Stev. Z57. T LfPblfanl, v Četrtek. 9. novembra I9it. Let? XKJf'X. = Velja po pošti: s Za oelo Isto napra] . E 28"— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 8*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Sa celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta za en meseo e-— t spran prefemaa Mesečna K 1*90 Inseratl: Enoutolpna petllvrsts(72 mm): sa enkrat . . . po 15 ? za dvakrat.....13 „ sa trikrat ... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki notice: enostolpna petltvrsta (73 nun) 30 vlaarlet : Izhaja:; vsak dan, tsvzemil nedelja U praznike, ob & ari popoldne. 03- Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; netronklrsns pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Oprarništvo Je » Kopitarjevi nliol itev. 8. ia Avstr poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. - Opravniškega teleiona it 188. Današnja številka obsega 6 strani Državni zbor. Dunaij, 8. nov. Vlada in stranke. Novi ministrski predsednik grof S t ii r g k h je seda j na ogledih. Poznati hoče teren, na katerem se hode vprizorilo novo poglavje avstrijske parlamentarne zgodovine. Zbrati hoče stranke, s katerimi bi mogel izvršiti svoje načrte, ki jih je razvil v svojem nastopnem govoru. V zbornici pa so samo soc. demokratje, ki v vsakem slučaju ostanejo v opoziciji. Vse druge stranke niso »a tout prix« opozicijske, vendar pa nobena noče biti brezpogojno vladna. Vsaka ima svoje posebne pomisleke in pogoje. In te hoče grof Sturgkh vedeti, da more z gotovostjo so stavi t i vsaj tak delovni program, ki naj bi ga zbornica rešila do novega leta. Po novem letu se zberejo deželni zbori in vlada dobi dovolj časa za na-daljne svoje načrte. Kakor so danes razmere, hode vlada zadovoljna, ako zbornica do novega leta dovoli proračunski provizorij, izvoli delegacijo, za eno leto podaljša začasni poslovnik, reši draginjske predloge, s katerimi so v zvezi tudi uradniške plače, in če na-vrže še prvo branje brambne predloge. Že v normalnih razmerah bi bil ta dnevni red jako obsežen. Zbornica pa še vedno tava v megli, ker za prazno ceno se nobena stranka noče vdinjati vladi. Grof Sturgkh pa je v svojem govoru »a priori« odklonil vse koncesije in zagotovil le »nepristransko« upravo, s katero naj bi bili zadovoljni vsi narodi. Nemci in Poljaki pač morejo biti zadovoljni s to obljubo, ker nepristranska uprava pomeni staro s m e r, ki se ne dotika nemške in poljske posesti. In nemška posest so vsi privilegiji, ki so si jih Nemci ohranili od pričetka ustavne dobe na kulturnem in gospodarskem polju, in politična nadvlada v centralni vladi ter v vseh deželah, koder so v večini. Ostane naj torej vse pri starem in Bosna bode mirna. Vendar pa je včeraj dr. G ros s moral v imenu nemškonarodne zveze javno v zbornici priznati resnico, da vsaj v parlament u Nemci ne morejo neomejeno gospodariti. Tudi s Poljaki, katerih menda ne prišteva Slovanom, Nemci ne tvorijo veČine. V narodnih vprašanjih računa pač na kršč. socialce, do katerih pa je takoj podrl most, ko je pozval vse liberalne življe na. desni in levi v boj za svobodno, to je bre-z-versko šolo. Obrnil je pogled na Italijane in Rumune, pa se jc takoj prestrašil. Ti z vso silo zahtevajo kot predujem italijansko pravno fakulteto, proti kateri ima v svoji zvezi skoro večino tovarišev. Ugriznil je v kislo lesniko in snubil Čehe, češ, tla zadnja beseda ž njimi ni še izgovorjena. Torej s Čehi bi bila mogoča koalicija »ad hoc«, da se parlamentarni stroj ne ustavi. S Čehi pa je že govoril grof Sturgkh in jih vabil v svojo »zeleno lopo«. Ako se dr. Kramar zopet, ne premisli, češki enotni klub ne gre zopet na led, dokler se ne posrečijo ali zopet razbije jo spravna pogajanja v Pragi. Radikalnejši češki poslanci pa hočejo biti tudi na jasnem, ali in katere pogoje je stavil grofu Sturgkhu pravosodni minister dr. Hochenburger za. svoj vstop v novi kabinet. Grof Sturgkh je sicer v ponedeljek na medklice čeških radikalcev odgovoril, da noben minister nima izjemnega. stališča nasproti skupni vladi; toda s to medlo negacijo ni pomiril duhov. Zato so včeraj češki poslanci vložili interpelacijo, naj grof Stiirgkh ali pa dr. Hochenburger sam v javni seji zavrne vsa dolična poročila v raznih listih kot neresnična. Doslej še nismo slišali odgovora. Brez vsake podlage ta poročila gotovo niso bila. Skoraj gotovo je, da je dr. Hochenburger hotel imeti povsem proste roke v pravosodni upravi, česar pa mu grof Sturgkh ni mogel zagotoviti. Sinoči so zastopniki »latinske zveze« grofu Sturgkhu predložili svoje postulate; na prvem mestu je zopet italijanska pravna fakulteta.. To vprašanje je za grofa Sturgkha gotovo jako sitno. Kot naučni minister jo dvakrat toplo zagovarjal to italijansko zahtevo. Sedaj ima stvar drugo lice. Ako vlada z vsem svojim moralnim vplivom podpira to zadevo, je mogoče, da se razdruži nemško-narodna, zveza, ki naj bi bila najmočnejša opora nove vlade. Zato bodo skušali parlamentarni režiserji. da italijansko zahtevo postavijo v ozadje. Rusini bržčas ostanejo razdvojeni, gališki v opoziciji, bukovinski sc pridružijo vladi. Slovensko - hrvatski klub. Danes je načelnik dr. Š u s t e r š i č v klubovi seji obširno poročal o svojem včerajšnjem razgovoru z min. predsednikom grofom Sturgkhom o politični in parlamentarni situaciji. V razgovoru, ki je trajal eno uro. je dr. Šusteršič z vso odločnost jo našteval slovensko- hrvaške zahteve in opravičene pritožbe proti državni upravi, ki povsod zapostavlja Jugoslovane v drugo ali celo tretjo vrsto. Posebno obmejni Slovenci in Hrvatje v Istri nimajo nobenega povoda, da bi se ogrevali za katerokoli vlado, ki ne pozna ali noče poznati kulturnih in gospodarskih potreb jugoslovanskega prebivalstva. V interesu države je, da vlada z izdatnimi prispevki za potrebna prometna sredstva ojači davčno moč jugoslovanskih pokrajin; da podpira kulturni razvoj državi vedno zvestega naroda; da namešča uradnike, pred katere more tudi slovenski ali hrvaški kmetic stopiti z zaupanjem, ne pa s strahom, da je prišel pred kitajskega mandarina. Slovensko-hrvat-ski narod ni agresiven, ne sega po tuji posesti, marveč bi bil zadovoljen, ako ohrani svojo staro posest in na tej posesti one pravice, ki jih sme in mora zahtevati kot probujen in napreden narod. Obljub smo slišali dovolj, videti hočemo dejanja. V klubu se je razvila jako živahna in temeljita razprava o načelnikovem poročilu. Ker pa je oglašenih s o več govornikov. bode klub še nadaljeval razpravo, preden se odloči za stališče nasproti vladi. Naša živinoreja. Poslanec Povše in tovariši so včeraj stavili nujni predlog glede i>ov-zdige naše živinoreje, Vlada naj osnuje v raznih deželah državne tovarne za izdelovanje umetnih gnojil, katera bodo mogli živinorejci dobivati po primernih cenah. Tako si bodo pomnožili krmo in ž njo tudi živinorejo. Sedanje cene gnojil iz karteliranlh lovaron so sploh previsoke, da jih revnejši kmetje ne zmorejo. Ta. utemeljeni predlog je bil odkazan kmetijskemu odseku. Ie seje poslani.