Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglascrr
l slolp. petti-viua mali oglasi po l-SO ln 2D.veC|l oglasi nad 43 mm vlllna po DlnZ'30, veliki po 5 ln 4 Din, v urednllkemdelu vršilca po io Din □ Pri veClero o naročilu popust
Izide ob 4 zjulral
razen pondeljko ln dneva po preznlKU
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 III Kokoplsl se ne vračalo, nefranlelrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Stev. SO. upravnlštva Stev. 328
Političen list sa slovenslci narodi
Uprava le vKopltartevl nI.it.S ^ čekovni račun: Clubllana Stev. IO.oso fn 10.340 xa Inserate, Sarajevošl.7563, Zagreb tt. 39.OU, Vraga In Dona) it. 2 1.797
Radikalna stranka.
Z največjo napetostjo zasleduje vsa politično interesi rana javnost dogodke, ki se odigravajo zdaj v radikalnem taboru. Tam je trenutno tudi težišče političnega položaja. Ni dvoma, da preživlja radikalna stranka težke, usodepolne dni, — najtežje izza zadnjih 40 let svoje zgodovine, kakor je to turobno povdaril Milutin Dragovič pred Pašičem v Monte Carlu.
Gre za obstanek in bodočnost radikalne stranke; gre za to, ali ostane kompaktna in s tem še nadalje tisti odločujoči faktor moči, ki ga je doslej predstavljala, ali pa se razbije m s tem morda za vedno zapečati svojo usodo, vsekakor je nevarnost za njen razpad po'sedanjih razmerah velika, in treba ji bo skrajnega napora vseh eneržij, da srečno odvrne to nevarnost. Seveda pa je v prvi vrsti vse odvisno od uvidevnosti in discipline mož, ki danes drže v rokah njeno usodo.
Je pravzaprav nekaj tragičnega v tem, da se radikalna stranka nahaja danes v takem kritičnem položaju, ta stranka, ki je imela vse pogoje za zdrav in krepek razmah, sijajne perspektive v bodočnost, in ki so ji bile vse prilike tako izredno naklonjene. Toda uprav njena usoda je svarilen vzgled, kaj zadene stranko, ld se je izneverila ideji, iz katere je bila porojena, izneverila svojemu programu in svoji nalogi. Srbska radikalna stranka, ta nekdanja nositeljica demokracije, bojevnica za državljanske svoboščine in ljudske pravice, katere glasilo je v svojem ponosnem imenu »Samouprava« izražalo ves strankin program — kakšno jo gledamo danes? Kot predstavite-ljico in glavno oporo reakcionarstva, absolutizma in diktatorstva, ki je našla ideal države v ekstremnem centralizmu in postala sovražnica vsake avtonomije. Izneverila se je radikalna stranka sebi in svoji častni preteklosti, zašla na povsem kriva pota, v sedanjosti kopičila s svojo politiko eno napako na drugo, zapravila veliki moralni kapital, s katerim je vstopila v novo državo, in vse to se zdaj seveda bridko na njej maščuje. — Žal nam je pravzaprav za to stranko, ki je Slovencem bila nekdaj dosti simpatična in od katere se je v državni skupnosti veliko pričakovalo.
Vsekakor je dejstvo, da je radikalna stranka v teh osmih letih, četudi je po svoji zunanji moči napredovala, notranje čezdalje bolj propada. Duh je, ki da je pravo moč in drži skupaj, ta pa se je v radikalni stranki že popolnoma razkrojil, in če se hoče ona obvarovati razpada, potem se mora povrniti nazaj k nekdanjemu dobremu duhu, kateremu ima zahvaliti svoje uspehe v preteklosti. To pa se obenem pravi, da se mora radikalna stranka tudi politično popolnoma preorienti-rati, zapustiti kriva pota, na katera je zašla dn kreniti v pravec, ki mu je kažipot: Demokracija, prava dejanska demokracija z vsemi elementi, ki iz nje izhajajo in katerih prvo je avtonomistično načelo. Torej proč od centralistične smeri. Ako radikalna stranka tega ne stori, potem ji mirno prerokujemo, da nima bodočnosti. In naj tudi danes izgladi vse prepire in nasprotstva v svojem naročju in spet nastopi složno pred svetom, kali razkroja v sebi s tem le ne bo zatrla; ta bo ostal v njej vedno in jej vedno zopet povzročal bolezni. Ozdraviti in krepko se razvijati more ona le od ene medicine, in to smo ji nasvetovali.
Danes so vsi upi radikalov uprti v sta-Tega gospoda Pašiča. Njegova avtoriteta naj reši stranko pred razpadom. Nam pa se zdi to kakor ironija, da prihaja kot rešitelj radikalne stranke tisti — isti mož, ki je stranko pravzaprav pritiral v ta težki položaj, v katerem se danes nahaja. Pašičev duh, ki je daleč zaostal za duhom časa in ki nikakor ni mogel več doumeti nove naloge, pred katero se je znašla stranka v sedanji državi, in pa njegova slabost, ki ga je dala popolnoma v roke korumpirani kliki, to je bila za radikalno stranko največja nesreča.
Zato smo mnenja, da bi bil g. Pašič za radikalno stranko danes resnični rešitelj le, če prepusti vcdstvo stranke drugim rokam.
PTtED SEJO NAČELNIKOV OPOZICIJE.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) V zemljoradni-škem klubu sta se sestala Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Na sestanku sta razpravljala o političnem položaju. Sklenilo se je, da se" radi važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu, skliče za prihodnjo nedeljo seja načelnikov opozicije, na kateri bodo zavzeli stališče napram političnemu položaju glede vseh vora-šani. ki so na dnevnem redu.
Pašičevci z vsemi močmi na delu.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) V Belgrad sta danes prispela radikalni poslanec Milu4in Dragovič in prejšnji belgrajski župan Bobič, ki sta se mudila v Monte Carlu pri Pašiču. Kakor smo že poročali, je v tukajšnjih krogih posebno Dragovičeva pot vzbudila živahne komentarje. Spravljala se je v zvezo z nadaljnjimi namerami pašičevcev. Kakor se je govorilo, je Dragovič prinesel v Belgrad važna Pašičeva navodila. Vsled tega vlada veliko zanimanje za Pašičevo vrnitev. Zlasti pa je veliko zanimanje za navodila, ki jih je Dragovič prinesel s seboj.
Dragovič je bil takoj po vrnitvi zelo redkobeseden in ni hotel dajati nobenih izjav. Šele po dolgem prigovarjanju je dal časnikarjem naslednje izjave: »Kako se počuti gospod Pašič?« Dragovič: »Gospod Pašič se počuti dobro. Poslednje dni ga je v levi nogi nekoliko mučil revmatizem. Pa tudi tu se mu je okrenilo na boljše.« »Ali se misli Pašič kmalu vrniti?«' Dragovič: »Da, on namerava zapustiti kopališče prihodnjo sredo ali četrtek. Domov bi prispel v petek ali soboto.« »Ali se bo Pašič mudil kaj v Cavtatu, ali bo prišel naravnost v Belgrad?« Dragovič: »0 tem ni Pašič ničesar govoril. Toda kolikor sem mogel razbrati iz razgovorov z njim, sem prepričan, da bo prišel naravnost v Belgrad.« »Ali pomeni to, da bo Pašič prihodnji teden že v Belgradu.« Dragovič: »Ne vem, kaj se more smatrati kot sigurno. Vendar sem prepričan, da se bo Pašič prihodnji petek ali soboto pojavil v prestolnici.« »Ali ste, gospod poslanec, prinesli s seboj kaka Pašičeva navodila, ki so namenjena tistim, ki jih pričakujejo.«
Pri tem vprašanju je Dragovič malo razmišljal. Nato pa je rekel: »Ni nobenih posebnih navodil. Vsaj meni jih Pašič ni dal. Vendar so nekatere stvari... A.li... o tej stvari bom na konferenci radikalov poročal.«
Belgrad. 4. septembra. (Izv.) Poslanec
Dragovič je imel dopoldne z vodilnimi radikali, med njimi s predsednikom skupščine M. Trifkovičeni, glavnim tajnikom radik. st».mke Ivkovičem, predsednikom kluba Ilije Mihaj-lovičcm, Krsto Miletičem in drugimi pašičevci važen sestanek. Pašičevci niso hoteli dati o sestanku nobenih izjav. Vest. da bo Pašič prišel že prihodnji teden v Belgrad, je v političnih krogih vzbudila veliko senzacijo. Nadaljnji razvoj dogodkov se pričakuje z največjo nestrpnostjo.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) »Radikal«, glasilo neodvisnih radikalov, katerih vodja je Petrovič, prinaša članek pod naslovom: »Naša beseda.« V njem se bavi z vestjo, da se bodo neodvisni radikali in Petrovič vrnili v radikalno stranko. Ta članek jc vzbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo. Tc vesti se namreč službeno potrjujejo. Najznačilnejši stavki tega članka se glasijo:
»Resnost trenutka, v katerem sc nahaja radikalna stranka, živo čutimo. Neodvisni radikali čutimo potrebo obvestiti vznemirjeno javnost: Ako bo kdo iskal z nami stika za sklenitev sporazuma, bomo storili vse, da se radikalni stranki in državi zajamčijo vsi pogoji za napredek in boljšo bodočnost. Ako bo potrebna koncentracija vseh strankinih moči, nam ne bo moglo ničesar ubraniti, da se ne bi odzvali v polni meri svojim dolžnostim in napram stranki in napram državi. Ako Bi se pričela kaka pogajanja, nc bomo v interesu glavnega cilja načenjali nobenih osebnih zadev.«
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Nastas Petrovič se sedaj mudi v Jagodini na letovišču. Kakor smo izvedeli, je odpotoval v Knjažc-vac na sestanek z Aco Stanojevičem, prvim podpredsednikom NRS. Na tem sestanku se bo končnovcljavno rešilo vprašanje Petrovičeve vrnitve v radikalno stranko. Zatrjuje se, da bo potem Petrovič takoj odpotoval na Bled h kralju v avdienco.
Spor med državo m rudniškimi podjetji*
Intervencija posianea Gosarja.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Vest, da je država nenadoma odpovedala vsem privatnim rudarskim podjetjem dobavljanje premoga, je vzbudila v vseh gospodarskih krogih veliko pozornost, ker se je takoj videlo, da gre za važne gospodarske interese, ki so vslecl te-tega prizadeti. Odlok prometnega ministrstva, da se rudarskim podjetjem odpoveduje nadaljuje dobavljanje premoga, je prišel čisto nenadoma. Posebno je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da se za to zadevo zelo zanimajo inozemska rudarska podjetja. Po sklepu prometnega ministrstva se dobavljanje premoga ne bo več vršilo po pogodbi med ministrstvom in rudniki, temveč po licitaciji. Proti temu bi rudniška podjeija ničesar ne imela, ako bi ne bil ta odlok prišel tako nenadoma.
Deputacija lastnikov rudnikov je danes v tej zadevi obiskala predsednika vlade Uzunoviča, finančnega ministra Periča in prometnega ministra Vaso Jovanoviča. Obrazložila jim je svoje stališče. Kakor se je izvedelo, so lastniki rudniških podjetij zastopali stališče, da je v tej stvari postopanje države čisto nepravilno. Do trenutka, ko se je objavila odločitev ministrstva, da se prekine nadaljnje dobavljanje na dosedanji način, niso rudarska podjetja dobila nobenih konkretnih predlogov in želj ministrstva glede ureditve pogojev. Rudniški lastniki nimajo nič proti temu, da bi se vršila pogajanja o pogojih dobavljanja. Protestirajo samo proti temu, da se hoče kaj doseči s pritiskom, kakor se je zdaj zgodilo.
V krogih rudniških podjetij se posebej naglaša, da stoji za to akcijo skupina inte-resiranih inozemskih podjetij, katerim se je posrečilo, pridobiti naše merodajne činitelje za svoje stališče. Svoj premog ponujajo po nižji ceni kakor naša podjetja. Naši rudniški podjetniki so mnenja, da je ta akcija inozemskih rudniških podjetnikov naperjena proti
življenjskim interesom, ne samo naših rudniških podjetij, ampak naše industrije sploh, ki je v zvezi z rudarsko industrijo. Če bi inozemska podjetja pri licitaciji dobila dobavljanje, četudi z izgubo, bi bilo to v veliko škodo domačim rudniškim podjetjem. Kaj to pomeni, ni treba poudarjati.
Rudarski podjetniki so to svoje stališče predsedniku vlade in ministrom obširno razložili. Kakor izjavljajo, se nadejajo, da bodo njihova pojasnila pri ministrih našla odmev. Pogajanja se bodo nadaljevala. Podjetniki nameravajo v ponedeljek izročiti javnosti obširen materijal, s katerim bi dokumentirali upravičenost svojega slaiišča. V belgrajskih krogih je vzbudila posebno pozornost vest, da namerava TPD svoje rudnike v Trbovljah zapreti. Misli se, da ravno TPD zahteva, da se stvar najhitreje razčisti.
Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Andrej Gosar je poslal danes ministru za socialno politiko dr. Simonoviču sledečo brzojavko:
»Radi nepričakovane odpovedi dobave premoga od strani prometnega ministrstva, Je Trboveljska družba ustavila popolnoma svoj obrat v Hrastniku, Kočevju in Rajhenburgu. 2500 delavcev je brez dela. Podaljšanje tega stanja bo imelo dalekosežne socialne, posebno za javni mir in red nevarne posledice. Radi tega Vas, g. minister, nujno prosim za intervencijo pri prometnem ministru, da se spor brez odlašanja vsaj v toliko likvidira, da bo družba pod dosedanjimi pogoji nadaljevala obrat«
Enako brzojavko je poslal poslanec dr. fosar ministru za šume in rude Nikiču, ministru za promet Vasi Jovanovču pa protest proti njegovemu ukrepu s pozivom, da spor brez odlašanja likvidira.
MAKSIMOVIČ V DALMACIJI.
Split, 4. sept. (Izv.) Notranji minister Maksimovič je prispel v Split in imel več zaupnih sestankov s svojimi strankarskimi prijatelji, predvsem z velikim županom. Razgovore je imel tudi s predsedniki radikalnili organizacij v Splitu in okolici Iz Splita odpotuje Maksimovič v Šibenik in na Plitvioka jezera.
SLAVNOSTI V DOBRUDŽI.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Danes so odpotovali v Dobrudžo udeleženci, ki bodo prisostvovali slavnostiip, ki se bodo vršile v Dobrudži v proslavo spomina vojakov, ki so lam padli. V imenu Slovencev se slavnosti udeleži posl. S m o d e j.
Intrige proti vpostavitvs ljubljanske obč. samouprave.
Pravijo, da sta naša politika in uprava obogateli za sledečo izredno dogodivščino: Ljubljanski veliki župan je dobil od notranjega ministra zadnji četrtek odlok, da mora razrešiti ljubljanske gerente njihovih funkcij in postaviti za vladnega komisarja vladnega svetnika Mencingerja. V petek je g. minister Pucelj vprašal dr. Baltiča, če je ta odlok že izvršil, pa je dr. Baltič odgovoril, da jo odlok prejel, toda gospoda Mencingerja da ni mogel najti, pač pa da se bo to izvršilo še tekom dneva. Popoldne istega dne pa je prišel iz Belgrada ukaz, da SDS gerenti ostanejo!
0 vzrokih tega najnovejšega dogodka se po mestu in deželi veliko govori. Najverjetnejša je verzija, da se je propadajoča SDS poslužila nove denuncijacije, da pred svojo politično smrtjo še enkrat udari po slovenskem narodu in njegovi prestolici Ljubljani, ki naj še dalje nosi jarem SDSarskega komisarijata. Silno verjetne so tudi govorice, da so se za protektorje pri vsem si o vedskem narodu skrajno zasovražene politične klike SDS postavili visoki gospodje v Ljubljani, ki po svojem poklicu nimajo s politiko nobenega opravka, oziroma jim jo njihova služba strogo zabranjuje, ki bi morali radi svojega politiko izključujočega položaja skrbno paziti, da bi jim državljani nikoli ne smeli očitati par-tizanstva, ki bi morali pri vsakem srečanju z SDS napraviti velik ovinek, da bi niti senca te firme ne padla nanje in ki so zadnji, ki bi smeli podpirati denuncijacije, intrige in laži SDSarske klike.
S tem smo hoteli opozoriti prizadete upravne funkcionarje v Belgradu, da je že več mesecev v Sloveniji javna tajnost kdo vzdržuje v Sloveniji režim SDS, dasi je ta stranka že pred poldrugim letom morala dati slovo od vodstva državnih poslov in je obsojena na politično smrt. Slovenski narod, ki je to državo z ljubeznijo ustvarjal, ne bo dopustil, da bi stranka, ki ima za svoj program samo poniževanje Slovenije, še kdaj prišla do moči in veljave. Zapomnijo naj si visoki funkcionarji v Belgradu in v Ljubljani, da dela proti narodu in proti državi, kdor podpira nemoralne politične špekulacije SDS!
K zadnjemu slučaju glede Ljubljane zaenkrat le to, da pomenijo intrige, ki preprečujejo vpostavitev samouprave ljubljanske mestne občine, revolucijo od zgoraj. Zadeva ljubljanske mestne občine postaja po zaslugi SDS in njenih pomagačev zadeva cele Slovenije. Vsa Slovenija čuti težko krivico, ki se godi njeni prestolici, kot svojo krivico. Med narodom se širi prepričanje, da hočejo gotovi oblastniki ubiti ugled Ljubljane, tega kulturnega, političnega in gospodarskega središča Slovenije, da bi s tem zadeli celo Slovenijo. Toda s tem izzivajo odpor vsega slovenskega ljudstva, ki bo znalo braniti ugled svoje pre-stolice in s tem ugled celega slovenskega naroda! Videant consules v Belgradu!
Upamo, da bodo naši poslanci kmalu dobili priložnost odkriti v narodni skupščini intrige proti vpostavitvi občinske samouprave v Ljubljani in avtorja oziroma visokega podpirat e I j a teh intrig!
Izjave dr. Ninčiča v Ženevi.
Pariz, 4. sept. (Izv.) »Excelsior« prinaša razgovor z zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Minister je izrazil upanje, da bo Jugoslavija v kratkem sklenila s Francijo podobno pogodbo kakor je francosko-romunska. Te pogodb« so neposredno nadaljevanje lokarnske politike in bodo visoko dvignilo ugled Francije v srednji Evropi. O naši zunanji politiki dr. NinčiM ni povedal drugega kot da je mirovna. V dokaz je uavedel jugoslovansko-grško pogodilo in naše skrajno obzirno postopanje v zadnjem sporu z Bolgarijo. Glede Ogrske je dejal Ninčič. da se ta država le težko vživlja v dane razmere, vendar pa je precej upanja, da se l>o tudi ta država sporazumela z dejanskim položajem iu uredilo .•''•oje razmerje s sosedi. Avstrija je po dr. Nin, . em mnenju del Nemčije, pa naj bo prikljucc; < ali ne. Ker bo Avstrija delala vedno v spor. ui z Nemčijo, je formalna priključitev zelo p. Iranskega pomena. Nevarnost bi nastala šele, če bi Avstrija postala posredovalni člen med Nemčijo in Mad-jarsko.
Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico.
Združena stanovska kandidatna lista za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
TRGOVINSKI ODSEK. I. KATEGORIJA: Kandidati:
Jnstp Verliž, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico. Rudolf Stermerki, veletrgovec in predsednik trgov.
gremija, Celje, Kralja Petra cesta. Jurij Picek, trgovec v Novem mestu. Vid Murko, trgovec, Maribor, Meljska 24.
Namestniki:
Anton Ravhckar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo
Stev. 20. Martin Vrabl, trgovec, Ptuj. Franc Lipej, veletrgovec, Brežice. Anton Faaarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27.
n. KATEGORIJA: Kandidati: Leopold Bruderman, trgovec, Konjice. Venceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija,
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Ivan Grosek, trgovec, odbornik trgov, gremija za
novomeški okraj, Trebnje. Pran« Pečuh, trgovec, Gaberje pri Celju.
Namestniki: Jožef Skalar, trgovec, Beltinci. Josip Gagel, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Maks Vale. trgovec, Št. Jernej. Prane Cajnko, trgovec z vinom, Slovenjgradec.
ni. KATEGORIJA: Kandidati:
Stanko Lenarčič, trgovec, župan in načelnik trg.
gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florijan Gajšck, trgovec, Loka pri Zusmu. Avgust Čadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Edvard Knkoc, trgovec s hmeljem, Žalec.
Namestniki:
Kalija Rom, trgovec, načelnik trgovskega gremija, Kočevje.
Krištof Spaniček. trgovec. Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju. Rudoli Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
IV. KATEGORIJA. Kandidati:
Ivan Jelačin ml., trgovec, Ljubljana, Rimska cesta Stev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Anton Storgar. trgovec. Kamnik, načelnik trgov.
gremija za kamniški okraj. Franc. Korošec, trgovec, Gornja Radgona. Janko Tavčar, trgovec, Maribor.
Namestniki:
Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Josip Lavtižar, trgovec in župan, Kranjska gora. Davorin Tomhah, trgovec z mešanim blagom, Št.
Vid pri Ptuju. Maks Turnšek. trgovec, Marija-Nazarje pri Mozirju.
OBRTNI ODSEK.
i. KATEGORIJA: Kandidati:
Jožef Hafner, lastnik žage in župan, Škofja Loka. Janei Laneič, kleparski mojster, Gornja Radgona.
Ivan Rojina, lastnik pogrebnega »avoda, Ljubljana,
Spodnja Šiška 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevd pri Ptuju.
Namestniki:
Franc Zavodnik, mizarski mojster, predsednik obrt.
zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Lekše, mizarski .nojster, Mozirje. Ignacij Sinigoj, strojar, Ljutomer. Ivan Srcbot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravnikar jeva ulica.
II.	KATEGORIJA: Kandidati:
Jernej Ložar, krojaški mojster, pod načelnik krojaške zadruge, Ljubljana. Blaž Zupane, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge, Laško. Valorijan Spruschina, prevoznik in mehanik, načelnik zadruge kovinskih obrti in kolarjev za sodni okraj Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Slov. Bistrica.
Namestniki: Anton Bule, mesar in gostilničar, Mokronog. Jurij Moser, izvošček, Ljubljana, Zeljarska ulica. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica.
III.	KATEGORIJA: Kandidati:
Ivan Ogrin, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje. Anton Lipovšck, gostilničar, Maribor, Gosposka 26. Štefan Sukič, krojaški mojster, predsednik obrtne
zadruge, Murska Sobota. Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik.
Namestniki:
Franc Pust, tesarski mojster. Ljubljana, Streliška ulica.
Ivan Cerne, sedlar, Lesce.
Hans Schuller, hotelir, Slovenjgradec.
Jakob Jaš, izdelovatelj olja, Št. Ilj pod Turjakom.
IV.	KATEGORIJA: Kandidati:
Janez Vrečar, mizarski mojster, Sp. Domžale. Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska 3.
Miloš Hohnjoc, kipar, Celje, Razlagova ulica. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ulica.
Namestniki:
Joško Toporiš, krojaški mojster, predsednik obrtne
zveze, Tržič. Štefan Litrop. čevljarski mojster, Turnišče. Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40. Vinko Simonič, mehanik, Ptuj.
Kandidate za industrijski odsek bomo še sporočili.
Za volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev v Sloveniji.
IVAN OGRIN 1. r. IVAN JELAČIN,
podpredsednik zbornice predsednik zbornice za za trgovino, obrt in in- trgovino, obrt in indu-dustrijo.	strijo in predsednik
zveze trgov, gremijev.
Za Jelačin - Ogrinovo listo.
Ko prejmete glasovnice, skrbno pazfte, da jih ne oddaste kakemu zaupniku SDS. Nasprotniki pripravljajo ogromen agitacijski aparat ter si bodo poskušali z vsemi sredstvi priboriti zbornično večino. Pri tem se SDS ne bo ustrašila tudi terorja, lažnjivih obljub, potvarjanja naslovov svoje liste in beganja volivcev. V doposlane Vam glasovnice vzpostavite le imena tistih kandidatov, ki Vam jih bo poslala naša volivna pisarna, in ki odgovarjajo Vašemu odseku in kategoriji.
