SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. t* polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., la četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt let« t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. : t Uaročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev. 99. V Ljubljani, v ponedeljek 1. maja 1893. Letnik: XXI. Novi liberalni naklepi. Ne di se tajiti, da liberalizem v naši državi hitro peša. Posebno na Dunajn vedno manj marajo za liberalne zastopnike. Jedino manjša mesta, posebno v meševitih deželah, so še vedno trdna opora liberalizmu. Zato pa tudi liberalci gledajo, da bi tem mestom pridobili večji vpliv. Dolgo časa so se nadejali, da Poljaki prihite zopet levici na pomoč. Zadnji čas so pa spoznali, da to ne pojde. V poljskem kluhu ima konservativni živelj še toliko vpliva, da ni misliti, da bi premagala nekaternikov ljubezen do levičarjev. Tudi poljski listi so vedno bolj proti zvezi z levičarji. V Galiciji imajo v primeri z drugimi deželami kmetske občine veliko več poslancev, in to tudi nekoliko vpliva, da so sedaj v gospodarskih vprašanjih Poljaki vedno konservativni. V liberalnih krogih se je že večkrat sprožila misel, da Di Galiciji dali večjo avtonomijo, podobno avtonomiji hrvatski, da ne bi potem gališki poslanci v vseh stvarlh glasovali v državnem zboru dunajskem. V tej misli se strinjajo liberalci in nemški naeijonalei. Liberalci tudi na videz prepuščajo v tej stvari prvo besedo nemškim nacijonaleem, sami pa lepo opazujejo, kake odmeve najdejo taki predlogi v občinstvu. Sedaj je to stvar sprožil poslanec Hoff-mann- Wei!lenhof v Gradeu. Da bi svet morda ne spoznal, da mož govori v zmislu liberalcev, je priložil cel6 par udarcev v dotičnem govoru levici. Pomenljivo je vsekako in slabo znamenje za levico, da se že sama ne upa s takimi nasvčti na dan, ker se boji, da bi ne bili dobro vsprejeti, ko bi se vedelo, da prihajajo iz njene srede. Da so pa v resnici liberalcem po godu taki nasveti, nam najbolje dokazuje to, da jim liberalni listi ne ugovarjajo. Le pomislite, kak krik in vik nastane vselej, če kdo nasvetuje povekšanje avtonomije češke kraljevine. V nevarnosti je jedinost države, dualizem, ustava, in kdo ve, kaj še vse. Če se pa zahteva za Galicijo večja deželna avtonomija, pa ni nevarnosti za ustavo in dualizem. Tedaj se pa nikdo ne pobriga za jedinstvo države. Kake nasledke bi pa imelo izključenje Galicije ? Pred vsem bi se število slovanskih poslancev ua Dunaju tako pomanjšalo, da bi nemški liberalci v zvezi z nemškimi naeijonalei lahko gospodarili. Kaj bi to pomenilo za avstrijske Slovane, si lahko mislimo. Dobili bi nemški državni jezik, kakor že imajo mažarskega na Ogerskem. V vse srednje šole, ne le pri nas, temveč tudi na Češkem, bi se vrival nemški poučni jezik. V Avstriji imajo mesta že tako silno veliko prednost pred kmetskimi občinami gledl volilne pravice. Volijo neizmerno število več poslancev. Le vsled te prednosti je mogoče, da na Moravskem, kjer je tri četrtine Cehov, imajo v deželnem zboru nemški liberalci večino. Mesta, zlasti manjša, kjer še niso prebivalci okusili vse sladkosti židovskega gospodstva, so po večini liberalna Ta liberalni vpliv se čuti tudi v državnem zboru, ali čutil bi se pa mnogo bolj, ko bi se izključila Galieija, ki je po svojem značaju tako kmetijska in konservativna dežela, kakor nobena druga. Prednosti mest pri volilni pravici pa nikakor niso opravičene. Sprva se je morda na to sklicevalo, da mestom po svoji večji izobraženosti gre večje število zastopnikov. To je veljalo morda v začetku, ali sedaj ne več. Z občno šolsko dolžnostjo se je izobraženost razširila na vse kroge, ni noben privilegij mestnih prebivalcev, in torej tudi kmetje imajo pravico zahtevati gledl na volilno pravico popolno jednakopravnost z meščani. V sedanjem času je torej povsem neumestno, da bi se vpliv liberalnih mest še kako povečal. To bi bilo v škodo v verskem, narodnem in narodnogospodarskem oziru. Komu se bode morda čudno zdelo, da tako obširno govorimo o tej stvari, ker se slišijo le posamezni glasi o njej. Nam se dozdeva, da glasi niso tako osamljeni, temveč nahajajo močen odmev v vsem nemškem prebivalstvu. Poljaki sami pa tudi hrepeni po kaki večji samoupravi Galicije. Razmere v naši in pa v ogerski državi se vedno bolj zamo-tavajo, tako, da ni nemogoče, da pride prej, nego si mislimo, do kake preosnove države. V takih časih pa imajo taki nasveti večji pomen in je neobhodno potrebno, da smo jasni o vseh podobnih vprašanjih, kadar pridejo na dnevai red. Kako slabo je, če se kaka stvar poprej z vseh stranij dobro ne premisli in se ne pretehtajo vse mogoče posledice, nam najbolje kaže dualizem s svojimi neugodnimi posledicami za državo in narode. Politični preg-led. V Ljubljani, 1. maja. Prememba volilnega reda v Galiciji. V Galiciji so le štiri mesta Brodj, Stanislav, Bu-czacz in Rzeszov, v katerih imajo židovski volilci večino. Vsled sedanjega volilnega reda, po katerem so volilci razdeljeni r tri razrede, pa ima vendar nad sto mest in trgov židovske župane in židovske občinske zastope. V tacih mestih navadno ob nedeljah mestni delavci po ulicah kamenje tolčejo, ob židovskih praznikih pa mestni redarji hodijo v pa- LISTEK Črtica iz življenja starega Knaflja. Spisal P. S. P. (Dalje.) Ko je bilo vse irejeno, prične biti kladivo dvanajsto uro. »Sedaj pa le tiho bodi,'" šepetne deseti brat Francetu in prične denarje križati. Iz žepa' vzame steklenico, napolnjeno z nekim oljem. Iz Dje vlije nekoliko kapljic na denarje, vzame črno knjigo in začne mrmraje čitati. Pri tem poslu je kremžil svoj