ške in tjosposke zbornice. Tako v poslaniški kakor gosposki zbornici se je včeraj živahno razpravljalo, ker so je v ogrskem državnem zboru sklonil mir mod vladno stranko In opozicijo. Vlada bo morala hiteti, cla dobi sposobno večino za rešitev bramb-no predloge. Ta večina mora biti dvotretjinska. Če jo Stiirgkh ne bo dobil, bo šel in poizkušal bo srečo kdo drugi. Imenovalo so. je med poslanci ime, Beck. Soc. demokratom je. Stiirgkh sam priznal, da bo morala zbornica glede na brambno preosnovo pospešiti posvetovanja.. N7 seji poslanske zbornico, je ostro prijemal Ilochcnburgcrja, češki poslanec dr. Korner. Justični minister se ie sam vmešal v Kornerjcv govor z medklici. Po Kornerju je govoril kršč. soc baron Fuchs, ki je izjavil, da bo njego va stranka nastopala za parlamentarizem, za delosposobnost. zbornice in M državne in ljudsko potrebe. Stranka hoče slediti politiki proste roke. Poslat nec Rybaf je opozarjal zborničnega predsednika na laška grozodejstva i Tripolisu, ki so jih izvršili laški voja« ki na ženah in otrocih. Kljub laškim dementijem dohajajo poročila o novi! klanjih. Predsednik Sylvester je izjar vil, da so morajo take grozovitostl splošno obžalovati, a da ni podrobnih poročil. Poslanec Breiter je pa vloži) glede na laške grozovitostl v Tripolisu interpelacijo na. ministrskega pred* sodnika, v kateri vpraša min. predsednika, če je voljan izposlovati pri zunanjem ministru, da v imenu avstrijski vlade nastopi proti barbaričnemu načinu Lahov v vojski. Gosposki zbornici se je včeraj tudi predstavila nova vlada. Stiirgkh je govoril približno tako, kakor v poslaniški zbornici. Napravil jo ob začetku ir koncu svojega govora globok poklotn zvestobi gosposke zbornice. V poslaniški zbornici je govoril Sturgkh gled« na uradništvo zelo zmerno in previdno v gosposki zbornici je ostro obsojal agitacijo med uradništvom in izjavil da bo odločno čuval državno avtoriteto. Ministrski svet je trajal včeraj zelo dolgo. V seji načelnikov bo zbornični predsednik sam predlagal, da na j so do Božiča reši prve branje brambne predloge. Ni gotovo, čc postane sedanja predloga, tudi postava in se najbrže izprernene določila o službeni dobi. Iz odsekov. Pododseki za državno uradnike, slugo in poštne uslužbence so imeli včeraj skupno sejo, v kateri jo izjavil finančni minister, da bi časno napredovanje in povišanje aktivitetnili do-k'ad povzročilo take stroške, da bi jih ne mogli pokriti. Draginjski odsek je nadaljeval razpravo glede na premo-govo vprašanje. SckČni načelnik dr. Sonnenschein je izjavil, da dvomi, če bi znižanje vozno cene premoga koristilo konsumentom. Odsek je odobril prod-, loge. pod od soka. Poslanec Versibvšok je. nato poročal o predlogih kmečkega pododseka. Sekčni načelnik Krti sodi, da jo z odredbami poljedelskega ministrstva glede na povzdigo živinoreje zgrajen temelj za povzdigo živinoreje. LISTEK. Karol jarotnlr Erben. V torek, dne 7. listopada, jo bilo 100 let, odkar se je narodil češki narodni pevec, avtor večno krasnih »Pesmi narodnih«, »Kvtice« i. dr. Karel Jaromir Erben je bil rojen leta 1811 v Miletinu. StariSi so hoteli imeti v njem bodočega učitelja in ga pripravljali že doma za ta poklic; uspeh tega pouka je bil, da se je posebno marljivo bavil z godbo, ki je imel zanjo poseben talent. V njegovem poznejšem pesniškem delovanju mu je to mnogo pripomoglo, da zveni vsak njegov verz ko gbdba. Glasbeni posluh in temeljito znanje glasbenih pravil je napravilo iz njega navdušenega zbiratelja narodnih pesmi in napevov, stroka, ki je v njej prekosil vse svoje prednike. Vstopil je v Kraljevograško gimnazijo ia podlegel tam vplivu domoljubnih profesorjev, kot so bili Vaclav Kliment Klicpera, Jožef Chmel i. dr. Njihovo delovanje v prid narodu je bilo Erbe-1111 vzor, kakor mnogim drugim; zato je sklenil, svojo moč in nadarjenost posvetiti narodu. Svoje prvencc »Zvezda«, »Odhod.. »Na pokopališču« je poslal v zabavne liste, kakor so bili: »Jindv a nyni«, »Večerni vyraženi«, »Čechoslav«. Te pesmi so izšle v letih 1831 do 1838. Čita-nje in ljubezen sta dala tem pesmim navdušenosti in poleta. Bile so to pesmi ljubezni, opevajoč čisto, udano ljubezen, povsem podobno narodnim; v drugih zopet stopajo v ospredje tragična dejanja in elegična ozadja. Erben se je seznanil s Palackym, ki ga je privedel na zgodovinsko polje. To znanje je imelo zanj. kakor za Va clava, Tomka, velik pomen. Pod vodstvom velikega Palackega je delal izpiske. iz starega pisatelja Pavla Skale in iz tega prijateljstva je nastalo njegovo poznejše histrorično-pesniško delovanje. Po dokončanih študijah je vstopil leta 1837 kot, praktikant. k sodišču v Pragi, čez eno loto k fiskalnemu uradu, kjer je vztrajal do leta 1843. Ni mu bila všeč ta služba, ki je zahtevala toliko mehaničnega duha moročega dela. Kmalu se je je osvobodil. Palaekv je dobil od deželnih stanov dovoljenje, da si pritegne k dokončitvi >voio zgodovine dva pomočnika. Volil je Erbena in Tomka. Erben jo bil poslan v arhive po deželi, da preišče tam, kar b; bilo varnega. to zbere in tako ohrani bodočnosti. V lotih 1S{0 do IS5? je na ta način prebrskal južno in zapadnočtš'0 arhi- ve. To njegovo mirno delovanje pa je prerušilo loto 1848 in kakor večina tedanjih pisateljev, se je tudi 011 vrgel v politične valove. Bil je poslan v Zagreb k deželnemu zboru, da bi od ou-dod pošiljal v Prago po. očil. Toda tam ni ostal dolgo; razburljivi dogodki v Pragi so ga prisilili k vrnitvi. L. 1849 je urejeval »Pražke Novinj*«; ko pa je ta list, pozneje zašel v tir, ki Erben o ni bil všeč, je pustil to mesto in vstopil v muzej kraljestva češkega kot srekretar in arhivar leta 1850, — toda že naslednje leto je bil poklican za arhivarja mesta Prage in v znamenju toga poklica se giblje celo njegovo daljše pesniško delovanje. Za oba imenovana az--liiva je storil Erben mnogo dobrega. Razven arhivalnega dola se je pečal tudi s pravom, zgodovino, izdajanjem starih čeških znamenitosti, z zbiranjem pesmi, mitologijo itd. Kot pravnik je pomagal pri prestavljanju sodnega in konkurznega reda., delo, ki je bilo zelo zaslužno. Vsaka znanost potrebuje svojo terminologijo, ki jo jc moral on šele | ustvarjati. Pesniško ierminologijo je i »vorila cela vrsta pesnikov z Jungma-nom na čelu, za nrirodoslovje Prosi In za pravo Erben. On jo izdal državljanski zakonik, zato so ga imenovali leta 1849 translatorja zakonika na češki , jezik. Velik del Erbonovoga delovanja je bil posvečen zgodo.ini. Tudi kot izdajatelj >e je ravnal po vzo u Palackega. Njegove izdaje se odlikujejo po vzorni skrbnosti in ljubezni do starih čeških znamenitosti. Izdal je »Bortoševo praško kroniko«, »Zbrane spise Mistra Jana Husa« itd. Delo v arhivih mu ni vzelo vsega časa in zanimanja, brigal se je, za. ljudstvo. njegove pesmi in navade, njegove pregovore in drugo. Namenil se je izdati veliko sistematično folkloristično delo: »Obvčojo naroda čoskeho«. Namesto tega pa jo izdal druga dela sorodne vrste. Najznamenitejša izmed njih so »Narodno češke pesmi« v treh delih (1842 do 1845), ki ne obsegajo