Poštnina v Sh1VI pavšalirana.
X*o«»š n«e-setxfc*. številke, affit*'$0 vlitarle^'
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu.
List izhaja vsak torek in petek.
Naročniua znaža: celoletno 12 K, polletno 6 K, tetrtletoo 3 X.
Cent iïiseratotu: enestopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu r--. 10 objav popust.
Nočemo, da bi astsiojake bande prihajale k nam krast in ropat! Nočemo lačenbergerjev zalagati z živili! Nočemo, da bi nas Avstrijci goljufali s svojim ničvrednim denarjem! Zato ne dovoljujemo, da bi se odpravila demarkacijska črta, in jo bomo branili z vsemi sredstvi do skrajnosti!
Bratje in sestre! j Zahtevamo zadoščenja!
Pretekli petek je, bila v Parizu senžermenska pogodba slovesno ratificirana (potrjena) Plebiscitna komisija bo še ta teden začela svoje delo. Le malo časa nas torej loči od dne ljudskega glasovanja, od dne, ko bomo vsemu svetu odločno in glasno povedali, da še nikakor nismo zadovoljni s tem, da smo rešili cono A, ampak da hočemo tudi cono B s Celovcem in z Gospo Sveto.
Ta dan bo za nas Korošce največji praznik. Zato naj se takoj sestavno povsod, pa prav povsod, posebni odbori, ki bodo pripravili vse potrebno, da bomo kar najslovesneje in kar najveličastneje praznovali svojo zmago, Veliko noč koroškega naroda!
Pridite in prepričajte se!
Naši listi priobčujejo zdaj iz aktov (spisov) nacijonalpolitičnega avšusa v Šent Vidu ob Glini razna pisma, račune, poročila itd. Prizadetim veleizda-jalcem, ki se tresejo za svojo grešno kožo, to seveda ni ljubo in lažejo, da so ti akti ponarejeni. Da bi se kdo naših ljudi ne dal premotiti, izjavljamo še enkrat: Vsi akti nacijonalpolitičnega avšusa v Sent Vidu so se priselili k nam v Velikovec in se o njih pristnosti vsakdo lahko prepriča na lastne oči.
—ii»i fiiMimiiiiii* »i ii'i rtr^B»« ij^^aE^iaesiriöBKJBïBS&'Ji'isi«»
PODLISTEK.
Pod jugoslovansko lipo.
(Iz Slov. Šmihela. Piše M—o.)
Dolgo, dolgo je dremala starodavna lipa na gričku zraven šmihel-ske cerkvice. Sanjala je o pretekli dobi, ka je še donela slovenska pesem tja v šumeče vrhove, v košate veje. Sanjala je sanje prijetne, sanje stoletne. Slovenski kmet jo je vsadil. Slovenska mladina se je zbirala pod njo, srebrnočisti glasovi slovenskih dev so se dvigali izpod nje v slavi in veličasti proti nebesnemu obloku.
Heute erschien elne Publikation, daB am kommenden Freitag und Samstag wegen hier herrschender Blatternepidemie eine Zwarigsimpfung aller Personen vom 1. bis zum 70 Lebensjahre stattfindet. Es war noch nie ein Biatternfall vorgekommen.
Diese fieberhafte Publikation, der eine Strafaridrohung mit Gewaltvorfiihrung beige-fugt ist. g;bt uns zu bedenken, ob das ganze Vorgehen nur dazu angetan ist, um die Koin-mission von Völkermarlrt abzuhalten, um die Abstimmung zu verzögern, um Zeit zu gewinnen. Es ist auch nicht ausgeschlossen, dali dip Jugoslaven zu den scheuBlichsten Mitieln greifen, um vielleicht durch eine Im-pfung mit gefahrlichen Baziilen eine Seuche hervorzurufon, es inuB in dieser Beziehung binnen 24 Stunden etwas geschehen. Die Be-völkerung ist sehr besorgt. Ware es nicht gut, wenn einige Herren vor die interall. Kommis-sion erscheinen würden ?
Bitte gefailigst um sofortige Antwort.
HeilgruB Ekkehardt.
NB. Wir lassen uns irnpfen, wenn ein Arzt von Klagenfurt hier eintrifft.
To nesramno poročilo je kruto žaljenje vseh naših civilnih in vojaških oblasti in vsega našega naroda. Konštatirati pa moramo, da se naše oblasti tega doslej še niso zavedle in še niso dale poloviti Glančnika, Kan-dutha, Rabiča, Strausovke in kakor se še pišejo vsi ti podkupljeni vele-izdajalci. Nujno opozarjamo pristojne oblasti, da je ljudstvo skrajno razburjeno in da si bo samo poiskalo za-
doščenja, ako ne bodo oblasti storile svoje dolžnosti. Nikar ne izzivajte našega ljudstva, da bi moralo posnemati Italijane !
Iz pisarne naših veleizdajat-cev.
Karntner Heimatdienst. Z. 1326/1.
An die A. A. L. III in Brückl.
Klagenfurt, am 18. Juni 1920.