Na naši listi kandidirata gg. Jelačin in Ogrin, katerih osebnosti jamčita, da bodo vaši interesi imeli v zbornici stvarno stanovsko zastopstvo.
Volitve so tajne! Nihče ne more ugotoviti, katero listo ste volili. Naša lista je
Volivno pravico imajo tudi žene. Vsak slučaj volivnega terorja s strani nasprotnikov sporočite našemu volivnemu odboru. Nabiranje glasovnic je prepovedano, pač pa morete pooblastiti koga od naših somišljenikov, da odda glasovnico za Vas na pošti. Glasovnice oddajajte nefrankirane na pošti.
Vse informacije daje naša volivna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
JELAČIN - OGRINOVA LISTA.
Agitirajte vsi za popolno zmago nase stanovske nadstrankarske gospodarske liste! Vsak pošten volivec mora napeti vse moči, da se enkrat za vselej uniči škodljivi vpliv SDS stranke na naše gospodarstvo!
Volivni odbor.
Bodite pozorni.
Vse sile napenjajo demokratje. da se re-djo. Pomagalo jim sicer ne bo nič. Obrtniki in trgovci vedo, da je treba zlomiti gospodarstvo gotove klike. Treba pa je največje pazljivosti.
Na tihem trosijo nasprotniki razne laži. Pričakovati pa je, da bodo zlasti zadnje dni svojo lažnivost še pomnožili.
Terorizirajo in groze. Ne ostrašite sc nikogar. Volitve so tajne. Nasilno zbiranje glasovnic je prepovedano.
Pazite, da bodo glasovalne listine vsem dostavljene. Vsako nerodnost naznanite takoj volivni pisarni.
Poučujte obrtnike in trgovce ▼ svojem okolišu, kako se voli.
Agitirajte z.°. dobro siv ar.
Delaite hitro! Od 7. septembra dalje se
bodo razpošiljale iz zbornice glasovalne listine. Takrat treba največje pazljivosti in delavnosti.
Trgovcem - kandidatom na listi dr. Žerjava, v album!
Tovariši! Ali ste res pozabili na proti-draginjsko akcijo, kakor je imenoval dr. Žerjav, tedanji predsednik deželne vlade v Ljubljani, svoje ukrepe proti trgovcem v naši Ljubljani? Kdo se ne spominja tistega usodnega dne, ko so uradniki deželne vlade točno ob 8 zjutraj stopili v naše poslovne prostore ter pričeli s preiskavo naših faktur?
Strašna obsodba.
Varanje javnosti, to je bila in je še vedno vsa taktična spretnost slovenskih demokratov. V vsakem volivnem boju so skušali z lažnivimi poročili, zvijačami in prevarami zbegati volivce in napeljati vodo na svoj mlin. Kakor vselej tako tudi v boju za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Ker vedo, da v odprtem boju ne dobe nobenega zastopnika v to gospodarsko korporacijo, kajti slovenska javnost jih preveč pozna, zato so razglašali, da je njihova kandidalna lista lista stanovskih organizacij. Toda, če ne bi bilo nobenega drugega dokaza, da so zbrani okrog te liste le najbolj zaverovani demokrati centralisti, uvidi to vsakdo, če pogleda par številk njihovega glasila »Jutra«. Kakor, da bi šlo pri volitvah v »stanovsko« zastopstvo obrti in trgovine na Slovenskem za papeža, tako usipajo ogenj proti »klerikalizmu«. S strahom pred klerikalnim zmajem naivno upajo, da uženejo gospodarske kroge na Slovenskem.
Toda gospoda vara samo sebe. Nehote so objavili volivni oklic, ki je strašna obsodba vsega dosedanjega dela slovenske demokratske stranke, ki je uničevala naše gospodarske koristi, samo da bi njeni varovanci v meglenem jugoslovanstvu na hrbtu drugih splezali kvišku. Če sami ne uvidevajo, kako so se obsodili, to uvideva gospodarska javnost na Slovenskem. Samo par stvari iz tega oklica, d;i se vidi ta silna obsodba.
>Mi potrebujemo dobro razpredeno tel" tonsko in telegrafsko omrežje v Sloveniji« trdi oklic. Živa resnica. Toda, ali ni bil dr. Li kinič, najožji somišljenik dr. Žerjavov, d leti poštni minister? Zakaj ga takrat niso p. pravili do tega, da bi kaj napravil?
>Zahtevamo, da se upošteva naša trgovina.« — Čisto pravilno. Da bi bili to dopove-
dali dr. Kramarju, ko je bil minister za trgovino I
»Bremena, ki nam jih nalagajo socialni zakoni niso v skladu s socialnimi dajatvami.« —Verjamemo, saj je bil minister za socialno politiko — dr. Gregor Žerjavi
»Naš trgovski promet ovirajo slabe eeste, ki so v zanemarjenem stanju, ker se ne plačujejo redno državni zakoniti prispevki.« — Kolikokrat je to slovenska javnost povedala pod Pašič-Pribičevič-Žerjavovo vlado, pa je našla pri demokratih gluha ušesa!
»Tlačijo nas neznosne davčne dajatve in nujno je davčno izenačenje.« — Spet velika resnica. Toda, kdo je glasoval za proračun in dvanajstine, ki nalagajo neznosne davčne dajatve? Ali ne gospodje, ki so jih dvignili na ščit ravno podpisniki tega proglasa?
»Mi potrebujemo nov obrtni zakon.« — Zakaj gospodje niso tega povedali dr. Žerjavu, ko je bil več ko dve leti minister?
»Zahtevamo od vrhovne državne uprave, da vodi našo državno gospodarsko politiko po smotrenem načrtu.« — Zakaj, le zakaj niso tega gospodje povedali takrat, ko je bil čas. Zakaj so se tako navduševali za centralizem, ki danes ubija tudi državno upravo?
Stavek za stavkom naj bero naši trgovci in obrtniki, da vidijo, kam je demokratska klika zapeljala naše gospodarstvo. Vsaka beseda je silna obtožba dosedanjega njihovega ravnanja. Zato pa proč s stranko, ki je kriva obubožanja Slovenije, proč tudi s tistimi, ki se še sedaj obešajo na jutrovsko centralistično kliko. Vse varanje in beganje s »klerikali-zmom« se razblinja v nič, ko trgovec, obrtnik in industrijec na Slovenskem uvideva, da je njegova rešitev le v enotnem nadstrankarskem nastopu vseh, ki hočejo boljših časov slovenskemu gospodarstvu. Če koga moti slepa strankarska zagrizenost, da tega ne vidi, je pač pomilovanja vreden. Če pa kdo dela iz zlobe proti Jelačin-Ogrinovi listi, ki hoče iztrgati zbornico za vselej iz demokratskih krempljev, bo pa 22. septembra uvidel, kako je bilo zastonj vse njegovo delo!
Objektivnost ..Obrtnega vestnika".
Žerjavova gospoda je postala zadnji čas v mariborski oblasti radodarna z »Obrtnim vest-nikom«. Zadnja številka je bila kar brezplačno razposlana na vsa podjetja, trgovce in obrtnike. Ta številka nosi na glavi debelo tiskano: Ne vračajte! Brezplačno! Prečitajtel V tej številki je seve oklic na Žerjavove tovariše trgovce, »stanovska« lista in razna navodila za zborniške volitve, ki bi naj po želji vestnika izpadle v korist in zmago SDS. Podjetja, trgovci in obrtniki v mariborski oblasti, ki so obrnili že davno hrbet Žerjavovi stranki, usi-ljenega »Obrtnega vestnika« sicer ne bodo vrnili, a tudi volili ne bodo SDS-»stanovske« liste. Ako je SDS res tako prepričana o zmagi svoje »nestrankarske stanovske« liste, zakaj je tako usiljiva z reklamo, za »nestrankarske« kandidate!
Shod obrtnikov in trgovcev v Kranju.
Shod obrtnikov, trgovcev in industrijcev, ki se zavzemajo za skupen nastop proti centralizmu, ki stavlja v nevarnost vse naše gospodarsko življenje, se bo vršil v ponedeljek 6. septembra ob polil v Ljudskem domu v Kranju. Govorita gg. Jelačin ml. in Ogrin iz Ljubljane. Vse zavedne gospodarske kroge vabimo na ta shod, ki je popolnoma nepolitičen.
Sestanek trgovcev in obrtnikov v Mariboru.
ki so za skupno gospodarsko in stanovsko fronto v Sloveniji in zoper SDSarsko strankarsko kandidatno listo, se vrši v torek zve-' čer ob pol 8. uri v Gambrinovi dvorani. Ker I bo treba dati na tem sestanku zelo važna na-; vodila in obvestila, je seveda potrebno, da se tega sestanka vsi zavedni trgovci in obrtniki udeležijo.
..Napredne organizacije".
»Jutro« je včeraj proglasilo obrtniške organizacije ljubljanske in mariborske oblasti ter trgovske gremije in zadruge za »napredne« organizacije. Njim na pomoč kliče tudi druge napredne organizacije. — Če bi bili trgovski gremiji in zadruge odvisni od jutrovske »naprednosti«, bi jih mogli samo pomilovati. Vemo pa, da ni tako. Najboljši dokaz bo 22. september. — Zanimivo pa je, da je »Jutro« nehalo gremije in zadruge proglašati za »stanov-| ske« organizacije, ampak za svoje »napredne«.
Naj si gospodje trgovci to »Jutrovo« pisanje ; dobro ogledajo. Kdor bo agitiral za demokrat-! sko »stanovsko« listo, ga spomnite na to pisanje Žerjavovega glasila.
Razkrinkani.
»Jutro« je zlezlo iz »stanovskega« zapeč-a. Tedne in tedne je dopovedovala po »Jutru unostojno demokratska stranka, da je lista, i so jo postavili njeni najzvestejši pristaši za olitve v zbornico za trgovino, obrt in indu irijo, nadstrankarska in »stanovska«. Redki > bili sicer tisti, ki so nasedli takim liman-m, saj se jih je doslej od 9500 trgovcev jelo komaj 200, da so dali svoj podpis. (Kako odo volili ti podpisovalci, je seveda še drugo vprašanje.) Toda od včeraj naprej pa mora tudi najkratkoviduejši spozuati, da je lista Ju-
trovcev čistokrvna lista centralistov znanega demokratskega kova. »Jutro« poziva vse de. mokratske agitatorje, da se zapode v boj proti listi slovenske proticentralistične fronte. Takole poziva: »Smatramo za svojo dolžnost, da kličemo v bojno volivno fronto tudi vse druge napredne organizacije, naše agilne zaupnike in sotrudnike, da pomagajo zaupnikom obrtnih in trgovskih organizacij pri njihovem težkem volivnem boju.« — Krinko stanovstva je tako zvanim stanovskim listam demokratov strgalo »Jutro« samo z lica. Radi bi poznali onega, ki ne bi na prvi pogled spoznal hinavskega centralističnega obraza.
..Jutro" se pohulšuje.
Centralisti se v »Jutru« čudijo, da naši listi delajo za Jelačin-Ogrinovo listo. Citirajo celo neko okrožnico tajništva SLS, iz katere sklepajo, da gre SLS za veliko reč. Ali je »Jutro«, ali so demokrati kdaj dvomili, da je somišljenikom naše stranke boj za slovenstvo, boj proti centralizmu, boj za gospodarsko okrepitev naših dežela velika reč? Ko gre za to, da gotovi hlapčevski kliki na Slovenskem zadajo slovenski gospodarski krogi krepak udarec, je čisto jasno, da boste našli trgovce in obrtnike, pristaše naše stranke v prvi bojni vrsti. Če stoje z nami ramo ob rami tudi drugi nasprotniki demokratov, je to le dokaz, kako mogočen je val, ki bo stri zadnjo trdnjavo slovenskih centralistov.
Edini argument demokratov.
»Jutro« bi rado zmerjalo. Poskuša in poskuša, kakšno psovko bi zalučalo v obraz nasprotniku, pred katerim se tako trese. Vse junaštvo demokratske klike je bilo namreč še v vsakem volivnem boju zmerjanje. Toda eno samo psovko so iznašli ti sicer tako gostobesedni gospodje. »Konsumarji« — to naj bi bila strašna beseda, ki mora ustrahovati vsakega trgovca. Samo to so pogruntali. Toda držala je le do včeraj. Včeraj pa so še radi te vdarili sami sebe po zobeh. Takole so zapisali: »Cenimo važnost konsumnih zadrug, toda zahtevamo točno ravnanje po zadružnem zakonu.? (Kakor da bi se doslej zadružni zakon ne iz* vajal.) Kadar bo torej potreba, se bodo lahko tudi kmetu in delavcu prikupili z besedami ia oklica na trgovstvo. — Čisto po demokratsko. Vsak trgovec pa ve sedaj tudi iz tega oklica, kakšen je pravi obraz agromerkurstva.
Kdo bo plačal volivno agitacijo SDS?
Kako skušajo demokrati na račun pristašev drugih strank kriti svoje stroške za vo litve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo, nam dokazuje naslednje pismo, ki ga je pisal akcijski komite za volitve v zbornic« za trgovino, obrt in industrijo na zvezo go-stilničarskih zadrug za slovensko Štajersko Prekmurje in Mežiško dolino v Celju. Pismo je bilo odposlano dne 24. 7. 1926 in se glasi sledeče:
V prilogi Vam pošiljamo zapisnik seje akcijskega komiteja, ki se je vršila v Celju dne 22. julija t L
Kakor je iz zapisnika razvidno, je akcijski komite osvojil stališče delegatskega zborovanja, da nastopi obrtništvo pri volitvah v zbornico popolnoma samostojno, ne glede na politične stranke. Vsako vmešavanje političnih strank v to obrtno zadevo se odločno odklanja. Vzlic temu je pričakovati, da bodo poskušale politične stranke se tudi v te volitve vmešavati. Obrtništvo se ne vstraši boja, pa naj pride od katerekoli strani, vendar želi, da izvede volitve popolnoma samostojno.
Izvedba volitev pa bo stala precej denarja, vsi stroški so preračunjeni na 63.500 Din. Na vsako zvezo odpade tedaj znesek Din 12.700. — Uvidimo, da je po današnjem stanju Zvez nemogoče od njih zahtevati tako visoke zneske. »Zveza obrtnih društev za Slovenijo« v Celju bo prispevala sama 20.000 Din. Ostale zveze naj po možnosti nakažejo lakofj po priloženih položnicah primerne zneske. Šele, če bi se pokazala potreba, se bo najelo posojilo, za katerega kritje bi se priredila »efektna loterija«.
Obenem Vas prosimo, da prečitate naJ tančno točke zapisnika v glavnih volivnih odborih. Za vse kraje Vašega območja nam naznanite takoj imena onih obrtnikov, ki naj bi volili te odbore. V krajih, kjer so obrtne organizacije, je postaviti volivne odbore iz odbora teh organizacij. Posamezni kandidati naj bodo kolikor le mogoče načelniki teh odborov. Kjer pa ni Vaše organizacije ali kandidatov, pa nam naznanite imena zaupnikov.
Pričakujemo, da nam tajništva na ta dopis nemudoma najkasneje do 30. julija t 1-odgovorijo in dajo zaprošena pojasnila in podatke.
V petek, dne 30. julija 1926 ob 8. url dopoldne se vrši v klubovi sobi Celjskega 'orna druga konferenca tajnikov vseh Zvez. ntere naj se gg. tajniki točno in zanesljivo udeležijo.
Celje, dne 24. Julija 1920.
Z obrtnim pozdravom: Za akcijski komite:
I v un Rebek 1. r., Drugo žabknr i. r
t 6. predsednik.	t 8. tajnik.
Drugi kongres
PRAVNIKOV KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SOVENCEV V LJUBLJANI.
Kongres pravnikov se bo vršil po naslednjem programu:
I. dne v četrtek, 9. septembra 1926, ob
% 11. uri:
Svečana otvoritev kongresa v veliki dvorani hotela »Union«.
a) Pozdrav predsednika kongresa g. dr. Danila Majarona, predsednika društva »Pravnika« in odvetniške zbornice v Ljubljani. — b) Minister pravde otvori drugi kongres pravnikov. — Ob 11. uri. — Čitanje referatov: 1. Zenačenje bračnih prav v kraljevini. Referent: dr. Rado Kušej, vseuč. prof. (Ljubljana). Koreferenti: Aleksander Andrijevič, sodnik apelacijskcga sodišča (Skoplje); dr. Bertold Eisner, senatni predsednik vrhovnega sodišča (Sarajevo); dr. Edo Lovrič, vseuč. profesor (Zagreb). — 2. Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. Referent: dr. Kosta Ku-manudi, minister n. r., predsednik občine, narodni poslanec in vseuč. profesor. — Korefe-renta: dr. Vidan Blagojevič, advokat (Belgr.); dr. Ladisl. Polič, nar. poslanec in vseuč. profesor v p. (Zagreb). — 3. Vprašanje valorizacije. Referent: dr. Edvard Pajnič, svetnik viš. dež. sodišča (Ljubljana). Koreferenta: dr. Ve-limir Bajkič, vseuč. prof. (Belgrad); dr. Josip Mudrovčič, svetnik stola sedmorice v p. (Zagreb). — 4. Vprašanja državljanstva. Referent: dr. Ladislav Polič, nar. poslanec in vseučil. profesor (Zagreb). Koreferenta: dr. Ivan Su-botič, sekretar kr. poslanstva v Londonu; dr. Fran Vodopivec, veliki-župan v p. (Ljubljana). — 5. Reorganizacija upravnega sodstva. Referent: dr. Štefan Sagadin, drž. svetnik (Belgrad). Koreferenta: Jovan Štefanovič, sodnik upravnega sodišča (Zagreb); dr. Henr. Steska, član upravnega sodišča (Celje). — 6. Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor. Referent: dr. Josip Šilovič, vseuč. profes. v p. (Zagreb). Koreferenta: dr. Metod Dolenc, vseučil. profesor (Ljubljana); dr. Josip Vesel, odvet. koncipijent (Sarajevo). — 7. Vprašanje notarijata. Referent: dr. Ivan Grašič, notar (Kranjska gora). Koreferent; Djordje Jane, sodnik apelacijskega sodišča v p. (Skoplje).
Opoldne se bo čitanje referatov prekinilo in nadaljevalo ob 15. uri popoldne. — Ob 21. uri pozdravni večer na čast udeležencem kongresa v I. nadstropju »Kazine«, ki ga priredi ljubljanska mestna občina.
V petek, 10. septembra 1926: Zborovanje t sekcijah v sodni palači.
I. sekcija: Državljansko pravo in postopek. — Ob H 9. uri: Zenačenje bračnih prav (porotna dvorana). Ob 11. uri: Vprašanje notarijata (soba št. 124). Ob 15. uri: Vprašanje valorizacije (soba št. 124). — II. sekcija: Kazensko pravo in postopek. Ob K9. uri: Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor (soba št. 124). — III. sekcija: Državno, upravno in finančno pravo. Ob %9. uri: Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov (soba št. 79). Ob 11. uri: Vprašanje državljanstva (soba št. 79). Ob 15. uri: Reorganizacija upravnega sodstva (soba št. 79).
Ob 20. uri: Svečani koncert »Glasbene M«tiče« v veliki dvorani hotela »Union«, .t
IU. dan, v soboto, 11. septembra 1926.
Ob 10. uri; Zaključno zborovanje v veliki dvorani hotela »Union«, a) Čitanje in sprejem resolucij, b) Volitve nove uprave kongresa, c) Predlogi in vprašanja (samo do-tična, ki so bila predložena pismeno tajniku kongresa najkasneje do petka opoldne), d) Zaključki.
Ob 20. uri: Predstave v gledališčih. Priredi mestna občina ljubljanska. — A. Opera. Josip Hatze: Povratak, glasbena drama. Be-
drich Smetana: Prodana nevesta, kom. opera, 1. dejanje. — B. Drama. Oton Zupančič: Veronika Deseniška, tragedija, 4. dejanje. Ivan Cankar: Za narodov blagor, komedija, 1. akt.
IV. dan, v nedeljo, 12. septembra 1926.
Izlet v Celje In Maribor. Odhod s posebnim vlakom ob 6. uri z glavnega kolodvora. Izlet na Bled. Z običajnimi vlaki. Prijave za izlete sprejema pisarna kongresa najdalje do 10. septembra (petek) opoldne.
Razprave na kongresi!.
Kako teče prizadevanje naših pravnikov vzporedno s potrebami našega življenja, nam pričajo naslovi vprašanj, ki so postavljena na dnevni red kongresa pravnikov dne 9. do 11. t. m. Mislim, da je po vsej pravici na čelu vseh treh vprašanj vprašanje zakonskega (uvedel se je, ne vemo zakaj, tudi v slovenščini izraz: bračnega) prava in njegova ureditev. Misli o zakonu in njega instituc:.ii, kakor hočeš, dejstvo je, da mora država tb vprašanje, ki je podlaga družini, t. j. njeni najbistvenejši naravni celici, tako ali tako rešiti. Kajti od te rešitve ni odvisna samo usoda ljudi, ki stopajo v zakon, od te rešitve zavisi nebroj važnejših socialnih in golo materialnih odnosov, predvsem odnosov otrok do starišev in narobe in vprašanje dedovanja, državljanstva, pristojnosti it:? torej odnosov, ki so se poklicali v življenje v hipu sklepa zakona ter zadevajo celo vrsto ljudi, ki niso pri tem sklepanju prav nič odločali niti mogli na to zvezo kakorkoli vplivati, ker jih takrat niti še ni bilo.
Če kdo, občuti pravnik pri svojem praktičnem delu, kako zamotano je to vprašanje v naši državi, kjer imamo celo vrsto ver in zakonitih predpisov v tem pogledu in celo vrsto načinov sklepanja zakona, ločitve in razporoke. Pravnik občuti to le kot vestni zaznamovalec vseh potreb naroda, hujše zadeva to vprašanje državljane same, ker življenje ustvarja samo primere, ki se v danih pravnih prilikah niti ne dajo rešiti ter postavlja ljudi, ki niso mogli prav nič vplivati, kakor rečeno, na svojo usodo, v obupne položaje. Čas je, da se ta stvar ublaži in spravi z dnevnega reda, in hvaležni moramo biti našim pravnikom, da so to vprašanje zagrabili.
Če bi tehtali važnost prijavljenih referatov, moramo obstati pri vprašanju finančnega zakona. Največ nepričakovanih določb, v naglici vtaknjenih od posameznih ministrov v zakon! Najbolj se kaže nesolidnost naših vlad prav v tehniki naših finančnih zakonov. Mislim, da ni stanu, ki bi mu že ne bil ta ali oni finančni zakon prinesel kakšnega presenečenja, in mislim, da ni zakonov, ki bi bili prizadejali juristom več skrbi in nesporazum-Ijenj. Če bi rekel tem zakonom kramarjev koš, bi samo za silo označil njihovo tehniko in njihov značaj. S finančnim zakonom se uvajajo novi davki, se razveljavljajo določbe kakšnega prav važnega zakona, se izdajajo ministrom ta ali ona pooblastila, ki so recimo v tem ali onem zakonu omejena itd. Te praktike mora enkrat biti konec, če hočemo, da bomo res enkrat prešli v pravno državo. Da še nismo, kažejo baš finančni zakoni od leta do leta hujše. V pravni državi namreč ne sme niti nov zakon prinašati navadnih pravnih in gospodarskih presenečenj in perturbacij, v pravni državi ne sme biti zakon, še manj pa finančni zakon, sredstvo špekulantov!
Referat o upravnem sodstvu naj bi prinesel v vse kroge prepričanje, da je dobra uprava hrbtcnica vsega javnega življenja v državi. Naj ne bo upravni uradnik sluga vsakokratne vladajoče stranke, temveč ros državni uslužbenec. Naj se uvede v upravo res poštenje, vestnost ter odpravi in zatre za-rada, ta največja pristojbina, ki zadene dr-
žavljana, če ima opraviti z upravo. Čudno je, da naše javno mnenje vpije proti kolkom in taksam, te sramotne takse — v Sloveniji je, hvala Bogu, še nismo zasledili — pa nihče prav ne vidi. Zato v upravo dobro kvalificirane, vestne uradnike! In to bo nujno potrebno, ko bo upravno sodstvo moglo svojo sodno nalogo nemoteno vršiti.