samo zanesljivih tekstov, temveč tudi številne napeve, variante pesmi, namige k drugim zbirkam, opombe in obsežno »Slovo o pisni n A rod ni«. Motivi teh pesmi pa so služili pisatelju pri njegovem lastnem pesniškem stvarjanju. Delal je dalje, primerjal češki materija! z onim drugih slovanskih jezikov, iskal analogije in končni uspeli tega dela je bila nova zbirka z napisom »Prostonarodni češko pisnč a r i kadi a (pregovori)«. Kakor pesmi tako so tudi pravljice našle v njem marljivega nabiratelja, kar dokazuje »Sto prostonarodnich poh^dek (pravljic) a povesti slovanskvch v n&-iečich pinodnich« in »Vybran6 baje a povesti jinjTh narodu slovanskvch«, ^ Napredno rodoliobje. K o č. e v j o , S. novembra. Leta l'.»08 je kupila »Zveza slovenski 1» zadrug« v Kočevju na glavnem trgu hišo ter ustanovila v njej slo.ensko trgovino in posojilnico, koje namen naj bi bil podpirati kočevske Slovence s potrebnim kreditom. Trgovina in posojilnica ste se s početka lepo razvili ter je imela slednja že prvo leto 80 članov. Vsled nesposobnih trgovcev je pa začela trgpvina pešati ter zabredla tako daleč, da ima ista koncem 1. 1910 78.000 K izgube, katero mora sedaj vso posojilnica trpeti. Zgubo jc skušala posojilnica pokriti na ta način, da so člani in razni d ena ni i zavodi žrtvovali naravnost ogromne svote v a sanacijo primanjkljaja. Posojilnica je bila popolnoma prepričana, da se ogne kon-kurzu in prepreči, da se ne bo čez sto slovenskih posestnikov v kočevskem okraju pognalo na boben. Gotovi odborniki »Zveze slovenskih zadrug« sc pa ne morejo nikakor sprijazniti z asa-nacijo »Kočevske posojilnice«; zato je prevzel narodnjak in prijatelj kmečkega stanu dr. Tavčar njeno zastopstvo ter toži »Kočevsko posojilnico« za ves dolg pri »Zvezi«, in še celo za več, kakor ji ista dolguje. Izgovarja se v dotični tožbi, da izstopajo člani ter bi lahko »Zveza« izgubila svojo terjatev. Ta korak »Zveze« je popolnoma neutemeljen; posojilnica ji je vse to že pojasnila, da imajo vsi njeni člani okroglo 3 milijone kreditne podlage; pasiva pa izkazuje okroglo 30.000 K. A dr. Tavčar, odbornik in zastopnik »Zveze«, se na vse to ne ozira, kaj njemu mar, če vsi kočevski Slovenci poginejo! In ta človek govori še o narodnosti! V tolažbo članov, ki so že tako vsi obupani, pa posojilnica zagotavlja, da sc jim ni treba bati, ker je že drug zavod, ki ima res narodno sočutje s kočevskimi Slovenci, že deloma obljubil, da jo prevzame in prepreči, da se ne posreči Tavčarjev namen. iz Hrvaške. Zagreb, 6. nov. 1911. Občni zbor hrv. sokolske Zveze sc je 5. t. m. vršil v Zagrebu. Novega ni bilo nič posebnega, čeprav je bilo z dveh strani pričakovati nevihto. Maz-zura, gospodar »Obzora« in obzorašči-ne na Hrvaškem, je vpregel vse sile, da dobi sokolstvo v svoje roke s tem, da bi pri volitvi odbora spravil skozi svojo listo, a sam bi bil v novem odboru predsednik. Proti dru. Carju in dosedanjemu zvezinemu odboru je otvoril ogenj z dveh strani — javno in na skritem: v »Obzoru« in zasebnih pismih. Agitiral je za svojo osebo po svojih prijateljih direktno in indiretkno — no, uspeh je bil ta, da se sploh ni mogel pokazati na zboru ter je bil dr. Car in proti - Mazzurina lista soglasno izvoljena. Kolikorkoli je pa to tolažljivo — da se namreč obzoraščina, ta vir vsega zla na Hrvaškem, ni mogla splaziti v vrhovni forum našega sokolstva — vse eno tu ni vse zlato, baš zato, ker se sveti. Naše sokolstvo boleha: na liberalizmu. Hrvaški Sokol ni hrvaški in še manj krščanski in se vedno bolj — Tako smo pregledali celo Erbenovo delovanje, ostaja nam le še Erben — pesnik. Malokateri češki pesnik je postal z eno zbirko tako slaven doma in v tujini, kakor Erben. Edina zbirka »Ky-tice« in v njej samo en del je naredil Erbena najbolj ljudskega češkega pesnika. Nekaj podobnega bi mogli videti le še v Machu. »Kytice« se deli na dva dela: »Povesti narodni« in »Pisnč«. Pomen in popularnost Erbenova leži v prvem delu, ki obsega poleg uvodne pesmi, razlagajoče napis zbirkin, 12 balad: »Poklad« (zaklad), »Svatebni ko-šile« (praznična srajca), »Zlatij kolovrat«, »Štedry den« (Sveti večer), »Ho-loubck«, »Vodnik«, »Vrba«, »Lilie«, »Dcerina kletba« i. dr. Vseh dvanajst balad so najkrasuejše češke balade in zadostujejo, da zagotovijo Erbenu v srcu naroda neminljivo hvaležnost. Par dni) m Ruskem. (Dalje.) a tel j naj spremi potnika še na pos< »jen otok, o kterom je gotovo že kdaj slišal »Peter Pavlovo krčpost«, znana trdnjava. Po ulicah, ki so vse tlakovano z lesenimi šesterostranični-mi kosci, in ktere treba neprenehoma popravljati, pridemo zapel boben na Kočevskem in bodo šle na k ant važne narodne postojanke po krivdi liberalnega gospodarskega kraha. Upati je seveda, da do tega ne pride; liberalci seveda pa pri tem ne bodo imeli nobene zasluge, saj hoče zdaj dr. Tavčar iz Kočevcev iztir-jati vse do zadnjega. To je tako sijajen dokaz liberalnega narodnega čustvovanja, da ga je treba za večen spomin zabeležiti. — Državna podpora. Za posestnike iz občin Radovica in Drašiči v metliškem okraju, ki so bili letos hudo prizadeti vsled trikratne toče, je dovolila vlada 15.000 K podpore. + Občinske volitve v Bohinjski Srednji vasi. V torek, dne 7. t. m., so se vršilo pri nas občinske volitve. Udeleži rt je I)i!a. precej živahna — izmed 786 volilcev se jih je udeležilo 404. Zmagali so z ogromno večino vsi kan-(liiiatje s. !,, S. + Občanske vo'i ve na Brezovici. Z Brezovice se nam piše: Pri nas so bile volitve občinskega odbora dne 7. t. m. V vseh treh razredih je zmagala z veliko večino S. L. S. Nič niso pomagale laži po »Narodu«, po »Jutru« in po župniji zoper župnika. Z lažmi so se liberalci ljudstvu in volilcem le pokazali kakšni so. Ljudstvo se je od njih obračalo in samo uvidelo, kaj je prav in pametno. Zadnjo minuto se je pripeljal tudi Tribuč z Viča na pomoč. Pozdravljali so ga, obstopili kočijo, toliko, da ga niso ž nje dvignili, pa tudi ta. jih ni rešil. Dobili so kakor Tribuč na Viču »Tri po buč«. Tako so naši liberalci dobili kakor Italijani pri Tripolisu »tri po lic«. Hvala pa zavednim volilcem! Shod na Robu. V nedeljo smo imeli zaradi bližajočih se občinskih volitev shod. Poslanec Jaklič jc poročal o delu S. L. S. v državnem zboru in je priporočal volilcem, da volijo v občinski odbor le može, ki stoje trdno v taboru naše stranke. Župnik Tomaž Za-bukovec je. razpravljal o občinskih volitvah in nalogah prihodnjega občinskega odbora. Zak raj še k iz Neretov je naročil poslancem skrb za zboljšanje gospodarskih razmer v okraju. ' Liberalno učiteljstvo in njegovi lisii. »Učiteljski Tovariš« od 3. novembra piše pod naslovom »Za naše stanovsko časopisje« med drugim: »In kakor naše stanovsko politično glasilo (»Učiteljski Tovariš«) odbija napade na naš stan in razdor stanovskih vrst, tako ima nalogo odbijati naše pedagoško glasilo (»Popotnik«) vsa nasilja na notranjost pouku in šole od izvestne strani.