Jože Sitar. Voznik tovornjaka, ki je opazil nepravilno vožnjo fiata 750, je pred nesrečo ustavil, osebni avtomobil pa je trčil v levi prednji del tovornjaka. Pri tem je bil sopotnik Miha Koželj hudo ranjen, da je čez 10 dni umrl v ljubljanski bolnišnici. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težo kaznivega dejanja in kot obtežilno okoliščino, da je bilo dejanje storjeno v vinjenem stanju. Med olajšilnimi okoliščinami pa je upoštevalo obtoženčevo hudo prizadetost zaradi stričeve smrti. Sodišče se je tudi odločilo za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dobo treh let. Komisija -za razpis prostih delovnih mest pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Podružnica v Kranju razpisuje prosto delovno mesto 1. strojepiske z dveletno administrativno solo 2. strojepiske 8 srednjo administrativno solo z znanjem stenografije Prednost pri izbiri imajo kandidatke s prakso. Ponudbe je treba vložiti pri naslovu v roku 15 dni po objavi razpisa. NEZGODA PEŠCA Na cesti tretjega reda med Mavčičami in Podrečo se je v ponedeljek, 4. decembra, ob 19.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Bradeško iz Zg. Pir-nič pri Medvodah je vozil proti Podreči. Na ravnem delu ceste je opazil Ivana Jenkoleta iz Mavčič, ki jc hodil sem in tja po desni strani ceste. Voznik se je pešcu umaknil na levo stran ceste, prav tedaj pa je pešec zavil pred avtomobil, tako da ga je ta zadel in zbil po cesti. Ivana Jenkoleta so z zlomljeno nogo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na cesti tretjega reda v vasi Brcznica je v sredo, 6. decembra, ob 13.35 zapeljal s parkirnega prostora na cesto voznik osebnega avtomobila Alojz Pfajfar z Nemškega rovta. Pri tem je trčil v avtobus, ki jc peljal proti Žirovnici. V nesreči sta bila voznik Pfajfar in sopotnica Jolanda TomažiČ huje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Na vozilih je za 10.000 din škode. L. M. Gostišče Gamsov raj ima še nekaj sedežev za silvestrovanje. Na voljo bo obilo zabave kakor tudi razne speciali-tete s kompletnim menujem. Od 22. ure naprej dela prenovljeni NIGHT klub. Za obisk se priporoča GAMSOV RAJ, Bašelj pri Preddvoru. Rezervacije na telefon 74-140. Vabljeni! V 90. letu starosti nas je zapustil dragi oče, ded, praded in stric Alojz Erman bivši taksist in vrtnar v pokoju Pokopali smo ga v petek, 8. decembra 1972, v Kranju. Kranj, 9. decembra 1972 žalujoči: hčerke Pavla, Julka z možem, Karla, vnuki Jože z družino, Silva z možem, Jure in Mara ter drugo sorodstvo Močno prizadeti sporočamo, da se je pri opravljanju državljanske dolžnosti smrtno ponesrečil naš mladi sodelavec Mirko Arhar grafični inženir Ohranili ga bomo v najlepšem spominu člani delovne skupnosti ČP Gorenjski tisk Kranj Pogovor tedna Vinko Grašič: Smučarskim tekom večjo pozornost Za pogovor tedna vam tokrat predstavljamo Vinka Grašiča, trenerja smučarjev-tekačev Alplesa iz Železnikov, ki je sicer doma iz Križev pri Tržiču, zaposlen pa je v kranjski Iskri. Ko je končal tekmovalno kariero, se je takoj aktivno posvetil vzgoji mladih tekačev. ' 0 Kako se pripravljate za novo sezono? »Trenirati smo začeli že julija. V prvih dveh mesecih smo imeli lažje treninge, z intenzivnimi pripravami pa smo Začeli v septembru. Vmes pa smo imeli tudi testiranja. Sicer pa vadimo štirikrat tedensko. Trenutno so priprave nekoliko okrnjene zaradi pomanjkanja snega. Doslej smo imeli le en trening na snegu.« 0 Kakšno skrb posvečate pionirjem? »V klubu zelo' intenzivno delamo pri vzgoji pionirjev. Kader črpamo iz osnovne šole Železniki, vendar moram povedati, da žal ni veliko zanimanja med mladimi za teke v Selški dolini.