Vprašanje odškodnine za neupravičeni preiskovalni zapor ni še tako pereče za nas v Sloveniji kakor v nekaterih drugih delih kraljevine, kjer je preiskovalni sodnik obenem tudi sreska ali okrožna oblast in kjer se torej more kdo iz tega ali onega razloga dalj časa po krivici zapreti v preiskovalni zapor in kjer uprava res uganja v ?em pogledu neznosne orgije. Toda tudi čc je samo en državljan samo eno uro ali še manj zaprt v preiskovalnem zaporu po krivici in brez lastne krivde, mislim, da mu te krivice nihče primerno ne more popraviti z materijalnimi sredstvi, tudi je z njo, tako kakor s Jotogra-fično ploščo; samo enkrat naj jc izpostavljena, četudi po krivici, sramoti in ostanejo neizbrisni sledovi na nji in v duši. Prav je, da se poizkuša nadoknaditi vsaj materialna ško-
da ter na ta način zabraniti vsaj večja zloraba preiskovalnega zapora. — Ali hočemo biti pravna država ali ne. In če hočemo biti, moramo izvajati to voljo do poslednjega zaključka!
Valorizacija zaposluje že dalj časa naše pravnike. Vprašanje jc težko, in mislim, da se nc bo dalo rešiti v par potezah. Toda zanimivo bo pa vseeno, do kakšnega zaključka bodo v tem pogledu prišli naši pravniki, praktiki in teoretiki.
Pereče jc tudi vprašanje državljanstva; obravnavalo se bo to vprašanje z ozirom na obstoječi načrt predmetnega zakona. Za druge dele države pa je tudi zelo važno vprašanje notarijata, ki bo prišlo v razgovor.
Iz prijavljenega velikega števila udeležencev iz cele kraljevine je razvideti, da jc zanimanje za ta kongres nepričakovano veliko. Univerzitetni profesorji, nar. poslanci, upravni sodniki, finančniki, sodniki in upravni uradniki vseh delov kraljevine pripravljajo svoje referate o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Mi jim polagamo na srcc, naj ne pozabijo praktičnih posledic svojih predlogov, te naj presodijo ter se nanje opirajo.
i domo
Skrb mariborske občine za šolstvo.
Na mariborskih srednješolskih zavodih primanjkuje najpotrebnejših učil. Država ne prispeva skoro ničesar. Tako dobiva gimnazija na leto 500 Din za izpopolnitev prirodoslovnega kabineta, nabavo novih knjig in učil. — Mestna občina v Mariboru skrbi za svoje šole malo drugače. V letošnjem proračunu je na primer določenih 112.977 Din za učila v dekliški meščanski šoli. In kljub temu je dobil mestni šol. svet od državne prosvetne uprave nos, češ, da občina premalo žrtvuje za svoje šolel
V	višjih razredih mariborskih dekliških meščanskih šol je doslej obstojalo kot učni predmet tudi kuhanje. Letos ga namerava prosvetna uprava ukiniti. Mestna občina je proti temu odloku protestirala ter zahteva, da se kuhanje zopet uvode med obvezne učne predmete.
Nezgode in zločini v Mariboru-
Ponesrečil se i motornim kolesom. Edini sin ugledne mariborske rodbine Zelenka se je pretekli četrtek s svojim motornim kolesom na cesti pred Celjem ponesrečit ter dobil težje notranje poškodbe. — Povožena deklica. Mariborski avtomo-bijist B. Oton je dne 3. t. m. povozil med Brester-nico in Falo 13 letno Rozino Mareš. Deklica je dobila težje poškodbe na glavi ter je obležala v nezavesti. G. B. jo je naložil na avto ter prepeljal v mariborsko bolnico. — Poizkužcn samomor. Na Ptujski cesti 11 v Mariboru stanujoča 42 letna Ana Š. se je poskušala v pijanosti obesiti. Njen mož jo je še pravočasno rešil pred smrtjo. — Tatvina mi trgu..V soboto je izmaknil neznan tat špeharju Francu Šturmocrgerju na glavnem trgu z voza novo suknjo, vredno 200 Din.
Nevaren slepar.
V	okolici Logatca se je potikal že delj časa nevaren slepar, ki se je izdajal za odvetniškega zastopnika in je kot tak prevzemal razne sporne slučaje. Posebno se je zanimal za družinske spore in je prevzemal težko nalogo ločitve zakonov. Kot tak je pobiral seveda predujme in je ogoljufal različne stranke za težke tisočake. Kjer pa ni mogel uspeti s tem, se je izdajal za lesnega trgovca, odnosno za zastopnika večjih lesnih trgovin v Zgornji Italiji. Tudi na ta način je osleparil več posestnikov za precejšnje vsote. Ko pa je uvi-del, da mu postajajo tla že prevroča, jo je odkuril s izkupičkom, ki mu je preostal in pravijo, da je srečno prekoračil našo mejo in bo sleparil seveda, dokler tra ne bodo prijeli Italijani.
Razno.
Posledice alkohola. V Petriču pri Gackem sta se nekoliko vinjena spopadla dva soseda, ki se že dolgo pravdata radi nekega travnika. Pijani Mitar Krupnik je udaril Mifiiča j»o sencih tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. S tem se je vnel še hujši pretep, v katerem so bili še trije težko ranjeni. — Velika tatvina dragocenosti. Posestnik Sjerčič je doživel v petek zjutraj precejšnje razočaranje, ko je stopil na dvorišče. Tam je ležal mali kovček, v katerem je hranil svoje dragocenosti razbit in oropan. Razen nakita je bilo ukradenih tudi 45 velikih zlatnikov v skupni vrednosti 32 tisoč dinarjev. — Nesreča z revolverjem. V Kamenu pri Splitu se je 12 letni deček igral z revolverjem in ga razkazoval svojim tovarišem. Revolver je bil nabit in se je naenkrat sprožil nekemu fantu v trebuh. Dečka so operirali. — Deček izginil. Leo-nid Gjurič, nadzornik sekvestra na posestvu Turn. Taxisa je sporočil policiji, da že od 29. avg. pogreša svojega sina. Ker je bil po opravkih v Zagrebu in se ni mogel vrniti takoj domov, je poslal domov sina še isti dan. Pospremil ga je sam na vlak, toda ko je prišel kasneje domov, sina ni bilo nikjer.
K CISTI OBLEKI rabite Cisto obutev
Moški 99*- Ženski 65 Otroški 49'-
Drobtine.
Do šestnajstega meseca otrok ne razločuje barv. V petem ali šestem letu starosti je razločevanje Larv šele popolnoma razvito.
Na glasbene instrumente je v Ameriki 40 odstotkov vrednosti carine.
Združene države imajo po zadnjem štetju 105,710.620 prebivalcev.
Našli so, da se v kokosovih orehih nahajajo nekake vrste biseri.
PSsmo s pota.
(Orlovski izlet v Rim.)
2. septembra.
Pravijo, da je civilizacija tamkaj doma, kjer so tla namočena s krvjo in solzami. Brez-dvoma velja ta sodba za civilizacij d Zgornje Italije. Malokatera tla so tako namočena s krvjo raznih narodov in plemen kot jc ravnica od Soče do Apeninov. Po tej ravnini jc hite! v večernem hladu naš vlak, kateri ni imel časa počivati na postajah, preveč se mu je mudilo naprej proti jugu. Razpoložei.je v vlaku je bilo izborno. Saj nas je spremljala vso pot pesem — naša zvesta spremljevavka. Šale in zabave so pa itak pri mladini vedno na razpolago. Mimogrede smo .ozdravili Padovo in Bologno, nato sta nas dve lokomotivi začeli potiskati čez apeninsko gorovje.
Ko so prvi žarki rdečega solnca obsvetili lepe oljkove gaje in vrhove vitkih cipres, smo se že bližali Pistoji. Vse je oživelo, se predramilo in občudovalo lepo ravnino med Pistojo in Florenco. Levo in lesno se je šibila nizka trta pod črnimi vcnci grozdja — v ozadju so se dvigali bolmi, posejani z gradiči, vilami in samostanskimi cerkvicami. Domačini so sc že odpravljali v mesto z vozovi, natovorjenimi z zelenjavo in poljskimi pridelki. Počasne svetopisemske živali so rigali* in «e leno prestopale po prašni cesti. Malo po sedmi uri nas je že odaaleč pozdravljala kupola Uorentinske stolne cerkve.
Po zajtrku nas je gnala radovednost po mestu, kjer že na ulicah in trgih lahko spoznaš, da si v zibelki umetnosti — da si v laških Atenah. Saj je celo mesto pravzaprav en sam velik muzej, kjer so oživeli marmornati kvadri, kjer diha in utriplje z oljnatimi bar- : vami prepojeno platno. Vsi spomeniki so lahko dostopni, saj so celo razpostavljeni po u!' h, mostovih, trgih in vrtovih. Umetnost, se v F!o-renci nc zaklepa v muzeje in galerije, temveč sc je utaborila na cestah v prosti naravi.
Prva pot nas je peljala v krasno stolnico, ki je zgrajena iz belega, črnega in rujnvega marmorja — cela stavba je pravzaprav en sam mozaik. Ponosno se dviga poleg cerkve zvonik, remek delo Giottovo, Kakor nas ccrkev zadivi od zunaj, tako smo bili razočarani nad njeno notranjostjo, ki je prazna in brez pravih okraskov. Občudovali smo dafje osmerokotni baptisterij s slavnimi bronastimi vrati. Poleg cerkve St. Marco in lepe fra Angclicove galerije smo obiskali še cerkev St. Croce. Ko človek gleda lepe Angclicove slike, mora nehote pripoznati, da je ta umetnik res moral s telesnimi očmi gledati duhovna bitja, ker sicer nc bi mogel lepim angelskim postavam vdihniti toliko nadnaravne lepote. So to bitja , našim čutom dostopna, a vendarle niso iz mesa in krvi. Glavic« angelov, obrobljene z zlatimi kodrčki, lica navdahnjena z lahko rdečico, tako naivno nedolžno gledajo na gledavca, da slednji nehote obstoji in strmi.
Na trgu Piazza della Signoria obstanemo pred Palazzo vecchio; stojimo pred mogočnim 1
vodnjakom s kolosalnim Neptunom, stoječim sredi vodnih nimf. Ko pogledamo na tla, vidimo, da stojimo na mestu, kjer je bil 23. maja 1498. leta sežgan na grmadi Savanorola, ki je v svojih zahtevah nasproti meščanom šel tako daleč, da jc hotel vso Florenco spremeniti v velik samostan. Vsiopimo v svetovnoznano galerijo degli Uffici, ki stoji ob vogalu Gosposkega tr^a. Ta zbirka obsega slike in kipe od najstarejše do najnovejše dobe. Dasiravno jc bilo med nami veliko preprostih ljudi, sem videl, da so tudi ti z zanimanjem občudovali Raffaelove Madonnae, Michelangelovo zadnjo večerjo, Leonardo da Vincijcvo Marijino ozna-nenje.
Kar po par kilometrov dolgem hodniku smo jo ubrali še v Pallazo Pitti, ki leži onstran Arno ob tihih Bobolijeviii vrtovih. Tu je bila nekoč kraljeva rezidcnca in kadar pride kralj semkjaj, stanuje baje v lepih razkošnih dvoranah. Da je to res kraljevski dom, človek vidi znotraj, ko so vse stene obložene s slikami in umotvori, katere občuduje svet. Raffaelovi Madonna della Scdia in della Granduca sc nahajata v tej zbirki. Hitro, skoraj površno, smo pogledali še zanimivi most Pontc vecchio — s trgovinami in s arheološko zanimivimi hišicami, dalje palačo Mcdicejcev z bogato kapelico nato je bilo treba iti na Fiesolc. Nekateri so napravili to nnt peš (5 km) drugi z električno, tretji pa z automobilom. Najboljše volje so bili zadnji, vsi drugi so namreč imeli priliko na lastnem telesu občudovati in čutiti mrlajoči vpliv opoldanskega solnca. Deloma
pred in deloma po kosilu smo si ogledali lep razgled na Florenco in rajsko dolino reke Arno. Tukaj je res združena umetnost z naravno lepoto. Cela dolina Arno jc takorekoč vrt poln sladkih sadov. Ponosne Pinijc in ciprese nam nudijo nekoliko sence. Pred hišami sede možje, žene in otroci ter pletejo slam-nače, neke vrste »cekarje«. Dostojnost v noši je pa v Florenci kakor v ostali Italiji večja nego pri nas. Naše devojke so sicer trdile, da je razlog pri »komarjih«, pa dvomim, da bi njihova trditev držala. Po skromnem in ne baš prvovrstnem kosilu, sc jc začela naša karavana vračati nazaj v mesto. Polagoma, nekateri z večjim in manjšim pospeškom, smo hiteli med lepimi vrtovi, med visokimi oleandri proti kolodvoru, kjer so nas čakali naši jugoslovanski vozovi. Zadonela jc zopet slovenska pesem in vlak sc je začel pomikati dalje proti jugu mimo Arezzo, Cortone ob bregu Trazi-menskega jezera, kjer je Hanibal 1. 217. pr. Kr. premagal Rimljane. — V Orvictu smo okusili sladko muškatno vino ondotnih goric. — Kmalu smo bili v dolini Tibere in po 11. uri smo izstopili na rimskem kolodvoru. Cel vlak električnih vozov nas je potegnil po šc zelo živahnih ulicah proti našim stanovanjem.
=lll~lll=m=l9l=m=IIIEIII~lll
DllAllA »!-n ^i8"^6110 se dobi v špece-
DllliiU DEjt nor $0lI8f,J|.!iili3iii, Si Jaktla w =lll=tll=lll=ill=lll=lll=lll=lll
Ibnevne novico
•k Spremembe duhovnikov v ljubljanski
škofiji. Za župne upravitelje so bili imenovani: Jožef Cuderman, župni upravitelj v št. Laanbertu za župnijo Koprivnik v Bohinju, Janez Mevželj, kaplan v Selcih, za župnijo Sv. Lenart nad Škofjo Loko, Franc Lam-bert Ramšak, kaplan v Dragatušu, za župnijo Vrh (Sv. Trije Kralji), Anton Žnidaršič, kaplan v Starem logu, kot ekskurendo upravitelj župnije Topla Reber. — Premeščeni so bili: Franc Hiti, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, za kaplana na Mimo, Jožef Mlakar, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Škocijan pri Mokronogu; kaplani: Ivan Sekula iz Kostanjevice za prefekta v zavod sv. Stanislava, Frano Učakar iz Loškega potoka na Bloke, Jane?, Habjan iz Vinice v Loški potok, Anton Vovk iz Metlike v Tržič, Andrej Kušlan iz Sodražice v Stopiče, Martin Bukovec iz Škocijana pri Mokronogu v Št. Vid pri Stični, Janez Kraljič iz Mime v Šmarije, Janez Primar iz Kamnika za beneficiata v Šmartno pri Litiji, Janez Frančič iz Št. Petra pri Novem mestu v Kamnik, Anton Dolinar iz Tržiča v Borovnico. — Nameščeni so bili semeniški duhovniki: Franc Glinšek in Silvester Skebe kot prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano; kot kaplani: Viljem Cunder v Št. Petru pri Novem mestu, Leon Kristane v So-dražici, Matija Lamovšek v Selcih nad Škofjo Loko, Julij Slapšak v Škocijanu pri Mokronogu, Franc Studen v Kočevju.
* Poročila sta se danes na Brezjah gosp. Stane Jager z gdč. Ivanko Bizjak. Bilo srečno!
Ar Jubilej organista in cerkvene pevke. Letos praznuje štiridesetletnico svojega orga-nistovanja in skladateljevanja g. Matej V u r -n i k, orgnnist na Črnučah pri Ljubljani. Rojen je bil 1. 1866. v St. Oselici in je dne 31. avg. t. 1. čil in zdrav dopolnil svoje 60. leto. Po-hajal je v mladosti orglarsko šolo v Ljubljani pod pokojnim A. Foerster jem in služboval nato tekom 40 let v Mirnipeči, Radovljici, Kresnicah, Št. Vidu p. Stični, Šmartnem p. Kranju, Vipavi in Črnučah. Poleg običajne službe je vodil in organiziral tudi posvetno petje v izobraževalnih društvih in sodeloval pri neštetih prireditvah. Pri svojem učitelju Foer-sterju je dobil trdno podlago za komponira-n.je. Zlagal in izdal je večinoma religiozne skladbe, ki so izhajale v ^Cerkvenem Glasbeniku« (gradualne introitne in komunionske obredne speve z, orgijami); znana je njegova Missa de requiem. V teh tednih izdaja Dvanajst cerkvenih pesmi, zbirko svojega najboljšega. So to skladbe, zgrajene sicer še v Foer-sterjevem duhu, ki pa že kažejo modernejšo melodiko in se poslužujejo draži ji vejših hro-matičnih in harmoničnih sredstev. Matej Vur-nik je vedno slovel z.a vestnega in neutrudnega delavca na polju cerkvene glasbe in petja; vzgojil je cele trume pevcev in pevk, organiziral, bil dober kolega tovarišem in ostane vsem faTanom, kjer je služboval, v trajnem, hvaležnem spominu. Našemu vsikdar vernemu somišljeniku iskrene čestitke! Na (mnoga leta! Obenem z. njim praznuje letos njegova soproga Ana — petdesetletnico odkai poje v božjo čast kot cerkvena pevka. Rojena j. 1869. v Biški vasi na Dolenjskem, je stopila na kor že z osmimi leti in postala po svojih izrednih glasovnih zmožnostih in nadarjenosti kmalu prva pevka. Spremljala je moža efto/.i 40 let kot izdatna pomočnica in udana družica v njegovem delu in dočakala, dasi je mlajša od soproga, letos še višji jubilej. Prisrčne čestitke! Bog povrni!
* Gremij trgovcev v Ljubljani za znižanje poštnih pristojbin. Vzpričo vesti, ki so jo prinesli vsi dnevniki, da namerava g. minister pošte in telegrafa povišati dosedanje poštne pristojbine od 50 do 100 odstotkov je
načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani naslovilo na g. ministra pošte in telegrafa dr. Šu-perino v Belgrad brzojavko sledeče vsebine: »Vest, da se nameravajo znatno povišati poštne pristojbine, je v vseh gospodarskih krogih naletela na odločen odpor. V času, ko vlada opozarja na štedenje, se brez vzroka povišujejo že itak preobčutne -poštne pristojbine. Gospodarski krogi, ki morajo vzpričo visokih davčnih in drugih socijalnih dajatev računati z vsako paro, odločno odklanjajo vsako uventuelno povišanje poštnih pristojbin, katere bi samoobsebi poslabšale že itak težko krizo. Prosim Vas g. minister, da odstopite od povišanja poštnih pristojbin.« Istočasno se je poslala slična brzojavka v svrho intervencije vsem klubom političnih strank, v kateri naproša načelstvo, da ukrenejo potrebne korake, da se namera g. ministra pošt in telegrafa ne uresniči.
* Gg. katehetom meščanskih šol. Poročilo v »Vzajemnosti« št. 9 in 10 o zborovanju delegatov katehetskih društev v Celju so nekateri katehetje umevali tako, kakor da je načrt, ki so ga tam nasvetovali, že uveljavljen. Delegati so se pač v princ;pu z.edinili, toda predlagani načrt mora dobiti še odobrenje jugoslovanskega katol. episkopata, preden se predloži ministrstvu. Pa tudi, če bi načrt že bil odobren, bi ga v celoti še ne mogli izvajati. ker potrebne nove knjige še niso sestavljene. Predpogoj za uporabo novega načrta je tudi katekizem za 3. in 4. razred osnovne šole, ki je še v delu. Za letos ostane torej še nadalje dosedanji načrt. S podrobnimi tiskanimi načrti za meščanske šole ljubljansko katehetsko društvo — žal — ne more več postreči: so pošli. Naj jih "ospodje, ki jih imajo, posodijo drugim v prepis.
kr Deputacija železničarjev iz Maribora pod vodstvom posl. Franjo Ž e b o t a je dne 2. septembra v Ljubljani pri ravnateljstvu državnih železnic intervenirala v važnih zadevah, ki se tičejo železniškega osobja.
kr Prepoved izkopavanja obcestnih jarkov. Novi komisar mariborskega okrajnega zastopa je prepovedal izkopavanje obcestnih jarkov ob okrajni cesti Vurberg pod Mariborom—brod. Kmetje so bili vsi zato. da se žp vendar enkrat izkopljejo ti prepotrebni jarki, ki bi izboljšali slabo cesto, a sedaj je prišla iz čisto nera umljivega vzroka omenjena prepoved.
kr Nova avtomobilska zveza med Mariborom in Svečino. Pekovski mojster v Svetini g. Smolnik si je nabavil osebni avto za vzdrževanje prometa med Svečino in Mariborom-Poskušnja vožnja se bo vršila po državni in okrajni cesti 7. t. m. Doslej sta bila zvezana z, Mariborom z avtomobilnim prometom, katerega vzdržuje g. Senekovič, Sv. Jurij ob Pesnici in Zgornja Kungota.
•k Shod na Viču. Na Viču bo v torek 7. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek obrtnikov in trgovcev v gostilni pri »Kramarju«. Vabljeni, da se razgovorimo o predstoječih volitvah v zbornico z.a trgovino, obrt in industrijo vsi obrtniki in trgovci.
Ar Tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, računstvo, slovenščino, nemščino ter srbohrvaščino začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat dne 4. oktobra t. 1. in trajajo šest mesecev. Prospekti brezplačno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
■k Začetek šolskega leta na trgovski akademiji v Ljubljani, Ponavljalni in dodalni izpiti se vršijo 9., 10. in 11. septembra po sporedu, ki bo razglašen na uradni deski. Vpisovanje v I. letnik in sprejem novih učencev v višje letnike bo v petek, 10. septembra ob
uradnih urah 9—12 in 15—17. Vpisovanje ostalih dijakov je 13. septembra do 12. ure. V torek, 14. t m. začne reden pouk.
* Številne težave ženskega spola najbolj olajša naravna »Franz Josef« grenčica. Priznanja klinik za bolne žene izpričujejo, da se dobro odvajalno sredstvo »Franz Josef« voda posebno pri porodnicah uporablja z iz-bornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
■Ar Obisk šolske mladine letošnje pokrajinske razstave »Ljubljnma v jeseni«.. Velika pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« bo nudila tolikanj raznovrstnega in tolikanj poučnega, da je priporočati čimvečjo udeležbo šolske mladine. Pogled na razstavljene predmete, ki kažejo razvoj našega narodnega gospodarstva, kulture in športa, bo gotovo povzdignil v mladih srcih samozavest in ponos na slovensko marljivost, inteligenco in kulturo. Zato je tudi gospod prosvetni inšpektor pri velikem županu ljubljanske oblasta s posebno okrožnico priporočil ravnateljstvom vseh srednjih in meščanskih šol ter učiteljišč, mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani in okrajnemu glavarju za ljubljansko okolico po-set te prvič med Slovenci v tako velikem obsegu prirejene kulturno gospodarske razstave. Sejmska uprava je zn;žala vstopnino šolski mladini na 70 odstotkov, če obišče razstavo v skupinah pod vodstvom učiteljstva.
kr Psi jamarji na letošnji razstavi. Med fise jamarje štejemo lovske pse, ki jih uporabljamo za izganjanje lisic in jazbecev iz jam. Za ta posel sta najbolj prikladna jazbečar in terrijer. Obe pasmi imata več vrst. Poznamo tri vrste jazbečarjev, kar se dlake tiče in sicer kratkodlakega, b) resastega in c) dolgodlakega. Po barvi pa jih delimo
v	črne, rjave, rdeče, tigraste, da, celo bele jazbečarje. Pri nas ni sicer videti mnogo jazbečarjev, ali vendar srečamo tu pa tam prav lepe živali. Upamo, da se bodo na razstavi 8. in 9. septembra zbrali vsi ti smrtni sovražniki lisic in jazbecev.
*k Za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu, ki se vrši v četrtek, dne 9. t. m., je še nekaj mest na razpolago. Interesenti naj se blagovolijo čimpreje javiti, ker je sedaj skrajni čas z.a to! Ako se bo javilo še večje število udeležencev, se bo vršil tečaj tudi v petek tako, da bo vsakomur dana prilika udeležiti se tega zelo poučnega in zanimivega tečaja! Prjiave sprejema »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Ar Zakaj se še niste prijavili za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu? Škoda, da se ne p »služite te ugodne prilike združiti s po-setom razstave tudi udeležbo na tem tečaju, na katerem boste lahko mnogo pridobili!