obraz tako čudno, da so so Francetu lasje ježili, in je menil, da vidi samega »Bog nas varuj" pred seboj. Ko je bilo „žeguovanje" denarjev dokončano, vzame deseti brat prt, zadela lonec in naroči Francetu, da ne sme štiriindvajset ur nihče pogledati v lonec. „Sicer zginejo denarji," pristavi skrivnostno. Nato sedita in kramljata France in deseti brat precej dolgo. Okoli treh pa začne nanadoma desetega brata zob boleti. Strašno prične ja,vkati in se prijemati za glavo. France ga izprašuje, kako mu more pomagati. Deseti brat mu odvrne, da mu more bolečine uto-lažiti jedino le „kontrobantarski tobak". „Pa tega gotovo nimate," pravi dalje, .zato mi ne morete pomoči." „Bes, da ga nimam dom*," pravi France, „pa ga lahko dobim. Pol ure odtod vlm za neko hišo, v kateri se gotovo dobi. Čakajte, grem ga precej iskat." Franee hitro vstane in odide. Ko se vrne, privleče iz žepa dva velika lista duhana. Deseti brat ju zgrabi z obema rokama in brž dene polovico peresa v usta. Nato se vleže v postelj in kmalu začne prav dobro hreščati, znamenje, da mu je duhan hitro vtolažil zobne bolečine. France pa vzame zavezani lonec in ga nese v svojo spalnico. Tudi on se vleže; toda njega ne za-ziblje sladki sen. Celo noč misli na svojo bogatijo in na pomnožena srebrnjake. V jutro se poslovita tujca čarovnika pri Fran-etu in hitro odideta iz vasi. Ko so tesarji drugo jutro izlezli iz svojih ležišč in razpostavili svoje orodje po dvorišČH, povprašujejo Franceta, česa naj se najprej lotijo. Toda France jim ni nič kaj pametno odgovarjal; nekam zmedeno je govoril. Čudno se jim je zdelo, kako je to, da je gospodar danes tako budalast. Pustili so ga pri miru in delali, kakor so vedeli in znali. France pa ni imel nič pokoja; vedno ga je skrbelo in nekaj peklo. Vsako četrt ure je šel gledat v spalnico, ali še stoji lonec tako, kakor poprej. Vselej ga je nekaj opominjalo, naj odgrne lonee in pogleda vdnj. Tod« premagoval je to skušnjavo celo dopoldne. Ko udari dvanajst, prime s strahom za motvoz in odveže prt. Polagoma ga privzdigne in pogleda noter. — Pa, oj groza! Ne blesti se v loncu suho srebro, marveč prikaže se sivo — kamenje. Prvi hip mini, da se je zmotil; pomaue si oči in zopet pogleda. Pa prav isti prizor se mu pokaže, kakor poprej. Kakor besen skoči na dvorišče in prične klicati na pomoč. Tesarji se osupneli pogledujejo, je li obnorel, ali kaj mu je. Gredo k njemu in ga povprašujejo, kaj se je pripetilo. Jecljaje pripoveduje, kako sta ga okanila ona dva sleparja, in jih prosi, naj hitro gredo na vse strani vprašat, kam sta šla, da še dobi zvite tatove. Nekemu še posebej naroči, naj hitro vzame konja in hitro jezdi k meni, da mu pomagam iskati potepuhov. Hitro se razkropi po vasi, in kmalu poizvedo, na katero stran sta krenila tatova. Žalostno novico zvlm tudi jazs Godrnjal sem sevlda. ko je prišel poslanec k meni ter me prosil, da bi šel tatov iskal. „Saj sem mu pravil in sem sem mu trobil, da za tatove hrani svoje kebre. Zdaj pa ima, telega nesrečna, ker si ne d& nič dopovedati." Tako sem se jezil. Toda kmalu me je morala minuti jeza. Pritrdil sem si podveze pri hlačah, potegnil škornje čez kolena, nasadil na glavo širokrajni klobuk, in hajdi za tatovi. Z menoj sta šla tudi dva tesarja. Hitro smo stopali, pa vendar nismo mogli doiti .desetega brata" in njegovega spremljevalca; mudilo nas je vedno poizvedovanje, kam sta krenila. Že smo hodili celo popoldne; solnce se je jelo skrivati za bližnje gore. Tesarja se pričneta zgovar-jati, da se bosta vrnila, ker nimata upanja, da bi ; kaj dobili. Tudi mlnita, da je nevarno, po noči hoditi v samotnih krajih. (Konec sledi.) radi. Da se tema naredi konec, misli gališki deželni zbor premepiti občinski vojifoi red. Volilei ss bodo razdelili v štiri volilne razrede. Jako se boda pomnožilo število volilcev po osebni kvalifikaciji, teri bodo volih v prvem razredu. Po novem volilnem razredu bodo skoro povsod v treh ali vt%j v dveh razredih imeli večino katoličani in ne bqde Židom več tako lahko vrivati kacega Žida za župana. Sevedf židovski listi neso nič kaj zadovoljni s tako volilno reformo, ki kaže, da že tudi Poljakom preseda gospodstvo židovstva. Izseljevanje iz Galicije. Lani se je več ljudij iz Galicije preselilo v Rusijo. Mnogo se jih je pa zopet povrnilo, ker niso našli v Rusiji obljubljene dežele, kjer se cedi mleko in med. Govorilo in pisalo se je tedaj mnogo o ruskih agitacijah. Kakor se pa sedaj kaže, neso toliko Rusi vabili Rusinov v Rusijo, kolikor so za izseljevanje agitovali židje. Poslednji so od izseljencev po ceni lahko pokupili posestva. Tisti, ki so se povrnili, sedaj nimajo niti hiše, niti zemlje in morajo pri druzih ljudeh stanovati in dnino delati, največ seveda za žide, ker židje neso vajeni sami delati. Nova sodišča na Češkem. Posvetovanje o osnovi novih sodišč na Češkem se v deželno-zborskem odseku le počasi vrši. Mladočehi bi radi j stvar zavlekli in zahtevajo redkejše seje. Tako ; so bili proti temu, da bi odsek zboroval danes in { so svojo zahtevo s tem utemeljevali, da je prvi j maj za razveseljevanje in prirodne užitke, ne pa za i politične prepire. Knez Schwarzenberg 6e je pač po pravici čudil, da so nekaterim narodnim zastopnikom prirodni užitki več, nego resno parlamentarno delo. Odsek je potem z večino sklenil, da ima sejo tudi dne 1. maja. Napad na ruskega carja. Blizu Harkova bi bil kmaln ruski dvorni vlak skočil iz tiru. Neznani zločinci bili so odtrgali jedno šino. Nesrečo je preprečil železniški stražnik, ki je pravočasno opazil to zločinstvo in je s streljanjem dal znamenje, da so vlak ustavili. Ta nameravan napad