Der Karntner Heimatdienst hat mit Heu-tigen die Karntner Bank angewiesen, der A. A. L. iil den Beti<lg von lO.OUü Krouen an-zuweisen. Aus diesem Betrage ist zufolge Sitzungsbeschlusses vom 7. Juni 1920 an Notar Rabitsch der einmalige Betrag von 1200 SHS-Kronen zur Auszahlung zu bringen.
Steinacher in. p. Karntner Heimatdienst, Klagenfurt. Z. 10«2.
An die A. A. L. III in Brückl. Klagenfurt, am 7. Juni 1920.
Die nationale Verlatëlich des Teie-grafenaufsehers und V. M. Josef Domnig in RUckersdorf wurde von gewisser Seite ange-zweifelt. Es sind diesbeziigliche vertrauliche Erhebungen zu pflegen und ist darauf beson-ders der G. H. R. Èberndorf aufinerksam zu machen.
Karntner Heimatdienst. Z. 1295.
An die A. A. L. III in Brückl. Klagenfurt, am 17. Juni 1920
Der Ersatz von K 204'— an Frau Anna Bajer in Unaracli kann erfolgt werden! Darcli Herrn Glantschpig! . Steinacher m. p.

A prišel je tujec. S predrzno peto je pohodil in poteptal svetinje našega naroda. Zašumela je starodavna slovenska lipa in vztrepetala, kakor da bi ji že Krka pela pogrebno pesem. Tuj rod se je šopiril pod njo Utihnili so milodoneči domači glasovi. Lipa je samevala, nageljček je zvenel, hrast in plavica sta se zašopirila.
Minila so leta. Vstala je nova ! doba In glej čudo I Po mnogih, mnogih letih je lipa oživela.
Tiho, komaj slišno so se pod njo i oglasili glasovi. Na plan I Bili so to j prijetni glasovi, kakor jih izvablja umetnik iz javorjevih gosli. Oglasila se je zopet blagoglasna slovenska govorica. Vedno živeje, vedno krep-
keje so se oglašali lepodoneči glasovi naših zavednih domačinov.
!n zopet je zašumela lipa in radostno razprostrla svoje košate veje, . kakor razprostira mati Slava svoje roke, vabeč v svoje okrilje svoje bedne, izgubljene in zopet najdene otroke.
Ti pa, zavedna mladina, up naše bodočnosti, kras naroda našega, po-
• gumno po tej poti naprej!
Zadnji na Gosposvetskem polju umeščeni slovenski vojvoda Karan-I tanije, knez Etgar, te blagoslavlja iz groba, Krka ti danes ne poje več smrtne pesmi, ampak velikonočno pesem o vstajenju, slavospev o veliki jugoslovanski bodočnosti.
Stran 2.
\
,KOROŠEC", dne 20. julija 1920.
Stev. 56.
Kmetovalec.
Ravnokar mi je prišla v roke najnovejša številka uradnega glasila Kmetijske družbe za Slovenijo. Že naslov „Koroška številka" je zbudil moje zanimanje, še bolj pa vsebina, ki je nenavadno bogata in podučna. Malokedaj sem bral tako jasne in odkrite besede !
Agitatorji za Nemško Avstrijo lovijo posebno nas kmetovalce na svoje j limanice, ker vedo, da imamo mi ve- j čino. Zmiraj govorijo o industriji, ka- j kor da bi bila najvažnejša skrb kmeto- \ valčeva, da bi kar zraven skednja j stala kaka fabrika. Vselej sem slutil, j da se skriva za besedo „industrija" šuštarsko kopito. Vsak govori pač najrajši o tem, kar mu je najbolj pri srcu, in za Nemce je to industrija.
Nas kmetovalce pa zanima nekaj čisto drugega, in to nam je povedal „Kmetovalec". Mi živimo od poljedelstva, sadjarstva, vrtnarstva in živinoreje. Nas zanimajo melioracije, pašništva in planine, zadružništvo in kmetijske šole, posebej pa še agrarna re orma. Vsa ta vprašanja nam raz-jasnjuje naš prijatelj „Kmetovalec" in nam kaže jasno, kje je naša bodočnost, ali pri komunistih v Nemški Avstriji ali pa v poljedelski Jugoslaviji. In še posebej nas veseli „Kmetovalec", ko nam pove, da je Jugoslavija na bogastvu pod zemljo in nad zemljo za Rusijo prva v Evropi.
Iz „Kmetovalca" se tudi zve, da nas je na Koroškem že cela armada kmetovalcev, ki smo organizirani in v zvezi s tisoči in tisoči bratov Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zdi se mi pa, da je na Koroškem še zmiraj dosti kmetov, ki ne vedo, kje je njih pravo mesto. Bilo bi nas lahko še mnogo več. Vse se organizira, vsi vemo, da en sam malokaj opravi. Tudi naša moč je v organizaciji. Posebno pa še sedaj, ko potrebujemo danes to, jutri ono in ko moramo tudi naše pridelke tako prodati, da ne bodo imeli glavnega dobička drugi. Zato kličem vse rojake-kmetovalce: Koroški kmetje, pristopite vsi k podružnicam kmetijske družbe, ki vam gre pri vsem potrebnem na roko I Naša armada mora postati kmalu še enkrat tolika! Vzemite v roko koroško številko „Kmetovalca" in prepričali se boste sami 1
Taki so!