■A- Ilustrirani Slovenec. »Značilna slovenska cerkvica« v današnjem Ilustriranem Slovencu ni domžalska, ampak mengeška podružnica.
Ar Prva jugoslovanska križarka »Dalma« cija« je včeraj priplula v Boko Kotorsko, kjer jo bodo opremili s topovi, kateri so prispeli po suhem. Nato pa bodo ladjo krstili. Komandant te križarke bo fregatni kapitan Vasič.
•k Osije.ška gimnazija ne bo prenehala. Deputacija, ki je obstojala iz škofa Akšamo«
vi	ca, župana Hengla in svetnika trgovske zbornice Sarovalke je dosegla v Belgradu, da se bo pričelo vpisovanje v 5. gimn. razred.
Ar Divji prešiči v Baranji. Kot posledica poplav je zadela prebivalstvo v Baranji nova težava. Vsled poplav se je umaknilo veliko število divjih prešičev v gozde grofa Drasko-viča, ki sedaj hodijo iz gozda in uničujejo polje, predvsem pa povzročajo škodo po koruzi. Kdor je bil olrvarovan pred poplavami ima sedaj nad seboj novo bojazen, da mu bo polje uničila divjačina.
•k Hrvat imenovna za češkoslovaškega poslanika. V Galvestonu (Texas) je imenovan za češkoslovaškega poslanika Kuz.ma
t Dr. Hilaril Zorn.
Lansko leto spomladi je bilo, ko sem pri-Sel po goriškem korzu do Trgovskega doma, kjer ima Ljubljanska kreditna svoje prostore. Ob izložbenem oknu sta stala dva gospoda — visok, krepek, sivolas duhovnik in nizek, tudi še krepek in sivolas lajik — in študirala očividno valutne tečaje in obenem izloženi denar vsemogočih držav.
»Dober (lan, gospoda!« sem pozdravil in kot bi trenil sta obrnila hrbet izložbenemu oknu in mi vesela stisnila roko in začeli smo promenirati ob ljudskem vrtu in gospoda sta bila tako navdušena in glasna, da sem previdno motril pasante, ker, no, dasi ni beseda konj, je le mogoče, da bi v Gorici postala ...
Stara sta bila gospoda, oba že upokojena, a njuna beseda je bila mladeniška, polna ognja in ljubezni in bridke jedkosti.
Ko sem se poslovil, mi je rekel in me prosil visoki, krepki, sivolasi duhovnik, držeč me za roko:
»Prosim vas, pišite, pišite o naših krajih in ljii "' h, pišite in povejte vse, vse, da nas ne 7 abijo!...«
To je bilo moje zadnje srečanje z mon-sigoorom dr. Hilarijem Zornom, upokojenim profesorjem verouka na goriški realki, šol-sk' 1 ,cinikom, članom bivšega deželnega šolskega sveta, predsednikom škofijske komisije za izpite učiteljev veronauka, prosinodal-nim l ksatninatorjem in tajnikom Njegove Svetosti
»Bom,« sem mu obljubil in sem res, a da bom po preteku dobrega leta pisal njemu ne-krolog — ne, tega nisem mislil, ko je izgledal še tako korenjaško krepek. Pa leta so leta in dr. Zorn sam je pisal o njih:
Stari človek — zreli sad: sam z. drevesa pade rad, ali rahlo ga potresi, pa ga ni več na drevesi.
(Kol. Gor. Matice 1923, str. 18.)
Potresla je bolezen in na drevesu goriškega slovenstva ni več moža poštenjaka, kre-
menitega in plemenitega.
*
Dr. Hilarij Zorn se je rodil 16. marca 1847 v prelepi Vipavski dolini v Prvačini pri Mal-nerjevih, odkoder je prišel, dokončavši ljudsko šolo, v Gorico, kjer je doštudiral gimnazijo in bogoslovje in bil 1. septembra 1872 posvečen v mašnika. Deset let (1872—1882) je potem kaplanoval in vikaril po raznih krajih, dokler ga ni poslal nadškof Golmayer v Av-guštinej na Dunaj, kjer je že leta 1883 pro-moviral in se vrnil v Gorico in postal profesor verouka na realki, ko ni hotel prositi Simon Gregorčič za to meslo. Na realki je ostal do izbruha italijanske vojne 1915, bil nato upokojen in je pribežal v Ljubljano. V Ljubljani je živel vse do prevrata in se živo zanimal za usodo svojih rojakov v tedanji »Posredovalnici za goriške begunce«. V Ljubljani se ni nnfutil »rečnega in zadovoljnega megla mu je presedala — in vrnil se je v svojo
Gorico, da bi užival še na večer svojih let lepo goriško solnce, ki mu je 30. avgusta za-tonilo in posvetilo v večnost.
V sredo 1. septembra ob dveh popoldne se je zgrnila nad njim rodna gruda slovenska na prvaškem pokopališču pod cerkvijo svetega Andreja, kamor so ga spremili mimo rojstne hiše skozi senčnat drevored mogočnih pla-tan med tihe, stoletne ciprese, ki so mu zaše-
lestele v podvečernem dihu pisem miru... *
Čemu tak nekrolog možu, katerega življenje je tako preprosto vsakdanje in je bil koncem koncev le upokojen profesor?
Zato:
Dne 6. aprila 1885 je priredila Čitalnica v Prvačini slavnostno »besedo« na čast Simonu Gregorčiču in po »besedi« je bil banket, ki se ga je pesnik tudi udeležil. Slavili so pesnika in ginjeni slavljenec je odgovarjal in nazdravljal društvom in posameznikom v verzih.
Tedaj je napil tudi dr. Zornu.
Tako jc nazdravil:
Zdravico še eno možu sem dolžan, ki zfime postavil se v boji je v bran. Ko v me se zagnal je sovražnik srdit, on dvignil je kopje za mč in pa škit; in sukal prav spretno orožje je bojno, krepk6 ga je sukal, a vendar dostojno; a ne brez ozira in ne brez ljubezni, kot vihtel ga moj je zoprnik jezni. Puščice sovražne mi s tem je odbil in mene pod škit ie svoi krepki z.akril. Bog torej zaščitnika mojega vari, živi naj še dolgo naš vrli Hilarij 1
Družinska pratika
1927
je ravnokar izšla
in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili, jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratike« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrste!
Oskrbife si jo pravočasno!
Jankovič. Janko vič je lastnik velikih kavinih planlaž.
•k Novo avtomatsko centralo dobi tudi Novi Sad. Izročena bo prometu že 1. oktobra.
■k Podzemska jama v Dalmaciji. Orožniki so v Bukovici slučajno odkrili veliko podzemeljsko jamo. Dolga je 600 metrov in polna lepih kapnikov. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se sestavi posebna komisija, ki bo jamo preiskala.
■k Obisk španskega brodovja v naših lu-kah. Kakor smo že svoječasno poročali, po-seti na uradno povabilo naše vlade dne 7. t m. špansko vojno brodovje, obstoječe po do-sedanijh dispozicijah iz treh edinic prvega reda, naše vode ter se zasidra tega dne v splitski luki. Od tod odplujejo španske vojne ladje v Boko Kotorsko, nakar se vrnejo v svojo domovino. To je prvi obisk španskega vojnega brodovja naši svobodni državi, kateremu sledi, kakor doznavamo, tudi na povabilo španske vlade obisk odposlancev naše vojne mornarice španskim vojnim lukam. Pričakovati je, da ta prvi koral? za navezanje pri jateljskih stikov s Španijo ne ostane osamljen, temveč da mu bodo sledili še nadaljnji.
•k Inozemske loterijske obveznice. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani sporoča, da je finančni minister s svojim odlokom z dne 2. avgusta 1926 št. D 15.380 zabranil v naši državi prodajo in kupovanje vseh vrst loterijskih obveznic inozemskih državnih posojil. Za kupovanje in prodajanje vseh inozemskih obveznic je potrebno specijalno odobrenje ministrstva financ, generalne direkcije državnih dolgov. Občinstvo se zato rfvari pred sklepanjem pogodb, ki bi jim bile predmet take obveznice (srečke), da se izogne ne le izgubi vplačil, temveč tudi občutnim kaznim, ki bi morale slediti.
-A* Gasilnim društvom v Sloveniji. Prostovoljno gasilno društvo v Kozjem, okraj Šmarje pri Jelšah, je razposlalo srečke svoje loterije na vsa društva po 30 komadov. Loterija sama na sebi je zelo bogata. Društvu se oglašajo ponudniki, ki mu ponujajo že več za posestvo, kakor je cenjeno in določeno z.a glavni dobitek. Dobitkov je 50. Upamo, da ne bo društva, da bi nam v svojem okolišu ne razpečalo teh 30 srečk, za katere je potrebno dobiti samo 10 odjemalcev, ki vzamejo po tri srečke za 20 dinarjev. Društvo v Kozjem je eno najstarejših v Sloveniji in je nastopilo že 51. leto svojega obstoja. V zadnjih kritičnih letih si je postavilo 1924 svoj gasilni dom, za 50 letnico 1925 oskrbelo spominski prapor; 1 1926. je odl kovalo ustanovitelje in zaslužne člane, da na ta način zadosti svoji dolžnosti. Upamo, da bodo tovariška društva razu-! mela, da nam cevi, ki so stare 50 let, odpovedujejo in da je potrebno nabaviti nove. Zato zaupamo v podporo tovariških društev pri
razprodaji srečk in Vam kličemo: Pomagajte *
Vrli Hilarij je napilnico zaslužil, saj se je postavil po robu Mahničevi kritiki prvega zvezka Gregorčičevih »Poezij«, ko je zanje dvignil v »S 1 o v e n c u« — kopje in škit in vzbudil s svojo oceno splošno priznanje.1
Gregorčiča je dr. Zorn drugače gledal, užival in cenil kot Mahnič, saj je bil sam — pesnik.
V Tomšičevem »Vrtcu« se je oglašal in v »Zori« in v »Kresu« in kaj vem, kje še vse, včasih s polnim imenom, včasih s šifro. ^ ledine, kjer so se s pegazom trudili in potili drugi z večjim uspehom, se je sicer umaknil, a še zadnja leta svojega življenja je okomatil vilinjega konja in odjezdil na Parnas, odkoder je kot »kmetski vremenski prerok« ljudske in svoje izkušnje prelival v verzificirane vremenske napovedi za posamezne dni v mesecu in kresal vmes življensko modrost »Iskric«, ki v koledarjih »Goriške matice« gotovo niso iz-grešile svojega cilja in namena.
Res, dr. Zorn ni bil pesnik prvega reda, a .ena njegova pesem bo preživela tudi Gregorčiča, ker bo živela med goriški-' Slovenci, dokler bodo praznovali najlepši praznik v letu — sveto noč Rojstva in peli ono čudovito nežno
Kaj se vam zdi,
paslirci vi,
al' ste kaj slišali?
* »Slovenec« L 1885. št. 40-52, podlistek »člo-volta hikar!« Mahničcva kritika pa jc bila izšla kot »Dvanajsterim večerom« dodatek lela 1884, št. 294 do 800.'
nam, da tudi mi zainoremo drugim iti na pomoč. — Gasilno društvo v Kozjem.
■A- Najboljši čevlji za otroke in dijake domačega i<d Ika se dobijo le v trgovini Zibort, Prešernova ulii-a.
■A" /uiitovajte samo »ldes« črnilo v korist >Jugoslovaiiske Matice*.
Tk Od 28. avgusta do vštevši 15. septembra nudi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič vsem konsumentom izredno priliko za nakup vsakovrstne obutve po znatno znižanih cenah. Ta ponovna odločitev zasluži izredno pažnjo osobito od strani sta-rišev šolske mladine, ki se jim nudi ugodna prilika, da si za nizko ceno nabavijo čevlje najboljše kvalitete.
■k Dežne plašče vseh vrst in črne suknje — specielno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lukič, Ljubljana, Pred Škofijo 19.
•k Ljutomer. Pri žrebanju efektne loterije društva »Kat. dom<" v Ljutomeru dne 29. avgusta je bilo izžrebanih 250 dobitkov v vrednosti po 30.000 Din. in sicer po sledečem redu: Prvi dobitek je zadela štev. 9652, drugi dobitek štev. 9456, tretji dobitek štev. 8264, četrti dobitek štev. 7343, peti dobitek štev. 8031, šesti dobitek štev. 867, sedmi dobitek štev. 790, osmi dobitek štev. 1805, deveti dobitek štev. 5012, deseti dobitsk štev. 0632. 240 nadaljnjih dobitkov so zadele številke srečk v temle redu: 3718, 25'.;9, 1586, 8112, 5307, 7215, 6352, 1804, 1614, 3259, 3617, 5056, 7405, 6416, 387, 4026, 1269, 7571, 7811, 3041, 7478, 7446, 2465, 8229, 9601. 4943, 3339, 78, 9134, 6915, 5157, 8130, 6626, 9837, 6892, 537, 5972, 7319, 6778, 2223, 4309, 2613, 3744, 4103, 649, 4945, 7884, 4886, 66, 9913, 1046, 4-186, 1894, 2813, 4038, 7130, 9921, 3598, 5759, 8191, 4920, 3607, 5480, 5814, 1983, 1196, 3993, 1258, 6552, 7810, 691, 9254, 2083, 7753, 9231, 8376, 6103, 4544, 4157, 182, 2713, 6510, 2214, 3119, 745, 678, 7517, 238, 9217, 2511, 4550, 3709, 5513, 9740, 2480, 9622, 735, 2443, 2320, 2078, 9989, 9566, 7051, 9475, 918, 7677, 1684, 9954, 8360, 2990, 1043, 4273. 7038, 9083, 9387, 598, 2753, 160, 6611, 5142, 701, 2912, 4214, 5559, «40, 7801, 7880, 4680, 8417, 1735, 9345, 5030, 8665, 39v*5, 4966, 5251, 9393, 7015, 9781, 1895, 8051, 8781, 5310, 7905, 75, 8216, 9558, 4361, 5103, 9332, 5797, 7718, 430, 9428, 8042, 471, 2133, 2952, 7022, 3712, 5519, '329, 6979, 3054, 1517, 107, 1038, 5326, 4196, 2752, 3276, 5514, 919, 1789, 3632, 2196, 3751, 1205, 2737, 9177, 2946, 3418, 1935, 2441, 9322, 9161, 3927, 9856, 5664, 4140, 4031, 2271, 7534, 6672, 5228, 7101, 5379, 3120, 1184, 5551, 5S23, 1742, 1652, 7538, 7371, 2244, 5927, 2650, 1155, 2299, 9992, 2013, 2141, 1413, 4658, 8976, 5801, 3714, 9504, 6135, 4773, 9036, 581, 9553, 5117, 1900, 8526, 8730, 9542, 4417, 8446, 9990, 2486, 9472, 293, 7270, 6228, 5214, 1792. - Izmed številk so neveljavne sledeče: 4026, -1038. Dobitki se morejo dvigniti šele po 15. septembru t. 1. dalje pri g. Jos. Presniku, kaplanu v Ljutomeru. Dobitki, Iti se do 1. novembra t. 1. ne dvignejo, zapadejo društvu. Kdor hoče dobitek dvigniti, niora poslati srečko na gornii naslov. Odpravne stroške po železnici nosi vsak sani.
C\
M*
O Okrašenje Ljubljane z zastavami. Mestna občina ima od dne 4. septembra 1926 dalje na svojih poslopjih razobešene državne in narodne zastave v pozdrav številnim tujcem, ki bodo obiskali naš jesenski velesejm, dalje v čast kongresu hišnih posestnikov, zlasti pa tudi v pozdrav kongresu pravnikov naše države. Mestni magistrat vabi someščanstvo, da tudi ono okrasi svoje hiše na ta način.
O Kongres pravnikov v Ljubljani. Tajništvo je pripravilo za vsakega člana posebno kuverto, v katero je vložilo program, nakaznico za stanovanje in vstopnice k prireditvam. Člani, ki so zaprosili, da se jim preskrbi stanovanje, dobijo te kuverte takoj po prihodu v Ljubljano v stanovanjskem biroju velesejma na glavnem kolodvoru. Drugi dobe te kuverte v pisarni kongresa, ki bo poslovala od 8. do 12, septembra v sobi št. 28 okrajnega sodišča. Ljubljanski člani se naprošajo, da dvignejo svoje legitimacije s kuveto vred do torka popoldne v tej pisarni. Druga potrebna navodila obsega program.
© Stanovanja za pravniški kongres. Za
nastanitev prijavljenih udeležencev pravniškega kongresa manjka še vedno 230 prenočjšč. Ponovno se obračamo na ljubljansko občinstvo predvsem pa na pravniške kroge, da nam nemudoma sporoče naslove razpoložljivih prenočišč bodisi postelje bodisi kanapeje, da jih moremo odkazati še ne nastanjenim udcležen-
v kateri je za Goričana vsa poezija svete noči in so v njej najslajši in najlepši svetonočni spomini prav do one polnočnice, ko jo je kot otrok prvič slišal.
V tej božičnici bo dr. Zorn živel, njegova je.
*
Gospod monsignor, z onim ognjem kot sem Vas zadnjič slišal govoriti, bi bil rad pisal Vaš nekrolog, a — beseda je konj in bi ne mogla v Gorico ...
Nasmehnili ste sc, dvignili prst in pre-vdarjeno tehtovito Vas .slišim:
Nikar preveč ne trudi se in muči, če se. ne dfi, kar si želiš, doseči, prihodnost le učila bo, če nisi dosegel lega, da je k tvoji sreči 1
Verujem Vam, gospod monsignor, a obljubljam Vam, da bom vendarle pisal z ognjem Vaše besede, ko pride čas.
Dr. Joia Lovrentič.
iwma'r. MEftšOLnasl.
se nahaja sedaj
Wo!fova ulica šl. 5
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za daine, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. — Ustanovljena L 1887. —
cem. Bilo bi vsekakor omalovaževanje kongre-sestov, ako jih bomo morali pustiti prenočevati v železniških vagonih na kolodvoru. Stalni odbor za kongres pravnikov.
© Tridesetletnico poroke obhajata danes 5. septembra gosp. Mihael Cugelj, delovodja pri tvrdki Boucon in njegova soproga Marija. — Na mnoga letal
© Olepševalna dela na trgu kralja Petra
so v polnem teku. Te dni je bil postavljen na zapuščeni podstavek spomenika velik doprsni kip slavnega slavista dr. Frana Miklošiča, Kip je delo akad. kiparja g. Tineta Kosa, ki je v ta namen proučeval razne slike in fotografije tega učenjaka ter tudi kip na dunajski univerzi. Delo je izvršeno v krasnem tirolskem marmorju in je prava umetnina. Na obeh vogalih parka postavljajo 2 monumentalna jambora za velike zastave po vzorcu italijanskih mest. Ker morajo biti temelji globoki, se je to delo zakasnelo. Vsled tega bo Miklošičev kip slovesno izročen mestni občini koncem tega meseca. — Vsi stroški so kriti po privatni darežljivosti, tako da mestna občina ni drugega prispevala, kakor granitne kocke za podstavek jamborov. — Namen teh olepševalnih del je v prvi vrsti ta, da skupinam tujcev, ki vsako leto bolj pogosto obiskujejo naše mesto in so od njegove lepote očarani, nudi Ljubljana že pri prihodu veličasten vtis. — V ta namen izide v kratkem tudi krasna ilustrovana brošura »Ljubljana« v rasnih jezikih za svetovno propagando mesta in tudi ta brošura izide na zasebne stroške.
© Razstavljeni sta v izložbi cvetličarne Hvala v Prešernovi ulici št. 30 dve mozaični podobi iz stolčenega kamenja v prirodnih barvah. Ker sta tudi lesena okvirja z okraski vred v prirodnih barvah, ni na celotnih podobah niti trohice umetne barve in vendar podobi izgledata v primerni daljavi kakor oljnati sliki. Prijatelji umetnosti in prirode se opozarjajo na to povsem novo in izvirno upodobljajoče delo našega domačina. Druga podoba, pokrajina s kozolcema, je naprodaj.
© Tretji kongres »Svojine« ali »Lastnine«, organizacije društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine SHS se vrši letos v naši beli Ljubljani. Za kongres jc prijavljenih mnogo gostov iz naše države in iz inozemstva. Mednarodna zveza v Parizu pošlje svoje zastopstvo, ravnotako organizacije posestnikov iz Češkoslovaške, iz Nemčije, Nem. Avstrije, posebno polnoštevilna je prijavljena udeležba iz Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Srbska mesta v prvi vrsti Belgrad odpošlje večjo delegacijo. Gostje se pripeljejo v Ljubljano že v pondeljek 6. t. m. ob pol peti ozir. ob deveti uri zvečer, na glavnem kolodvoru jih sprejme deputacija ljubljanskega društva. Mestna občina je v počast tem gostom dala na mestnih poslopjih razobesiti zastave, temu zgledu slede gotovo vsi ljubljanski hišni posestniki, saj bo Ljubljana te dni sprejela njihove tovariše. V torek, 7. septembra se vrši v čast gostom v veliki dvorani Uniona ob 8. uri zvečer pozdravni večer, pri katerem sodeluje železni-čarska godba »Sloga«. Vstop prost. Družine posestnikov in njih prijateljev so vljudno vabljene k udeležbi. Glavno zborovanje Zveze jugoslov. društev hišnih posestnikov se vrši v torek, dne 7. septembra v Mestni zbornici ob 9. uri dopoldne, ki obsega poleg formalnosti poročilo o nalogah in predlogih kongresa, vse podrobno delo se bo pa izvršilo v odsekih, katerih bo kakor je za enkrat odločeno štiri in sicer 1. stanovanjski, 2. davčni, 3, kreditni, 4. organizatorni. Kongres bo obravnaval torej važna in za vso našo javnost zanimiva vprašanja. Za posamezne odseke so določeni posebni referenti tako za stanovanjskega gosp. dr. Marinkovič (Beograd), za davčnega gosp. Čačkovič (Zagreb), za kreditnega g. ravnatelj Ebrič, za organizatornega g. Pire (Ljubljana). Odseki zborujejo v torek dopoldne in popoldne v poslopju magistrata. Manifest a cijsko zborovanje hišnih posestnikov kraljevine SHS se pa vrši na praznik, 8. septembra 1926 točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Uniona. Za to zborovanje vlada veliko zanimanje, posebno najbližja ljubljanska okolica sc pripravlja, da poseti polnoštevilno to zborovanje, ki bo obenem glasen opomin merodajnim krogom, da prično na drug način reševati stanovanjsko vprašanje, s samimi zakoni, o tem so se tekom devet let lihko prepričali, ga pač ne bodo rešili. Občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov iz Slovenije se pa vrši v torek, dne 7. septembra v Mestni zbornici ob 5. uri popoldne.
0 Vsega pomilovanja vredne so one delo-žiranc družine, ki morajo prebivati pod šatori na trgu pred šentpetersko vojašnico, pa jim šc zdaj niso nakazana stanovanja. Ena teh družin sestoji iz očeta, matere in dveh malih otrok, ki sta ju stariša morala oddati na rejo drugim ljudem. Mati je bolna, mož pa ima malenkostno plačo. — Druga družina je istotako v bedi; mora preskrbeti štiri male otroke, mož dela-vcc zasluži komaj za hrano, zlasti trpe na pomanjkanju obleke in obutve. Prosimo usmiljene ljudi, kdor hoče kaj za eno ali drugo družino darovati, naj odda v upravi našega lista.
0 Profesor konservatorija Anton Ravnik poučuje privatno klavir. Ljubljana, Emonska cesta 10.
© Parna kopel v hotelu »Slon« jc zopet odprta.
© Zahvala I Najlepše se zahvaljujem gosp. in ge Vidmar, gostilničarjema na Št Jakobskcm trgu 5, da sta me v štud. letu 1925-26 podpirala z oskrbo obedov. — Stud, tehn. Kuhar.
O Društvo »Treznost« nujno priporoča vsem članicam in članom, kakor tudi vsem prijateljem abstinence, da sc udeleže enodnevnega tečaja, katerega priredi zadruga »Brezalkoholna produkcija« dne 6. septembra.
Dr. Mikič.