« Bolj po domače se pravi temu »odbijanju nasilja« zavzemanje za svobodno brezversko š o -1 o, kar je »Popotnik« že opetovano indirektno in direktno pokazal. Napredno učiteljsko glasilo nadaljuje: »Naši prosvetni in mladinski listi (»Naša Bodočnost« in »Zvonček«) nam pridobivajo vpliv in ugled pri onih masah ljudstva, ki nam jih gotovi krogi skušajo odtujiti.« Kaj se pod temi besedami skriva, čivkajo že vrabci v žlebu. Čudimo se pa, da se dobe še danes pristaši S. L. S., ki mirno dopuščajo pa-sirati v proračunih zneske za mladino pokvarjajoče in napačna pedagoška načela razširjajoče učiteljske in mladinske liste. Naj se taki, ki imajo včasih celo šarže zastopnikov v okrajnem šolskem svetu, nikar ne čudijo, če dela neumno »Jutro« z njihovo pomočjo še danes zgago na slovenskih tleh. — Iz št. Vida nad Ljubljano. »Mlinar in njegova lvči« sta privabila v nedeljo toliko občinstva v Št. Vid, da jo moralo veliko ljudi oditi. Zato je sklenil odbor B. P. Č., da se žaloigra »Mlinar in njegova hči« ponovi v nedeljo, dne 12. novembra. Začetek točno ob pol štirih popoldne. Konec ob pol 7. uri zvečer. Najugodnejši Čas za na večerne vlake. Vstopnina je na prvih sedežih za polovico znižana. — V ponedeljek, dne 6. t. m. se je poročil tukaj g. Peter Kovač, z gdč. Manico Kovač z Gline. Duhovniki semiške dekanlje imajo sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu v sredo, to je dne 15. novembra v Semiču. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. — Smr i je ušel 391etni težak Jožef Krapež v Trstu na uprav čudežen način. šel je v torek po opravkih v staro luko in ker je bila močna burja, in dež, je držal glavo sklonjeno, da se obrani dežja. Prest opivši neko železniško progo, ni videl, da se mu bliža lokomotiva z enim vagonom. Ko jo je zagledal, je bilo že prepozno in izginil je pod njo. Strojevodja je stroj takoj vstavil, toda radi teže in mokre proge je napravil vlak še kakih 20 m. Ko so nesrečneža izvlekli izpod vlaka, je bil pa še živ; kolesa so mu zagrabile le suknjo. Ker ga je pa stroj vlekel za. seboj, je zado-liil precej težke poškodbe; upati je, da bo kmalu okreval. Vsled očetove neprevidnosti se jc ustrelila v Ronkih 3 in polletna hči kmeta Petra Bijazol. Ta je imel v stanovanju nabasano puško, s katero je streljal vrabce, ki jih je potem pojedel na polenti. Njegova hčerka je dobila puško v roke in se z njo igrala. Pri tem se je pa puška sprožila in krogla je šla v glavo deklice. Kmalu nato je otrok umrl. LahkomiŠljeni oče se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Trlpoliški begunci v Trstu in na Reki. Y Trst je došlo dne 8. t. m. opoldne s parnikom »Zrinjski« 163 potnikov iz Tripolisa. Vsi so turški podaniki, ki so bili izgnani iz Tripolisa, med njimi 20 gojencev vojaške šole v Tripolisu, ki jih spremlja neki profesor. Turški konzulat je potrebno ukrenil, da begunci v Carigrad odpotujejo. — Na Reko se je pripeljalo iz Tripolisa preko Marzilje 264 Turkov, med njimi dva generala in podguverner tripo-1 iški. — Poročil se je v Rojanu g. Fran Vogrič, c kr. davčni asistent v Labi-nju, z gdčno. Marico Bole. Bilo srečno! Podražcnjc mleka v Sarajevu, Vsled ukaza oblasti so sarajevski mlekarji zamenili stare mere z litrsko, ne tla hi znižali temeljno ceno. tako da stane liter mleka 40 do 48 vinarjev. Občinstvo protestira. Slaje® novice. š Slovenski župan v važni obmejni občini. \ ponedeljek dno 6. novembra je bil za župana občino Selnica ob Muri v župniji Št. llj v Slov. goricah izvoljen vrl Slovenec Franc Ferlinc. Dosedaj je bil župan te občine Nemec Sehmid. V občinskem odboru je 11 zavednih slovenskih mož. š Stavkujoče štajersko učiteljstvo. Neko zgornještajersko okrajno učiteljsko društvo jc sklenilo, da pozove svoje. člane, naj izstopijo s 1. decembrom iz vseh drugih društev ter naj toliko časa pri njih ne sodelujejo, dokler se ne zboljša plač. Tudi druga zgornje-štajerska nemška učiteljska društva nameravajo baje slediti temu zgledu, kakor pa kažejo glasovi po štajerskih listih, učiteljem taka stavka ni posebno všeč, ker vedo, da bi bila bržkone dvorezen meč. Nas pravzaprav zgornještajersko nemško učiteljstvo ne briga mnogo in bi nam bilo še všeč, ako izstopi iz raznih sudmarkinih, schul-veroinskih, turnvereinskih podružnic, ker bi imeli ob meji bržkone v tem slučaju nekoliko več miru. Toda z ozirom na spodnještajersko slovensko učiteljstvo, ki sc. kakor znano, popolnoma prepu^Sča vodsfvu svojih nemških' tovarišev, bi povedali šo nekaj.' -besed* K omenjeni akciji hočejo nemški učitelji pritegnili tudi slovensko. Plače učiteljstva pa so nc hod o nikdar zvišalo, dokler no bodo nastalo rodno razmere v štajerskem deželnem /boru, dokler ne preneha ob.strukcija .slovenskih deželnih poslancev v deželnem zboru, kar nemški učitelji prav dobro vedo, kakor tudi nomškonacionalni poslanci. Mi vidimo i/, vsega vpitja o povišanju plač le politično ozadje. Za tem vpitjem stojijo nemški nacionalci, ki hočejo stvar izrabili proti slovenski delegaciji v štajerskem deželnem zboru ter potom javnega, pritiska eventualno streti slovensko obstrukcijo, 110 tla bi se ugodilo spoduješlajerskim slovenskim kulturnim zahtevam. Ako bi hoteli štajerski nemški nacionalci res pomagati v deželnem zboru učiteljstvu, bi to lahko storili iudi prej, ko so šo nio-arli. Vprašanje je le, ali se hoče spodnje-šstajersko slovensko učiteljstvo res odtujiti večini spodnještajerskega slov. ljudstva s tem. da gre v boj proti zastopnikom tega ljudstva. Naj bi se nikdar ne družili z nemškonacional-nimi hujskači in ne pomagali indirekt- ] no njihovim skritim namenom. O povišanju učiteljskih plač na Štajerskem pa prej govora biti ne more, dokler štajerski deželni zbor no bo dolozmo-Sen. To pa je odvisno od Nemcev, in ne od slovenskih poslancev, kor Nemci imajo ugoditi slovenskim zahtevam ali pa ne. š Zastopniki mesta Celja in tujski promet. K shodu za povzdigo tujskega prometa se nam poroča: Na shodu so igrali zastopniki celjskega mesta prav klavrno vlogo. Te vodilne glave celjskega nemštva namreč ne vidijo, da je ravno Celje po svoji lepi naravni legi središče celega tujskega prometa na Spodnjem štajerskem. Iz Celja je izhodišče v naše krasne Savinjske planine in svetovnozna.na spodnještajor-ska kopališča, človek bi pričakoval, da pridejo zastopniki celjskega mesta na ■diod s kakšnimi inicijativnimi predlogi in da bodo prijazno pozdravili vso one, ki hočejo sodelovati pri akciji, ki služi sdinolc v korist Celja. ,V)i za Celje jc moral govoriti slovenski-poslanec in je pokazal, da je celjska klika s svojim poslancem vred v tej zadevi storila toliko kakor nič. Kolikokrat smo v »D. VVacht« čitali korake Marckhla za telefonsko zvezo z Rogaško Slatino! Pa prišel jo Nemec in konstatiral, da je zadeva o telefonski zvezi tam, kjer jc bila takrat, ko se Marckhlu o kakem poslanstvu niti sanjalo ni. Celje ima zelo slabe železniške zveze s severom in jugom ter s Savinjsko dolino. Slovenci so se vedno potegovali za zboljšanje teh železniških zvez in tudi od celjskih \emcev toliko sovraženi okrajni glavar baron Miiller je vedel povedati, da stari južna železnica »nepremagljive« avire. Da. slovenske železniške uradnike