Dne 29. aprila I. 1919 je bil ubit pri BuČinji vasi neki jugosl. vojak. Kakor se je sedaj dognalo, ga je ubil takratni iolksverovec čevljarski pomočnik Leopold Stikler iz Velikovca, roj. 23 sept. 1893., ki se nahaja zdaj nekje v Nem. Avstriji. O tem umoru izpove 29 letna Helena Resinstaler, sedaj v Innsbrucku, Lniversitatsstraüe 1 sledeče:
Koncem meseca aprila, ko so se vršili boji med Jugoslavani in Nemci, sem prišla na obisk svojih v Pokrčah bivajočih starišev. Nekega dne sem videla, kako sta pripeljala 2 folksve-rovca v spremstvu dveh civilistov na kmečkem vozu z enim konjem mrtveca k mlinu „Ablhof", kjer sta ga vrgla v Krko. Da je mrtvec jugosl. vojak, sem spoznala iz pogovorov
ljudi. Truplo je bilo oblečeno ie v spodnje hlače in srajco in je imelo popolnoma razbito glavo.
Ko sem opazila, da nameravajo vreči mrtveca v vodo, sem ugovarjala in rekla, naj ga rajši pokopljejo. A eden folksverovcev, ki mi je pozneje povedal, da je doma iz Velikovca, je zavpil nad mano: „Kaj Vas to briga 1 Odstranite se, drugače bom tudi Vas vrgel v vodo ! Pes spada v vodo, ne pa v zemljo. Ubili smo ga, ker je Korošec."
S tema folksverovcema sem prišla potem še skupaj onstran Krke pri kmetu „Vrablnu", kjer smo še o tem dogodku govorili. Tisti iz Velikovca je še pripomnil, da mu je to malenkost, ker je že več jugosl. vojakov ubil. Povedal je tudi, da so omenjenega jugosl. vojaka ujeli pod gozdom in ga potem ubili, ker se je izkazalo, da je Korošec.
V Bučinji vasi 1. i 884. rojeni Franc Omovš izpove sledeče:
Dne 29. aprila '919 sem opazoval z več drugimi osebami iz Bučinje vasi, kako so se nem. in jugosl. vojaki pri naši vasi zasledovali. Pri tem sem videl, kako je 4—5 foiksverovčev teklo za 3 jugosl. vojaki, ujelo enega izmed teh, ki je na begu onemogel, in ga peljalo nazaj proti vasi.
Ko so dospeli do tistega mesta, kjer sem stal z več drugimi radovedneži, sem videl, kako je neki folks-verovec-četovodja udaril ujetega Jugoslovana s puško dvakrat po glavi, da se je ta zgrudil. Ker ni bil še mrtev, ga je še dvakrat ustrelil.
Omenjeni četovodja je ukazal potem posestniku Matiji Franku iz Bučinje vasi, da mora mrtveca z vozom odpeljati. Ker se je Frank branil, sta ga četovodja in neki štabni narednik k temu prisilila. Na to je Frank naročil svojemu hlapcu Gašperju Mes-nerju, naj napreže, in prosil mene, da hlapca spremljam.
Mesner in jaz sva peljala mrtveca, ki so ga lolksverovci naložili na voz, pod vodstvom četovodje-morilca do mlina „Ablhof", kjer sta ga četovodja in še neki drugi folksverovec vrgla v Krko.
Truplo ubitega vojaka je bilo oblečeno le v spodnje hlače in srajco. Bil pa je od sanitetnega oddelka, ker sem videl prej na njegovi bluzi trak z rdečim križem.
To izjavo potrjujeta v polnem obsegu tudi Matija Frank in njegov hlapeč Gašper Mesner, oba iz Bučinje vasi, ki sta bila pri dogodku navzoča
Bog je udaril Poljake.
Že pod staro Avstrijo niso bili Poljaki nikdar zanesljivi Slovani. Ce jim je le kazalo, pa so nas pustili na cedilu in se vezali z Nemci. Po prevratu so dobili lastno državo, bila jim je premajhna, zato so čisto po nepotrebnem začeli vojno z Rusi in zdaj ležijo potolčeni na tleh. V Parizu so jim naložili plebiscit v dveh krajih, proti Nemcem in proti Cehom. Sramotno so propadli proti Nemcem, proti Čehom pa še bodo.
Širite povsod „Korošca"!
Gospodarstvo.
Vrednost našega denarja raste vedno bolj in bolj.