O Cercle fran^ais v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 20. t. m. ob 18. zvečer v Mladiki, visoko pritličje.
Odbor.
O Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu ima
črno sv. mašo po umrli članici g. Mariji Kralj v ponedeljek ob pol sedmih. Odbor prosi za obilno udeležbo.
O Pri Osrednji čipkarski zadrugi »Pod trančo št. 1« dobite najrazličnejše čipke, ovale, motive itd. po novih vzorcih in po nanovo znižanih cenah.
O Šola in konservatorij Glasbene Matice. Ravnateljstvo šole in konservatorij Glasbene Matice vljudno opozarja vse p. n. stariše gojencev šole in konservatorija, da je v ponedeljek, dne 6. t. m. razdelitev gojencev po predmetih in učiteljih. Žc vpisani gojenci naj pridejo ta dan popoludne v Glasbeno Matico, soba št. 14 (v pevsko sobo) poslopja v Vegovi ulici. Gojenci naj se zbero v sledečem redu: Točno ob 3. uri popoldne vsi gojenci klavirja na glasbeni šoli, ob 4. uri vsi gojenci vijoline na glasbeni šoli. Ob pol 5. uri popoldne gojenci solopetja, ob 5. uri popoldne gojenci klavirja in vijoline na konservatoriju, ob pol 6. uri vsi vpisani gojenci za instrumentalni pouk (klarinet, pozavna itd.) Novi gojenci se sprejemajo še v ponedeljek dopoldne v kons. pisarni od 8. do 12. ure.
© Pozor! Važno za krojače, šivilje in nc-šivilje je, ako zna urezati kroj po poljubni podobi iz žurnalov brez velikega računanja. Kroj je preizkušen, priznan kot najmoderniji, da se veliko blaga prištedi, pristoja brez probe in je lahak za naučiti, za katerega je bil učitelj tečaja F. Potočnik imenovan na internacijonalni rimski razstavi izvedencem ter dobil zlato medaljo in naslov profesorja krojenja. Pričctek novega tečaja 15. septembra 1926. Vpisovanje dnevno, zunanjim učencem se preskrbi oskrba pri zanesljivih ljudeh. Revnejšim tečaj ceneje. Krojni poduk potom pošte z učnimi zvezki. Izdaja modnih listov z veliko stensko tablo in slovenskim učnim podukom, cena Din 120.—. Učenci z dežele imajo zveze z vlaki. — Dne 12. septembra velika razstava krojev. Vstop brezplačen. — Vodstvo Krojnega učilišča v Ljubljani, Stari trg 19.
© Drobne policiiske vesti. Policija ljubljanska je aretirala včeraj štiri osebe radi vlačugar-stva — dva izmed teh sta baje jako nevarna človeka. Enega so prijeli, ker je osumljen tatvine, enega pa, ker je prišel v mesto kljub temu, da ima prepovedan povratek. — Prijavljenih je bilo več slučajev goljufije in tatvine — nekaj tudi iz ljubljanskega trga, kjer se zopet pojavljajo žeparji in pa eden radi goljufije, eden radi kršenja obrtnega reda in pa 10 slučajev radi prestopka cestno-policijskega reda.
© Razpis gledališkega abonmaja za sezono 1926-27. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje gledališki abonma za letošnjo sezono in sicer za abonmaje A, B, C, D in E. Vsak abonent dobi tekom sezone 1926-27 to je od 1. oktobra 1926 do septembra 1927 po 20 dramskih in 18 opernih predstav. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok na dan podpisa abonmaja s septembru, ostalih sedem obrokov pa v času od 1. do 5. vsakega meseca, to je od oktobra 1926 do vštetega aprila 1927 pri gledališki blagajni v dramskem gledališču. Cene za polno vplačani abonma so: Lože v parterju 8 obrokov po 465 dinarjev; lože I. reda št. 1—5 8 obrokov po 540 dinarjev; lože 6—9 8 obrokov po 620 Din; balkonske lože 8 obrokov po 325 Din. Parterni sedeži v 8 plačilnih obrokih I. vrsta 135 Din obrok, II. do IV. vrste 120 Din obrok, V. do IX. vrste 115 Din obrok in X. do XI. vrste 100 dinarjev obrok. Balkonski sedeži v 8 obrokih
I.	vrsta po 110 Din, II. vrsta po 80 Din, III. vrsta po 75 Din. Galerija I. vrsta 55 Din obrok,
II.	in III. vrsta po 45 Din obrok, IV. in V. vrsta po 35 Din obrok. Državni uradniki imajo na zgoraj navedene ccne 25% popust ter plačujejo svoj abonma ravno tako v osmih mesečnih obrokih. Tabela cen je na razpolago pri podpisu gledališkega abonmaja. — Priglase za gledališki abonma sprejema gledališka uprava v veži dramskega gledališča in sicer od 9. septembra dalje vsak dan razven nedelje od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Za lanske abonente reda A, B, C, D, E in F so lanski sedeži, odnosno lože rezervirane do vštetega torka, dne
14.	septembra. Ker je razpisano letos lc pet gledaliških abonmajev, prosi uprava vse lanske abonente reda F, da si že v prvih priglasnih dneh izberejo razpoložljiva ugajajoča mesta abonmajev A, B, C, D in E. Od srede, dne
15.	septembra se na istem mestu in ob istem času sprejemajo novi abonenti. Priglasi za abonma sc zaključijo v soboto, dne 18. septembra popoludne. Uprava prosi vse one, ki se nameravajo abonirati, da s svojimi priglasi ne odlašajo, ker se nobenemu staremu abo-nentu nc bo hranilo lansko mesto dalje kot do torka 14. septembra popoludne. Vsi državni uradniki, ki imajo pravico na znižane cene abonmaja se morajo pri vpisu izkazati s svojo uradno železniško legitimacijo ali pa s potrdilom njihovega uradnega predstojništva. Uprava opozarja, da je abonma neprenosljiv na drtidn osebo in med sezono tudi neodpovedljiv. Odpoved je mogoča le v izjemnih slučajih in to s potrdilom gledališke uprave, sicer mora vsak
abonent plačati celotni znesek letnega gledališkega abonmaja ali pa dnevne cene vseh predstav, ki so bile za dotični abonma do odpovedi odigrane. Uprava prosi tudi, da se vsi abonenti javijo osebno pri podpisu abonmaja. Pismene prijave se sprejemajo lc v tem slučaju, ako je zajedno plačan tudi naročilu odgovarjajoči znesek.
p ■ Damske plašče za jesen nudi
iz finega angleškega sukna .... Din 400"— iz svile in couvercota od Din 600 — do Diu 700-— obleke, volneni delen
in popelin ... od Din 210' do Din 400 — obleke, perilne bluze in krila od Din 70'— naprej.
F. in I. Goričar, Ljubljana, $». Petra cesta 29
Maršbor
□	Izlet pravnikov v Maribor. Glede izleta pravnikov ob priliki kongresa iz Ljubljane v Maribor dne 12. t. m. je sklenil mestni svet, da bo pogostil izletnike pri Gotzu. Izletniki se pripeljejo v Maribor v posebnem vlaku in bo trajala pogostitev od pol desete ure zvečer do polnoči, ko se odpelje posebni vlak zopet nazaj v Ljubljano. Pri sprejemu in pogostitvi bo svirala vojaška godba.
□	Nekaj izrednega za Maribor bo gotovo letošnja prireditev mariborskega gasilnega gasilnega in rešilnega društva, ki se vrši prihodnjo sredo ob pol 21. uri v Ljudskem vrtu. Prireditev je v rokah tvrdke >Pyrota« v Celju, ki bo skušala s tem svojim nastopom uveljaviti svoje delo na pirotehničnem polju. Zalo bomo videli vse mogoče umetne ognjene slike, napise itd. — Glavno pri vsem pa je, da je prireditev v korist mariborskega gasilnega in reševalnega društva, ki vsled svoje človekoljubne naloge zasluži naklonjenost vsega mesta in vsakega posameznika.
□	Vse pevke in pevci v naših vrstah gredo na sestanek > Maribora«', ki se vrši jutri v pondeljek ob pol 7. uri zvečer v pevski sobi, Slomškov trg 20. Tu se bomo pomenili za nadaljnje delo, ki ga nas veliko čaka. Lanske Elanice iu člani naj pripeljejo s seboj še nove pevske moči, da nas bo lepa pevska družina.
□	Delinitivna ureditev vprašanja Scher-baumovega posestva. Po preobratu je država zasegla pri Sv. Miklavžu pri Hočah 73 hektarjev posestva mariborskega veleindustrijca Scherbauma- Zemlja je bila dodeljena mariborski kaznilnici. Posestnik se je neprestano pritoževal in končno mu je država vrnila pet hektarjev, na ostanek pa se je dal državni urad te dni vknjižiti pri zemljeknjižnem uradu kot lastnik.
□	Otvoritev drž. trgovske akademije v Mariboru. V pondeljek dne 6. sept. 1926 ob 10. uri se slovesno otvori državna trgovska akademija v telovadnici šolskega poslopja, Zrinjskega trg št. 1. K otvoritvi se vljudno vabijo vsi prijatelji novega zavoda, v prvi vrsti naši trgovski, industrijski in obrtniški krogi. — Ravnateljstvo.
□	Rekord števila dijakov na humanistični gimnaziji po prevratu se je dosegel letos, ko ima gimnazija 588 dijakov vpisanih. Najvišje število, kar gimnazija obstoja, pa je bilo leta 1893. in sicer je bilo tedaj vpisanih 6-13 dijakov.
□	Dr. Marinič, Trubarjeva ul. 11, zopet ordinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure
□	Dr. Camillo Morocutti se je vrnil in ordinira zopet redno kakor do sedaj vsak dan v Št. Ilju pri Mariboru od 9. do 12. ure.
□	Stanovanjski šotori v Mariboru. Vsled številnih deložacij bo tudi Maribor kmalu dobil kolonijo stanovanjskih šotorov kot jo ima Ljubljana. Te dni si je železniški asistent Confidenti postavil na dvorišču hiše na Jugoslovanskem trgu št. 3 barako, jo pokril s šotorom in tu sedaj stanuje s svojo družino.
□	I. citraški klub v Mariboru. Spored koncerta dne 5. sept. 1026. 1. Črez hrib in dol, koračnica, troglasni citr. zbor, 2. Eolove harfe zvoki, kouc. revija, citr. tercet, 3. Ko prihaja vigred na gore, melodija, citr. duet, 4. I^p spomin, melodija, čelo-solo, 2 citre, 5. Mon songe d'amour, reverija, 2 citre, citre na lok, 6. Brhka mlinarica, 3 citre, gosli. Odmor 15 minut. 7. Naši ljubljenci, polpourri, četvero-glasni citr. zbor, gosli, čelo, gitara, zvončki, 8. Lep san, melodija, čelo-solo, 2 citre, 9. Gozdni pokoj, melodija, četveroglasni citr. zbor, 10. Rajanje vil, valček, 2 citre, gosli, čelo, zvončki, gitara, 11. Ob luninem svitu, idila, citre na lok, 1 citre, 12. Giranije, mazurka, četveroglasni citr. zbor. Konec krog 23. ure.
□	Pevski zbor Glasbene Matice ima svojo prvo vajo ob navadni uri 9- sept. Novi člani, ki so Matici prisrčno dobrodošli, se naj priglasijo društvenemu dirigentu v matičnih prostorih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Dne 12. sept. sodeluje Matični zbor pri prireditvi Jugoslovanske matice v .Tarenini.
□	Strokovni kurzi Ljudske univerze v Mariboru. Kakor lani, bo Ljudska univerza tudi letos priredila razne strokovne kurze in vabi vse, ki se jih hočejo udeleževati, da se prijavijo čimprej, vsaj do 15- t. m. Predmeti teh kuizov bodo: 1. meščansko-šolski; 2. srednješolski; 3. splošni: iz državljanskih ved, iz sociologije, filozofije, literature, umetnosti; 4. jeziki: slovenščina za Slovence in posebe za Nemce, srbohrvaščina, ruščina. Oživotvorjenje kurzov je odvisno od števila prijavljencev. Začetek približno 15. septembra ozir. 1. oktobra. Učnlua za uro okrog 3 Din. Proerain me-
ščansko- in srednješolskih kurzov ee bo tako sestavil, da bodo zamogli udeleženci napraviti izpit o meščanski ozir. srednji šoli v čim krajšem času. Gospodje in dame naj (z dopisnico) prijavijo svoj naslov in poklic, nadalje, za katere stroke bi se zanimali, ob katerih dneh in urah bi najlože utegnili obiskovati tečaje in kakšne šolske izobrazbe imajo. — Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg 17.
Cel/e
& Vsak naš somišljenik in vsak prijatelj našega mladinskega gibanja naj obišče danes popoldne prireditev celjske orlovske družine, ki se prične ob 3 popoldne pri g. Janiču na Babnem. Prireditev bo zelo pri-kupljivega značaja ter naj bo obenem dokaz, da se čuti občinstvo našega mišljenja ozko spojeno z našimi mladimi fanti in dekleti. Na svidenje tedaj danes ob 3 na Bamnem!
■©• Nesramen lažnjivec in zaplotnik je po mnenju »Jutra« oni pisec članka, kateri je v našem listu omenil zadevo o znesku 613.000 Din, kakor tudi dejstvo, da je morala samostojna demokratska stranka žrtovati velike tisočake ob priliki ustvaritve kluba delovne večine v občinskem svetu mesta Celje. Da bo piscu te notice v »Slovencu« omogočeno dokazati pred sodiščem resničnost teh trditev in da obenem dobi tudi pisec članka o »nesramnem lažnjivcu« priliko dokazati ta očitek pred sodiščem, pozivamo najprej pisca tega članka v »Jutru« z dne 1. sept., da se podpiše s polnim imenom, pri čemer mu zagotavljamo s svojo moško besedo, da mu takoj obratnim potom sporočimo ime in naslov onega »nesramnega Jažnjivca«, ki si je dovolil omeniti v našem listu gornja dejstva. Pri tem samo pristavljamo, da pričakujemo, da se bo v tem slučaju izdal pravi avtor omenjene notice. Se razumemo, kaj ne? Ta naša j beseda nas veže do dne 12. t. m.
& Pročelja hiš v našem mestu se polagoma prav lepo prenavljajo. Tudi mestni magistrat sledi temu zgledu in je sedaj pričel s popravilom pročelja svoje mestne hiše.
er Pričetek novega šolskega leta se v našem mestu pozna v prav očitni meri, Po uli-eah in trgovinah, kjer prodajajo šolske predmete, mrgoli polno mladeži. Seveda se ta ^ričetek šolskega leta najbolj pozna na Gla-ziji, kjer se mladina v še prostih šolskih dneh igra in kriči na vse pretege.
•0" Za novo šolsko leto dobite v Slomškovi zadrugi tik Marijine cerkve v Celju vse šolske knjige in šolske potrebščine po najnižjih cenah. Prepričajte se sami.
& Krajni šolski sveti dobijo pri Slomškovi zadrugi v Celju vse šolske potrebščine po najnižjih cenah. Pri večjih naročilih znaten popust.
Trbovlje
UKINITEV OBRATA V RUDNIKIH TPD.
Vest da hoče družba ustaviti obrat v Hrastniku, Kočevju, Rajhenburgu, Laškem, deloma pa tudi v Trbovljah in v Zagorju, je prispela v petek zvečer in je strašno učinkovala med rudarji. Sprva se govorici sploh ni verjelo, po natančnejših poročilih, ki so prihajala, je pa bila stvar gotova.
Iz strokovnega vidika je popolna ustavitev obrata nemogoča, ker bi se v teku par dni celi rudniki uničili. Voda bi zalila rove, sesule bi se cele jame, ogenj bi pa uničil, kar bi še ostalo in Hrastnika n. pr. ne bi bilo več. Država narodnega imetja ne sme pustiti uničiti in je primorana ali da odvzame od rudniških podjetij gotovo količino premoga ali pa da delo sama nadaljuje. Znano je pa, da so večinoma vsa drž.avna podjetja pasivna in bi se država sama branila take rudnike sprejeti v svoj obrat kot je Trbovlje.
Zaloge so polne premoga in Trbovlje bi v kratkem itak bile primorane praznovati šihte, to pa zato, ker ne dobe vagonov od železnice, akoravno so zadnje čase prihajala naročila. Istotako je z drugimi rudniki, medtem ko Hrastnik sploh nima zaloge, ker nima pripravnega mesta za nasipanje premoga.
Iz vsega sklepamo radarji, da stvar ne more trajati dolgo in da se bodo alarmantne vesti ublažile, če ni v ozadju kaj drugega, kar ne zve priprosti rudar. Že lansko leto so se zaupno širile govorice, da hočejo radikalni vodje pokupiti akcije TPD. in bi radi na cenen način prišli do njih.
•
Akcijski odbor ne obstoja več, ter bi se vsako izrabljanje istega moralo preprečiti. Tudi računi zadnje deputacije akc. odboru še niso bili predloženi in likvidirani.
Gostilničarji in prodajalci alkoholnih pijač v Lokah, Retju in Hrastniku (Sv. Lenart), ki so podvrženi plačevanju pavšalne računske takse na goste v smislu taksnega zakona tar. post. 34, se opozarjajo, da jo redno plačujejo prve dni vsakega meseca. Kdor bo plačal prekasno, se mu bodo od finančne uprave zaračunale 8 odstotne zamudne obresti in poleg tega trikratna globa redne takse in kolek za razsodbo. Kazen lahko znaša 150—1000 Din.
Pjtuj
® 0?ftje kapurint So si uredili svoj samostan. V Ptuju imajo tudi deško semenišče za slovensko provincijo. Letos imajo 20 dijakov. Fantje obiskujejo javno državno realno gimnn?ijo v Ptuju. Ker pa »e na njej v nižjih razredih ne poučuje
latinščina, so prosili prosvetni oddelek, da bi se vpeljala na zavodu latinščina kot neobligaten predmet že v prvem razredu. Upamo, da bo učna upre. va imela toliko uvidevnosti in bo ugodila utemeljeni prošnji. 20 dijakov z dežele pomeni ca gimnazijo gotovo velik plus.
© Poroka. Poročil se je gosp. Viktor Ko-della r. gdč. Marijo Rosmarin.
© Na gimnaziji je nastopil« službo gdč. dr. Mirjam Zalaznikova, ki je bila premeščena s celjske gimnazije v Ptuj.
HogašRa Slatina
Sv. birma. Dne 4. septembra pride prevzvišeni gosp. škof dr. Karlin v Rogatec, kjer se v nedeljo 5. septembra začne sv. birma za rogaški dekanat. Dne 11. septembra se vrši birmovanje pri sv. Križu.
Duhovno vaje za duhovnike se vrše v Rogaški Slatini od 20. do 24. septembra t. 1. čč. gospodje, kateri se žele udeležiti teh duhovnih vaj, ki jih bo vodil preč. g. dr. Rozman, vseučiliaki profesor iz Ljubljane, naj blagovolijo pravočasno to naznaniti nadžupnemu uradu pri Sv. Križu, pošta Rogaška Slatina.
Spominska plošča. Dne 24. septembra t. 1. bo izpolni ravno 64 let od blažene smrti nepozabnega našega škofa Antona Slomška. Sest dni pred svojo smrtjo je končal duhovne vaje na Slatini. Stanoval je v poslopju in prostorih, kjer zdaj stanuje gosp. dr. Lavrič, kopališčni zdravnik, in ki se je prej navadno imenovalo »Grafenstockk. Veliki škof Strossmayer, ki je skozi 40 let bil redni gost Slatine, ima svojo spominsko ploščo na Strossmayer-jevem domu. Ali bi ne bilo primerno, da se tudi našemu Slomšku postavi taka spominska plošča na iiiši, kjer je .prebil zadne dni svojega bivanja na Slatini?
Sezona gre proti koncu, vendar imamo še okoli 700 gostov na Slatini. Krasno, ugodno vreme vabi še vedno novih obiskovalcev najboljšega in najlepšega zdravilišča in letovišča cele Jugoslavije.
Kazino-bor. Ko smo zadnjič poročali, da je zopet odprt Kazino-bar v Rogaški Slatini, ga je istega dne policija trajno zaprla. Razni špekulanti so se hitro poslovili od Slatine. Naj bi bil za vedno zaprt — je želja vseh pametno in poštenomislečih domačinov in obiskovalcev Slatine.
Šoštanj
Slomškova proslova. Da bolje spoznamo življenje in delo velikega Slomška, ki je po svoji materi tudi rojak naše šmihelske župnije, priredi Dekliška zveza v nedeljo dne 12. septembra popoldne po večernicah pod župnijskim kozolcem »Slomškovo proslavo«. Na sporedu je petje, deklamacije, dve igrici in štirje govori. Spored priobčimo prihodnjič. Pri tej proslavi se bodo tudi dobile pravkar izdane podobice svetega škofa in Žalostne Matere božje.
Prosvctn aknjilnica. Da se ta naša najboljša knjižnica zopet primerno uredi, pozivamo vse one, ki imajo izposojeno kakšno knjigo, da jo vrnejo gotovo do 12. septembra. Kdor ne vrne, bo moral knjigo plačati.
Začetek šolskega pouka odložen. Ker še niso popolnoma gotova vsa obnovitvena dela pri starem šolskem poslopju, je začetek osnovne šole določen na petek 10. septembra, dočim se začne pouk v meščanski že v ponedeljek 5. septembra.
Slomškov dom. Ker se je v zadnjem času zopet oglasilo večje število dobrotnikov našega doma z draovi, se bo letos že povečini izgotovila vsa vzhodna fronta. Čast in zahvala zavednim našim prijateljem!
Zagorje oJfr Savi
Šola v Zagorju je znotraj in zunaj lepo prenovljena. Skrajni čas je že bil, da se je to storilo. Stroški bi se mogli pa znatno znižati, če bi bila dela razpisana — tako da bi bilo več obrtnikov podalo svoje ponudbe. Biti iste stranke kot predsednik krajnega šolskega sveta še ni garancija za najcenejše in najboljše delo. — Trije razredi bodo letos v Sokolskem domu. Najemnine je računalo Sokolsko društvo 300 Din na mesec za sobo. Ta znesek bi občina lahko prihranila, če bi spremenila šolski okoliš. Otroci iz Zavin n. pr. bodo morali hoditi 1 in pol ure daleč v Zagorje mimo šole v Toplicah. Tudi iz Zagorja bi imeli mnogi precej bližje v Toplice nego v Zagorje. In šola v Toplicah ima po izjavi merodajnih faktorjev prostora preveč za sedanje število učencev. Dve osemrazredni šoli torej v eni občini — ena prevelika, druga premajhna; pa morajo otroci mimo prevelike hoditi v privatne prostore, za katere mora občina plačevati drago najemnino. Kje na svetu je še tako modra ureditev šolskih razmer, kot pri nas?
Šola na Lokah bo letos dvorazredna, bo postala samostojna in ne bo več podružnica šole v Toplicah. — Na Lokah je zadnji čss v šolski sobi nastanjena neka knjižnica. Knjige se nahajajo prav v šolski omari. Upamo, da bo gosp. župan poskrbel, da se ta knjižnica odstrani, ker je večina knjig le umazanih Jutrovih romanov.
Ljudska stavbna zadruga bo imela 19. t. m. na vrtu gosp. Kosa v Dolenji vasi domačo prireditev s srečolovom. Sodelovala bo rudniška godba.
Zvonovi za Bukovje še niso došli in zato danes vsa slavnost odpade.
Rudniška godba je dobila novega kapelnika. Gosp. Ravnikar je namreč stopil v pokoj in je zato odložil tudi mesto kapelnika. S svojo sposobnostjo je g Ravnikar pripravil zagorsko godbo do velikega slovesa, saj trdijo strokovnjaki, da je po kvaliteti ta godba izmed vseh slovenskih godb na tretjem mestu. Novi kapelnik gosp. Srečko Godina pa nam daje jamstvo, da bo na tej višini še v bodoče ostala.