na carjevo življenje pač dokazuje, da v Rusiji tudi ni vse v redu in da bi Busi bolj prav naredili, ko bi se brigali za napake doma in ne kričali o nezadovoljnosti v Bolgariji. Srbski radikalci baje nameravajo v novi skupščini predlagati, da se bivši liberalni ministri tožijo zaradi rušenja ustave. Vsaj radikalni listi pišejo, da to zahteva pravičnost in pa javna morala, kajti ie tako je mogoče ustavi in zakonom pridobiti veljavo in zaupanje pri narodu. Dopolnilne volitve na Francoskem. Jeseni bodo občne volitve za francosko zbornico, kateri se torej doba že bliža koncu. Vzlic temu se pa vendar vrše še dopolnilne volitve za zbornico. Te volitve so pomenljive zaradi tega, ker kažejo, kaki vpliv je napravil panamski škandal. Dosedaj so vselej še zmagali republikanci, kar pač kaže, da na prebivalstvo ti škandali neso napravili posebnega vtisa. 23. t. m. ste tudi bili dve dopolnilni volitvi. V jednem okraju sta prišla dva republikanska kandi- | data v ožjo volitev, v drugem je pa republikanec voljen. Monarhistični oziroma bulangističai kandidat sta pa dobila še manj glasov, neg« pri občnih volitvah. Kriza na Norveškem. Na Norveškem prišlo je do ministerske krize, ker kralj ni hotel potrditi novega zakona o osnovi posebnih norveških konzulatov. Ce tudi zahteva Norvežanov po svojih konzulatih seže daleč v politično življenje, vendar so njeni povodi čisto gospodarski. Švedija iu Norvegija sta skoro popolnoma samostojni državi. Zvezani sta le po kralju in vnanjih zadevah. Sedaj vodi vnanje stvari švedski minister vnanjih poslov, ki je odgovoren le švedskemu ministerstvu in je vselej Šved. Že samo na sebi taka vredba ni povsem pravična, ker Norvežani tudi donašajo za di-plomatične zastopnike, ali vendar nemajo pri tem nobene besede. Norvežani se močno pečajo s trgovino, njih trgovsko brodovje je jedno najštevilnejših v Evropi. Norveške ladije so močne 1,700.000 ton, švedske le 500.000 ton, Norvegija ima 60.000 mornarjev, Švedija pa le 25.000. Norvežanom je dosti na tem ležeče, da dob^ svoje konzule, ki bi pospeševali njih trgovino. Sedanji konzuli gledajo le na Svedijo in norveški trgovini delajo cel6 ovire. Mej Švedi in Norvežani je v gospodarskem oziru veliko nasprotje. Švedi so za varstvene carine, Norvežani za svobodno trgovino. Švedi se na vso moč upirajo samostojnim norveškim konzulatom. Toliko so se udali, da se naj osnuje skupno ministerstvo vnanjih stvarij, in da bi minister vnanjih stvarij mogel biti > tudi Norvežan ter bi bil odporen švedskemu in norveškemu parlamentu. Norvetagi pa s tepi neso Itdovoljni, ker mislijo, da ie bgj&ejo njih zahtefrp zavleči. Minister, ki bi bil odggvpret} Vedskemu parlamentu, bi ne n^ogal dosti storiti aj| Norvegija. Stvari bi se tudi zarftdi tega hitro ne izboljšal^ ker so sedaj v diplonjatičnih službah le (Švedi in hi minolo preosj čtgft, d« pride zadostno Število Norvežanov v te slulbe. Razmere so jako napete, govori se že očitno, da se Švedija in Norvegija po- j polnoma ločita. Sedaj se bode pač na Norveškem se dobilo novo ministerstvo, ali s tem se konzulsko vprašanje ne spravi s sveta. Socijalne stvari. Zakaj peša kmečki stan? (Konec.) 5. Nepremišljeno srenjsko gospodarstvo. Naklada vrh naklade, zdaj za to zdaj za ono, brez česar bi se lahko izhajalo. Vožne in hojne ceste (stare) služile so nam nebrojno število let, zdaj pa ne več. Nabavnega davka tretji del, a dva in več pa občinskih naklad. Še plinove svitlobe manjka na kmetih! Plačuj kmet, a če nisi točen, je pa še eksekucija zraven. 6. Šola na kmetih. Oh! dokler te ni bilo, se je še precej izhajalo, odkar se je pa ta sem priklatila, gr4 vse rakovo pot. Prvič je gospodom učiteljem naložena mučilna naloga izvrševati njih posel prav točno. Predmetov imajo toliko, da se jim je zmešati, teh je gotovo več, nego na gimnaziji ali pa realki. Jaz priprosti kmet, in če bi prav dninar bil, bi svojega stanu z nobenim teh gospodov ne menjal. Taka se jim godi; in ako bi še potrpljenje pri ujih ne sodelovalo, ne vem, kako bi bilo? Kaj pa, kdor tega božjega darn nima? Ozrimo se še na naše učene juriste in juristinje. Otroci kmetskih starišev bi se morali v mladih letih najprej za svoj stan pripravljati, se v tem izurjevati in utrjevati; a prisilna šola govori drugače. V šolo mora hoditi do 14. in še celo dokončanega 15tega leta. Ali ne zadostuje ua kmetih otrokom, toliko šolo obiskovati, da se glavnih rečij, kakor čitanja, pisanja pa računstva dobro izuč6; vsi nepotrebni predmeti naj se pa opuste? Pač, saj po izšolanju so jim — ako se hoče kdo prepričati — vsi drugi predmeti »deveta dežela". Poskusi pa pričajo, da ravno — če smem reči — jaz bi slehernega v zgoraj navedenih, za življenje potrebnih predmetih v naj dalje petih mesecih boljše poučil. Vrh v šoli zgubljenega časa pa še skrbi kmet — imej ali ne — za boljšo obleko, za vedno obutev, za potrebne knjige, koje so vsako leto, bi rekel, druge, za pi-sanke, risanke in Bog vedi še kaj. — Le to nam je dobro, da se gospodje učitelji sami plačujejo in mojstri šolskih poslopij zastonj zidajo —? Toda obiskovanje šole na kmetih mora biti tudi točno, če ne pa kazen, bodi si z denarjem ali pa z zaporom. Koliko žalosti in na tisoče škode so morali in še morajo kmetski očetje zaradi te pomanjkljive točnosti prestajati, ker rabijo otroke pri vsakovrstnih opravkih. Pa se ustavljaj sili, če moraš. Lenoba naših kmetskih učencev in učenk je pa vedno hujša in te ne mora odstraniti prisilni šola. Imam sedem otročičev, petero se jih hodi učit „jus", druga dva pa morava jaz in mati pestovati. 