Dopisi. Od Sv. Urbana nad Ptnjem. Gotovo niste pričakovali, gospod urednik, od nas kakšnega dopisa. Pa blagovolite sprejeti tudi od tod par vrstic. Kakor sem iz »Sloven. Gospod.« prepričan, izveste marsikaj zanimivega iz Slov. gorie, a od nas, kjer je tekla zibel veliko slavnim možem, izveste menda v vsakem letu enkrat kaj, in še tedaj le to, da Urbančani precej spimo v vsakem oziru. Otožnost se nas polastuje, ako pomislimo, da se povsod, kamor se po Slov. gor. in čez nje ozre oko, prebuja narod, snujejo koristna društva, ki delajo za blagor in v korist kmetskega ljudstva. A pri nas? — Žalibog moramo priznati, da tisti, ki bi morali biti buditelji ljudstva, ga vodijo na kriva pota, da priprosti kmet ne spozna luči od teme, ne spozna dobrega od hudega in tako gineva vera, peša narodnost in za njo se vsiljuje z brzimi koraki liberalizem in nemčurstvo. Tukaj kjer je nekdaj Leopold Volkmer budil narod in peval vesele slovenske pesmi, je sedaj, žalibog, vse zaspano. Mi dremljemo in ne čutimo, da nam naši nasprotniki kopljejo grob, grob v katerega bi radi položili našo vero in narodnost. Priznati moramo posebno v zadnjem času, ko ima ptujski »Štajerc« tudi pri nas privržence in naročnik3, da bolj in bolj gine od nas ljubezen do cerkve in milega nam maternega jezika. Pa ni zadosti, da nam vsiljujejo »Štajerca«, začeli so nam vsiljevati naši nasprotniki i »Rodoljuba« ki je še v zadnjem času pisal: »Resnica, da so duhovniki ljudski sleparji in goljufi, mora prodreti na dan.« Čudno se Vam bo zdelo, a vendar resnično. Eden izmed prvih razširjalcev »Rodoljuba« je gospod nadufiitelj, ki je ob enem tudi cerkveni organist, kateri bi kot tak vsai deloma moral delati z izgledom in djaniem za blagor in korist ljudstva. A namesto, da bi podpiral in Siril, kar je dobro, nagovarja fante, da bi si naročili »Rodoljuba«, a da bi v krščanskem duhu pisane časopise priporočeval, tega se Se menda ni domislil. Dragi rojaki! kje je sedaj tisti dobri krSčanski in narodni duh, ki je vel ob času Volkmerjevem po veselih urbanskih gritfih? Ni ga! — Priprosta plošča »Leopold Volkmer« na pokopališču nas spominja moža, kateri je delal tod za narodno stvar in budil z veselimi pesinimi slovenski rod. — Zadnji čas je, da se tudi mi, dragi rojaki, začnemo zavedati po izgledu Volkmerjevem, da smo sinovi in potomci krščanskih in slovenskih starišev, in da bomo spoznali prepad, katerega nam kopljejo naši nasprotniki. — Za sedaj naj bo zadosti, gospod urednik. Ako dovolite, Vam v kratkem kaj obširneje piSetn, kako se prebujamo kaj v politiškem oziru. (Prosimoi Uredništvo.) Urbanski fant. Od Sv. Ilja v Slov. gor. To Vam je bilo hajlanja 17. febr. v Jarenini pri Posilinemcu Krambergeju, kjer so zborovali »Siidmarkovci«. Prišel sem po opravkih v Jarenino. Šentiljska Hfjtschl in Sadii sta se napenjala, da so jima potne srage stale na čeiu. Gladila sta svoje germanske mustače, svesta si zmage nad Slovenci ob meji. Polički »rihtar« Reininger pa je »štolc« vzdigoval svojo glavico, ker se je baje ta večer prav mnogo kadilo njemu v čast. Drugo noč se mu ie gotovo sanjalo, da je povzdignen v deveta nebesa. No, gospodine Reininger, nikar previsoko, morda bodeš v kratkem nizko