Hibnica
Vojni razpored. V smislu naredbe komandanta dravske divizije se mora do 15. septembra t. 1. izvršiti ustna razglasitev vojnega razporeda vsem vojnim obveznikom, rojenim od leta 1876 do 1905, in vsem dajalcem živine in vozil na odrejenih okrajnih zboriščih. Zborišče za sodni okraj Ribnica je Zlebič. Omenjena razglasitev se izvrši za naslednje občine 8. septembra t. 1. in sicer po določenem redu: Ob 6. uri zjutraj občina Sušje in Jurjevicfti ob 6. uri 30 minut Sodražica, ob 7. uri Ribnica, ob 7. uri 30 minut Gora, ob 8. uri Dole-njavas, ot> 8. uri 30 minut Loški potok, ob 9. uri Draga, ob 9. uri 30 minut Trava, ob 10. uri Dane, in to na zborišču pri vasi Zlebič (križišče ceste, ki gre iz Ribnice proti Sodražici-Zlcbiču). Za one, kateri bi iz opravičenega vzroka ne mogli priti na določeni dan, se vrši naknadna razglasitev na dan 9. septembra t 1. točno ob 6. uri zjutraj in sicer: za občine Kompolje, Lužnrje, Pod gora, Rob, Struge, Sv. Gregor, Turjak, Velike Lašče, Velike Poljane, Videm Dane, Dolenja vas, Draga, Gora, Jurjevica, Loški potok, Ribnica, Sodražica, Sušje, Trava, is to na zborišču v Slabiču. Živine in vozil za letos ni treba nrioellati na zborišče.
Zanimivosti
AMERIŠKA REKLAMA.
Amerikanci znajo, to ee mora reči; vsako priliko, ki se jim nudi, pofabijo v svoj prid. Čikaški »Evening American« je za časa evharističnega kongresa prinašal velike slike o vseh važnejših momentih tega največjega slavja. Pred nekaj dnevi pa je zopet prinesel sliko velikega stadiona, polnega verne množice, sliko, katero je prinesla tudi ilustro-vana priloga »Slovenca« od 22. avg. Pod sliko pa je napisal nekako takole: »Tukaj vidite približno dvesto tisoč ljudi. Slika je posneta tretji dan kongresa v stadionu- Dvesto tisoč človeških bitij. Premotrivajte sliko natančno. Pomislite, kako bi bilo, ako bi morali vsakemu izmed teh 200 tisoč stisniti roko. Ako bi z vsakomur govorili samo dve minuti, bi ta pogovor s temi dvestotisoči trajal »samo« 400 tisoč minut, kar je toliko kot 0666 ur ali, ako bi se ravnali po osemurnem delavniku, torej da bi vsak dan govorili osem ur, bi to naneslo 833 dni. Več kot dve leti bi poteklo od časa, ko ste s konverzacijo pričeli in jo dokončali.
Sedaj pa si poskušajte predstavljati dva milijona oseb, desetkrat toliko, kot jih je na našli sliki. Mislite si stadion, velik zadosti, da bi imelo v njem prostora dve tretjini prebivalcev mesta Chicago. Ako vam je to mogoče potem dobite nekoliko pojma o ogromem številu čitateljev našega lista.
Naklada našega lista je bila v zadnjem polletju nad pol milijona dnevno, več kot sto tisoč več nego kateri drugi čikaški večerni list. Devetdeset odstotkov vseh bralcev je v mestu Chicagu. Ako računate, da čitajo vsak izvod našega lista še malo manj kot štiri osebe, dobite velikansko število 2,000.000 čitateljev.
Ako bi morali z vsakim našim bralcem dve minuti govoriti, bi zato potrebovali triindvajset let.
Zakaj je naš časopis tako popularen, ni težko razložiti. Prinaša vedno novosti, dokler so še nove itd., itd.
Da pa smo dosegli tako velikansk uspeh, se imamo zahvaliti le vam za vašo naklonjenost in podporo; brez vas bi ne bilo nas. Pridobivajte še nadalje prijateljev in zagotavljamo vam, da boste v prihodnje še bolj zadovoljni s Chicago Evening American«.«
Bil je v resnici najbolje informirani list za časa kongresa in tudi naš list je iz njega Črpal poročila, katera je prinašal o poteku največjega vseh dosedanjih evharističnih kongresov.
CEL TOVORNI VLAK — HRANA ENEGA ČLOVEKA.
Za preživljanje človeka je potreba (s potrebno pijačo vred) na dan okoli tri kg in 20 dkg hrane, na leto torej 1168 kg; to se pravi: sedemdeset let star človek je v svojem življenju použil 81.760 kg raznih »dobrot«.
Kratek tovorni vlak pelje osemdeset ton, tako da 70 letni človek porabi več kot pa tak vlak enkrat prepelje. Delavec pri težkem delu, ki mora več jesti, pa bi to količino porabil že pri 60 letih.
SOŽALJE.
Benedikt Albizi, vzoren mladenič je zvedel, da je eden njegovih prijateljev dosegel visoko in častno mesto. Takoj se je podal k njemu, da mu čestita.
Toda povišani prijatelj ni hotel Albizija več poznati. Zato mu je Albizi mesto čestitke izrekel tele sožalne besede:
»Prijatelj! Kot star prijatelj prihajam k tebi, da ti izrečem svoje globoko sožalje. Uvi-del sem namreč, da po grozni usodi v tej deželi vsi oni, ki so pomaknjeni na kako častno mesto, izgubijo vid in sluh in sicer v taki meri, da ne poznajo več svojih najožjih znancev in da — kar je celo še hujše — tudi sami sebe nič več ne poznajo. Moje najiskrenejše sožalje nad nesrečo, ki te je doletela.«
NAJSTAREJŠA VRTNICA NA SVETU.
V Hildesheim-u na Nemškem je baje najstarejše drevo vrtnice na svetu. Zasajeno je na vzhodni strani cerkve. V cerkvenih zapiskih je že pred tisoč leti večkrat navedena, torej mora biti stara nad tisoč let. Korenine je videti v kripti cerkve, drevo pa pokriva skoraj vso stran cerkve.
NOV NASLOV.
Ameriška geografična družba je nekemu posebno zaslužnemu avijatiku podelila naslov »doktor geografične širine in dolžine«.
DOBER SVET.
Neki naročnik velikega angleškega lista je poslal uredništvu pismo, v katerem prosi za svet, kako naj ifcrene, da bi preprečil sosedovo petje, katero ga razburja vsak večer. V listnici uredništva je dobil odgovor: »Se vi pojte«.
AVTOSUGESTIJA.
Po vseh londonskih kolodvorih je letos razobešen velik lepak z napisom: »Portret človeka, ki nujno potrebuje oddiha ob morju«. Slika je taka, da vsakdo, kdor jo pogleda, postane namah »bolan« in prosi nemudoma za dopust. Kakor sedaj poročajo londonski listi, je umetnik Sullivan, ki je to sliko slikal, ravno na dan, ko je svoje delo dovršil, postal tako »bolan«, du je moral takoj k morju.
RAZOČARANJE.
Pred kratkim je v Boston-u v Ameriki nastal požar. Med radovedneži, kakoršnih tudi v Ameriki ne manjka, se je kmalu raznesla novica, da se v sobi mestnega uslužbenca Greena nahaja ogromna vsota denarja. Policija in gasilci so se s plinskimi maskami na obrazih vrgli v goreče poslopje ter tudi kmalu rešili zaklad. Navdušenje reševalcev pa se je močno ohladilo, ko so videli, da so rešili — šest in pol milijona nemških papirnatih mark. Vrednost: ničla.
POMILOŠČENJE«.
Angleški kralj Jurij je na smrt obsojenega »Old Joa« pomilostil. »Old Joe« je lep belec, dvajset let star, ki je petnajst let služil v kraljevi gardi. Določen je bil, da ga oddajo konjskemu mesarju, zdaj pa bo v miru užival »pokoj« v parku windsorskega gradu.
IZNAJDLJIVOST.
Angleži kakor tudi Nemci so se med vojno na vse načine trudili, da bi raztolmačili brezžične signale nasprotnika. Eden angleških poveljnikov mornarice v Severnem morju, ki je križarila v megli, je prejel poročilo, da so sovražni Zeppelini na poti. Ifjegove bojne ladje so bile vse razkropljene, toda na vsak način jih mora brezžično obvestiti <J preteči nevarnosti. Toda kako, da nasprotnik tega ne bo izvedel. Spomnil se je na knjige psalmov. Brzojavil je torej vsem bojnim ladjam; »Čitajte zadnji verz 224 psalma«. Vsakd angleška ladja ima tako knjigo na krovu, med tem ko nemška mornarica ni imela te navade. Ko so Angleži odprli knjigo, je tam stalo: »O srečni vi popotniki, ozrite se v nebo« i. t. d. To je bilo zadosti. Poveljniki posameznih ladij so vedeli, kaj imajo storiti, in še tisto uro so sestrelili enega teh Zeppe-linov v morje.
BOJEČI P0R0ČENCI.
Neki anglikanski župnik opisuje dogodbe v župniji, v koji je dolgo let župnikoval. Med drugim tudi omenja mnoge neizvršene poroke radi raznih vzrokov. Trdi, da je na Angleškem vsako leto okoli 7500 takih parov, ki v zadnjem trenotku premislijo in se »ne dobe«.
Iz svoje župnije navaja tele slučaje ter jih zaznamuje z zaporednimi številkami.
Št. 1. Neveste ni. Čakali smo eno uro in — povedali so mi, da je nevesta doma ter ne mara v cerkev, povedati pa noče, zakaj. Vse-del sem se na kolo, piše župnik, da osebno poizvem za vzrok. »Ga ne vzamem,« prične nevesta jokaje. »Danes zgodaj zjutraj mi je poslal velik zavoj. Mislila sem, da je kako darilo. Toda pomislite, v culi je bilo samo umazano perilo, nogavice, srajce, ovratniki in kaj vem, kaj še vse. Najmanj od štirih tednov. In vse to pripravljeno zame, da naj bi takoj jutri pričela prati. Ne, ne maram ga, ne vzamem ga!«
Št. 2. Ženina ni. Po polurnem čakanju v cerkvi je prišel policaj, katerega je poslal komisar s poročilom, da ženina ne bo, ker so ga ravnokar zaprli radi bigamije. Bil je že dvakrat poročen.
Št. 3. Brez neveste. Ona je služila pri neki visoki gospodi v sosednji župniji. Ravno, ko se je vsa svatovščina v cerkvi zbrala, je prispelo pismo, ki ga je poslala nevesta s poročilom, da ji je gospa podvojila plačo ter še 100 funtov podarila, ako še ostane pri njej in se ne poroči. Zato...
Št. 4. Nevesta manjka. Njena mati je prišla v cerkev ter povedala, da ne more hčere pregovoriti, da bi se oblekla za poroko, češ, da se je »premislila«. Ženin je tekel k nji ter jo pregovoril, da se je zopet »premislila«. Poroka se je vršila naslednji dan.
(Na Angleškem zaročenca ne gresta skupaj v cerkvec, ampak se šele pred oltarjem snideta.)
Št. 5. Tu pa ženina ni bilo, ker se je on »premislil«.
Št. 6. Neveste ni. Prišlo je med tem, ko smo čakali, poročilo, da se je isto jutro s prvim vlakom odpeljala z »drugim«.
Št. 7. Ta je pa žalostna številka. Ženin je bil na potu k poroki povožen na železnici. Seveda smo ga zaman pričakovali.
Št. 8. Bila je vojna vdova. Ker ni bilo več let znaka življenja o možu, je bil proglašen za mrtvega. Ko se je torej hotela v drugič omožiti, smo čakali in čakali, toda nje od nikoder. Končno je šel eden povabljencev po-zvedovat. Vrnil se je z novico, da neveste ne bo, ker se je baš ono jutro vrnil njen za mrtvega proglašeni mož.
SKUPIL JO JE.
Nemški maršal Moltke se je nekoč iz svojega gradu Kreislau podal v bližnje mesto, da bi tam kupil majhen kip svojega bojnega tovariša Bismarcka. Mladi prodajalec Moltke-ja ni poznal. Ponudil je staremu maršalu kipe vsake velikosti, a Moltke je bil silno varčen in so mu bile cene previsoke. Ker mu tudi cena one marke ni ugajala, je prodajalec postal nevoljen ter znrcnčnl nad njim: »Pa vzemite Moltkeja, ta slane samo petdeset pfenigov.«
Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen je naša prava domača
Minska cikorija"
ki daje kavi dober okus, izdainost in lepo barvo!
Športni fedf<en
Nekaj smo napisali že v četrtek in prosimo, da sc se tisto priključi.
»Manchester Guardian« je gotovo med najvplivnejšimi angleškimi listi. V UVODNEM ČLANKU omenja pomen tekem med Nemci in Francozi v Baiselu in pravi: >Ta boj pomeni korak naprej do vzpostavitve pravega miru v Evropi. Razvoj mednarodnih športnih iger v Evropi je med prvimi sredstvi za odstranitev narodnih ovir, predsodkov in ncsporazumljenja. Zato je tekma Nemcev in Francozov prav dobro znamenje.« S tekmo v Baselu se obširno pečajo tudi drugi angleški listi, ameriški seveda prav tako.
Za Sparto, ki so jo v Ameriki sijajno sprejeli, bo šla tja tudi nemška llansa. In Hakoahnci spet silijo nazaj. So pač težki časi, dolar je pa sveta vladar.
Visoko pesem poje Pylejev reklamni boben sa Suzano. Te dni gre v Ameriko. Bojkot ji ne ugaja in ji je dosti bolj hudo, kot smo mislili in tudi pisali. Zadnjič t tekstu nekaj ni bilo prav, namesto ameriških bi bilo moralo biti teniških. Suzana večkrat joka in je bila tako huda, da je hotela razdreti vse dogovore z managerjem Py-lejem. Pa jo bo dolar Ie potegnil Čez morje tja.
—	V Ameriki je izvojevala gospa Mallory z zmago nad Ryanovo v 12 letih že osmo ameriško dam-sko prvenstvo; :>to je bil največji boj njene kari-jere.< — Tilden je spet v prav dobri formi in je premagal Alonza in Chapina. — Ko sta se lani borila Alb. Burke in Roman Najuch, je dobil Najuch prvo in drugo igro ter je bil v tretji tudi že 2:1. Tedaj je zagledal nekaj na tleh, bila je podobica svetnika, ki jo je bil zgubil Burke v začetku boja, materino d&rilo in spomin nanjo. Najuch je dal podobico Burkeju nazaj. »Se !aj imam spet svojo srečo,<• je dejal Burke, je dobil tretjo igro, četrto in peto in s tem vso tekmo. — Danska reprezentanca je premagala nemško. V boju za Davisov pokal so z največjo težavo premagali Francozi Japonce 3 :2.
»Zakaj se pa nikdar v avtomobilu k tekmam ne peljete?« je vprašal nekdo Nurmija. »Enkrat Samkrat sem se peljal, v Parizu, in sem bil premagan; zato grem sedaj rajši peš ali se pa peljem s cestno železnico.« »Ali ste res abstinent?« »Sem; če pa kam pridem in mi ponujajo, pa tudi pijem.« »Ali ste za vojsko ali za mir?« »Sem vseskoz pacifist, vojska je budalost, samo ljudje nočejo biti pametni.« Te dni se bo skusil v Berlinu kar z dvema, na 1500 m s Peltzerjem, na 3000 m. pa z Widejem. Na Dunaj ga pa ne bo. Pisali smo, da je Baraton zboljšal Nurmijev rekord na 3000 m od 3 :52.6 na 3 : 50.4; pa ni bilo res, je le pariški L' Auto napačno poročal. — Ogrska lahka atletika je na visoki stopnji; nekaj rezultatov zadnjih tekem: 100 m Fluck 10.8, 400 m Barsi 49.8, 800 m isti 159, skok v višino Orban in Kesmark 190, troskok Szomfai 14.03, krogla Dart,ny 14.55, kopje Szepes 61. — Nemcev se v športu čimdalje bolj bojijo, povsod lezejo v ospredje, oziroma tečejo in plavajo. Hoffmeister meče diskos stalno 48 in 44m, v Halle je tekel KOrnig 100 m spet v 10.4, Stortz 400 m v 40.5, Jakobs 1500 m v 1 : 53 8 itd. To ravno je pri Nemcih zanimivo, da se neprestano pojavljajo nova imena, z izbornimi rezultati. Houben, Kornig in Dieckmnnn so povab- ; ljeni v Pariz; spet propaganda za mir. — Piirslen je v Halle pretekel 12 km v 40 : 29.4, Švicar Schwab je prehodil 25 km v 2 ; 13 : 23, Norvežan Sigurd Dahles je vrgel kroglo 14.105 m daleč, Šved Lindstrom kopje 64.01 m, Adolphsson je skočil 1.90 m visoko, Svenssonov troskok je meril 14.63 m. V Stockholmu so bile lahkoatletske tekme; nekaj rezultatov: 100 m Petersen 10.7, 400 m Fosselius 49.7, 800 m Johansson 1 : 50.7, 1500 m Wide 4:02, 5000 m isti 15:05.8 (ni čudno, da na to razdaljo noče leteti z Nurmi jem), 110 m Cese Petersen 14.9, skok v višino Nielsson 1.90, na razdaljo Hallberg 7.10, krogla Jansson 13.94.
—	Myrrhal meče sedaj tudi diskos in je prišel že do 46.76. — Amerikanec Ktick, ki smo o njem pisali, da je vrgel kopje 71.83 m daleč, se v Evropi doslej ni uveljavil; pri neki tekmi na Švedskem je bil z metom 60.85 m na tretjem mestu.
Piirkausovi je priznala mednarodna zveza rekord v metu krogle 9.8 m. Pri tekmah v Gote-borgu je bila v skupnem rezultatu najboljša Ja-ponka Hitomi in so jo odlikovali z zlato kolajno; Angležinjo Edvardsovo, ki je tekla 250 m v rekordnem času 33.7, in Poljakinjo Konopacko, ki je vrgla diskos 37.71 m daleč, sv. rekord, so pa odlikovali z bronasto kolajno. Omenimo še rekorn Švedinje Adelshildt v metu kopja, 49.15 m. O kongresu v Goteborgu bomo govorili v posebnem članku. Beremo, da je Roza Grosse zboljšala rekord v teku na 100 y od 11.4 na 11.2.
Na Francoskem in v Belgiji so imeli v težki atletiki grdo navado, da so po vaji vrgli ročko na tla; sedaj so Francozi to odpravili in mora atlet dejati ročko počasi na tla. Francozom naj sledijo še Belgijci, pa bo ta razvada odpravljena. — Dunajskemu »peresniku« Rosineku je mednarodna zveza priznala rekord v sunku z desnico 92.5 kg.
—	Aleschmann, lahko srednja teža, je obojeročno potegnil 102.5 kg, Hiinenberger, težka teža, pa 107.5 kg; Eichholzer, lahka srednja teža, je z levico potegnil 80 kg in je s tem izenačil svetovni rekord Pumov.
Preidemo na plavanje. Baranyi bo šel po svetu okoli, je povabljen tja in sem. Njegov rojak Halassy si je priboril v Budimpešti rečno prvenstvo na 9 km v 1 :04 : 09 proti 70 tekmecem; 150 m pred prvim tekmecem je šel skozi cilj. — Arne Borg je plaval 880 y v 10 : 30.8, pa je porabil prej večkrat že krajši čas. — Lautfer je plaval na hrbtu 100 m v 1 : 12.2, doslej Ker.loha 1 :12.4.
»Hrabremu in najbolj uspešnemu zmagovalcu Kanala kliče vse kolnsko okrožje gromovit in navdušen živio k ponovni zmagil« Tako je brzojavil Vicrkotterju kolnski vladni predsednik dr. Adel-mann. Državni odbor mu je izročil zlato orlovo plaketo, najvišjo odlikovanje, ki ga more dati; mesto K61n mu je dalo pokal itd. Corsonova ga je povabila, naj plava za 25.000 dolarjev z njo okoli otoka Manhattan (na tem otoku je Newyork), 68 km. Vicrkotter je ponudbo sprejel; pravi, da bi bil Kanal preplaval tudi v 10 urah, če bi ne bilo nekih formalnosti. Kemmerich, ki je letos tudi plaval, bi bil po mnenju Burgessa prišel na ril| v 12 urah, torej precej tako kot Vi«rk6tter. Drugo leto bo Kemmerich spot poskusil. Corsonova ji: 27 let siara, po rodu Danka, sedaj Američanka, blondinka. nič babi, od 16. leta profesionalka. Okoli Maahattana ie že »lavala. Dejala
je: »Ko so se v Kanalu zaganjali valovi vame, sem hotela že večkfat odnehati, pa sem videla pred. sebojj.obrazke mojih dveh otročičkov, pa sem plavala naprej. A nihče me več ne spravi v Kanal, pa nfel mi ponujh tudi 100.000 dolarjev.« — Kakor js čftStitftl Hirtdenburg Vierketterju, tako je č^itUaK CoBUdgo Bderlovi. Ko Se je peljala v Newyorku po Broadwayu, je celo borza nehala poslovati. To je višek. Drugi višek so ponudbe, doslej v skupnem znesku 1 inilljoh dolarjev, najvišja 600.000 dolarjev, če bi hotela namreč v kakšnem gledališču ali vnrieteju nastopiti. Višek viškov je pa tale brzojavka nekega navdušenega športnika: >Newyork je Vaš, Gertruda! Pridite in napravite z njim, ktt hočete!«
Te dni se vršijo v Luzernu prvenstvene evropske tekme v veslanju. Deset držav se je priglasilo k 36 tekmam.
Dienerova roka se hitro zdravi in bo V treh tednih Že lahko nastopil. Perssonova zmaga nad Riskom nI bila tako učinkovita, da bi bili gledavct kaj .posebnp ploskali. — Zadnjič, je neki bokserski klub na Angleškem praznoval obletnico. Prišla sta zraven tudi Phil Handcock, 83 let star, in pa Tome Stone, za par lfct mlajši. Pozdravila sta se. »Kaj ne, kako ja bilo lepo, ko sva bilft mlada in sva boksala l< »Seveda. Ali se še spomniš, kolikrat sem te.zdelal?« Takoj sta si bila v laseh in sta začela boksati, prav po pravilih. Tako sta se dajala, da Sta komaj Se atala na nogah. Rekli so jima, da jo;.čast rešena; odnehala sta, dala sta si roko, in. stvar je bila opravljena.
Po smrti Gana_ya so .napravili taokj nove predpiši za kolesarki vozijo spredaj. — Iz Pariza V S!. Etienhe, B00 km, 69 tekmecev, prvi Delbecque v 10 :20 : 35. — Francosko cestno prvenstvo, 100 km, Rei^iand 3 : 30. — Po Toskani okoli, 275 km, Binda 11:50. Girardengo 11 : G3.
Na Angleškem je bilo 21. 12. 1925 627.^00 avtomobilov, priraslek v letu 1925 97.0C0. — Stilf-ski prelaz je 2756 km visok, od Spondiniga dO vrha je 27.4 km, višinska razlika 1874 m, rid 46. Pri tekmi je po točkah zmagal grof Mauci na Fiatu, najhitrejši je bil pa Montanari na Bugattiju v 31 :40, na uro 51.950.	V. š.
Spori
Dirko .kolesarskega društva »Šava« in zveznih društev se' bodo vršile danes na pregi Šiška— Kranj—Tržič in obratno. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu ob pol 2 popoldne ter skupen pohod z godbo v šlško. Z dirko je združeno srečkanje za 10 krasnih dobitkov: kabinetni šivalni stroj, dirkalno dvo-kolo, lukšužni otroški voziček itd.
Juniorske tekme za utešno darilo SK Ilirije se zaključijo danes s tekmo med Jadranom in Pa n on i jo. Tekma se vrši na prostoru Ilirije in se bo pričela ob 9.30.
Hazonski turnir v Ljubljani. Udeležniki: Hajduk (Split), SSK Maribor, TDK Atona, SK Ilirija, ASK Primorje. — Danes dopoldne se prične na športnem prostoru Atene ob Tivolskem drevoredu velik turnir med ženskimi bazenskimi družinami splitskega Hajduka. SSK Maribora ter ljubljanskih klubov Atefte, Ilirije in Primorja. Vsi sodelujoči klubi razpolagajo s kvalitativno jako dobrimi bazenskimi družinami, znatne razlike v moči posameznih družin ni pričakovati. Turnir obeta prinesti torej lepi", 'zanimive tekme in odličen ženski šport. Tekme so razdeljene na igrišči Atene in Ilirije, v programu je dalje za ponedeljek in torek ženski lnhkoatletski meeting, v katerem bodo startali v glavnem isti klubi. Točen program se glasi: danes ob 11 dopoldne Hajduk : Atena igrišče Atene; v ponedeljek 6. t. m. ob 16.30 lnhkoatletski meeting na igriSču Ilirije, ob 18 na istem igrišču bazenska tokma Hajduk : Ilirija: v torek 7. t. m. ob 17 na igrišču Ilirije nadaljevanje in zaključek la' konllet-skili tekem; na praznik 8. t. m. na igrišču Atene oh 10 bazena Ilirija : Primorje, ob H Maribor : Primorje, ob 11 Maribor : Atena; v četrtek 9. t. m. ob 18 na. prostoru Atene hazenska tekma Atena : Ilirija.