7. Prevelike obresti. Tudi tu bi se dalo veliko povedati, toda ob kratkem rečem, da se mora kmet večkrat obrniti do oderuhov ter jim sto od sto obrestovati, kajti sila kola lomi. 8. Elementarne nezgode. Tudi teh je precej dolga vrsta. Kakšno leto pozdravi toča kmeta po dva- do trikrat, za kar pa svetna modrost ni še iznašla zdravila, pa ga tudi ne bode. Že čez 40 let trajala je bolezen na grozdju, potem peronospera, v nekaterih krajih pa pustoši vinske gorice filoksera. 9. Svetna prevzetnost, brezbožnost in napuh. V tem se ne opravičujemo mi kmetje, da nismo tudi mi takšni, ampak vestno moramo izreči, da smo vsi enaki pred Bogom in da mu večkrat hočemo prevzemati delo njegovih rok in s tem postati podobni napuhnjenim angeljem. Bavno tu sili me misel, nadaljevati 8. točko, kajti ves modri in premodri svet hoče se postaviti nad Stvarnika, noče pa spoznati, da je vsem nezgodam, stiskam, pomanjkanju, bolezni itd. edino le greh kriv, in da moramo zavoljo tega tudi mi kmetje trpeti. Človek (modri svet) obrača, Bog pa obrne. Išči, preiskuj, podaj se na Dunaj še trikrat troje let učit se, potem pa pridi in ozdravi uam sirotam od pretekle {time posušene trte I Vedi p«, 4«, če tudi za to zdravil« najdeš, ima pravični tu vsegtfedni Bog vendar (Se drugih kazftij za brezhožnost to greh. Bili so časi, v katerih niso pogan)! bogokletsva niti drugih pregreh, »voljo katerih nas Bog kaznuje, a tudi ni bilo niti vitrijola, niti žvepla niti drugih zdravjl; pa tudi vsakovrstnih, kmetu že prelitih poukov pe. Adam je bil za greh »■ raja vržen; napuhnjeni angelji pa iz višave v nižavo. Enaka se nam bo in se že tudi zdaj godi, česar pa spoznati nočemo. Vsi pouki, vse prenaredbe brez blagoslova od zgoraj so zastonj! Babiloncem zmešani so bili jeziki (pamet). Modri svet izmišljuje marsikaj v pomoč blagostanja, a tega, kar bi proti vsem nezgodam najbolj ugajalo in koristilo, noče vedeti, marveč spi. Dal je Stvarnik zapovedi, a ni jih še preklical, niti skesal se ni, niti jih popravljal, a jih tudi ne bo. V teh torej, modri svet, v natančnem spolno-vanju teh najdeš mir, pa blagostanje tu in tam od deseterih božjih zapovedij je odvisna sreča pri kmetu in gospodu, v srenji in v državi. Da se pa kmet sirota po tolikih mukah včasih s kozarcem vina okrepča, s tem ne hira njegovo blagostanje. Torej nam ga le privoščite, saj se le naše žile pa nje nategujejo. In praznično obleko v nedeljo nam tudi postite, saj je nedelja in praznik Gospodov in dan vseh pridnih in delavnih ljudij počitek in veselje. Prečitaj, dragi čitatelj, še enkrat moje vrste ter blagovoli vzeti in posneti jedro v pouk iz mojega revnega priprostega kmetakega dopisa. Bric. Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Dalje.) Gregor XI. (1370-4378). .Novus de Vir-gine forti" („novi iz junaške device"). Imenoval se je preje Peter Belfort in kot kardinal je imel cerkev »S. Maria nuovo". Leta 1377 se je preselil v Rim in s tem končal tako zvano »babilonsko sužnost". Nagovorila ga je k temu koraku posebno Katarina Sijenska, ki je s svojimi od sv. Duha razsvetljenimi nasveti mnogo vplivala na tedanje razmere. Vladal je 7 let, 2 meseca, 28 dnij. U r b a n VI. (1378-1389). »De inferno Prignani", (»iz pekla Prignanskega"). Imenoval se je preje Jernej Prignano; njegov rojstni kraj je bil »Infernus" (pekel) pri Neapolu. Z njegovim nastopom se je začel oni strahoviti razkol v zahodni cerkvi, ki je imela nekaj jasa hkrati tri papeže. Zdelo se je res, da je tedaj pekel sam provzročil cerkvi toliko zmešnjavo in bridkost. Vladal je 11 let, 6 mesecev, 6 dnij. Bonifacij IX. (1389—1404). »Cubus de mixtione (»kocka zmešnjave"). Rodom Neapolitanec je bil vendar genoveškega rodu; v svojem grbu je imel kocko. Njega je zadela res osodepolna kocka, ko je moral sredi tolikih zmešnjav krmiti čoln 6v. Petra. Vladal je 14 let, 11 mesecev, 1 dan. Inocencij VII. (1404—1406). »De meliore Sidere" (»od boljše zvezde*). Bil je rodovine de Migliorati in je imel zvezdo v svojem grbu. Za njegove vlade so se razmere sv. stolice obrnile precej na boljše, ker je bil Inocencij VII. Rimljanom priljubljen. Vladal je 2 leti, 21 dnij. Gregor XII. (1406—1409). »Nauta de Ponte nigro" (»brodar s črnega mostu"). Rodom Benečan je bil vmeščen na cerkev v Negroponte. Njegovo vladanje ni bilo srečno; že čez 2 leti, 6 mesecev in 4 dni se je moral umakniti s stola sv. Petra po ukrepu zbora v Pizi. V drugič ga je odstavil od vlade cerkveni zbor kostniški; umrl je mnogo-izkušeni, pobožni mož 92 let star, 1. 1417. Aleksander V. (1409—1410). »Flagellum Soliš" (Solnčni bič"). Imel je sonce v svo)em grbu; rodom je bil Grk Philargi. Izvolil ga je pizanski cerkveni zbor vkljub oporekanju pravega papeža Gregorija XIII. Vladal je 10 mesecev, 8 dnij. Janez XXIII. (1410—1415). »Cervus Sire-nae" (»jelen Sirene"). Kot kardinal je imel cerkev sv. Evstahija, ki se slika z jelenom; v grbu je' imel Sireno. Imenovani prislov se zlaga precej tudi z mladostjo tega papeža. Vladal je 5 let, 13 dnij. Martin V. (1417—1431). »Corona veli Aurei" (»krona zlatega zagrinjala"). Bil je kardinal cerkve S. Gregorii ad Veium aureum, ali „in Velabro". Izvoljen je bil na kostniškem cerkvenem zboru, ki je končno odstranil žalostni razkol t cerkvi. V tem ozirn je bil ta zbor res neko .zlato pregrinjalo", in novi papež njega .krona". Vladal je 13 let, S meseee, 10 dnij. Ev gen i j IV. (1431—1447). .Lupa Coele-stina" (»eele8tinska volkulja"). Bil je celestinski redovnik; kot sijenski škof je imel volkuljo v svojem grba. Vladal je 15 let, 11 mesecev, 20 dnij. Feliks V. (1439—1446). .Amater Crucis" (»ljubitelj križa"). BI je sicer vsiljen papež, a vendar osebno svet mož, ki je bil le orodje drugih. Rodom Amadej (Bogoljub), vojvoda Savojski, se je odpovedal vladi 1. 