Naš denar je od dne do dne več vreden. Za 400 naših kron plačujejo dunajske in druge banke že do 1200 nemškoavstrijskih kron! Za blago, katero lahko kupimo za 800 naših kron, bi rn raii, ako bi bili pod Nemško Avstrijo, plačati okrog 2400 avstrijskih kron! Tudi to je dosti pripomoglo, da so se našim kmetom odprle oči in da nočejo nič več slišati o spufani Avstriji!
Izplačilo 20°|o priznanic.
Po sklepu ministerskega sveta se izpremene vse priztianice onih 20%, ki so bde izdane ob žigosanju avstroogrskih bankovcev in ki znašajo več ko 1000 K, v državne obveznice z 1 % obresti. Vsote pod 1000 K se izplačajo takoj.
Naše žito za Avstrijo.
Poljedelsko ministrstvo je odstopilo Centralni upravi za trgovinski promet 1500 vagonov pšenice po 160 do 180 dinarjev in 4000 vagonov koruze po 95 do 120 dinarjev za 100 kilogramov, da jo izvozi v Avstrijo. Istočasno se je odobrila pogodba z Avstrijo, vsled katere dobi le-ta od nas 4000 vagonov koruze.
Sladkorja bo dosti!
Poljedelsko ministrstvo razglaša, da kaže letos sladkorna pesa v naši državi prav dobro. Pese je nasajene letos tudi dosti več kot lansko leto. Lani smo pridelali okoli 15 milijonov kilogramov sladkorja, a letws računijo, da se ga bo pridelalo nad 54 milijonov kilogramov, kar skoraj popolnoma zadošča za domače naše potrebe. Seveda bo vsled tega cena sladkorja močno padla.
Velikovški okraj.
Robeš. Naj pride enkrat tudi naša mala vasica do besede v »Korošcu". Pred vsem bodi omenjeno, da imamo tudi pri nas še nekaj mračnikov, ki niso ne tič ne miš, in ki jim' po domače pravimo nemčurji. Toda pustimo to žlahtno družbico Judežev, ki nam nič ni na škodo. Ne smemo pa zamolčati druge znamenitosti naše vasice: Robežani imamo tudi advokata. Če kakemu nemčurju „pezdeci" zmešajo pamet, če si gre brez dovoljenja ogledovat lintverna v Celovec, ali če se kakemu mračniku vsled predolgega jezička naloži kak „štraf", prec mu je pri rokah ta dobri in usmiljeni možej. Napiše mu prošnjo ali pritožbo, pa pove, da je belo—črno in da je črao—belo; prošnja roma potem v Veli-kovec in ubogi preganjani nemškutarček je potroštan. Ime tega „dobrega' možeja za enkrat še zamolčimo. Saj se tako poznamo „po knofih"! Povemo ti pa, „dobri" možej, to-le: Tvoje „dobro" in „blago" srce ne bo nemškutarjem nič pomagalo. Tudi v občini Galicija bo nemžkutarjja zmrznila, in če tudi se ti stokrat postaviš na glavo!
Labod. V zadnjem času smo imeli precej nesreč Tako je 9. t. m. prišel pod voz delavec Schreier, uslužben pri
Stev. 56.
»KOROŠEC, dr«e 20. julija »920.
Sten 3.
posestniku Stogartu. Z drvami težko naložen voz je šel črezenj. Ostal je pri priči mrtev vsled lastne neprevidnosti.
Dne 12 t. m. je umrla gdč. Marija Karnovšek, kuharica v župnišču. Bila je zavedna Slovenka. N. p. v m.!
Na rojstni dan kralja Petra smo imeli slovesno sv. mašo. Udeležba je bila precejšnja, znamenje, da tudi v Labodi Nemci ne upajo več na zmago. Nekaterim, ki so bili prej nahujskani od različnih pobalinov, so se vendar že odprle oči, da vidijo da v Jugoslaviji ni tako, kakor trobijo v Št. Vidu.
Velikovec. Herr Hans Tschebull hodi rad na gostije ali ofcete, ostaja tam celo noč in proti jutru govori na-pitnice. Tako je 12. julija pri Rieplu rekel svojim vinskim bratcem: leh sage Ihnen (in pri tem je udaril ob mizo), heute zwei .Monate sind wir frei. Mi bi samo radi vedeli, kakšna krivica se godi temu človeku, da hoče biti frei! Pa taki so vedno Nemci. <Če se jim vse ne klanja, pa mislijo, da so bedrüngt. Toda Nemci so se v svetovni vojni izkazali kot slabi račun ar j i in še slabši proroki. Zato pravimo: Prej se bo Hans Tschebull imenoval Ivan Česen, ko bodo Nemci zmagali. Verstanden?!
Trušnje. (Fronta.) Cel roj jih je. Samo resni in hrabri elementi. Naš Maurermeister France se drži za komedijanta. ah ne, za komandanta, adjutant je pa Troštov Nace iz Štriholč, Hud-mustov Cenci je pa ordonanc. Priden, ubogljiv fant, pa še nič mu ne plačajo. Le od strani gleda. Se zadnjič, ko je nesel nekaj mesa in kruha Kiacarjevemu na Brückl, je med potom vse snedel. Saj ni zamere, lačen je bil. Levo krilo našega roja pod komando folksvc-sfraj-tarja Mussaka in ženko pa drži trdno v rokah našo gostilno, kjer se še vedno prav pridno zabavlja črez Slovence. Včasih še France priskoči na pomoč. France, če boš vedno priden, postaneš še minister (pravijo, da Renner odstopi!). Ma-leja, ki ima dobro štimo, so pa določili za alarmführerja. Častitamo!