Ilirija : Slovan. Finale ljubljanskega okrožja. Danes v nedeljo se odigra finale ljubljanskega ekrožja za pokal LNP. Borba za navedeni pokal se vrši že od 1. 1925., ter je izšel kot zmagovalec zn prošlo leto ISSK Maribor. Tudi letos je Maribor zmagal nad prvakom celjskega okrožja ter pride v finale z zmagovalcem tekme Ilirija : Slovan. — Brezdvomno bo nudila današnja tekma dovolj zanimivosti. Interesant.no je tudi to, da se v finalu ljubljanskega okrožja sestaneta naša najstarejša kluba Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču SK Ilirije ter se bo pričela ob 16.30.
VIERKOTTES.
Prav nič niso poznali Angleži in Francozi tega imenn in se jim menda kaj za malo zdi, da je. Nemec Kanal preplaval, in še tako hitro. V naših poročilih smo njegovo ime že večkrat imenovali, in pa, kako je plaval po Renu. Starost njegovo navajajo od 25 do 27 let in naui pripovedujejo, da je doma iz Kolna ter da je za tamkajšnji klub »Po-seidonc izvojeval že mnogo zmag. Večkrat si je priboril prvenstvo v plavanju na 1500 m, najdaljšo pri nemških prvenstvenih tekmah običajno razdaljo; leta 1923. si je priboril nemško rečno prvenstvo v Renu, 1. 1924. v Visli in 1. 1925. v Labi; letos ni nastopil za to prvenstvo, ker je tedaj že ob Kanalu treniral. Pač pa je še 4. avgusta zmagal v plavanju »povpVek po Berlinu« proti izborni vrsti 10 mož, ter je prejšnji rekord znižal kar za enajst minut. Za Kanal je treniral v Renu, najdaljša preplavana razdalja je bila 115 km. Spočetka ni dosti mislil na Kanal; za to je poleg drugega treba tudi dosti denarja, in on je amater. Ko se je pa letos nemškemu plavaču profesionolu Kem-meričhu'posrbčilo, da je dobil zadostno vsoto za spremljevalno ladjo, so rekli, naj gre še VierkiJtter z njim. In je šel, pa še njegov trener, univerzitetni plavalni učitelj Mang. Kemmerichu so prisodili več upanja na uspeh, ker je s slano vodo bolj znan; pa ga je, kakor vemo. udaril delfin, in je moral po fl urih 20 min. odnehati.
Že zadnjič enkrat smo v »Športnem tedmu pisali, da je bil pri prvem poskusu čas Vierkiit-terjev 41.7 km v„ca 10 urah — relativno boljši kakor čas Ederlove. Tedaj 'ni mogel plavati do konefe; potem hotel iti domov ih je hotel ponoviti pOikua v prihodnjem letu; pa je neki Anglež, ki ga je spremljal v čolnu* rekel, da mu bo dal denar za drugi poskus; VierkOttfer je poskusil in je uspel. Na koncu je bilo sicer precej hudo, valovi So ga metali nazaj, pa je le prilezel veu, po vseh Štirih; ves opraskan.
Letošnjo leto je podobno lehi 1923.; trije so takrat splaval čej, Sullivan, Tirabosehi in Toth; prej žc Burgess, 1. 1911., in še pred njim prvi, Webb, 1. 1875. L. 1023. je Italijan Tirabosehi plaval čez Kanal v rekordnem 'asu 16 ur 23 min., letos so ga prekosili v«l trije zmagovalci: Ederlova po novih podatkih v 14 ur. 32 min. (ne več 14 ur 39 min ), Corsonova v 15 ur. 28 min. (ne 15 ur 31 min.) in Vierk&tter v 12 ur. 35 min. (ne 12 ur 42 min.).
»Truda s Kanala' je Vierkfttterju takoj hrzo-javila, da ga občuduje in da ni ljubosumna nanj; saj je vendar moški, ki jo je premagal, in ne ženska. Dalje: »častitam Vam k Vašemu sijajnemu Uspehu in si nsojntn izraziti upanje da bom prihodnje leto prekosila Vaš rekord in ga bom priborila spet mojemu spolu nazaj.«
Vierkotter pravi, da bo poskusil drugo leto zboljšati rekord pod 10 ur. Tudi njegova žena bo plavala z njim, izborna plavalka je in večkratna rečna prvakinja. Njeno dekl. ime je Elza Dobler. prepričana je, da bo tudi ona premagala Kanal. Šel bo tudi Kemmerich.
Sedaj ne bo šlo več za to, ali bom Kanal preplaval ali ne, temveč za to, kako hitro ga bom preplaval.
Prosvetna ssvessa
V Dobrepoljah se bo vršila otvoritev društvene dvorane 8. septembra ob 3 popoldne. Tekom leta je namreč stavba novega društvenega doma v toliko napredovala, da bodo notranji prostori v zimski sezoni že uporabljivi. Dolenjska vstaja, noče za-ostati za Gorenjsko v napredovanju izobrazbe. Okoliška društva se vabijo, da ss tihe otvoritve, a tem bolj zanimive po pestrem sporedu, udeleže. Vsa slovesnost se bo vršila ob pogrnjenih mizah in je za pošteno zabavo preskrbljeno. Ob tej priliki nastopi prvič novi društveni orkester, kar jc gotovo nekaj izrednega za ribniško dolino.
Vrhpolje pri Moravčah. V nedeljo 12. septembra se bo vršila v naši prijazni vasici blagoslovitev novega društvenega doma. Dasiravno je naša duhovnija mala, vendar je prav s tem delom pokazala, da hočemo tudi mi stopiti v krog onih župnij, kjer poleg cerkve in šole stoji prepotrebni društveni dom. S ponosom lahko rečemo, to je naš dom, kjer se bo zbirala naša družina, mladi in stari, kjer se bo vršil pouk za gospodinje in gospodarje, tako da ne bomo zaostali za drugimi kraji. Prireditev je popoldanska in se začne z litanijami, nato blagoslov doma, javna telovadba in prosta zabava. Prijtelji našega prosvetnega gibanja naj ta dan prihite v prijazno moravško dolino in se gotovo ustavijo na Vrhpolju.
Prosvetna društva naj opozore člane na tečaj, ki ga priredi v teh dneh »Sv. Vojska« o brezalkoholnem gospodarstvu (vkubavanje sočivja, jagodi-čevja, sadja, sušenje; pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem gospodarstvu (za družil )) in v večjih obratih (za gostilne, za prodajo itd.); ohranjevanje svežega grozdja in sadja; organizacija prodaje teh pridelkov in izdelkov itd.) o priliki razstave »Ljubljana v jeseni«. K temu tečaju si dovoljujemo tudi vas navljudneje povabiti, ker je zadeva tudi za vas velike važnosti! Tečaj se bo vršil v gospodinjski šoli Kmetijske družbe v Ljubljani na dvorišču Marijanišča (Poljanska cesta ?U). Tečaj se bo pričel dne 6. (šestega) septembra t. 1. točno ob 9 (devetih) dopoldne ter traja do 12. ure. Popoldne se isti nadaljuje ob 14 ter traja do 18. ure.
EjuMfanst.co gledišče
REPERTOARNI NAČRT NARODNEGA GLEDIŠČA V LJUBLJANI ZA SEZONO 1926-27.
A. Drama: 1. Klasiki: Sopl-.okles: Antigona, tragedija. Shakespeare: Makbeth, tragedija v petih dejanjih; Romeo in Julija, tragedija v petih dejanjih in Mnogo hrupa za nič, komedija v petih dejanjih. Moliere: Skopuh, komedija v petih dejanjih; Ljubezen — zdravnik, komedija v treh dejanjih. Schiller: Kovarstvo in ljubezen, tragedija v petih dejanjih. — 2. Slovanski repertoar: Cankar: Hlapci, drama v petih dejanjih. Jalen: Srenja, drama v štirih dejanjih. Remec: Učiteljica Pavla, drama v treh dejanjih. Begovič: Božji človek, drama v treh dejanjih. Tolstoj: Luč sveti v temi, drama v štirih dejanjih; On je vsega kriv, dvodejanlta. Dostojevski: Zločin in kazen, scene iz romana. Jevrejinov: Glavna stvar, komedija v štirih dejanjih, llilbert: Drugi breg, drama v štirih dejanjih. Jeromski: Ušla mi je prepelička, komedija v treh dejanjih. — 3. Moderni tuji repertoar: Rabindranalh-Tagore: Pošta, enodejanka. Shavv: Sv. Ivana, š^st prizorov z epilogom. Gals-\vortby: Joy. igra v treh dejanjih. Balzac: Mercadel, komedija v treh dejanjih. Claudel: Ozuanenje, mi-sterij. liomains: Knock, komedija v treh dejanjih. Strindberg: Tovariši, komedija v štirih dejanjih. — Ta repertoar se bo razširil še z nekaterimi deli najnovejše svetovne, zlasti najnovejše slovanske dramske produkcije. Vpoštevala se bodo vsa dobra novo spisana izvirna slovenska dela. Iz dramskih del, navedenih v repertoarnem načrtu, bo vprizor-jenih za aboiiente 20 del. Za mladino bo drama na-študirnla dve pravljici. — Kot ljudske in nedeljsko predstave so med drugimi v načrtu: Linhard: Veseli dan ali Matiček se ženi. Nestroy: Lumpaci va-gabund in Sem ter tje. Anzengruber: Slaba vest.
B. Opera: Hugolin Saltner: Tajda (Kompostel-ski romarji), opera v treh dejanjih. Risto Savin: Matija Gubec, narodna opera v petih dejanjih. Pe-tar Konjovič: Miloševa ženitev, romantična opera v treh dejanjih. Bedrich Smetana: Libušn, opera v treh dejanjih. Sergij Prokofjev: Ljubezen pri treh oranžah, opera v treh dejanjih. Ludvik van Beethoven: Fidelio, opera v treh dejanjih. W. A. Mozart: Cosi fan tutle (Vse so enake), komična opera v dveh dejanjih. Rihard Wagner: Valkira, opera v treh dejanjih. Rihard Strauss: Šaloma, opera v enem dejanju. C. Verdi: Ples v maskah, opera v treh dejanjih; Otelo, opera v štirih dejanjih. Ha-levy: Židinja, opera v štirih dejanjih. — Iz prejšnjih sezon se bodo ponovila sledeča dela: Mozart: Don Junn, opera v dveh dejanjih; Figarova svatba, opera v štirih dejanjih. \Vagner: Večni mornar, opera v treh dejanjih; Tannhiiuser. opera v Ireh dejanjih. D'Albert: Nižava, opera v dveh dejanjih; Mrtvo oči, opera v enem'dejanju. RosSini: Brivcc i sevilski, opera v dveh dejanjih.
Gledališka sejona 1920-27 sc bo pričela v ljubljanskem Narodnem clfcdiščii v Drvih dneh meseca oktobra.
Cerkveni vestnOc
Razstava eerkvenih paramentov. Bratovščina
sv. ReŠnjega Telesa bo tudi letos priredila razstavo cerkvene obleke, ki se bo potem razdelila med ubožnejše cerkve ljubljanske škofije. Razstava bo v veliki dvorani v II. nadstropju škofijske palače od 11. ure Malega šmarna dan do nedelje 12. septembra. Izmed predmetov, ki bodo na razstavi, omenjamo mašne plašče, pluvijale, dalmatike, albe, rokete, velume, obleke za cerkvene strežnike, plašS-ke za ciborije, pridigarske stole, pregrinjala za oltarne pulte, korporale, purifikatorije, cingule itd. Delo ni navadno tovarniško, ampak vsi predmeti so skrbno in vestno izvršeni in se odlikujejo po ličnosti in lepoti. Obisk razstave vsem, ki se zanimajo za cerkveno umetnost, toplo priporočamo. O nekaterih paramentih, ki bodo razstavljeni, bomo še govorili.
Druga obletnica prvega Mar. kongresa in po-
svečenja svetišča Pomočnice kristjanov na Rakovniku se praznuje v sredo, 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva. Kakor lani imajo Marijine družbe iz Ljubljane in okolice tudi letos na la dan, ob 4 popoldne svoj slovesni shod pri Mariji Pomočniei na Rakovniku. Pri shodu govori g. dr. Jos. JerSe: ^Marija — začetek našega veselja«. K obilni udeležbi vabi Osrednje vodstvo M. dr.
Knfige in revije
Silvin Sardenko: Sveti Alojzij. Študije in pesmi. Jubileju svetega vzornika gre odlično obeležje. Bodi znano vsem prijateljem lepe misli in besede, da je izšla pomembna prosvetna knjiga, ki je posebna dobrota založnikova in mojstrsko delo pesnikovo: Sv. Alojzij, študije in pesmi, Silvin .Sardenko. — Knjiga je vezana v sivo tkanino, obsega 900 strani v četverki na finem papirju po načrtu priznanega umetnika, O tem epohalnem delu zaenkrat samo nekaj značilk: Mladina, ki je imela o Alojziju doslej večinoma le neko medlo, nepopolno sliko, naj se ob 200 letnici kanonizacije svojega zaščitnika prepriča, da je. bit sv. Alojzij bolj plemič po svojem mišljenju in življenju, bolj plemič krščanske zna-čajnosti in odločnosti, nego plemič po rodu. To spoznanje bo pospešila nova knjiga Sardenkova, ki ni navaden življenjepis (študije, in pesmi), marveft knjiga, ki daje popolen vpogled v borbe in zmage vzornika mladinskega. Pesnik in pisatelj se je po dolgem študiju docela poglobil v življenje svojega patrona ter pokazal Alojzija takega, kot je v resnici bil. Iz knjige se bo mladina prepričala, da je Alojzij res vzor, kakršnega si mora želeti in da pot do te višine ni nedostopna. V novi knjigi nam je Sardenko z znanstveno natančnostjo, z umetniškim čuvstvovanjem in vestno točnostjo podal pravo podobo in bistvo velikega kristjana. To po opremi salonsko knjigo, po bogati in lahko uinljivi vsebini v nevezani in vezani besedi (poleg sestavkov o življenju ima 112 pesmi z razlago) pa ljudsko knjigo priporočamo s prepričanjem, da je — kakor komaj katera druga — vredna vse pozornosti našega izobraženstva, zlasti naše mladine. Naročniki naj se takoj oglase, ker nalog ni številen. Kljub lopi obliki in velikemu obsegu je cena le 70 Din, in sicer vsled velikodušnosti neimenovanega založnika. Naroča se pri osrednjem vodstvu Marijinih družb v Ljubljani, Pred škofijo 0. V prihodnjih dneh objavimo točnejšo oceno o tej dragoceni knjigi, ki naj bi bila književni biser vsake slovenske družine.
»Križ na gori«. Vsebina 9.-10. številke: Vital Vodušek: Sveti Frančišek med nami. —r: Božji okovi. S. G.: Mladost. F. Č.: Naša življenjska forma. —r: Njej, ki bo prišla. Anima: Tisto naše lepo. Jože Pogačnik: O beseda. M. M.: Kultura osebnosti. M. T. S.: Kristus v občestvu. Dr. Roman L. Tomi-nec, O. F. M.: Frančišek in svet. Niko Kuret: Rast.
»Mladika« prinaša v 9. številki: Leposlovje: Matija Malešič: Kruh. Ivan Vuk: Gospa Mica. Orczy -Poljanec: Za Cezarja. Pesmi: Janez PucelJ: Drag spomin. Srečko Kosovel: Noč pred okni. Miroslav Kunčič: Zvezdna noč. Znanstvo: Lojze Res: Mesto sv. Antona. Viktor Steska: Wolfova doba. Pisano polje: J. B. šedivy: Rusija. J. š.: Dolenjski narodni pregovori in reki. G. Kifeljc: V spomin Andreja Smoleta. Ivan Koštial: Slovniškl brus. Inž. C. Jeglič: Roža. Dr. A. Brecelj: O prehrani. — Izhaja vsak mesec. Letna naročnina 84 Din, s krojno prilogo 100 Din.
Tbo&isi
Mengeš. Več lepih prireditev je bilo že letoS-nje poletje v Mengšu, tako n. pr. orlovska prireditev, godbena veselica in veselica gasilnega društva in še druge. Gotovo pa je, da bo tombola Kat. prosvetnega društva v Mengšu ena najlepših in najbolj zabavnih. Ako se hočeš eno popoldne lepo pošteno zabavati, ne pozabi obiskati te prireditve, za katero je veliko zanimanja in se bo vršila dne 8. septembra na praznik popoldne ob 4 na vrtu g. Fr. Kralja v Mengšu. Tam se boš razveselil in pozabaval — pa ne samo to, odnesel boš gotovo kak lep dobitek, tako da boš vsestransko zadovoljen. Torej na praznik dne 8. t. m. vsi prijatelji najlepše vabljeni 1
Lesce. Strokovna zveza tovarniškega delavstva v Lescah priredi na Mali Šmaren dne 8. t. m. ob 3 popoldne na vrtu pri >Majdneku« v Lescah koneortno veselico, združeno s srečolovom, šaljivo pošto in petjem. Pri vsej prireditvi igra godba Kat. del. prosveinega društva z Jesenic.- Vabljeni vsi, ki si želite v vesili družbi poštene zabave. Dobila se bodo tudi jedila in seveda pijača, na kar opozarjamo tudi izletnike, ki pridejo ta dan na Rled.
Fužine pod Ljubljano. Danes 5. septembra so bo pri nas blagoslovil nov betonski most in kapelica lurške Matere božje, in sicer ob 1 popoldne. Pred blagoslovom bo govor in darovanje. V slučaju slabega vremena se bo vršila slovesnost naslednjo nedeljo.
\axnanila
Redni oMni »bor zadruge kovinarjev in sorodnih obrlov za mesto in okolico v Ljubljani si bo vršil dno 8. septembra 1920 ob 9 dopoldne v prostorih mestnega magistrata I. nadstropje. (Posvetovalnica.)
l*olxvedovanfa
Tzgubila s« Je srebrna damska zapeslna ura na poli od Marijanišča do sodnije. Pošten najditelj so naproša, da lo odda v unravništvu »Slovenca*..
»Ljubljana v jeseni".
Slovesna otvoritev pokrajinske razstave v Ljubljani.
Včeraj ob pol 10. uri dopoldne sc Je vršila slovesna otvoritev pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«, kateri so prisostvovali zastopniki oblasti, gospodarskih in prosvetnih korporacij. Razstavo jc otvoril poljedelski minister g. Ivan Pucelj; med drugimi pa so bili navzoči veliki župan dr. Baltič, general 2ivkovič, italijanski gener. konzul Marchese Gavotti, češkoslovaški gen. konzul g. Ressl, dvorni svetnik dr. Marn, šef oddelka za trgovino in obrt, g. Ivan Sancin, šef oddelka za kmetijstvo, svetnik Viljem Rohrmann, pro-rektor ljubljanske univerze dr. Hinterlechncr in mnogo drugih odličnih gostov. Predsednik ljubljanskega velesejma velcindustrijalec g. Bonač je v imenu razstavnega odbora pozdravil vse navzoče, predvsem zastopnika vlade poljedelskega ministra, velikega župana, zastopnike tujih držav, reprezentante državnih oblasti, zastopnike gospodarskih, trgovskih, industrijskih in prosvetnih korporacij, nakar je izvajal sledeče:
»Vodilna misel požrtvovalnih sodelavcev pri razstavi je bila ta, da pokažejo kolikor mogoče nazorno sliko specifično slovenske kulture, predvsem agrikulture. Predočil naj bi se javnosti uspeh dela naše ljubljene domače grude, uspeh neumornega delovanja našega kmetovalca, živinorejca, vinogradnika, in poglobila naj bi se zveza ter vzajemnost med agrarnimi pridobitvenimi sloji ter našimi mestnimi gospodarskimi centri. Obenem naj bi pa nudila današnja razstava tudi delno sliko naše duševne kulture. Ako so naši vele-sejmi bili manifestacija slovenske industrije, obrti in trgovine, naj bi jesenska razstava vzbudila v naših srcih samozavest in zaupanje v našo domačo zemljo.
V	okviru te razstave bomo videli, do kake stopnje se je povzdignilo naše kmetijstvo. Videli bomo plodove vestnega in marljivega dela našega oratarja, ki je na svoji zemlji, dasi jo priroda ni obdarila s preveliko plodnostjo, povzdignil kmetijstvo do uvaževanja vredne višine.«
"Nadalje je g. predsednik Bonač povdarjal visoko stopnjo našega vinogradništva, čestital prirediteljem vrtnarske razstave k krasno uspelem aranžmanu, posebno omenil važnost higijenske razstave, ki bo občinstvu v lahko pristopni obliki predočevala važnost higijen-skega življenja v mestu in na kmetih in opozoril na specifično domačo razstavo upodabljajočih umetnikov, za katero gre posebna zasluga in zahvala umetniškemu odboru. Z ozirom na radiorazstavo je povdarjal pomen, ki ga zavzema radio v življenju današnjega dne. Končno je šc omenil razstavo avtomobilov, gospodarskih strojev industrijskih in obrtnih izdelkov, ki so neobhodno potrebni za našo agrikulturo. Izrazil jc željo, da bi osobito gostje iz ostalih pokrajin naše države zapustili razstavo z najboljšim vtisom in v zavesti, da je slovenski narod, dasi najmanjši od treh združenih bratov, vendar po svoji vestnosti, delavnosti in kulturi upravičen, da se upošteva in ceni kot enak med enakovrednimi. Z zadoščenjem je omenil, da so plemenita stremljenja prirediteljev našla odziv na najvišjem mestu s tem, da je Nj. Veličanstvo prevzelo protektorat nad razstavo in nazval navzoče, da se poklonijo kralju in mu zakličejo trikratni živio.
V	imenu vlade jc nato poljedelski minister g. Ivan Puceli razstavo otvoril.
Po svečani otvoritvi so si gostje ogledali paviljone. Pri vhodu v paviljon, v katerem je aranžirana kmetijska razstava, jc pozdravil g. ministra Puclja g. svetnik Viljem Rohrmann in ga naprosil, da vlada nadomesti prirediteljem visoke stroške za aranžma kmetijske razstave. G. minister Pucelj je izjavil, da bo skušal izposlovati to podporo.
Kmetijska razstava.
Za široke sloje našega naroda — za kmetovalce — je gotovo najzanimivejša kmetijska razstava, ki je obenem tudi najobšir-nejša. Strokovni aranžma tega dela pokrajinske razstave je uspel nad vsa pričakovanja; razstavljeni predmeti, slike, stroji, tabele itd. nudijo kmetovalcu toliko nazorno poučnega, da je dolžnost vsakega, po napredku stremečega kmetu, da si isto ogleda. Razsta-va nam pokaže, do katere visoke stopnje se je že povspelo in se še more povzdigniti naše kmetijstvo. Našemu kmetovalcu se še ni nikoli nudila tako ugodna priložnost, da si izpopolni strokovno znanje, da spozna najnovejše pridobitve na polju kmetijstva in si obenem ogleda vsakovrstne poljedelske stroje, aparate, priprave in primerno orodje.
Kmetijska razstava obsega strokovno-poučni oddelek, mlekarstvo, razstavo strojev in orodja in razstavo vina.