padel, potem se Ti bodo ti »veliki norci« (Slovenci) preveč smijali. Tvoj županski stolček stoji že na jako trohljivih nogah, slovenski črv jih bode kmalu preglodal. — Kakor sem slišal, se je ta večer zaprisegalo tudi Bismarku ter »pogin bindišarskim f>som«. Po zborovanju so tudi darovali starogrmanskemu bogu Vodanu — kosmatega praSiča, seveda nemške pasme — za vse Siidmarkovce. Dober tek! Pri »fehtaniu« za Siidmarko so imeli slab »kšeft«. Prodajali so tudi svojo velikonemško omiko po Jarenini, na le njira znane načine. Od strani Slovencev so zborovali v miru. Slišal sem, da mislijo tudi pri nas v Št. Ilju napraviti tako komedijo. A jaz Jim ne svetujem. Mi šentiljski mladeniči in možje bodemo Vam Holtschl poštenim potom pokazali, da }e Št. Ilj naš! Zapomnite si to! — Mi gremo ponosni naprej z našo belo-modro-rudečo zastavo, a Vaša, vi Posilinemci, se Vam že trga od droga. Dragi mi somišljeniki! Delajmo zanaprej vstrajno in neumorno za našo pravično in pošteno stvar, ter se z vso vnemo oklenimo naših društev. Poučujmo še nevedne rojake in jim vzbujajmo versko-narodni čut. Posebno dragi mi tovariši mladeniči, smatrajmo vsi za svojo sveto dolžnost, stati zvesto na straži za svetinje naSe, sveto katolisko vero, mili materni jezik, krasno našo slovensko domovino ter Ijubljenega cesarja. Bodimo ponosni, da smo sinovi velike in mogočne matere Slave! Pomnimo besede pesnikove: Boj potihni, zmaga pridi, Bratje, srca si sklenimo, Po nesreči, zarja vzidi, Bogu, narodu živimo! Šentiljski mladenič. Iz Solčave. (T o i n ono.) Gotovo je mnogim bralcem »Slovenskega Gospodarja« romantično gorata Solčava ne samo po imenu znana, temveč jo je že eden ali drugi prehodil kot »turist« in se navžil zdravega zraka in pristnega žučpahskega humora. Solčavani smo sicer poča-ni in hladno zremo izpod s snegom pokritih gora v široki 6vet, ki se nam odpira po raznih časopisih, katerih dohaja v našo malo župnijo broječo nekaj nad 800 duš brez »napredne« tolko slavljene šole lepo število. In ti so a) »Slovenski Gospodar« 8 izt.., b) >Domoljub€ 25 izt., c) »Mir« 12 izt., d) »Kmetovalec« 2 izt., e) »Narodni Gospodar« 2 izt., /; »Cvetje« 5 izt., g) »Dom in svet< 2 izt, h) »Bučelar« 1 izt., i) »Slovenski list« 1 izt, k) »Slovenski Planski Vestnik« 3izt., /) »Primorski list«, m) »Domovina* 3 izt., n) »Slovanska knjižnica« 1 ist., o) »Slovenec« 1 izt, p) »Amerikanski Slovenec 1 izt., r) »Zora« 1 izt., s) »Matica Slovenska« 2 izt., t) »Slovenski učitelj« 1 izt., toraj 15 raznih časnikov, v skupnem številu 69, brez nevštetih nemških. >Belo srako« »Rodoljuba« pa je vzela letošnja mrzla zima, preselil se je s selivkami v obližje Ijubljanskega barja. Družba sv. Mohorja steje 166 udov, med njimi 24 dosmrtnih. To je dejstvo, ki jasno priča, da je cerkev prva odgojiteljca in učiteljca ljudstva, ako se ravna po naukih in nasvetih njenih. Zato pa z neko grozo navdan opazuje zaveden Solčavan razburjene elemente ter švigajoče strele, ki so se sipale tam dol v nižavi in zadevale tudi nas, zlasti za zadnjih volitev. In pa kaj tudi ne bi. Saj smo tudi mi pod postavo in so za nas minili časi, če je kdo prišel med nas, da ga je javeljne dosegla postavna roka. Prebritka nam