Hudi kraj. Dolgo, dolgo smo živeli Hudokrajčani v pokoju in najboljši slogi, zato tudi nismo znani tako daleč po svetu. Od tistega časa pa, kar je pokupil Hut iz Velikovca pet domačij, dobimo zmiraj kako drugo pleme, ki je navadno tudi druge krvi. Tako mogočnega rodu pa vendar še ni bilo v Hudem kraju, kakor so sedanji Šlaparji pri Janmiku. Izmislili so si vojno. V Jugoslaviji bo moralo vse k vojakom, tako pridigujejo vedun. Pozimi je bil tam „Haltestation der Überschmuggler*, tako da ni bilo treba nikdar odmetavati snega. Kar črez noč se je čudežno naredila steza. Sedaj imajo pa Žlaparji pri KajŠlerju v Štrihol-čah svojo rezidenco. Vsakega gorjanca posebej obdelajo. Krošl in Nace pomagata. Tudi Kajšlarca da veliko na to družbo, ker je strašno huda na Slovence. Mi gorjanci se pa smejimo. Šlaparji si pa mislijo: Ko bo zopet vojska kakor lani, bomo pa še več „einrichtunge" dobili zastonj, pa še kakšnega konja po vrhu za golaš in klobase. Sicer pa Hudokrajčani nismo tako neumni, še tudi nekaj vemo. Na Djekšah so tudi lani še verjeli nemčurjem, letos pa je prišlo vse drugače, zato so si že začeli umivati noge.
Breg pri Grabštanju. To je pa : Podoben mu je neki bledolični junaček, že škandal, da naše oblasti nočejo po- i ki se ie sPravil na naža vrIa dekleta, da jih
kfl'/ati vrat v rs 7 traan-» Npm5i/n Airctrik» ï sramoti z raznimi umazanimi kartami ter jim Kazati vrat v raztrgano Nemško Avstrijo . . da jjh bo (al s	šfok
oskrbniku gradu Gutmanstal. Ljudi meče j ko se „vrnejo" Nemci. Ta smrkov^ec, ki sine iz službe samo radi njihove zavednosti. j upa podpisati svojih kart, pa bo dobil svojo
porcijO, da si bo zapomnil, kedaj je grozil slovenskim dekletom.
Dne 5. t. m. je pognal Rusa, ki mu je služil že celih pet let, samo zato, ker je nosil slovensko trobojnico na shodu v j Dolini. Dne 10. t. m. je vrgel iz službe j zopet enega. Dotičnik ga je vprašal, j zakaj ga meče iz službe, a oskrbnik mu ; je odgovoril, da zato, ker dela propa- j gando med njegovimi delavci za Jugo- j
slavijo. Prosimo oblast, da hitro ukrene i _ -	_ ,	- „
nekaj proti temu „Oberštajercu", drugače Prfe \fonoAB' na drtug» Pa Protl Bf bo tudi nam delavcem zmanjkalo potr- j |laku v ^em. Avstrijo, kjer pravijo, da
pežljivosti. Gospod Gutmanstal, ali Vam i Je ^^ . „......
je to znano? Škandal!	S203-1 S1 Pa ze lahko m,shte> kako
Boroveljskl okraj«.
Drava. Za ta kot pa „Korošec" še ne bo vedel. Zato mu povem, kje smo; v zadnjem kotičku, ob dem. črti pred Beljakom. Na eni strani vidimo preko
Šmihel pri Pliberku. Trgovci in gostilničarji šmihelski, kaj pa je z vašimi napisi? Ali ste internacijonal ? Mogoče nimate denarjev? Vzemite si za vzgled g. Šercarja in novega peka, ki je še le pai dni tukaj, pa ima že slovenski napis. Na dan z napisi, pa si bomo dobri.
Okoličani.
Vobre. Kakšen je Glančnik? St; ra je resnica, kdor zataji svoj materin jezik, ta tudi drugače ni dosti prida. Giančnikov stric dr. Jernej Glančnik, advokat v Mariboru, je bil voditelj Slovencev. Postavil jim je prekrasni Narodni dom, kjer je obedoval naš kraljevič. In kakšen je Zenej? Bog se ga usmilil .,. . . Vodja je vseh Deutschgesinnten, torej ? s..Kresovl nas' sosedjeizconeB. takih rojenih Slovencev, ki se sramujejo Ne1mcur!» s» pa vzdihoval»: JeižS jejzs,
'	J .	n .ilri nrlfu t-\ '-vi r»» I m t K/v J Uc».-l«i/\ lr v>r> m
se nam godi. Nemčurjev kar mrgoli. Beljak je njihov bog. Ker pa ne morejo iti vsak dan tja molit, so nepoboljšljivi. Mi smo pa srečni, da se nam ni več treba klanjati beljaškim purgarjem. Po glasovanju se nam bodo morali oni klanjati, če bodo hoteli od nas kaj imeti.