1434 in živel poslej kot puščavnik v Švici; ustanovil je viteški red sv. Mavricija. V svojem grbu je imel križ. Nikolaj V. (1447—1455). .De modicitate Lunae" (.od malenkoti lnnine"). Rodom Parentn-celli iz Sarzane, ki se imenuje latinsko: Luna nova; bil je nizkega rodu. Vladal je 8 let, 19 dnij. Za njegove vlade je pal Carigrad Turkom r oblast, in polmesec je pretil vsemu krščanstvi. (Dalj« ilidi.) Verske zmešnjave v Angliji in — liberalci. (Konec.) Ali mohamedanstvo še ne zadostuje. Začeli so gojiti tudi iudiški bndhaizem. Oznanjevala ga je ga je vneto zuanka brezverca Bradlaugba — gospa Besant-ova. Ta prerokinja je pisala prej različne brošure, za katere bi ne marala nobena poštena ženska, in zdaj razglašuje novošegen budhaizem, zmešan x nekako pestro zmedenim modrovanjem. Tudi ta vzorna nravstvena učiteljiea je ustanovila .šolo"; šteje že okoli 2000 spoznavalcev svojega nauka in izvršuje svojo propagando vneto dalje. Nekak nepremagljiv .tok" je to — pravi gospa Novik-ova — ki je zgrabil misli angleškega občinstva in je-zapeljuje dalje; — kam, to ne more reči dozdaj nobeden. Ono versko gibanje se lahko imenuje duševno vrenje, nemirno stresanje; učinki in vspehi tega — nedozirni. Tudi liberalni listi blebetajo v zadnjih časih veliko o nekakem verstvu čiste etike brez vseh verskih resnic. Prav velikokrat smo slišali hvaliti razsvetljeni anglikanizem, ki bi mogel biti — po razumu novodobnih omikancev — vzor, po katerem bi prirezal vsak profesor to novo vero. Prerok ua-predujočih čeških dijakov, znani Draper, proslavlja v svojih .konfliktih" naravnost z averroismom, z liberalizmom tudi mohamedanizem ; imenuje ga najboljšo reformo (!) krščanstva, kateremu je bil in je vselej na potu sovražni Rim. Znano, da hoče imeti češki Časopis .Zlata Praha" Draperov pamtlet za šolsko knjigo na srednjih šolah. Res, prav lepo bo Ba Češkem, ko bodo take io slične liberalne modrosti .novi toki" radikalcev geslo .naroda Huso-vega in Komenskega" 1 Potem se bo vrnila na Češko zopet ona proslavljena doba, ko so se tam rodile le sekte, ko so so bili razpori zavoljo vere splošni šport, katerega je zdatno podpirala — Žižkova gorjača 1 Na Mažvtrskem v tem oziru ni mnogo bolje. Vsak črevljar se čuti že dovolj sposobnega, da se zmisli kake nove vere in za čuda nobene tolike bu-dalosti še ui nobeden pričel, da bi ne dobil naslednika. — Nemci vsi, tudi visoke baže, se pa odlikujejo ne toliko v ločinstvu, kolikor v praznover-stvu. Koder že o veri ničesar nočejo vedeti, nosijo že marsikake amulete, delajo tajna varovalna znamenja in rabijo in plačujejo — sleparke, da jim mešajo kvarte. Pamet in vneto katoličanstvo sta skupaj 1 Kardinal angleški, Vaughau, je vreden naslednik slavnih nadškofov vestminster-skih. 2e s prva dokazuje, da umeva svojo vzvišeno nalogo. Vse dela, vse skuša, samo da bi koristil sveti cerkvi. Ustanavlja farne knjižnice, piše v liste, govori na raznih shodih, vzlasti v Londonu poskuša ustanoviti neko socijalno središče vsem katoličanom, ki se sedaj poizgubljajo po orjaškem mestu. Ni čuda, da ga zato ljubijo njegovi verniki. Nebrojno dokazov spoštovanja in udanosti je že prejel; ui dolgo, kar se mu je poslanstvo Londoncev poklonilo, zahvaljujoč ga za dosedanjo apostolsko delo- j vanje in proseč ga za naprej. Angleški in francoski 1 listi, tndi veri v obče in katoličanom posebe so- i vražni, popisujejo kardinala kot znamenitega in ob- j čudovanja vrednega moža. Trde, da je po lici po- j doben Napoleonu I. Lep človek je, bistrega in ostrega pogleda, hodi po vojaško resno in krepko. B I je svoj čas res vojak. Jeden brat njegov je bil bene- diktinec v Avstraliji; ondu je umrl. Drugi brat je jezuit, dva brata sta pa svetna duhovnika. Jeden stric mu je škof v Plimavsu (Pljmouth), drugi pa redemptorist. Bog ohrani še dolgo neumornega dostojanstvenika, naj izvrši vse namene blazega srca mej narodom angleškim. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. maja. (Presvitla cesariea) se je nocoj ob 12. uri 24 min. s posebnim dvornim vlakom pripeljala na tnkajšnji južni kolodvor, od koder se po ostanku 5 minut odpeljala na Dunaj. (Kranjski deielni zbor) ima jutri dne 2. maja IX. sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila deželno-zborskega predsedstva; ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Klenik za izločitev iz katastralne občine Št. Peter; ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer: o § 6.: Občila; o §3.: Deželna kultura; ustno poročilo finančnega odseka o prošnji: a) Antona Koprivnikarja, bivšega podjetnika zgradbe eeste čez Wagenšperk, za doplačilo; b) Glasbene Matice v Ljubljani za brezobrestno posojilo 6000 gld.; c) županstva v Dolenjivasi za podporo za vrejenje studencev v Grčaricah; d) Jerneja Pečnika is Krškega za nagrado in za podporo za nadaljevanje izkopavanja ; e) društva gospej krščanske ljubezni za podporo za poselsko zavetišče Josefinum; f) županstva v Dolenjem Logatcu za podporo za izpeljavo sanitetnih odredb c. kr. političnih oblastev; g) županstva na Planini pri Vipavi za podporo za napravo vodnjakov; b) županstva na Crnemvrhu za podporo za napravo občinske poti; i) podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, za podporo; k) stav-binskega odbora na Bledu za podporo za napravo poti v strmi strani ob Radolni; samostojnega ribar-skega odseka c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podpore za napravo novega vodovoda v ribogoj-nem zavodu na Studencu; ustno poro&lo finančnega odseka o marg. št. 4., § 5 letnega poročila deželnega odbora (bilanca Ljubljanskega mestnega posojili); ustno poročilo upravnega odseka z načrtom zakona o izločitvi delne proge deželne ceste Logatec-Idrija iz kategorij deželnih cest; ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v kamniškem cestnem skladovnem okraji novo napravljene ceste, ki se odcepi v Radomljah od okrajne ceste Kamnik-Radomlje-Dob, med okrajne ceste; ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v ložkem cestnem skladovnem okraji 19 km dolge občinske ceste, od Kozarš do Pudoba med okrajne ceste; ustno poročilo upravnega odseka: a) o prošnji zadruge kranjskih živinozdravnikov za ustanovitev deželnih živino-zdravniških služeb; b) občine blejske, gorjanske in drugih za razdelitev radovljiškega cestnega odbora v dva odbora; c) županstva v Veliki Dolini za olajšave pri legaliziranju listin do vrednosti 100 gld.; d) delegacije avstrijskega shoda inžeuirjev in tehnikov za pripoznanje volilne pravice tehnikom in vi-rilnega glasu rektorjem tehničnih višjih šol; e) podobčine Vrhpolje za uvrstitev vrhpoljsko-dupeljske občinske ceste med okrajne ceste; ustno poročilo upravnega odseka o § 5 letnega poročila deželnega odbora marg. št. 1, 2 in 3. (Novi dekan.) Iz Oirknega: V četrtek, dnč 27. t. m. popoldne smo slovesno sprejeli novega gospoda dekana Jan. M u r o v c a. Po celem letu prišel je vendar enkrat stalni dušni pastir. Pozdravljalo ga je, odkar je stopil v farno okrožje, od vseh stranij pokanje topičev. Vse je bilo olepšano z zastavami in mlaji. Pri prvem slavoloku pozdravili so ga starešinstvo in uradniki, pri šoli učenci. Prvi hod je bil v cerkev, kjer je bil blagoslov. Bog daj sreče in vspeha novemu čilemu dekanu lepe cerkljanske dekanije. (Javna pritožba.) Jeseni lanskega leta pričel se je po ukazu slavnega magistrata popravljati glavni kanal v hiši št. 7 na Dunajski cesti zaradi preteče nevarnosti kolere. Vsled priziva hišnega posestnika ustavilo se je delo, in dosedaj še ni izvršeno. Kanal leži odprt že nad pol leta, vsebina njegova se razširja posebno sedaj, ko vreme gorkeje postaja, nezuosni smrad je po celi hiši. Ali ni ta gorostasni zdravstveni nedostatek vedni vir preteče epidemije? Ali morebiti čakajo, da se ta prične, in bodo, kakor običajno pri nas, po toči zvouili? Čuditi Be moramo, da nobena oblast, ki govori tu odločevalno besedo, ne čuti v sebi dolžnosti, ki jo ima proti občinstvu. Stvar ni tajna, dotični akti ro- majo od Poneija do Pilata; p:še se veliko, a stori se — nič. Zadeva je nujna, in občinstvo ima pravico zahtevati, da se ta unicum zdravstvenega nedostatka kakor hitro mogoče odpravi, ker taka malomarnost gotovo ni laskava za našo belo (?) Ljubljano, ki se ponaša s toliko občinskimi in državnimi zdravstvenimi korporacijami. (Misijon v Mariboru.) Poroča se nam: Slovesno smo pričeli eveti misijon; slavnostni sprevod se je vršil od knezoškofijske palače v stolno cerkev, uvrstili so se pri tem sprevodu gg. bogoslovci, seme-niški profesorji in naposled premilostni gosp. knez in škof, deleč ob obeh straneh klečečemu ljudstvu sveti blagoslov. Izvrstni uvodni govor mil. kneza in škofa, dr. Mihaela Napotuik-a, in začetni govor voditelja misijona sta dostojno in umetno pričela sveto opravilo. (Umrl) je dne 28. aprila t. I. v Celovcu preč. o. Sigismund Gradi Še k, 0. S. B., kn. šk. duh. svetovalce, bivši profesor na celovškem bogoslovskem učilišču, senior in zlatomašnik. Pokojnik se je porodil dnč 5 avg. 1814 v Gameliuih na Kranjskpm, napravil redovne obljube dnd 12. avg. 1838, bil v mašnika posvečen 4. avg. 1841. Dn4 28. aprila v jutro je še maševal, a obšla ga je pri zajuterku omedlevca in kmalu je izdihnil svojo dušo. R. i. p! (Z Vrhnike): Sinoči je nekdo skušal vlomiti v podružno cerkev sv. Joba v Sinji gorici. Na srečo pa ga je cerkvenik zapazil še ob pravem času in hitro poklical sosede; a prej tem je že zlobnež odnesel petč. (Nemški dijaki.) Znano je, da je v Ogerskem Hradišu na Moravskem bilo izključenih 19 dijakov višje nemške gimnazije, ker so obiskovali nesramne hiše. Sedaj poroča praški .Čech", da je bilo v čeških Budejevicih iz nemške gimnazije izključenih 7 dijakov, med njimi dva abiturijenta, deloma od budejeviške gimnazije, deloma od vseh čeških gimnazij. 2 dijaka sta dobila 16 uren zapor. Povod tej kazni, katero je že tudi potrdil dež. šolski svet, je bila .bursehensehaft", kojo so imeli dijaki med soboj, in v koji uganjali razne .lepe" stvari. Le tako naprej 1 Prav nič bi se ue čudili, da dobimo prej ali slej jednaka poročila tudi z drugih srednjih šol. L. + 4. (Jndeževi groši za šolo.) S Koroškega: Nemški listi s posebno slastjo poročajo, da so v minulem času dobile sledeče koroške šole podpore (Judeževe groše) od zloglasnega .schulvereina" : Otroški vrtec v Železni Kaplji, šole v Bistrici v Rožni dolini, v Borovljah, Naborjetu, Štebnu v Ziljski dolini. Razun tega so se podpirali učiteljski pripravniki v Celovcu in šolarji po raznih šolah! — Nedavno je zborovala .schulvereinska" podružnica za Temenico pri Celovcu. Liberalni listi so polni hvale za dotične .schulvereinovce", — .jene wackeren deutsch-freundlichen Slovenen", kakor mično opisujejo narodno renegatstvo. Duša oni podružnici je sevč zopet učitelj (!) T. Rutter, ki je svoje dni navdušeno prepeval v celovški .