je skušnja obstoječih postav, da samo omenim gozdno in šolsko postavo, ki vtegneta sicer v drugih krajih prav blagonosno delovati, ali v kakSnem soglasju so te postave z naSimi krajevnimi razmerami, ve soditi le tak, ki že prebiva tu celo svoje življenje. Vsaka taka postava je človeško delo in se da zboljšati. In za to so naši poslanci poklicani; in kakoršni poslanci, takšne postave. Dandanes se piše in govori o naprednosti! Tudi mi pravimo, da smo napredni in so nas vendar vrgli v pismu, ki ga je dobil naS župan dol iz nižave, v »nazadniaSko stranko«. Motrimo pa naprednost nekih v okraju znanih oseb! Tako je čisto druge naprednosti znani napredni učitelj, ki je pred ne davnim časom, imamo Se vse v spominu, pobiral milodarov ali prispevkov od nas sicer ne preveč z denarjem obloženih kmetov in sicer v imenu »S!ov. plan. društvo« za zgradbo kapelice pod Ojstrico. Mi smo iz tega sklepali na vzviSeni namen in versko zlato dušo gospoda pobirača in tudi dali po svoji zmožnosti, ker smo se nadjali, da se s tem skrbi za naprednost, v povzdigo namreč verskega življenja, in ne samo planinskega. Mislili smo si, popotnikom, kakor nam, zlasti pa naSim pastirjem v planinah bo s tem vsaj vfasi dana prilika, storiti svojo versko dolžnost. Ako pa se ozremo na lansko leto, vidimo, da smo se motili. Pa naj bo, za naprej ne bomo več tako radi verjeli sladkim besedam in tudi takim ljudem bomo mi pokazali svojo naprednost. Zakaj naprednost ostane naprednost in ravno po naprednosti takih mož je izkopana struga, iznajden električni mlin čistilnik, ki bo fino prevel in očistil katolško-narodno stranko, in vrgel med liberalno stranko, kar \i spada. In zato tudi prosimo, ker po svojih opravkih zahajamo dol v nižave, bodi si k sodniji, davkariii itd. naj bo naših pristašev kateri tako dober in nam naznani, najboljše v »Slovenskem Gospodarju«, kje so tiste prodajalnice, ki se njih lastniki poleg svojega poklica brigajo za kat. narodno stvar, t. j. za našo najdražjo svetinio sv. vero in poSteno našo slovensko reč, ker zanaprej hočemo le takim pošteno zaslužene kronce nositi, kakor tudi prenočišča in okrepčila iskati v takih krčmah, v katerib bomo varni pred napadi nekih znanih vročekrvnih liberalcev, in kjer so naročeni na časopise naSe stranke, kakor je pri nas v navadi. Zalostno je, da se mej nas uvaja liberalizem, nemški po- guben črv za vero, kmeta in trgovca, katerega se vsi pravi naprednjaki otresajo, kakor kaže cesarski Dunaj. Veseli nas tudi ko smo brali in zvedeli da skrbi poštene Kamničane naprava toliko potrebnega pota Cez Volovlek v Luče in so se že zato napravili začetni koraki, mi sosedom Lučanom to iz srca privoSčimo, dal Bog namen skoro uresničiti. Upamo pa tudi, da naš okr. odbor nas ne pusti vedno brez uspeha vzdihovati, za toliko potrebno napravo pota od Ljubnega sem gor v Logarjevo dolino, »kakor bogatin ubogega Lazarja ob mizi«, katera je le od Zadretje z odborniki preobložena. Mi ki smo ponosni, hranimo rokopis rajnega Slomšeka »Slovo solčavskim planinam« pa kličemo dol v nižavi zapeljanim, z največim slovenskim škofom: »Košata Badoha, visoka Ojstrica. Gorata Rinka in zobata Olšova! Povzdigajte Slovencem bistre glave, Naj bodo vrli sini Slave! V nebesa kažejo mogočni velikani, V nebesa vzdigajmo mi srce in oko I Slovencem Iu6 naj sveta vera bo! Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, Drugim rodom prodani! Orjaške glave starodavne, le trdno stojte! Za pravico in resnico trdno stati Hočmo tudi mi, da bo Slava naša mati! Kmet. Iz ljntomerskega okraja. Častiti bralci »Slovenskega Gospodarja« mi menda ne bodo zameriii, da sem bral enkrat in to 3. Stev. >Štajerca«. Tamkaj se neki »Kmet« a v resnici je le obrtnik, usti kakor da bi že imel »Štajerc« v našem kraju Bog ve koliko naročnikov, a temu še sedaj ni tako. Taisti dopisnik pravi, da njegovi somisljeniki niso mogli zaradi snega dne 6. jan. na shod. Konštatiramo, da so bili ti, — a bilo jih je bore malo, ker jih več ni — pač na shodu, a ko so že pričakovali in naprej videli žalostni uspeh, so pa čisto po tihem odšli. Snežilo ni ravno tako, saj so prišli nekateri po dve uri daleč in tudi iz dopisnikovega kraja je bilo precejšno število narodnih mož. Zastran dopisa v 4. St. »Slovenskega Gospodarja« pa naj pogleda dopisnik »Štajerca« Se enkrat omenjeno notico, in sprevidel bode, da je popolnoma na svojem mestu. Tudi niso povolji >Štajercu« naši občinski predstojniki. A ti so pa izvoljeni od cele občine, ter imajo gotovo pri ljudeh zaupanje, sicer bi ne bili izvoljeni. Minolo bode še že nekoliko sto let, a — do takrat bode že menda »Štajarc« tudi v deželi mrtvih — preden bode zahajal »Štajerc« v vsako kmetsko hišo. Ako naši ljudje, posebno fantje dobijo kakega »Štajerca«, takoj je obsojen. Nedavno je priaesel prodajalničar iz glavne zaloge iz Ljutomera en zvitek tobaka, ko ga razveže, pade iz njega »Štajerc«. Tega je pa 16Ietni sin obsodil takoj na grmado ter sodbo tudi izvršil. Enakih dogodkov bi našteli obilo. >Štajerc« pravi tudi, da se »Slovenski Gospodar« boji tu v našem kraju za svoje naročnike. A ravno letos ima »Slovenski Gospodar« več novih naročnikov posebno med fanti. Gorostasna laž je torej trditev, da bi fantje kdaj kje zahtevali »Štajercac; saj imajo v bralnem druStvu na razpolago kakih 10 časnikov in nekatere v več iztisih. Naže bralno društvo v novem letu krepko napreduje. Ima že okoli 60. udov. Saj pa še tudi nikdar ni bilo tako živahne agitacije med fanti. Največ zaslug imata novo izvoljena odbornika — fanta — bralnega društva. Še nekaj! Jako dobro bi bilo — po mojih mislih — da bi mladi narodnjaki različnih bralnih društev, stopili v prijateljsko zvezo, da bi si lahko pismeno poročali, kake so razmere v enem kraju in v drugem ali kako tam napreduje in tu ali kako bi se odpravila ta zapreka in druga; ker imajo fantje gotovo več časa na razpolago kakor gospodarji. Ako pa bode kdo od »Stajerca« napaden, pa si lahko v čast Steje, ker >Štajercc napade le poStene ljudi, ki stojrjo za naSo vero in narod trdno. Obetam čitateljem »Slovenskega Gospodarja«, da bodemo po- gledali, ako nam bode čas dopuščal, večkrat natančno na naše Mursko polje ter se o tej priložnosti seznanili z našimi navdušenimi »Štajerc« pristaši io raznimi okolščinami v našem kraju. Prav prisrčno pozdravlja bralce »Slov. Gospodarja« Vaš Mihov Poljanec. Iz Slovenskih goric. Dragi »Slovenski Gospodar«! Tužnim