Čeravno v nemčurski trdnjavi, smo ustanovili kmetijsko podružnico, ki šteje 33 članov in Žensko društvo, ki ima nad 50 članic. Priredili smo tudi že tri igre. Bo že, le korajžno naprej.
V nedeljo, 4 t. m. smo pokazali našim sosedom v corii B in Č, da je Drava jugoslovanska; 25 kresov je gorelo po naših gričkih, nakar so nam odgo-
svoje matere in so se prodali tujcu. Ni smo pa vedeli, da je tak lisjak. Da bi pridobil Vrtovnika iz Hudega kraja, priporoča svojim prodanim dušam, naj ga naznanijo jugoslovanski oblasti, da tihotapi konje črez mejo, „damit er durch eine jugoslavisehe Bestrafung deutsch gemacht wird". Mi pravimo, da delajo tako cigani, ne pa krščanski ljudje!
Globasnica. Kraj, ki ima tako zavedno, rodoljubno in delavno ženstvo, je vreden, da služi drugim za vzgled. Globasnica je bila zmiraj ena najtrdnejših postojank slovenskega Korotana. To nam izpričuje vedno izneva. Kdor je videl v nedeljo, dne 11. julija, kako so igrale naše mlade, ta je moral nehote \
naka, polej, polei, kaj bo? Pridite k nam, dokler je še čas, da vas ne bo strah!
Kot pri Sv. Jakobu v Rožu. Dragi „Korošec"! Malo ti je znana ta vas, stoji seveda tudi bolj skrita v naži. občini. Sicer ie precej zavedna, ali ne manjka tudi tukaj nemčurčkov. Posebno eden se odlikuje' med vsemi. Cela občina dobro pozna Hanžina na Vazah. Hvali se okrog, koliko zasluži; seveda Jugoslavija mu je v tem dobra; zraven pa je dajčgesindeltei Wagner. Misli, da se pač ne ve, kako zabavlja črez zavedne Slovence. Dobro si zapisan v naših vrstah!
In da javnost spozna tega umazan-
vzklikniti: No, to so ti dečlel Takih pač ne 1 ca, povemo, da s svojim strupenim ie-naj deš z lepa, o njih se lahko reče, da zikom napada še celo moža poštenjaka sega njihov glas v deveto vas. Čast tudi jn zavednega narodnjaka, ki že več materam, ki so jih vzgojile! To je vse delo mpcnr>*;Vn „ ovnl-m Ženskega društva, ki šteje danes že 200 članic.	wg	.. •
Število narašča od dne do dne. Kje je še na j Podoben je hijeni, ki nikjer ne dobi Koroškem na kmetih podružnica, ki bi imela več kaj jesti in se splazi na pokopališče.
edeljski i S tem kože svojo „modrost" in izobraz-
toliko članic? Zato jih je pa pri nedeljski predstavi g. Möderndorfer v priznanje tudi najlepše pohvalil. V navdušenem govoru je prepričal tudi vse druge poslušalce, da se sedaj ne bijemo več za cono A, ki je že naša, ampak za Gospo Sveto in Celovec. Takrat šele bo potihnil bojni klic, ko bo koroški kmet ustoličil tam svojega kneza, svoje-
bo. Ne boš dolgo godel svoj bas, pa ti bomo mi zagodli eno po črez, da boš mislil, da vzhaja solnce na zahodu. Odkrito ti povemo, pazi na svoj jezik, če ne ti bo v pogubo.
Bistrica v Rožu. V nedeljo, 27. junija
lubiu muci uaiuuu. .u... ovujegu K.uez.a, bvuje- j Districa v kozu. v neueijo, //.junija ga po krvi in jeziku, kakor pred 1000 leti. \ se je zbralo na stotine vrlih Rožanov pod Dobro je nastopila tudi gdč. Rudolfova, ki je starodavno lipo sredi vasi, da v tej nekdanji
v domačem narečju povedala našim „pobom za špas par gorkih!" Lahko se reče, da ostane pretekla nedelja vsem udeležencem res v lepem spominu.