« £ Kakšne uspehe ste doslej imeli s pionirji.? »Franci Eržen je osvojil prvo mesto na republiškem prvenstvu, Tomaž Eržen pa je bil prvi na državnem prvenstvu pri starejših pionirjih, prav tako pa je bila prva tudi štafeta, za katero so tekli F. Eržen, Demšar in T. Eržen.« Q Kako je s finančnimi sredstvi? »Ce bi bilo vprašanje finančnih sredstev bolje rešeno, bi lahko od naših reprezentantov-tekačev več pričakovali. Pri pionirjih in deloma pri mladincih smo po kvaliteti skoraj povsem fcnakovrednl tekačem v sosednjih državah, žal pa je pri članih razlika v kvaliteti precej Večja. V splošnem sem mnenja, da se tekaškemu športu posveča manjša pozornost, čeprav je po konceptu naše vseljudske obrambe smučarski tek osnovna smučarska disciplina.« % Vaše želje in načrti? »V letošnji sezoni lahko pričakujemo se boljše rezultate, ker so bile tudi priprave v primerjavi s prejšnjimi bolj strokovne in intenzivne.« J. Kuhar Čirče prvak V ra/burljivem zaključku prvenstva v divji ligi so Cirče Zasluženo osvojile prvo mesto. Slabemu začetku (poraz z eki-P° Outsiders), so ob enem remiju sledile same zmage in najbližji zasledovalec je zaostal za dve točki. V letošnjem prvenstvu je približno 180 igralcev odigralo 66 tekem. Da bi se tekmovanje pravočasno zaključilo, so bile fekatere tekme odigrane v skoraj nemogočih vremenskih pobojih. Toda niti blato niti sneg nista ovirala mladih nogometašev. Zato se ni čuditi, da zanimanje za tovrstno rekreacijo £arašča in škoda je le, da ni na voljo ustreznega igrišča. Igri? Scc v Cirčah je namreč last Mlekarske šole in je prvenstveno zmenjeno njenim potrebam. LESTVICA: Cirče 11 9 1 1 40:11 19 Outsiders * 11 7 3 1 43:15 17 Arestantjc 11 6 4 1 31:18 16 Sedmina 11 6 2 3 26:23 14 Študentje 11 6 1 4 39:24 13 Jamarji 11 5 1 5 40:20 11 Puščavnikl 11 4 3 4 32:27 11 Kokrica 11 3 2 6 25:31 8 Standard 11 4 0 7 27:37 8 Kamikaze 11 2 . 0 9 29:54 4 Ime U 2 0 9 23:55 4 Gobe 11 1 1 9 10:51 3 , .Prvo mesto na listi strelcev si delita Stane EJjon (študent-JeJ in Janez Cebulj (Jamarji) vsak s 17 goli. Jenkole prvak Triglava Na letošnjem, prvenstvu kranjskega kegljaškega kluba Triglav je v močni konkurenci osvojil prvo mesto Miro Jenkole. Na prvenstvu je sodelovalo 158 članov in članic. V ženskem tekmovanju je prvo mesto osvojila Francka Zumer-Kavčič, pri starejših članih je bil prvi Avgust Po-tušek, pri mladincih pa Franc Marinšek. Najzanimivejše je bilo tekmovanje članov v finalnem delu, kjer je nastopilo 6 tekmovalcev. Najbolje se je izkazal Miro Jenkole, ki je podrl*3034 kegljev in pustil za i>eboj Jožeta Turka za 30 kegljev. Vrstni red: 1. Jenkole 3034, 2. Turk -3004, 3. Martelanc 2987, 4. Ambrožič 2932,5. Ve- hovec 2906, 6. Prion 2902, 7. Jereb 2887. 8. Cvirn 2812, 9. Stare 2795, 10. Kordež 2789 itd. Danes Triglav : Maraton Skoraj po enomesečnem premoru se bo danes nadaljevalo 5. kolo v I. zvezni narniznoteniški ligi — ženske. Po uspehu Trigla-vank, ko so v zadnjem kolu premagale na Ravnah domačega Fužinar>a, bodo v soboto gostile v avli osnovne šole Simona Jenka igralke Maratona. Srečanje se začne ob 17. uri in od igralk Triglava se lahko nadejamo uspeha. Upamo, da bosta obe točki ostali doma. -dh CENJENI GOSTJE! Ce želite dobro In veselo pričakovati NOVO LETO, se oglasite v TRBO-JAH. Gostilna ZARJA sprejema rezervacije za silvestrovanje. Nudimo vam dober Silvestrov me-nu in dobra vina. Za razpoloženje bo poskrbel ZASAVSKI TRIO. Za obisk se priporočamo! k Moštva divje lige se zahvaljujejo direktorju Mlekarsk-eJole, 0r Jim je dovoljeval uporabo šolskega igrišča. K. B. Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo proti mastnim lasem DROGESAN nealkalni šampon Kem. kozm. obrt. P. Šinkovec. Kranj, Prešernova ul. Sovjetski hokejski trener prihaja na Jesenice Sovjetski trener, ki naj bi treniral jeseniške hokejiste v letošnji sezoni, bo na Jesenice prispel 9. decembra. V soboto naj bi Iz Moskve prispel najprej v Beograd, v ponedeljek pa naj bi skupaj z jeseniškimi hokejisti, ki bodo v nedeljo gostovali v Beogradu, prispel na Jesenice. D. S. Ravnik hokejistov trener Triglava Drevi se bodo kranjski hokejisti, ki letos starta-jo v II. zvezni ligi v družbi z INO (Sisak) in Mladostjo (Zagreb), predstavili v Sisku, kjer se bodo pomerili z domačo INO. Hokejisti gorenjske metropole tako že na startu gostujejo. In kaj od njih lahko pričakujemo? Kot nam je znano, so se za letošnjo sezono dobro pripravljali, saj so trikrat tedensko trenirali na jeseniškem ledu. Razveseljivo pa je, da je krmilo kranjskih hokejistov prevzel v roke bivši igralec Jesenic in prvi branilec državne reprezentance Jeseničan Viktor Ravnik. Viki ne bo samo trener, pomagal bo tudi svojemu moštvu in s tem precej okrepil domačo obrambo. Že na startu Triglavanom želimo u-speh in upamo, da nas bodo razveseljevali z dobrimi igrami ih rezultati. »dh Prvenstvo Kranja v šahu V torek, 19. 12. 1972, se bo začelo letošnje člansko ša hovsko prvenstvo Kranja. Pravico udeležbe imajo vsi prvo., in drugo- kategorniki ter prva dva s polfinalnega tekmovanja. Za spremembo od prejšnjih prvenstev bo letošnje v hotelu Creina. Začelo se bo ob 17. uri. Številk^ tekmovalcev bodo izžrebali tik pred začetkom. Prijave sprejema Boris Matjašič do vključno 15. 12. v prostorih SK Borec. M. G. Slepi šahisti tekmovali V četrtek je bilo v Ljubljani srečanje slepih šahistov Kranja in Ljubljane. Rezultat srečanja je bil 5:5, posamezni izidi pa so biLi naslednja: V. Bertoncelj : Ulaga remi, štagar : Ramšak 0:1, Andželič : Kebe 1:0, Kovače-vič : Komovec 0:1, Novak t Obranovič 0:1, Zukelič : Kumar 1:0, Drinovec : Kane 0:1, Muri : Brvar 1:0, J. Bertoncelj : Pire 1:0, Duroslavec ; Jeraj remi. R. A- M« le «21 [ KRANJ | Danes se bo v Žireh končala enotedenska politična šola za mlade komuniste in aktivne mladince. Pripravil jo je komite občinske konference ZKS Škofja Loka v sodelovanju z delavsko univerzo v Škofji Loki in organizacijami ZKS v občini. V sredo smo za nekaj minut zmotili predavanje in tri slušatelje povprašali, kaj menijo o takšni obliki izobraževanja mladih. Peter Zaje, (28 let), sekretar aktiva ZKS v Kla-divarju Ziri: »Program šole obsega vrsto predavanj O delu ZKJ, aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Zato menim, da jc škoda, ker predavanjem in diskusiji ne more prisostvovati Širši krog mladine. Posebno še, ker ugotavljamo, da sb mladi premalo seznanjeni z delom in s cilji ZKJ, kakor tudi z gospodarsko pol it i-• ko. Prav v premajhni informiranosti pa je treba iskati glavni vzrok pasivnosti in ne/.animanja za politično delo.« Darja Langus, (18 let), članica aktiva mladih komunistov Škofja Loka: »Razprava v šoli je pokazala, da mlade najbolj zanimajo aktualna 'Hjlitična in gospodarska vprašanja, zlasti zadnji dogodki v repubLiki in zvezi. Zato je še toliko bolj pomembno, da se bomo v šoli seznanili z odmevom na te dogodke v občini, kakor tudi z gospodarsko politiko in z delom škofjeloških družbenopolitičnih organizacij. Saj se bomo le, če bomo dobro poučeni in obveščeni, lahko aktivno vključili v delovni organizaciji, šoli in organizaciji ZKS.« Raslo Malenšck, (25 let), član organizacije ZKS Alp-les Železniki: »Pričakujem, da bom v šoli dobil boljši vpogled v probleme, ki se porajajo v naši družbi, in bom nova spoznanja lahko posredoval sodelavcem in tistim članom naše organizacije, ki se šole niso udeležili. To bo naloga 'vseh slušateljev. Vendar pa menim, da je to premalo. Izobraževanje bi moralo zajeti širši krog mladine.