iz Celja izganjati, to znajo naši celjski Nemci in to tudi vedno dosežejo. Mesto, da bi Slovence radostno pozdravili, ki hočejo za Celje kaj storiti. čitamo vedno napade v njihovem >bskurnem lističu na Slovensko Planinsko Društvo. Zanimivo jo. da sta te napade ponavljala dva, človeka, čiju »nemštvo« jo ravno tako pristno, kakor ljubezen klike do mesta. Celja. Konšta-tiramo samo šc, da si jc predrzni! d r ž av n i u v a d n i k v s 1 ovenski deželi dr. K a 11 a b dolžiti slovensko prebivalstvo Savinjske doline nasilstev proti nemškim turistom, ki pridejo v Savinjske planine. Dejstvo je, da je shod pokazal naše voditelje v pravi luči. š Slovenci tujci na graški univer-d? Te dni se je vršil v Gradcu shod radi prenapoln jen ja medicinske fakultete. Zahtevalo se je, naj medicinci, ki so »fremdlandiscli«, plačajo posebno takso. Tako bi po nazoru teh ljudi kranjski Slovenci bili tujci na graški univerzi. š S sekiro po ženi. iz Griž pri Cel ju se poroča: Zadnje dni je posestnik Fr. Korent svojo 51 let staro ženo iz ljubosumnosti s sekiro težko ranil in potem zbežal. Sosedje so /.eno spravili v celjsko bolnišnico, moža. pa iščejo orožniki. š Roparski napad. Iz Rogatca se nam poroča: Dne 2. novembra jo odšel posestnik Alojzij Šentang v občinski urad Nadole. da izplača neko vsoto. Ko je vračal domov skozi gozd, ki pelje v Kožice, sta ga napadla posestnikova sina Vincenc in Franc Gajzer, ga vrgla na tla in pretepavala. Ko sta mislila, da ima dosti, sta nehala in mu preiskala žepe in našla pri njem 1 krono. Roparja so naslednji dan aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Rogatcu. RAZBURJENJE V NEMČIJI RADI MAROŠKE POGODBE. »Nationalzeituug« -poroča, da je nemški prestolonaslednik zaradi slabe t naročali ske politike državnega kanclerju iu odstopa Lendoquista zelo vzne-vuljeu. Vplivali hoče na cesarja sporazumno s svojimi brati, da .so položaj so bolj no zavozi. Tudi stranke v državnem zboru niso zadovoljne s pogodbo glede na Maroko. Vlada bo imela v zbornici zelo težavno stališče in bo morala na.ibrže predložiti pogodbo zbornici v odobritev. Ljubljanske novice. I j »Dimež«, strah kranjske dežele je izvirna narodna igra. ki se igra sploh prvič to nedel jo, dne 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer na Ljudskem odru. Delo jo jako zanimivo in bo brezdvom-no vsestransko ugajalo. Vaje se vrše jako pridno in bo igra kar najboljše naštudirana. V »Raščinskem gozdu« in na »Šmarjetni gori« se bodo peli šaljivi kupleti. Podeželni režišerji, ki nameravajo delo vprizoriti doma, imajo najlepšo priliko, da si nedeljsko predstavo ogledajo. Dvorana je kurjena. Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški Bnkvarni od pol S. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Opozarjamo na to, da se »Dimež« ne bo ponavljal, ker ima Ljudski oder druge obveznosti v bližnji bodočnosti in da je samo v 'nedeljo zvečer prilika, da si ogleda vsakdo to zanimivo igro, ki obdelava dogodke iz resničnega življenja in opisuje življenje glasovitega roparja Dimeža. lj Kršč. ženska zveza ima v petek to je dne 10. i. m. ob 4. uri redno predavanje. Predava g. dr. .Terše. Ij Socialni kurz se vrši vsak četrtek od pol 7. ure do pol 8. ure v Ljudskem Domu v II. nadstropju. Predava g. F. Kerline o zgodovini socializma. I j Pastor dr. Hegemann pred sodiščem. V Libercah se jo te dni že četrtič moral zagovarjati ljubljanski pastor dr. Hegemann radi motenja vere. Dr. Hegemann je bil oproščen. Državni pravdnik jo vložil ničnostno pritožbo. lj Petdesetletnica plinove razsvetljave v Ljubljani je bila včeraj. Nekateri Ljubljančani so takrat prestavili »Gasbcleuchtung« v »kozjo luč«, pa poučilo se jih je kmalu, da jc to plin. Pri-četek je bil združen z nesrečo. V hiši nekega g. Z. v Gradišču je skozi počeno cev hlapel plin in bolehalo je mnogo oseb v hiši. vrtoglavi so bili in bljuvali, pa so zopet kmalu ozdraveli, razun nekega starega častnika, ki ga je zadela kap. lj Na oklicih je knjigovodja Angelj Favai z gdč. Ano Hvala. lj Prodajalna »Kat. tisk. društva« (H. Ničman) v Ljnbljani naznanja, da so ravnokar došli krasni kipci (figure) za jaslice, v raznih velikostih, leseni in iz trde tvarine, primerni za zasebna stanovanja, osobito tudi za cerkve. Na-tančneja pojasnila istotam. lj Promoviral bo jutri na dunajski univerzi g. V 1 a d i m i r K r e č za doktorja prava. Ij ševčikov kvartet sestoji i/, pri-marija Boluislav Lhotskega, drugega goslarja K. Proliazke, bračisia K. Mo-raveca in čelista L. Zelenka. Ker so razven čelista vsi goslarji kvarteta učenci slavnega vijolinskega profesorja Ševčika (ta vodi sedaj mojstrsko šolo goslarjev na dunajski glasbeni akademiji) se imenujejo z njegovim dovoljenjem Ševčikov kvartet. Ljubljanskemu občinstvu se nudi prilika, da se v nedeljo navžije glasbenih lepot, ki veljajo v svetovni glasbi za najpopolnejše. Kdor čuti le nekoliko zmisla za pra-vo glasbo, naj poseli ta koncert. Dosegel bo na svoji izobrazbi in užival bo. lj Tatvina pri Bončarju. Pri pekovskem mojstru Jožefu Bončarju Pred škofijo se je učil tega obrt a Jožef Vrečko iz Slivnice. Pri sebi pa je imel Bončar tudi sina svojo sestre, lolet-nega Jožefa lllobša, ki je tudi pomagal pri tem obrtu. Kakor deček priznava, ga je zapeljal k tatvini Vrečko. Prišla sta skupno v prodajalno kruha, tam odprla z dletom miznico in vsak zase vzela, po 3 do i Iv. Hlebš pravi, da jo to storil kakih pet do šestkrat; Vrečko pa priznava, da je izmaknil vsega skupaj kakih 70krat. Dne G. oktobra t. 1. jo pa bilo Bončarju iz omare v prodajalni ukradenih 700 do 800 kron. Ker so bilo. vežna vrata zaprta in ni bilo nikjer sledu najti, da bi kdo od zunaj tatvino izvršil, iskali so tatu v hiši. Kakor Hlebš (rdi, je isto noč nagovarjal V ročko. da bi šla skupaj krast, ker pa on tega ni hotel storiti, jo šel Vrečko sam, kakor trdi v namenu, da i>i bil zopet vzel kakšne kronice. Sumljivo ie bilo to, da. ko so prišli stražniki, jo Vrečko iz pekarne izginil, rekoč, da gre ha potrebo in se je potem kmalu vrnil. Ukradeni denar se ni našel pri obdolžencih. Sodišče je oba spoznalo krivim ter obsodilo \ rečkots na S mesecev, Hlebša pa na 10 tednov težko ječe. Rožne stvori. Ženske sosvetovalke. V zaupni aeji občinskega sveta v Opavi je bilo sklenjeno povabiti dve gospe kot sosveto-valki v tržni odsek. Glavna naloga ženskih svetovalk bo proučevati mestne tržne razmere in predlagati potrebno izpremombe. Aviatik Romolo Manissero, katerega smo občudovali lansko leto na letalnem tednu v Zavijali pri Trstu kot najbolj smelega letalca, kot pravega umetnika letanja, bo moral sedaj v Tripolis, da služi s svojo umetnostjo domovini. Umor pri Godingu. Zaprli so sina odvetnika VVellnerja, ki je osumljen, da jo pomagal Tomanu. Legar v Lvovu. V Lvovu je obolelo na logarju zadnje tedne 87 oseb. Kuga v Tangru. V Tangru je vzbruhnila kuga. Umrl je na njej tudi neki Francoz. S Saškega izgnani mormoni. S Saškega so izgnali vse mormone, ker so dognali, da se vsi pečajo s trgovino deklic. Glavar mormonov umrl. V Lall Lake