Iz Rude. Veliko se piše iz drugih krajev o folksravbarjih, od nas pa ni bilo do
nemčurski trdnjavi — danes popolnoma slovenski — manifestirajo za našo Jugoslavijo. Shod je otvoril domači g. župnik Ruprecht. Gg. govorniki Arnejc, Čemer, Brandtner in Spicer SO' storili svojo dolžnost. Med govori je svira'.a godba iz Bilčovsa, Sveč in Bistrice
danes še nobenega poročila. Imamo tudi tu pod vodstvom g. nadučitelja Šulca. Pevski
enega, nad katerim se mora vsak pošten človek zgražati. Ropal in krodel je po vsej okolici, kar tudi sam javno priznava. Pripo-
zbor iz Sveč je krasno pel. Vsem iskrena hvala. Maloštevilni privandrani Nemci in nein-čurji so pa že dan poprej pod vodstvom to-
ročali bi sodišču, da nekoliko pogleda akte	varniških uradnikov, menda po navodilu iz
o tem, kaj so izpovedale priče in kaj on sam.	j	Celovca, zbežali v planine, kjer so se bratili
Nad vse pa jezi nas kmete to, da v času	j	s teleti in voli. Čisto prav tako I Gliha skup
najhujšega dela poseda okoli in brenka na	1	štriha! Kaj ne, Pfeiffer, Schiller in drugi? Kje
gajge. Ubogi oče in mati pa morata delati	j	je pa vaša častna beseda, da ne boste delo-
na polju, med tem ko on poseda okoli deklet	'	vali proti Jugoslaviji? Kajne, saj se poznamo
in prodaja neumnosti, da se mu že krave	j	— vaša žilca ne more mirovati in vaša častna
smejijo.	beseda se ne sme držati.
Stran 4.
KOROŠEC", dne 20. julija 1920.
Stev. 56.
Žrelec. (Zahvala). Vsa društva in vsi udeleženci tabora v Žrelcu dne 6. junija 1920. nai prejmejo tem potom prisrčno zahvalo za moralno podporo, katero so izkazali koroškim Slovencem s sodelovanjem in s posetom v tako sijajnem številu.
Velike mase slovenskih manifesiantov so navdušile Korošce, jim dale poguma in uverjeni naj bodo vsi, da uspehi ne bodo izostali.
Temu primerno je tudi čisti dobiček dosegel nepričakovano višino 50.000 kron; ta znesek se bo porabil kot temeljni kamen r. znim • gospodaiskim in kulturnim napravam za tukajšne ogrožene kraje ter v podporo raznim važnim društvom.
Posebna zahvala gre onim rodoljubom obojega spola, kateri so nabirali oziroma daiovali potoni nabiralnih pol. (Zaznamka, kdo je daroval in koliko, ne moremo priobčiti zaradi pomanjkanja prostora. Ured.)
Politični pregled.
•Italijanska grozodejstva v Trstu.
Dne 13 t m so bile v Trstu velike in divje demonstracije. Večja tolpa italijanskih demonstrantov je o-koli i 8. ure dospela pred Narodni dom, kjer je hotel Balkan. Oboroženi s sekirami, kladivi in puškami, so najpoprej s kamenjem razbili okna, začeli streljati in vdrli v Narodni dom, v katerem so vse razbili in pometali skozi okna na cesto. t>ato so veličastno stavbo polili s petrolejem in zažgali na 4 straneh. Kmaiu je Narodni dom gorel v velikem plamenu. Zgorel je do stropa. O polnoči je še gorel. Drhal ognjegascem ni pustila gasiti. Odtod so divjale razne tolpe razdivjanih demonstrantov po mestu. Prišedši do hiše podružnice Ljubljanske kreditne banke, so razbili vhod, vdrli v banko, pometali pohištvo in arhive na cesto, kjer so zanetili ogenj. Pobesnela drhal je razdejala tudi vse
druge slovenske trgovine. Okoli 21. ure 30 min je dospela pred Jadransko banko. Vdrla je v prvo nastropje, razbila vse pohištvo ter pometala vse skozi okno na cesto Tudi je vdrla v pritličje in razbila pohištvo. Težkih železnih blagajn se ji ni posrečilo razbiti. — Vdrla je tudi v urad jugoslo-venske delegacije, razbila pohištvo in ga pometala na cesto. Dva Jugoslovana sta bila ubita samo zato, ker sta na ulici govorila slovenski 1
Karabinijerji in vojaštvo niso branili roparjem, dasi so jih prizadeti prosili, naj jim branijo imetje in osebno varnost. Med demonstranti se je nahajalo tudi mnogo italijanskih oficirjev in vojakov, ki so pridno pomagali pobijati in zažigati. Lnake demonstracije so bile tudi v Pulju, na Reki in drugod. Po večjih mestih naše države so ! se vršile veličastne manifestacije. ! Ljudstvo je zahtevalo zadoščenja. ; Naša vlada noče prelivanja krvi in je izjavila, da se bo zadeva poravnala mirnim potom.
Dnevne vesti.
PoJ^iv ! Vsi, ki imate posestva v Celovcu in sploh v coni B, pa so vam dali Nemci ta posestva pod sekvester ali ste trpeli na katerikoli način gospodarsko škodo, nadalje vsi tisti, ki ste stanovali v coni B, pa ste zbežali, ker so vas prisilili a!i ker se niste čutili dovolj varne, naznanite takoj svoj naslov z natančnimi podatki na Narodni svet v Velikovec.
KorosoH W o ž a ix t!
V nedeljo dne 25. julija t. 1. vsi v Svetno vas na veliki SoRolski zlet!
veseiioi*
bo to nedeljo v Tinjah.