« I, Bogataj Izobraževanje tezervnih vojaških starešin Program strokovnega izobraževanja rezervnih vojaških starešin v Tržiču, ki sta ga pripravila oddelek za narodno obrambo pri skupščini občine in občinska zveza rezervnih vojaških starešin, bo do konca leta uresničen. V nedeljo, 10. decembra, bo za rezervne starešine predavanje o organizaciji splošnega ljudskega odpora v občini, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, ki ga je pripravila komisija za strokovno vzgojo. 16. decembra pa bodo imele tržiške rezervne vojaške starešine izpite, na katerih bodo pismeno odgovarjali na 4 vprašanja. Troje vprašanj se bo nanašalo na nedeljsko predavanje. —Jp V Tržiču komisija za ugotavljanje izvora premoženja O imenovanju komisije za ugotavljanje Izvorai premoženja so govorili že na seji občinske skupščine v Tržiču, ki je bila konec junija. Ker se z vsemi predlaganimi član« niso bili prej pogovorili, s< je skupščina odločila, da bo komisijo imenovala na eni od prihodnjih sej. Skupščinska komisija za volitve in (imenovanja je pripravila predlog za sestavo komisijo za sejo skupščine, ki je biila v torek, 5. decembra. Odborniki so predlog 5-čLanske komisije za ugotavljanje izvora premoženja soglasno potrdili. Priznanja za vzgojo v prometu Radovljica, 8. decembra — V avli osnovne šoLe v Radovljici je popoldne občinska komisija za preventivo in vzgojo v prometu podelila občinska in republiška priznanja vsem osnovnim šolam v občini, zunanjim oddelkom osnovnih šol, vzgojno-varstvenim zavodom in posameznikom za dolo in dosežene uspehe pri vzgoji najmlajših v cestnem prometu. Med posamezniki so dobili priznanja " učitelji prometne vzgoje na šolah in člani komisije za dolgoletno delo. Podelili so 57 priznanj, od tega 26 občinskih in 31 republiških. Razen tega pa jc republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob tej priliki na predlog občinske komisije z diplomami in plaketami'odlikoval 20 poklicnih voznikov v delovnih organizacijah v občina. A. 2. Rado Trček, upravnik vzgojnega zavoda in ravnatelj Posebne osnovne šole Kamna gorica z oddelki v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici (kjer so v ponedeljek proslavili 20-letnico obstoja), se je rodil 1923. leta. 25 let dela ie v šolstvu, od tega pa 21 let v posebnem šolstvu in 10 let v Kamni gorici. Prav ob proslavi ponedeljkove 20-letnice je prejel tudi odlikovanje predsednika republike Tita. »Ne vem, kaj me je. spodbudilo za ta poklic. Morda posebnost, zahtevnost in odgovornost, ki ga terja tovrstno pedagoško delo. Naj bo kakorkoli, nikdar mi še ni bilo zal, da sem se odločil zanj. Res skoraj nimam prostega časa, kar pa mi ga preostane, ga posvetim filmu, hribom in trenutno največji zasebni ielji, da bi se z druiino čimprej vselil v novo hišo.« Pravi, da so se delovni pogoji v dveh desetletjih na tem specializiranem področju vzgoje mladine močno izboljšali. Vendar pa bi zavod v Kamni gorici čimprej potreboval nove prostore. Tako bi lahko dosegali še večje pedagoške in vzgojne uspehe. A. 2. Večja delavnost organizacije Po seji komiteja občinske konference ZKS v Tržiču in po zasedanju konference se je aktivnost organizacije ZKS v tržiški občini prenesla med članstvo. Sekretariati osnovnih organizacij ZKS in stalnih aktivov obravnavajo svoje preteklo delovanje in sprejemajo ukrepe, ki bodo pripomogli, da bodo sklepi konference in občinskega komiteja čim učinkoviteje uresničeni. Nekatere organizacije so se za ustanovitev omenjen« treh osnovnih organizacij odločili zaradi tega, ker daje taka organiziranost več možnosti za uspešno delovanje ko* . ,_____ pa muni.stov, razen tega t je usklajena z bodočo s^ moupravno organiziranosti podjetja. . Za dejavnost organiza< i ZKS v tržiški občini M***J trdimo, da se je njena a^u ' nost v zadnjem času poveča in da je delo bolj odgovori kot pred pismom predsedi -ka Tita in izvršnega biV°L ter zasedanji republiških občinskih organov ZKS. -jk