srcem ti javljarn naše žalostno narodnostno stanje, tem bolj, ker se nahajamo v bližini dveh nemčurskih mest, iz katerih se širi k nam nevemi liberalni duh. Živ dokaz, kako v narodnostnem oziru propadamo, je ptujski lažajivi kljukec, kateri že zahaja k več hišam v okolici Vurberg, Sv. Barbara in Sv. Martin, in sicer večinoma k onim, kateri so še politično neizobraženi. Imen teh zapeljanih rojakov tukaj ne bomo obvestili, ker vemo, da so to storili le iz političnq» nevednosti. Glavni vzrok tega je le en par zlikovcev, kateri trobijo v germanski rog in ta list z vso močjo priporočajo. Iz navedenega je pač vsakemu razvidno, kako močno pogrešamo bralnih društev. Naše ljudstvo se je začelo probuiati in hrepeneti po viSjej omiki; ker mu pa manjka potrebni cvenk, da bi si naročilo dobre, v krščanskem duhu pisane slovenske časnike, zgrabi za to, kar je ceneje, in to je ptujski aemčurski lisl »Štajerc«, kakor se gladni miški za >vado« na past nastavi slanina, ravno tako nemčurji na past nastavljajo ta ceni in strupeni list našim po omiki hrepenečim rojakom, da je ložje zvabijo na svoje limanice. Da bi se temu v okom priSlo, treba je osnovati bralna društva in kjer že so, njih znova oživeti, ker na ta način pridejo ljudje po naicenejem potu do prav poučnega berila in dobrih slovenskih časnikov, katerih si seveda, bodisi kmet, nagorjak ali viničar, ni v stanu omisliti kot posameznik. Težavno je sicer storiti ta korak, ker je premalo odločnih značajev. 0 kako nam je je značajev treba! Koliko omahljivcev je razSkropljenih po domovini, koliko strahopetnežev si ne upa z narodnim prepričanjem na dan! Mnogoteri mladenič je brez jasnih vzorov, ne ve, ne kam ne kako. Marsikateri mož je brez določnih načel brez gotovega smotra. Tu in tam ni vzporeda, moCi se cepijo in — pešajo, narodna stvar nazaduje. To ne sme biti. Značajev, vež značajev 1 Neupogljivih, neustraSljivih in do smrti zanesljivih mož in, žen potrebujemo. 2 njimi dosežemo vse, brez njih ničesar! Z junaškim pogumom in z določnimi načrti moramo stati neomahljivo v vrsti domoliubnih bojevnikov za svete pravice našega naroda! Da značaji! Slava njim! Ne bojijo se nobene žrtve, nobenega truda. Zatoraj se obračamo z zaupanjem do naše slovensko misleče inteligence, naj se potrudi, naj žrtvuje svoje moči za blagor nižjih slojev, njiaa v povzdigo omike in duSevnega procvita; ker le na ta način se bodemo obvarovali, da ne pademo v žrelo grmanskemu zmaju. Šmarje pri Jelšah. Osnovanje kmečkega poličnega društva dne 17. t. m., kjer sta jungovski učitelj od sv. Petra StrmSek, in ponkovski Student Zabukošek, — kakor umevno pri takih podjetjih — precej prikrito razvijala svoj program, nam daje mnogo pomisliti. In kakor tukaj opozarjamo vse vrie katoliške slovenske kmete tega okraja, nai preveč in slepo temu druStvu ne zaupajo. Zakaj da to društvo ne bo preveval katoližki duh, kažejo uže zdaj precej zanesljiva znamenja. Dobro se še spominjamo, da je ZabukoSek z drugimi visokošolci v »Slovenskem Naroduc podpisal smrtno obsodbo »klerikalnemu zmaju«, da je imel v zadnjem času — kakor slišati, je to sam izjavil dne 26. decembra 1900 pri volilnem shodu na Grobelnem — mnogo opravila z volilnim