čitalnici" slovenske pesni, a sedaj skrbno pazi, da se slovenska deca čim preje po tendencah „schulvereina" ponemčuje. Baš omenjena podružnica nanj pa je i nov dokaz, da so glavna opora .schulvereinu" — narodne izdajice, ki se ue sramujejo pljuvati v skledo, iz katere jih je v mladih leti slovenska mati redila. (Obsodba.) Oni fantje iz Podgore, ki so vlani napali — menda po dogovoru — nekatere Goričane, so bili hudo obsojeni dne 27. aprila t. 1. Dva sta dobila po l1/, leta ječe, dva po 2 leti, dva po 21/» leta. Plačati morajo vse stroške in poškodovancu na očesu 3000 gld. Naj bi se kaj takega našim siromakom nikoli več ne dogodilo. Mnogo so krivi tudi listi in nekateri politikarji, ki po krčmah ljudi dražijo. — Zagornik je bil dr. J. Tonkli. (Nesreča.) V Ločniku pri Gorici so trije delavci kopali grušč za ceste. Izdolbili so duplino, v kateri so vsi trije stali dne 29. aprila t. 1. Naenkrat se streha vsuje in vsi trije so ostali pod gruščem. (S Koroškega,) dne 30. aprila : .Bauernzeitung" poroča, da je aprila meseca napravilo 7 učiteljev skušnje tudi iz slovenščine. Pred kratkim pozvalo se je več šolskih vodij, naj napravijo skušnjo za slovenščino, mlajšim učiteljem pa se je reklo, da morajo napraviti skušnjo, ako hočejo postati vodja dvojezičnih šol. Omenjeni list se tega veseli, češ: Veselo znamenje je, da imamo na Koroškem dosti .slovenskih" učiteljev in jih ui treba dobivati .od zunaj" (s Kranjskega itd.) — Da bi bile ona skušnje za slovenščino za koroške Slovence kaka pridobitev, jako dvomimo, kajti po šolah se bode ponemčevalo tudi tanaprej, kakor se je doslej, iu bodijo potem učitelji iz slovenščine izprašani ali ne I (Glasbeni večer.) V torek dn<5 2. maja 1893 ob 8 uri zvečer v dvorani starega strelišča III. glasbeni večer koncertnih mojstrov: gg. Hanuša B»u-disa in Karola Hoffmeistra, s prijaznim sodelovanjem učiteljskih močij »Glasbene Matice": gospodičine Ane Šuklje in gospoda A. Bazingerja ter damskega zbora pod vodstvom H. Baudisa. Vzpored: 1. Gold-mark: Suita, op. 11. (1. odstavek: Allegro) za klavir in gosli; gospodična Ana Suklje in gosp. H. Baudis. 2. Hoffmeister: a) Utrujen sem . . . b) Akat pesmi za tenor; gosp. A. Razinger. 3. Gounod: Himna sv. Cecilije, za orgije, klavir in gosli; gosp. Hoffmeister, gospodičina A Suklje in gosp. H Baudis. 4. Klička: a) Izgovor, b) Osat, troglasna ženska zbora s čveteroročnim klavirskim spremljevanjem; spremljata gospodičina A. Suklje in gosp. K. Hoffmeister. 5. Saint-Sans: Bapsodija na bretajnske narodne pesmi za orgije; gosp. E. Hoffmeister. 6. Grieg: 3 velika sonata za glavir in gosli, C-moll, op. 45. I. Allegro molto ed appassionato, II. Alle-greto espressivo alla Bomanza, III. Allegro animato. Klavir: Bčsendorter. Amerikanske kotažne orgije. Gene prostorom: Sedeži v dvorani a 1 gld., vstopnice a 60 kr., dijaške vstopnice £ 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Sešarka in na večer koncerta pri blagajnici. (Z Dolenjskega) 29. aprila. Jože Debevc, kakor se sam nazivlja, sin .fitnika" iz Brinja, fare breno viške pri Postojni, star do 14 let, rujavih las, mlad klatež, vsiluje se v službo za pastirja; kadar ga oblečejo, popiha na skrivaj dalje. 20. aprila je šel skoz Žužemberk v Ambruš, čez 3 dni dalje v Struge. — Orožniki iz Trebnjega ga zasledujejo! Kdor ga vidi ali kaj sliši o njem, naj ga naznani orožnikom, da ga odženo v rojstni kraj, kei je ta mladi klatež neveden, brez poduka, neubogljivi uzmovič. — Pred nekaj tedni jo neki Anton Butzman rodom Passavec posebno v farovžih jusiljeval pleskarsko pripravo za večno luč mesto dusič, jemal predplačila, naročenih in obljubljenih stvarij ni poslal! Tedaj pozor pred tacimi ljudmi! — To je torej že drugo poročilo o tem sleparju. (Duhovniške vesti z Goriškega.) Dne 24. aprila so bili investirani: č. g. Anton Beri o t, vikar ua Srednjem, na župnijo Vogersko; č. g. Jožef Fa-hijan, oskrbnik župmje v Čepovanu, Da isto župnijo; č. g. Ivan Murovec, župnik pri Sv. Luciji na Mostu, na dekanijo v Cerknem; č. gosp. Adam Zanetti, župnik v Brazzanu, na dekanijo v Fiumicellu. — Od 2. do 4. maja bo v Gorici žup-niški izpiti. (Majnikovo povišanje v armadi) ravnokar objavlja voiaški „Verordnungsblatt". Kakor čitamo povišan je bil naš rojak g. polkovnik Klobučar za generalmajorja. Dalje so bili imenovani v domačem polku baron Kuhn št. 17: major v pehotnem polku št. 95 stotnik g. Avg. Konschegg, doslej v polku št. 17; kot stotnika 1. razreda (doslej* stotuik 2. razreda) E. Faninger in Ot. vitez pl. Kissling; stotnika 2. razreda postala sta dalje: Vilib. Wag-ner pl. Preyenheim in Iv. Konsbegg, oba doslej nadporočnika. Poročniki: KI. pl. Eggers-dorfer, A. Gruber pl. Behenburg, Jos. Kruckenhauser, Bom. N i c h č in Adolf Tambornino povišani so v nadporočnike in poročnikom je bil imenovan Frid. Mazuran, kadet in poroč. namestnik. Poročnika v rezervi postala sta kadeta: Fr. P a s c a I in Adolt T a u s e r. — Povišanje v kranjsko-primorskem polku št. 97 je pa nastopno: podpolkovnik Št. barou Bi- li c k p!. Aueifr-ls imenovan je polkovnikom; major baron S c h m i d b u r podpolkovnikom; stotnika Iv. Polajuar iu A. F e i e r de Bdck povišana sta na majorja; in v stotnika 1. razr. Ljud. H i r-schal; nad poročnik Aleks. Dini imenovan je stotnikom; za poročnike: vitez Rodakovski, Jurij Rakič, Em. 8kabret in Ferd. T o m a-n i č; poročnikom v rezervi: Karol K n a fl i č pehot, polka št. 7 — Dalje je vodja vojaške bolnice v Ljubljani g. dr. Fr. S tangi, imenovan višjim štabnim zdravnikom v 1. razredu, polkovnim zdravnikom v 2. razredu pa nadzdravnik g. dr. Edm. Kralj 17. peh. polka; načelnik vojaškemu oskrbovalnemu skladišču v Ljubljani, g. Jos. A n d r e a s, je pa postal upravitelj vojaškega oskrbovališča. Konci bodi omenjeno, da je bil znani in tu mnogo let bivajoči g. dr. Jos. Uriel, doslej šef zdravnik mariborske posadke, imeuovan načelnikom podružnici Baden vojaške bolnišnice na Dunaju. (Ia Devina.) V soboto, 29. aprila, okoli 3. ure