Clty je umri dne 7. t. m. glavar mormonov, Jožef Snutii. Imel je 5 žen, 21 sinov in 20 hčera. Wolf toži Sternberga. Grof Sternberg je na nekem shodu zelo opsoval poslanca Wolfa, ki je sklenil vložiti proti Sternbergu tožbo zaradi razža-ljenja časti. Umor in samoumor. V dunajskem Pratru je sluga Hollaus zaklal 161etno Juliano Florschitz, nato pa sebe. Deklica je nevarno ranjena. Vzrok ljubosumnost. Igla zakonski zadržek, če si ne bi miss Dctuglas iz Standforta na tako nepreviden način pripela klobuka, pa bi bila že danes soproga Johna Zeema-na. Pa ravno radi igle, ki ie na obeh straneh klobuka vun molela je stražnik spoznal, da. pod možko obleko tiči mlado dekle. Njeni stariši namreč niso hoteli nič vedeti o izvoljencu njenega srca in ko je bila na tem da obupa, ji je prišla rešilna misel. V lihi noči sc napravi v možko obleko in odpotuje s svojim ljubljencem k poroki. Zc sta izstopila iz pamika — še neka j ur, pa sta mož in žena. Pa nesreča je hotela, da si je »mož« brez brk pripel klobuk z iglo, kar pravi možje ne delajo. To je vedel tudi policaj, je mladega »moža« aretiral in po zaslišanju oddal v skrbno varstvo starišev. ČEŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI NA DUNAJU. Češki listi poročajo z Duna ja, da se .io te dni vršilo strankino zborovanje dunajskih čeških krščanskih socialcev, na katerem se je konstatiralo, da zelo napreduje češko krščansko-socialno gibanje na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Stranka ima vzorno politično organizacijo in celo vrsto strokovnih zvez, nadalje več izobraževalnih društev. ženskih organizacij, kakor tudi organizacijo delavske mladine. Skoro v vsakem okraju že obstoji kako češko krščansko-socialno društvo, oziroma organizacija. Tudi na deželi ima češko krščansko-socialno gibanje velike uspehe, tako n. pr. v Inzersdorfu pri Dunaju, Postorili itd. Posvetovanj dunajskega strankinega zborovanja so se udeležili bivši državni poslanec dr. Šramok, vodja ogrskih katoliških Slovakov p. Hlinka in ogrski poslanec Ju-riga. Sprejelo se je več sklepov glede nadaljnjega delovanja češke krščansko-socialno stranke na Nižjem Avstrijskem. nakar se jo po končanem strankinem zborovanju vršilo več številno obiskovanih ljudskih shodov. ČEŠKA ŠOLA V POŠTORNI. Vsled neugodne razsodbo najvišjega sodnega dvora o rekurzu češkega Komen »ki jevega društva proti sklepu nižjeavstrijskega deželnega odbora, da se mora. izprazniti poslopje, v katerem je bila doslej češka zasebna šola v Pošt orni, je Komenskijevo društvo prisiljeno iskati za svojo šolo nove strehe. Sicer so sme do konca šolskega leta. še poučevati v dosedanjem poslopju, vendar se mora to poslopje, takozvana »rdeča šola«, takoj izprazniti. Komenskijevo društvo je sicer v Postorili sezidalo šolsko poslopje, v katerem je sedaj češki otroški vrtec, vendar se je uradno konštatiralo, da ta liiša ni pripravna za, šolske namene. Komenskijevo društvo jo nato kupilo novo zemljišče. da bi na njem sezidalo drugo šolsko poslopje, vendar pa ni dobilo od župana, občino za to dovoljenja. Prošnja Kotnenskijovoga društva za stavb, (lovljenje loži sedaj pri okrajnem glavarstvu v Mislolbaehu in dosedaj še ni rešena. Vko pa glavarstvo stavbnega dovoljenja ne bo dalo, je obstoj Komenskijevo šole v Poštorni. ki jo sedaj obiskuje nad 400 otrok, dvomljiv. Telefonska in nrzofovna poročilo. CESAR. Dunaj, 9. novembra. Zdravje cesarjevo je popolnoniat. normalno. ZBORNICA. Dunaj, 0. novembra. Danes se je nadaljevala budgotna debata. Govorili so baron VVassilko; Pacher in Klofač. --- Opoldne se je vršila konferenca načelnikov. V imenu Hrvaško-slovenske-ga kluba je posl. dr. K o r oš e c izjavil, da se lahko vsi iniciativni predlogi brez prvega branja odkažejo odsekom, ravnotako vladne predloge, ako ni katera kake posebne važnosti, da jo prvo branje umestno. —- Pred Božičem naj bi zbornica po vladni nameri rešila sledeče stvari: Draginj ske predlogo, prvo branje socialnega zavarovanja, reformo poslovnika, budgetni provizorij, uradniške predloge, volitve za delegacijo in eventualno 2. branje laške fakultete ter 1. branje brambne predlogo. POLITIČNI DOGODKI NA OGRSKEM. Budimpešta, 9. novembra. Glasom pakta, ki se je sklenil med vlado in opozicijo, je zbornica danes izvolila za predsednika Ludovika Navaya z 227 glasovi od 250. Za podpredsednika je določen bivši budirnpeštanski nadžu-pan Markus. BOJI PRED TRIPOLIŠKIM OBZIDJEM. Carigrad, 9. novembra. Vojno ministrstvo je dobilo poročila, da traja boj z izven tripoliških zidov stojgčimi turškimi četami dalje. Turki in Arabci so prodrli do proti morju ležečem delu mestnega zidovja in razrušili nekaj hiš, stoječih pred zidovjem. Italijani imajo mnogo mrtvih. LAHOM SE V TRIPOLISU GODI SLABO. — NOVO LAŠKO »JUNAŠTVO«. Malta, 9. novembra. Semkaj je došlo iz Tripolisa sledeče poročilo: Turki neprestano obstreljujejo italijanske obkopo in predstraže. Mnogo turških krogelj je priletelo v mesto in poškodovalo veliko poslopij, med njimi italijansko pošlo in vojaško poveljništvo. Italijanske predstraže se nahajajo v jako težavnem položaju, se cel teden ne morejo preobleči in so popolnoma utrujene. Kolera v Tripolisu hudo razsaja in pojavil se je tudi tifus. Tripolis, 9. novembra. (Oficielno.) Dne 7. t. m. opoldne so Turki nenadoma napadli 8. kompanijo 93. polka, ki se je nahajala na rekogniciji iz utrdbe Hamidie proti čara-čadu. Kompaniji je prišla na pomoč 7. kompanija istega poika, ki je obstreljevala, sovražnika iz boka. Kmalu je prišel v ogenj ves bataljon, kateremu je pomagala tudi pogorska artiljerija in topovi r ladij. Boj je bil jako hud in je trajal nad eno uro. Končno se jc sovražnik umaknil in zapustil okoli 60 mrtvih. Italijani pa imajo okoli 50 ranjencev. (To je očividna laž. da bi Lahi v več kot eno uro trajajočem boju ne imeli nobenega mrtveca!) Boj je napravil ve-lika.nsk vtis na domačine, ki so se spričo tega briljanlnega spopada prepričali, da se znajo Italijani boriti tudi zunaj okopov. (So zelo skromni, ti Lahi. BOMBNI ATENTAT V BRAZILIJI. Rio de Janeiro, 9. novembra. Pri volitvah v Pernambucu je eksplodirala z zločinskim namenom vržena bomba in 30 oseb ubila. C ASTRO UMORJEN? Bor\leaux, 9. novembra. Po nekem semkaj došlo m poročilu je nek mladi človek z bodalom umoril bivšega predsednika venezuelskega Castra, ker mu baje ni hotel dati na razpolago denarja za stranko. NANKING V TABORU REVOLUCIJO-NARJEV. Pekin, 9. novembra. Nanking je v taboru rovolucijonarjev, ker je podkralj odredil, naj se revolucionarjem ne upre. ŠTRAJKOVSKI NEMIRI NA ANGLEŠKEM. London, 9. novembra. Tu je prišlo do spopadov med štrajkujočimi in de-loljubnimi šoferji. Dva stavkokaza sta bila nevarno ranjena. Ekscedenti so metali na policijo kamenje in gnila jajca. Več nemirnežev je aretiranih. VELIK POŽAR V OSJEKU. Osjek, 9. novembra. Tu je zgorel veliki »Union« mlin. škode je dva milijona kron. Ogenj se je razširil tudi na sosednja poslopja. Vojaštvo je pomagalo pri gašenju. I Ako še niste, I S pošljite naročnino! S ZA NAŠE OTROKE. Sveti Miklavž in b o ž i C n i Čas se že bliža. Zopet bo treba našim malini preskrbeti za primerna darila. Igrače se kmalu polomijo in so vrhu tega vedno dražje; otroci pa do modernih igrač nimajo niti pravega veselja, ker so p.eveč komplicirane. Vse kaj drugega pa so knjige. Te imajo res trajen izobraževalen pomen, otroci jih imajo najrajši in izkušnja uši, da tudi dolgo zdrže, ker jih otroci shranijo in nanje pazijo. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, si ko po ceni, imajo lepe, za otroški okus prirejene slike, zraven pa kratko besedilo, oziroma povestice, ki so najskrbneje od veščakov, poznavalcev otroške duše, sestavljene, mične, lahko umljive in poučne. Kdor hoče torej svoje otroke razveseliti, naj za mal denar nabavi raznovrstne knjige za otroke, ki so vrhu tega tudi trpežne. Posebno so priporočljive: Našim malim. Nazorne slike iz svetega pisma. To je knjiga, ki jo krasi lepa naslovna podoba in mnogo drugih barvanili in nebarvanili med kratkim besedilom, iz življenja Jezusovega, prijatelja dece. Kako blažilno morejo te slike in ljubeznivo pisane pripovedke vplivati na nežna otročja srca! Tu imajo otroci nazorni in besedni pouk o čudovitem rojstvu, treh kraljih, pridnem Jezusu v Nazaretu, angeljčkih itd. itd. Tudi podobe bodo ostale otrokom dolgo, dolgo v spominu, zgodbe pa bodo napolnjevale njihovo dušo s plemenitimi mislimi. Cena 90 vin. V zverinjaku. V tej knjigi je naslikanih mnogo divjih živali, zraven vsake kratko pojasnilo v obliki pesmice, ki ostane otroku z lahkoto v spominu. Z nobeno rečjo dece. tako ne razveseliš kakor s podobami živali, ki jih imajo tako radi. Podobe v pričujoči knjižici se odlikujejo po naravnosti, živih barvah in velikosti, da čim bolj živo stopijo pred otroško fantazijo. Cena 90 vin., na karton nalepljene slike trdo vezane v knjigo 1 K 50 vin. Robinzon starši. Znano lepo povest o Robinzonu nudi ta knjiga v lepih slikah, ki so prikrojene za otroški razum in bodo tudi odraslega zanimale. Okrajšano besedilo iz povesti ]>ojas-njujejo lepo izvršene slike. Cena 1 K 40 vinarjev, na kartonu nalepljene slike trdo vezane v knjigo 1 K 90 vin. Slovenski ABC v podobah. To pa je za naše male, ki se vadijo brati. Ta knjižica jim bo v ta namen nabolje služila. Tu imate vse črke alfabeta, veliko in razločno, a zraven vsake črke pesmico s štirimi kiticami, ki opisuje predmet, kateri se z dotično črko alfabeta začenja. Pleg tega je pri vsaki črki podoba dotičnega predmeta. Podobice so silno ljubke, raznovrstne in pouči jive, da se bodo otrokom na prvi mah priljubile. Cena 80 vin., trdo vezan 1 K 20 vin. HPra vožnja. Ta knjižica pa ima mnogo podob in prizorov na železnici! Vsaka ima seveda kaj primerno besedilo. Tu vidijo otroci naslikan vlak, stroj, vozove, progo, mostove, skozi katere vlak hiti, potnike, živali in blago, ki sc na železniške vozove nalaga, pošto itd. Kakor znano, sc otroci poleg živali najbolj za vlak zanimajo. Zato je ta knjiga s podobami gotovo ena najprimernejših daril za otroke. Cena t K 60 vin. * Angeljček. To je list, ki izhaja Vsak mesec enkrat in je namenjen prav za otroke, ki so se že naučili brati. »Angeljček« prinaša kratke lepe pesmi, ki se jih otroci lahko na pamet uče, povesti, popise, pravljice, lepe nauke, kratkočasnicc, uganjke, šaljiva vprašanja in male računske naloge, zraven pa tudi vedno čedne slike. Ne bi smelo biti krščanske družine z otroci, kjer ne bi imeli v veselje pridni deci »Angelj-čka«, tega prijatelja, svetovalca in raz-veseljevalca otrok. Naročajte »Angelj-Čka«, ki neizmerno olajša vzgojo njihovih otrok! Dosedanji letniki »Angelj-čka« se dobe vsak zase vezan v knjigo po zelo nizki ceni 1 K za vezano knjigo. Če daruješ otroku eden ali več letnikov, mu boš podaril knjigo velike koristi. Dobi se žc 17 različnih letnikov Po 1 krono. * šolskim vodstvom in krajnim Šolskim svetom priporočamo, da porabijo redko priliko in si nabavijo »Hol-zel-nov globus« s slovenskim besedilni, ki stane mesto 16 K, samo 12 K. — Ker namerava namreč imenovana tvrdka izdelovanje globusov sploh opustiti, jih oddaja po tej znižani ceni, vendar ima pa le še zelo malo število globusov s slovenskim besedilom v zalogi. Globus je najboljše vrste, natančno izvršen ln res vreden priporočila. — Naroča se potom »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. * Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. Cena broš. 3 K, vez. -4 K. — Naš »Urbanus« je pač ena izmed naših najbolj srečnih knjig, ker si jo omisli, kdor lo more. Ni čuda! Saj je družabna vzgoja, omika, ki se od nas v javnosti zahteva in lepota vedenja eden najglavnejšili pogojev za napredek. Naš »Urbanus« nuja vsa pravila za omikano vedenje kolikormogoče popolno, jih tudi utemeljuje in sploh polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Naš »Urbanus« jc. tudi zategadelj neprekosljiv, ker najde v njem sveta tako inteligent, ki časih tudi pride v zadrego, kako naj se ob kaki bolj redki priliki vede, kakor preprost človek, tako meščan kakor kmet, tako odraščeni kakor otrok. Naj bi ne bilo nobeno boljše hiše na Slovenskem, ki bi ne imela »Knjige o lepcni vedenju«. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Mohorjani - ,Slovenska Straža' Vas kllCel Fri sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak večji ali manjši znesek .Slovenski Straži'! Pri naraščajoči d r a g i n j i živil bi posebno priporočali zdrave in cene sladne pijače. Eno najboljših pijač dajejo brezdvomno znane Messner-jeve mešanice čaja (zavojčki, ki tehtajo 100 g 1 K do 2 K), ki imajo dober okus in so izvanredno izdatno. Skodelica angleške mešanice, stane cela 2 h. V dobi okrevanja. Vselej, kadar se želi pridobiti moči, torej prav posebno v dobi okrevanja po prestani bolezni, se je žc večkrat in sijajno izkazala SCOTT -ova emulzija Scottova emulzija, sama na sebi zelo bogata na redil nib snoveh, vzbudi obenem tek, s čimur je rešena glavna zadača. Obenem je pa Scottova emulzija popolnoma lahko prebavna in tako dobro dišeča, da jo odrasli in otroci zelo radi zavživajo in dobro prenesejo. Pri nakupil naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka ,,Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 2693 Dobi se v vseh lekarnah. Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 30fr2«, sred. zračni tlak 736-0 mm Pristno samo s tt> znamko - ribičem — kot garancijskim znakom acott-ovega ravnanja. Cas opazovanja Stanje barometra » mm I Tempe- T" Vetrov, Cel žitu ! Nebo \ > 5 S 8, 9. zveč. ! 7,'zjutr. 739-0 i 37-4 2. pop, | 35 7 6 4 i sl. szah. j oblai no l-8 brezvetr. j megla 10 3 ! sl. vzh. ! oblačno o-o Srednja včerajšnja temp, b'61 norm. 5'4„ psr Orgemi$t -asu in občinski tajnih oženjen z dobrimi izpričevali išče službe. — Prevzame lahko pouk v orkestru in godbi. Nastop takoj. Ponudbe sprejmeuprava lista pod šifro Marljivost 60. 