katekizmom, ki je pisan v socijaldemokraškem duhu. — Ali morda nameravata ta dva gospoda, vse može, ki so ponosni na svoje katohsko slovensko prepričanie, spraviti v >Jug«ove >stope< ali pa djati in pripeti na »Tovari3<ev »pranger<? Zakaj nista objavila svojega programa tudi t »Slovenskem Go- spodarju<, v listu za nas slovenske kmete, ampak, — kakor smo sliSali v »Rodoljubu«, prilogi umazanega »Slovenskega Naroda« ? — Zakaj sta pripeljala s seboj samo nekaj svojih somisljenikov, katere lahko na prste preštejerao, in nista na ta zaupni shod povabila tudi ogromno Stevilo zavednib katoliških mož ? — Upamo, da jima niso Sli na limanice ali pa sta jih imela za nevredne, poslušati jungovske socijaldemokraške visoke modrosti(l). — Zakaj sta pa pri povabilih skrivala svoji imeni? Iz tega smemo prav zanesljivo sklepati, da bo imelo društvo namen, tudi v kmečke slojeve zasejati Ijuliko vse razdirajočega nekrščanskega liberalizma, ki je vzrok sedanjemu socijalnemu zlu, ki je s svojo neomejeno gospodarsko svobodo razdrl vse, kar je sklepalo delavce v potrebne, dobrotne vezi. Prav liberalizmu kot principu razdora in sovraStva do vsega resničnega, pravičnega in vzajemnega se imamo zahvaliti — žali Bog, — da je razjedel, raztrgal, raztresel in razkosal družbo v posameznike, da brat brata ne pozna, Slovenc Slovenca kolje. Ravno ta protikrščanski duh, ki nima svojega početka na slovenski zemlji, ampak pri zlato- in srebroželjnih Angležih, framasonskih Francozih in sebičnih, po vrhovni oblasti koprnečih Nemcih, je uvedel od 16. stoletja sem namesto krščanske pravičnosti in bratoljubja golo koristolovstvo, mrzlo, napačno sebičnost, namesto resnice in možatosti lažnjivo brezznačajnost, in je s svojo liberalno židovsko neomejno konkureneo odprl vrata na stežaj velikemu kapitalu na eni strani, na drugi strani pa izkopal grob ubožnejšim nižjim delavskim in femečkim stanovom. — In tako seme si izposojevati od ptujcev nasprotnikov in ga sejati med majhen slovenski narodič, pač ni dostojno za nas Slovence. — Ako bi se tedaj še po društvih razSirjalo berilo, ki blati katoliško cerkev, zaščitnico delavcev in kmetov, neti razdor in propast kmečkih družin, seje nezadovoljnost, stud in mržnjo do vsega dovoljenega, resničnega in pravičnega, ki trga iz srca našega do sedaj še vrlega in nepopačenega slovenskega kmeta nedotakljive svetinje, katere je podedoval od svojih slavnih pradedov, — sv. vero, ki je slovenski narod združila v eno celoto in ga storila nepremagljivega proti najhuiSim turSkim navalom, resnično, to se ne pravi delovati za razvoj in povzdigo delavskega stanu, ampak mu vzeti zadnji up in zadnjo tolažbo, katere se oklepa v svojem žalostnem položaju in ga zadaviti z vrvjo, katero mu je djal okoli vratu lažnjivi liberalizem. — Ia kaj tacega počenjati, bi ne bilo niti slovenski, niti katoliški. — Zato se čudom morarao čuditi, da so se dali izvabiti na led možje kakor Šuc iz Ponikve, Kregar od sv. Petra i. dr. A upamo, da se jim Se o pravem času oči odpro. Zato kličemo vsetn zavednim katoliškim možem, kmetom tukajšnjega okraja: »Bratje, v kolo se vstopimo in liberalno liuljko skrbno populimo z delovanjem po slovensko-katoliškem programu!«