popoldne priplul je neki lep parnik v Devin. Že po } zunanjosti dalo se je sklepati, da mora biti na par- : niku kaj nenavadnega. In bil je na parniku nad- , vojvoda Ludovik Viktor, brat našega presvetlega ) cesarja, z velikim spremstvom iz visokih aristokra- j tičnih krogov. Ogledal si je grad in vse zanimive ; starine. Ko so si grad ogledali, šli so skozi vas j zopet na parnik in odpluli v Trst. — Ravno ta 1 dan, nekai ur kasneje, pripeljala se je visokorodna gospa kneginja T. Hohenlohe z drnžino iz Benetk, kjer je prebila letošnjo hudo zimo. Iz Benetk do Tržiča (Monftlcone) pripeljala se je z brzovlakom. V Tržič prišli so po njo in družino njeni domači. Pri tej priliki je vsled neprevidnosti podoskrbnik zgubil za nakup raznih stvarij izrečenih mu 100 gld. Previdnost povsod dobra, tudi oskrbnikom priporo- , čena. Telegrami. št Lenard, (na Štajerskem) 1. maja. Dne 30. aprila umrl Josip Kukovec, župnik pri sv. Andražu v slovenskih goricah. Polj, 30. aprila. Cesarica Elizabeta.se je na ladiji „Greif" semkaj pripeljala in je čez jedno uro v spremstvu nadvojvodinje Marije Valerije in nadvojvode Franca Salva-torja dalje potovala v Miramar. Dunaj, 30. aprila. Poročila iz Soiije poročajo, da se skliče veliko sobranje dne 14. maja. To sobranje bode konečno potrdilo sklenjeno premembo ustave. S tem je ko-burška dinastija v Bolgariji trajno ustanovljena in zagotavlja deželi miren razvoj. Donaj, 1. maja. Cesarica, nadvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salva-tor prišli so dopoludne v Hetzendorf, kjer jih je pozdravil cesar. Odpeljali so se v Lainz, kjer so se nastanili. Praga, 1. maja. V pravdi zaradi kolin-skih izgredov je od 19 zatožencev jih obsojenih šest zaradi hudodelstva javnega na-silstva v težko ječo do desetih mesecev, devet pa zaradi razgrajanja v zapor do treh tednov. Štirje so pa bili popolnoma oproščeni. Sofija, 1. maja. Po vsej Bolgariji so bile včeraj volitve za veliko sobranje. Udeležba bila je velika. Neredov ni bilo nobedih, vladen vspeh je odločen. Napolj, 30. aprila. Nemški cesar, in cesarica, laški kralj in kraljica ogledali so Pompej. Genf, 30. aprila. Avstrijska umetno-obrtna razstava, ki je pod vodstvom dvornih svetnikov Storeha in pl. Skale ter cesarskega svetnika Hamuscha, se je otvorila. Pariz, 30. aprila. Osmim prelatom, katerim se je pred jednim letom ustavila plača, se zopet začne plača izplačevati. Le nadškof v Aiiu, Grouthe-Soulard še ne dobi plače. Peterburg, 30. aprila. Minister; Griers pripeljal se je včeraj v Carskoje Selo, kjer dalje časa ostane. Novi Tork, 30. aprila. Ko je Cle-veland zahvaljeval pozdravljajočo množico, zadel je z glavo v streho voza in se je precej poškodoval. Včeraj je odpotoval v Chicago. Umrli so: 29. aprila. Marija Zagore, brzojavnega urada sluge hči, 5 mesecev, Poljske ulice 11, hjdrocepbalus acutus. V boln i šnici: 28. aprila. Neža Kristan, gostija, 33 let, nephritiB. Vremensko sporočilo. C rt O Čas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine na 24 ur v mm opazovanja itrakomcra t mm toplomera po Celzija 29 7. u. ijut. 2. n pop. 9. a iv«<. 7294 7311 732 6 llas 13 8 10-2 zm. jvzh. si. jvzh zm. svzh. oblačno M jasno 0-00 30 7. o. ijat. 2. n. pop. 9. a. zveč. 734 0 732-8 733 9 6-4 20-2 13 8 brezv. si. svzh. si. svzh. jasno n n 2-00 dež srednja temperatura obeh dni 11-7° in 13'5", oziroma za 0 6 nad in 2'4* nad normalom. Izpraznjena je y Kovorji pri Tržiča služba cerkovnika in orgl javca. Pogoji so ugodni. Pismene ali osebne ponudbe ondotnemu župniku. 238 2—1 MT I & č e 111 'M prvega koncipijenta. Vstop, če mogoče, takoj. Obniti se je do odvetnika dr. Alf. illosche-ta v Ljubljani 237 1 Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XVI. državna loterija za skupnovojaške dobrodelne namene. 3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni 22. junija 1893. — Srečka stane 2 gld. avstr. volj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj. I„ Riemergasse 7, II. Stock, im J»koberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste. Na Dunaju, v marcu 1893. 47 6—3 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. Dunajska borza. 98 gld. 50 kr. Dni 1. maja. Papirna renta 5%, 1(5% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta K%, davka prosta . . . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100........ 98 . 15 „ 117 „ 20 „ 97 , 13 „ 985 „ 341 . 122 „ 70 9 75 • o „ 78 „ 60 „ 05 „ Dni 29. aprila. Ogerska zlata renta 4% . . . 115 gld. 55 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 „ 20 „ K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 148 „ — „ o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 16« „ 50 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197 „ 75 „ Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 98 „ 80 „ Zastavna pisma „ , . . „ 41', % 100 „ —- „ Kreditne srečke, 100 gld. ... — „ — . St. Genois srečke. 40 gld. ...... 67 , — „ i% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, JO gld..... Salmove srečke, 40 gld...... Windischgraezove srečke, 20 gld. . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Papirnih rubeljev 100 ..... 141 gld. — . . 69 . . 70 . . 22 . . 152 st. v. 2960 127 50 50 25 Af Nakup ln prodaja ~>t££ vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjseza dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C (J B" Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Sir Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskib vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, "•O Izdajatelj - Dr. Ivan laneiit. C )di;ovori3 ii vnsdn Andrej Kalan. Ti* .<•'»■»»« '.i n* u- » L ummrvi.