3396 5-1 pr ŽINIA morska Irava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pti Štefanu Nagy, trgovina z železnlno, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 Oženjen Ijijnil^ j obenem pisarniški sluga in sKlcdilčnil; $c sprejme proti prostemu stanovanju in kurjavi. niKlnljna plaču po dogovoru. — Osebno prx'dstnv:i pri V. Scagnettljn, Cesta na ftadolfovo železnico 16, tovarniški kontoar. Reflektujo so samo mi n«-oporečeue osebe, razumne, zdrave iu delavne. Narodna kavarna. Svetovnoznana, priljubljena elitna dunajska damska kapela R. H. DIETRICM koncertuje vsak večer. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele sc priporoča za obilen obisk. 3354 .-t Fran Krapeš. Liepa hiša za gostilno na Gorenjskem se jako ugodno proda ali da tudi v najem dobremu najemniku. 3355 10-1 Naslov pove uprava lista pod šifro „Goriea". KDOR RABI ff dobre in pristnobarvne zimske birhtnls, IIIMli za srajce in drugo perilo, laiienein bombažaste kanili«, ciflri. platna. Iilil, brisati, rjiki, ilaikt blaga za dame in gospode tipu robci in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko JaroslavMarek v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko.) V zalogi imam tudi veliko množino (Stanka« zimskega parlienta, flanela. kanafasa, itd. iti razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci e pošiljajo zastonj in pošt. prosto. Od ostankov se vzorci nc pošiljajo. Difiujt it tiivitiski. HIVlI .......................... IVlalo posestvo se išče, solidno zidana hiša, nekaj sadnega vrta in travnika, čim možno kje na Dolenjskem, blizu železnice. Cena okolu 6000 kron, po okolnostih tudi nekaj več. Nemško pisane ponudbe pod šifro „Rehač*' ::: na upravo »Slovenca". 3324 Zakonski ~ s brez otrok= iščejo kraj mosta, ali blizu srodo mosta od prvega grudna svetlo, solnčno meblovano sodo in meDlovano kuhinjo. Eventuelno ponudbo na administracijo po šifro .,Domač". 3361 5-1 Javna dražba. 3353 Kopač in Pavčič bodeta prodajala na javni dražbi dne 15. tega meseca ob 9. uri zjutraj zemljišče v Bršljinu pri Novem mesta s hišnim poslopjem vred, na drobne kose. Zemljišče obstoji iz več lepili njiv, travnikov in gozda in leži ob državni cesti ljubljanski 10 minut od kolodvora. Ob cesti so lepe stavbene parcele, hiša pa je pripravna za vsako obrt. Prodajalo se bode na večletno odplačilo. Nadalje bodeta Kopač in Pavčič prodajala dne 18. tega meseca ob 9. ur? veliko zemljišče nad Dobom pri Št. Petra pri Novem mestu, na drobne kose, okoli 60 oralov njiv in zaraščenega gozda in hišno poslopje, 3 hiše, p6d iri toplar-kozolc. Posestvo je skupaj ležeče. Prodajalo se bode na večletno odplačilo. najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini od 200 kg dalje tudi cele va- gone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba. mi AAAAAAA.4.A i. J. i. k A AA AA A AA A A AA AA A A A A AA A A A AA. A A i 3 / Večji mlin na Kranjskem išče zastopnika za Ljubljano in celo Kranjsko proti primerni kavciji, ki bi imel tudi zalogo v Ljubljani. Ponudbe pod ,,Zastopnik" na upravništvo tega lista. 3339 3-1 fTTTTTTMTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTrTTTTTTTTTTTTTTTFTTMT Razpis službe. Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani razpisuje se mesto elektrotehnika. Prosilci za to mesto, za katero se zahteva starost pod 34 let, telesne sposobnost avstrijsko državljanstvo, neoporečenost, znanje obeh deželnih jezikov, večletna elektro tehnična praksa s teoretičnim predznanjem, naj predlože svoje lastnoročno pisane in po zakonu kolekovane prošnje najkasneje do 10. decembra 1911. tega leta tukajšnjemu uradu. Prošnje je opremiti z naslednimi dokumenti: 1. Izkaz starosti (krstni list, rojstni list) eventuelno tudi poročni list. 2. Domovinski list. 3. Spričevala o dovršenih študijah in zvežbanosti v tem poklicu. 4. Spričevala o dosedanjem službovanju (poselska knjižica, delavska spričevala itd.;. 5. Spričevalo o dobrem vedenju, ti. Državno zdravniško spričevalo. (Zadnja dva dokuinenla 5. in o. najnovejšega datuma.) /eli osebna predstava prosilca. Ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. Ingenieur H. UHLIR Ljubljana, Resljeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb a 3362 : Naročajte »Slovenca.: Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in borzni Interesenti čltajo JJ U (Izhaja tedensko). Vsebina: Tržna tendsnea- Finančni tedenski pregled. Zunanje borze, informacijska rubrika. Posebej omenjeno: Alpinska montanskfr družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manu-schek. Pivovarnica Poschach. Union, družba za stavbno blago. Buštčhradska železnica. Giisskapi vovarnira.Anglo-Avstrijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyd. Dunajski Bankverein. Delnice državnih železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hipo-tečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnicc. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvomice avstrijske. Unionska banka Ley-kam-VevCe. Liinder banka. Fonciere, peš-tanska delniška zavarovalna družba. Živnostenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Avstrijski Feniks, zavarovalna družba. Za-hodnočegka rudniška družba. Nadraške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. VVerndlove delnice. Trboveljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Ph6nix. Deutsch - Luxen-burški rudnik. — Kurzna poročila in pre-mljski postavki za vodilne spekulacijske papirje dunajske, berlinske in londonske borze. — Dobiva se gratis in franko pri bančni tvrdki ER VIN & C O., Dunaj L, Tuchlauben št. 8. 3084 Duhovnih se išče za takoj, lahko tudi samo za nekaj mesecev. Hrana z vso oskrbo in stanovanje prosto. — Zavod šolskih se ter v Repnjah, pošta Vodice. 3338 Učenca za slikarstvo in pleskarstvo :: 3247 sprejme takoj :: Friderik Gimi v CeloVeu Izdelki solidni. Zmerne cene. ♦ Zaloga pohištva In tapetniškega Um * Fr. Kapus, LJubljana Marije Terezije cesta št. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žiranice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd. 2924 Sprejemajo se tudi opreme hotelov. Plahte za f/ozove! Stalni krajevni agenti pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štetanu Nagy, trgovina z že-leznino, LJubljana, Vodnikov trg Stov. 5. 2822 zmožni nemščine se sprejmejo alj pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ocrrski. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Ncugnsse 20. ,©ru Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko PUCH Priložnost za dofier n a 3 D Beton in želez Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, ma]bol)ši strešnik našega Časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Kioch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fapade, obhajilne mize, balustrade). = M Mrm ?? pri Fr. Mm trgovcu V Prešernova ulica, samo nasproti Irančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zatona šivalnih strojev: Singer, Ringsciiiff. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Ceniki zastonj, poštnine prosto, — Ceniki zastonj, poštnine prosto. maaaaadaaanaaanaaaaaaaanaanaanaaD 0 Missrci m slikarje nettao nainooejSi za pleskarje, sta obrne in pohištosne msizarjs, hiSns posestnike ter za domačo porabo za umetnike