Vsi častniki in aspirantie invalidi, ki so svojčas vložili prošnje za sprejem v jugoslovansko armado, pa še
niso bili do sedaj sprejeti, se poživljajo, da v najkrajšem času pošljejo svoje natančne naslove s potrebnimi vojaškimi p. d.'iki (rojstno leto, čin, p o i k, četa, kraj ranfenja, način ranjeni«, č.;s, kdaj ie kdo prošnjo vložil in kj''). Splošna organizacija v juili invalidov, centrala v Ljubljani, G sp iska ulica št 3. Ker e zadeva nujna zaradi t zadevne inter, e-i-c«ie ;>«i ministrstvu za vojno in mornarico v Beogradu, ie v interesu vsaktga posameznika, da se čimprej ooz-.ve. Oni častniki oziroma aspirantje in.aiidi k! se še niso priglasili organizaciji, naj to takoj sti-re, ker se na neorganizirane člane ni mogoče ozirati.
Meža pri Dravogradu. V nedeljo, 25. julija priredi gostilničarka gospa Anka Pušnikova na vrtu Hattenbergerjeve gostilne na JVk-ži vrtno veselico. Igra godba na lok. Pevski zbor iz Črneč b;j zapel več narodnih pesmi. Na razpolago razna g:«rka in mrzla lediia, pecivo i. t. d. Korošci in Štajerci iz okolice, iskreno pov.»bl;eni! Čisti dobiček je namenjen Jugoslovanski Matici.
Žensko društvo v Železni Kapli je razdelilo med ubožne sloje občin Bela in Železna Kapla 2200 K.
1000 kron plačam tistemu, ki mi ni ore
dokazati, da sem jaz v n:sči od 3. na 4. j;:iija trosil list „Koroško Korošcem". Govori se, da sem tistega večera poklical iz Pop;ave gostilne nekega fanta, da sva potem trosila letake. Kdur mi pove ime tega fanta in izpriča, da je to res, si lahko zasluži 1000 kron.
I v a n M a u r e r, Podljubelj, h. štev. 39.
Dobrolci, pozor!
Jože Koberer je dobil za nemško propagando, to je za Judeževo delo med nami 20.348 jugosl. kron in 25 škatelj saharina. Kogar vprašamo, koliko je od tega dobil, vsak pravi, da ničesar. Zdi se, da je gospod Jo.ii! vse sam hranil. Kaj poreče k temu „Karntner Heimatdienst"?
Dobrla vas, dne 15. julija 1920. Krajevni odbor narodnega sveta Dobrla vas.
Proda se omara za obleko,
iz éreènjcvega lesa. Niislov pove upravništvo.
Podpiratje Jugoslovansko Matico!
<oxzxzx
Fr.Anatole: Kuhinja pri Kraljici gosji nožici.
Roman. Poslovenil Oton Župančič. V Ljubljani 19JO. Narodna knjižnica. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. Strani 297. Cena 34 K.
ftf

Ifl
m je
Najlepše letovišče
v pf Jugoslovanski Koroški '
Mi Ira"
Izvrstna oskrba. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero"

Pomemben vzklik. Na predvečer sv. Cirila in Metoda, ko so goreli kresovi, sta korakala počasi dva nemška Velikovčana iz
gozda proti Velikovci. Ko prideta iz gozda, zagledata nebroj zvezdic — kresov. Edt-n vzklikne: „Na, na, da schau, scliau", potem pa na dolgo in z žaiostnim glasom zategne: „Na, ser — vus" 1
\mr Primešaj krmi Mastin!
hnkr.:t na teden primešaj knnl pest praifc:s"f Mfl«tin. O!) pomanjkanju krme, ko se uporabljalo nadomestna sredstva za krnili:«, pa sc primeša dvakrat na teden. Kedilni prašek Martin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praska Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali voli, da krmo
popolnoma prebavi.« Ako se Mastni pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročile po pnžtl. 5 zavojev Mastina K 3O 30 poštnine pri.slo na doiv.
Mazilo zoper garje
(naitomazilo) uniči pri ljudeh gaije, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči g.irje. 1 lonček 6, po pošti 12 K 50 v.
L^ekarna Trnkóc
bljana, Kranjsko. Zraven rotovža
un [t*
5U v.
3Ac]v| ovža. j

• A.V
Telefon št. 1 (intenirban). •	Mestni trg Št. 141.	Račun potto, tel. urada SHS v Ljnbljanl: 11.695.
Centrala Maribor , , ■ -Podružnica Murska Sobota
sprejema vloge na knji/ice in tekoči račun	Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
proti najugodnejšemu obreštovanju;	spadajoče posle,
dovoljuje vsakovrstne kredite pod naj-	Blagajna je odprta od V,- do 12. ure
ugodnejšimi pogoji;	in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne), akkredltivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
mu«»
isdMtn i KUIIMOPOIJI. - llre<Jr>U< i I.	Ti*i«»i M.ZinVuilU.jV^o