V	slrokovno-poučnem oddelku so zastopane vse panoge poljedelstva, živinoreje, travništva, planšarstva, sadjarstva in čebelarstva. Tu se nam nazorno prikaže način umetnega gnojenja, uporaba gnojil in uspeli umetnega gnojenja, pravilno in nepravilno oranje, ročna in strojna setev ter njena razlika; tu vidimo vse vrste žita, krompirja itd.; tu spoznamo vso najvažnejše vrste goveje živine, prašičev in ostalih domačih živali. V nazornih slikah se nam pokažejo škodljivci polje-
delstva in travništva, moderni hlevi in planinske koče, agrarne operacije, melijoracije iu zložbe zemljišč. Zanimiva je razstava kmetijske poizkusne kontrolne postaje v Ljubljani posebno glede preiskave mleka v praksi, glede semenske kontrole (plombiranje ob uvozu semen in kontrola v notranjem prometu) in razstavljenih semen. V oddelku za vinarstvo spoznamo najrazličnejše vrste vinskih trt, njenih škodljivcev (peronospore in drugih), pravilen ozir. napačen način škropljenja z modro galico itd. V oddelku za sadjarstvo ravnotako spoznamo različne vrste sadnega drevja, njegovih škodljivcev, način cepljenja in vsakovrstno orodje. V oddelku za čebelarstvo vidimo čebelarsko orodje, modeme panje, med, vosek, različne priprave kuhanja voska in izdelovanje satnic itd.
Vsakega kmetovalca bo tudi gotovo zanimala razstava kmetijske književnosti, ki nam nudi bogato izbiro vse v kmetijsko stroko spadajoče literature.
Mlekarska razstava, ki je posebno obširna, nam prik a že vse v mlekarsko stroko spadajoče stroje in aparate; tu vidimo prvovrstne izdelke sirarstva, ki morejo že danes uspešno konkurirati z najboljšimi in mnogo dražjimi inozemskimi izdelki.
Obširna je tudi razstava kmetijskih strojev, kjer so različne tvrdke razstavile bogato izbiro poljedelskih strojev, najrazličnejšega orodja in vsakovrstnih kmetijstvu služečih priprav. Ta oddelek je posebno važen za vsakega kmetovalca, ki si namerava nabaviti moderne in dobre stroje ali pa primerno poljedelsko orodje.
Upajmo, da bodo naši kmetovalci izrabili to redko priložnost in da bo trud razstavljal-nega odbora tudi obrodil bogate sadove-
I. R.
ko, Mariborčane Šantlovo, Gvajca, Tretenjaka in Cotiča, da bi bila slika zaokrožen« in celotna.
V drugem oddelku se je nastanilo društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (preje društvo Mladih). Razstavljajo kompaktno in ne manjka niti eden. Razstavljajo strogo kronološko, za vsako delo je notirano leto postanka.
Vodi Jakac s svojo kolekcijo 80 del, slik in grafik, dasi nosijo skupno noto predvsem oba Kralja, Pilon, Stiplovšek, oba Vidmarja in Se-rajnik.
Razstavljajo:
Čargo Ivan iz Gorice, tempere in risbe z dinamičnimi in ritmičnimi motivi ilustracije k Kogojevim Črnim mačkam, Razkolnikova itd., Jakac Božidar razstavlja kolektivno olja, pa-stele, veliko najnovejših pastelov z Dolenjske, znani portret pesnika M. Jarca, cele serije svojih virtuoznih grafik in risb, K o s G. A., svoja močna in dekorativna olja in nekaj svojih bravuroznih portretov, kipar Kos Tine, avtor spomenika kralja Petra v Kranju, lepo kolekcijo svojih plemenskih plastik, Kralj Franc poleg znanih svojih najboljših del najnovejši rodbinski portret in bogato kolekcijo grafik in plastik, Kralj Tone, vrsto svojih znamenitih in toliko disku-tiranih slik, razkošno kolekcijo plastik in graf i finega dela, M u š i č Marjan iz Novega mesta prinaSa nekaj manjših stvari, kipar Napotnik Ivan prihaja to pot izrecno dobro zastopan s kar dvanajsterimi deli, vsako precijozen umotvor, Pilon Veno z znanimi svojimi močnimi portreti, znanim tihožitjem in pariškimi risbami, S e r a j n i k D. prinaša portrete iz krajine v načinu moderne stvarnosti, zelo influencirane po Pilonu kot bratih Kraljih, posredno pa po Hodler-ju, Spazzapan Louis iz Gorice prinaša bizarne toda izredno okusne igračice, Stiplovšek prinaša celo kolekcijo močnih, dasi tudi močno influenciranih slik in grafik v načinu neoklasi-
kov in stvarnosti. Prav veliko napredovala sta od zadnjič oba Vidmarja, Drago in Nande, ki ju veže baš s Pilonom moderni umetnostni Čredo. Kakor se izgublja Kokoschkin vpliv, raste Pi-lonov in z njim Derainov, Braquejev še močnejše pa se uveljavljajo novoveristični ruski aktivisti kot Jakovljev, Grigorjev — toda vzori so še nedosež-ni. Vsekakor pa ste kolekciji obeh Vidmarjev, dasi vsebujeti kot omenjeno, močno influencirana dela — najinteresantnejši v oddelku Mladih. V isto grupo spada Zupan Fran, ki prinaša tudi celo serijo slik, zlasti akvarelov, ponajveč motivov iz našega juga.
V tretjem oddelku raizstavljajo arhitekti F a-tur L., H u s Herman,Špinčič Ivo in Kre-gar Rado izredno zanimivo kolekcijo modernih arhitektonskih in dekorativnih osnutkov v načrtih, prerezih, perspektivah in deloma v modelih skoro vse izključno v novem konstruktionističnem stilu (znanem v Franciji pod L'esprit nouveau) — stilu neizprosne doslednosti, železne logike in dinamične razgibanosti, v stilu, ki je sklenil z vsako preteklostjo in hoče služiti le novemu »človeku«.
K PLATNENI OBLEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65"' Otroški 4©'-
Umetnostna razstava.
Umetnostna razstava je nastanjena v paviljonu K in obsega tri oddelke.
V	prvem oddelku razstavljajo slikarji' in kiparji starejše generacije in oni mlade in najmlajše, ki niso včlanjeni v društvu bivših Mladih:
V	tem oddelku razstavljajo:
C u d e r m a n Stane iz Kamnika, ki stopa tu prvič v slovensko javnost s 5 slikami, Doli-nar Lojze, z bogato kolekcijo svojih monumen-talnih plastik, Franke Franc z desetorico svojih ljubeznivih slik, Gaspari Maksi m, s serijo slik (to pot se nam predstavlja tudi kot portretisl) in serijo karikatur, G o r u p J. M., s kolekcijo svojih krasno opazovanih živalskih idil, Jakopič Rikard, ki nas preseneti s kolekcijo svoj i 11 najnovejših niojsterskih del, od katerih bo vzbudil gotovo njegov veliki »Slepec« splošno pozornost, Jama Matej, s kolekcijo 40 pokrajinskih olj, v pretežni večini najnovejših sinjih in v solnčnem zlatu topečih se blejskih motivov, Justin E1 k o, znani grafičar s par tehnično nad vse interesantnimi lesorezi, Klemenčič Fran, s 7 slikami, pokrajinami in interieuri, Kos 1 v a n iz Maribora, ki se nam predstavlja prvič z modernistično pojmovaniin portretom dame, Lapa j ne Adolf, z dvema južnima akvareloma, L u c k m a n n Karel iz Jesenic, ki razstavlja svoje prvence, dvoje minucijoznih akvarelov, Maleš Miha, znanec že po svojih lesorezih, prinaša petero grafik, Mladičeva Špelca iz Maribora tudi prvenca, dekorativno pojmovano marino, Piščanec Elda, 4 slike, pokrajine in cvetlice, P u t c a ni Beno, 10 delikatnih prav ljubkih silhuet, Smrekar Hinko, vstaja tako rekoč od mrtvih v radost in veselje svojih občudovalcev in prijateljev, pa tudi v zadrego vsem »purgarjem in filistrom«, ki jih zna bičali s tako trpkim humorjem, prinaša nam nad 15 slik in kolor. risb, ki bodo vse gotovo vzbudile vsesplošno pozornost, H a n t e l š a š a, nas preseneča z lepo uspelimi akvareli iz svojega potovanja v Pariz in na Kiviero, več olj in en portret, T r a t n i k F rane bo presenečenje za vse poznavalce njegovega stvarj&nja, s svojim najnovejšim kolosalnim Jutrom otvarja novo fazo svojega umetniškega slvarjanja. Poleg lega razstavlja še druga iriteresantna olja in serijo risb, V a v potic Bruno razstavlja nekatere originale iz serije svojih nedavno v tisku izišlih ljubljanskih mestnih slik, ki so vzbudile splošno pozornost na mladega umetnika, še par drugih akvarelov motivov iz Belgrada in serijo' sceničnih osnutkov, Vav-potič Ivan prinaša poleg dame s pahljačo (portret slikarjeve hčerke) in boksača (portret sina slikarja), še nekaj portretov in portretuih študij (portret pianistinje gospe Dane K oble r-G o I i a) portret g. I)., porlretno študijo slavnega planinca dr. Kugyja, s katerim se je bil slikar med vojno osebno seznanil in še nekaj olj, ponajveč krajin iz Bele Krajine, Vesel Ferd o nas je razveselil kar s kolekcijo 22 slik, vsa kabinetna dela slikarske umetnosti, med njimi tudi s svojo znamenito >Slovensko svatbo^, Zajec Ivan prihaja s klasičnim Ranjenim Ahilom iti dekorativnim indijskim motivom, Zupan er-Sodnik Anica z izredno slikovitimi portreti v olju in mičnimi akvareli iz Ljubljane in okolice., Žagar Lojze iz Maribora pa prinaša dvoje koloriranih risb patetičnosocialnega značaja.
Izven kataloga je še nekaj prav ljubeznivih manjših del Rudolfa Marčiča. — Pogrešamo v tem oddelk u zlasti M. Sternena, ki je prijavil več svojih večjih slik in akvarele svoje soproge, moral pa v aadnjem trenutku odpotovati v Dalmacijo po nujnih poslih, gospo Kobilčevo, ki bi prispevala lahko marsikateri lep portret in šc lnnšf? evotje, gospo Heleno Vurnikovo, našo odlično dekoralor-
Pritožbe Dravske doline.
O gospodarskem propadanju Dravske doline se pogosto piše. Zamolči pa se po navadi glavni vzrok tega propada; med te spada v prvi vrsti zapostavljanje Dravske doline od strani državne uprave, ki je pravzaprav glavni krivec, da propada industrija in podjetnost v teh krajih.
Industrijo, predvsem lesno, je uničila v Dravski dolini tarifna politika. Železniške tarife so tako visoke, da je vsak izvoz lesa onemogočen. Po preobratu si je dravska lesna industrija zasigurala dobre inozemske trge ter izvažala lesne produkte v Italijo, Francijo in Grčijo, sedaj pa so odpadli vsi ti inozemski trgi in lesna trgovina je navezana samo na prodajo v naši državi, kjer je konkurenca itak velika. — Tudi druga industrija se je pričela v Dravski dolini lepo razvijati, ker ima vse predpogoje za napredek, zlasti ceni pogon z vodno silo. Neznosna višina prevoznih tarif ji onemogoča vsak razmah. — V St. Lovrencu na Pohorju imamo veliko tovarno kos in srpov, ki lahko zalaga celo državo ter še precej blaga izvaža. Dober trg si je pridobila tovarna v Južni Srbiji. Toda prevoznina po železnici požre ves dobiček. Tovarna pošilja radi tega blago preko Trsta in Soluna v Skoplje, in sicer po progi Lovrenc—Prevalje čez Avstrijo, nato čez Jesenice in Gorico v Trst, tako da gre proga čim najmanj po našem ozemlju. Seveda rabi blago za tako dolgo pot mesec dni, toda cenejše pa le pride, nego po železnici. Enake nadloge morijo tudi ostalo industrijo.
Mnogo pritožb gre tudi na račun poštne uprave. Ob celi progj od Maribora do Preval) ni nikjer, razven v Dravogradu, kolodvorske pošte. Vsa pošta, ki prihaja na primer iz trgov Sv. Lovrenc, Ribnica, Marenberg za Maribor, gre z vlakom najprej v Prevalje in od tam šele nazaj, tako da se pisma zamude po celi dan.
Take nadloge sicer povsod v Sloveniji ovirajo gospodarstvo ter jih zlasti industrija občuti, najbolj pa seveda obmejni kraji, ki ne leže ob večjih trgovskih središčih ter so navezani na drag dovoz po železnici. Dravska dolina to posebno občuti. Pozna se to na zadolževanju posestnikov in industrijcev.
Posebno poglavje zasluži davkarija, ki pobira še vedno tako visoke davke, kot jih je predpisovala v letih 1921—1924. Takrat, v najboljšem razcvetu lesne trgovine, so jih posestniki z lahkoto zmogli, sedaj pa, ko ni nobenega zaslužka, ko večina žag stoji, pa je plačevanje takih davkov h p mogoče. Ljudje najemajo hipoteke na zemljišča, da lahko davke odplačajo. Koliko časa bodo vzdržali, pa je drugo vprašanje.
ft *
Na kak način hoče vlada pomagali poplavljenem. »Jutarnji liste poroča, da je prometno ministrstvo dalo nekemu trgovcu pravico za brezplačni prevoz 400 vagonov lesa v kraje, ki so oškodovani vsled |K)plave. Koliko koristi bodo od tega imeli poplavljonci je razvidno iz dejstva, da je dotični trgovec ponudil tozadevni akt neki lesni tvrdki iz Sarajeva za ceno 400.000 Din. Ta tvrdka, ki bt imela prevzeti to »koncesijo«, se je obrnila na sarajevsko železniško ravnateljstvo, ki pa je odgovorijo, da ona no more bili rospektirana.
Povišanje železniških tarifov v Romuniji. Dne 15. septembra stopijo v veljavo novi železniški tarifi. Povišanje znaša v osebnem prometu od 20 do (H) odstotkov, v blagovnem prometu pa približno 30 odstotkov.
Situncija na našem lesnem t.rii.Wii se je v ■"»dujem času nekoliko zboljšala. Tudi izvoz se je
za malenkost dvignil; blago se izvaža predvsem v Italijo in Ogrsko. To zboljšanje se nanaša samo na mehki les, situacija na tržišču trdega lesa pa je še vedno slaba. Frnacija in Belgija radi nizkega stanja valut za naš izvoz še ne prideta v poštev. Zato pa se v Italiji opaža živahna konkurenca med Jugoslavijo, Romunsko, Češkoslovaško, Poljsko in Avstrijo. Tržišče za drva se še ni oživelo, čeprav se jesen že bliža.
Bclgrajska trgovska zbornica osnuje sodišče za reševanje trgovskih sporov. Na zadnji seji belgrajske trgovske zbornice se je sklenilo, da se v kratkem osnuje pri tej zbornici posebno sodišče za reševanje trgovskih sporov, in sicer radi tega, ker zahteva postopek pri državnem sodišču prevelike stroške in preveč časa. Zbornica se je istočasno zavzela, da se obdrži konzularno trgovski oddelek v zunanjem ministrstvu, ki bi se po projektu uredbe o organizaciji centralne uprave moral ukiniti, in to v momentu, ko je njegovo delovanje najbolj potrebno.
Konkurz denarnega zavoda v Belgradu. Bel-grajsko sodišče je razglasilo konkurz o imovini »Srpsko štedioničnega akc. društva Tranzit«.
Moderniziranje državnih cest v Avstriji. Avstrijska vlada namerava večino državnih cest, ki služijo mednarodnemu avtomobilskemu prometu, popolnoma renovirati in sicer deloma tlakovati, deloma pa prepojiti z bituminoznimi sredstvi, tako da bodo te ceste popolnoma proste prahu in blata. Stroški za to renoviranje so proračunani na 85 milijonov šilingov (680 milij. Din). V ta namen se namerava najeti posebno inozemsko posojilo.
Delovni trg v Franciji. Rapidni razvoj, katerega je zavzela francoska industrija po letu 1021., je povzročil konstantno padanje števila brezposelnih. Od 91.225 podpiranih brezposelnih delavcev v marcu 1921 je padlo to število na 369 v juliju 1926. Pariz šteje danes samo še 62 brezposelnih delavcev. V nekaterih industrijskih panogah je zaznamovati celo veliko pomanjkanje delavcev, in to navzlic stalno naraščajočemu številu priseljenih inozemskih delavcev. Iščejo predvsem kvalificirane delavce za industrijo električnih strojev in potrebščin avtomobilov, vozov, nadalje primanjkuje delavcev v livarnah in strojnih tovarnah, deloma tudi v premogovnikih (departeinent Indre-et-Loire). Najbolj občutno pa je pomanjkanje kvalificiranih kovinskih delavcev. Centralni delavski urad poroča, da število prostih delavskih mest, katerih radi pomanjkanja delavcev ni mogoče zasesti, stalno narašča. Mesečno se priseli v Francijo približno 12.000 delavcev z uradno vidiranimi pogodbami. Opozarjamo naše delavce, ld se nameravajo izseliti v Francijo, da to ugodno stanje na delavnem trgu najbrže ne bo trajalo vež dolgo, kajti čim se stabilizira francoski frank, je pričakovali stagnacijo v francoski industriji
Morsra
5. septembra 1926.
Zagreb. V današn jem prostem prometu so bili zaznamovani sledeči tečaji: Berlin 13.50 (13.4975 do 13.5375), London 276.50 (274.05—276.15), Nevv-york 56.62 (56.468—56.768), Pariz 170 (169 den.), Dunaj 8.0125 (7.9875-8.0275). Praga 168.15 (167.637 do 168.637), Curih 10.96 (10.94—10.98).
Curih. Belgrad 9.1275 (0.1275), Pešta 72.55 (72.45), Berlin 123.20 (123.275), Italija 19.15 (18.8625), London 25.1275 (25.14125), Newyork 517.375 (517.75), Pariz 15.825 (15.30), Praga 15.34 (15.35), Dunaj 73.15 (73.1375), Bukarešt 2.60, Sofija 3.75 (3.75), Varšava 57, Amsterdam 207.55 (207.50), Bruxelles 14.35 (14.375).
K DELI
KUPITE BELO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65"* Otroški 49'-
Iz novosti dri. liceiske knjižnice v Ljubljani.
(Priobčuje dr. Joža G1 o n a r.)
(Izreži in shrani! Še boljše pa je, 8e izrežeS posamezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na kar- i ton in sproti aitabetično urediši)
5.
Almasi A.: Ungarisches Privatrecht. Berlin, 1023- (11. 45. 130-11.)
Arhiv 3a nprume h flpyniTBeHe Hayite. Beorpafl, 1906— (42.008.)
Baescekc O.: Einflihrung in das Althoch-deutsche. MUnchen, 1918. (45.120—11/1, II.)
Bibliothek, Ungarische. Hg. v. B. Gragger. Berlin, 1923- (II 45.13(5.)
Bliitter, Biographische. Hg. v. A. Bettelheim. Berlin, 1895- (II 45.211.)
Brieger L.: Das Aquarell. Seine Gesch. u. seine Meister. Berlin, 1928. (II 45069.)
Bryce J.: Amerika als Staat u. Gesellschaft Leipzig, 1924. (45.078.)
Bussler L.: Partitur-Studium. Modulation der klassiscften Meister. Berlin, 1882. (42.383.)
Cohen H.: Kants Theorie der Erfahrung. Berlin, 1871. (42.375.)
Cohn W.: Indische Plastik. Berlin, 1921. (II 45.124-2.)
Cviijič J.: KapoT. TeorpatjiCKa MOHorpa<|>Hja. Beorpafl, 1895. (45.084.)
6'erkasov A. A.: UanacKO oroTHnna BOCTomiofl Cnfinpii. 1S56—63. C. IloTop6ypn,, 1884. (42.269).
, Dehio G..: Geschichte der deutschen Kunst ferlin, 1923- (II 45.119.)
Duval M.: Grundriss der Anatomie ftlr Klinst-ler. Stuttgart, 1922. (42.333.)
Ebort H.: Lehrbuch der Physik. Berlin 1917—23. (45.076.)
Ehrisniann G.: Geschichte der deutschen Literatur bis zum Ausgange des Mittelalters. MUnchen, 1918- (45.120-V1/1, 2.)
Einlcitung in die Altertumswissenschaft. Hg. v. A. Gercke & E. Norden. Leipzig, 1914— (II 45.125.)
Fechheimor H.: Die Plastik der Aegypter. Berlin, 1920. (II 45.124— 1.)
Festuchrilt August Sauer. Stuttgart, 1925. (II 45.073.)
Gablor G. A.: Kritik des Bewusstseins. Eine Vorschule zu Hegels Wissenschaft der Logik. Leiden, 1901. (42.356.)
Gesamlkatalog der Wiegendrucke. Leipzig, 1925- (II 45.207.)
Gottschall II.: Streifziige durch das Gebiet des Schachproblems. Berlin, 1926. (45.157.)
Gross H.: Handbuch fiir Untersuchungsrichter. Mtinchen, 1904. (II 42.234.)
Haas A.: EinfUhrung in die theoretische Physik. Berlin, 1923-24. (45.082.)
Handbuch von Polen (Kon^ress-Polen). Berlin, 1918. (II 42.214.)
Harrig Fr.: Oscar Wilde. Berlin, 1925. (45.101.)
Horvat R.: Najnovije doba hrvatske povjestt. U Zagrebu, 1906. (42.424.)
Julirbuch fUr Philologie... hg. v. V. Klem-perer & E. Lerch. Miinchen, 1925— (42313.)
Kapp J.: Berlioz. Eine Biographie. Berlin,
1922.	(42.060).
Katalog kr. sveuč. knjižnice u Zagrebu. Zagreb, 1916- (II 42.032.)
Kern, F. I.: Popoln angleško-slovenski besednjak z angleško izgovarjavo. Cleveland Ohio, 1919. 8°. (42.353.)
Knortz K.: Streifziige auf dem Gebiete ame-rikanischer Volkskunde. Leipzig, 1902. (45.085.)
Kiiinmel O.: Ostasiatisches Gerat. Berlin, 1925. (II 45.124-10.)
Landauer G.: Shakespeare. Frankfurt a. M.,
1923.	(42.128.)
Lavrin J.: Nietzsche and modern corisciousnes-London, 1922. (45.193.)
Markovič B.: yu6eiiHK cpncKor KpHBireHor no-cTymca c ofonpoM na npojeKaT upuBHiHor no-cTynKa 3a Kpatt.eBiiny CXC. Beorpafl, 1926. (42.281.)
Monsendicck B. M.: Funktionelles Frauen-turnen. Miinchen, 1923. (42.148.)
Miljukov P. N.: Russlands Zusammenbruch. Leipzig 1925-26. (45.080.)
Mittcilungon aus dem Gebiete des Seevvesens. Pola, 1873- (42.097.)
Niomann W.: Die Musik der Gegenwart. Berlin, 1921. (42.061.)
Nyulaszi J.: Slaatsvertrage zur Regelung von Steuer - und GebUhrenfragen. Berlin, 1922. (II 45.136— II.)
Oyama K.: Der Geist des absoluten Schick-sals. Weinfelden, 1922. (45.169.)
Paul H.: Deutsche Grammttik. Halle a. S., 1916-20. (45.097.)
Perič Ž. M. Cneunajma fleo rpabaHCKor npaBa. Beorpafl, 1922. (42.070.)
Pinlocho A.: Vocabulaire par 1'image de la langue fran?aise. Pariš, 1923. (45.096.)
Proliaska Dr : Fjodor Mihajlovič Dostojevski]. U Zagrebu, 1921. (42.093.)
Radics P.: Anastasius Griins Lehrer und Freunid, der slovenischo Dichter France Preschiren als deutscher Poet. Leipzig, 1882. (42.425.)
Rešetar M.: Grammatik der kroat. (serb.) Sprache. Zagreb, 1922. (42.160.)
Sarajlič S.: Nova Turška. Sarajevo, 1926. (42.443.)	, „ . , .
Schilling I. A.: Psychiatrische Briefe. Augs-burg, 1863. (42.400.)	^	<nna
Schmitz H.: Das M8belwerk. Berlin, 1926. (III 42.185.)
Schiirr Fr.: Das altfranzOsieche Epos. Zur Stilgeschichte und inneren Form der Gotik. MUnchen, 1926. (45.248- 1.)
Suchonilinov V. A.: Erinnerungen. Deutsche Ausgabe. Berlin, 1924. (42.306.)
Tagiinyi K.: Lebende Rechtsgewohnheiten u. ihre Sammlung ln Ungarn. Berlin, 1922. (II 45.136- I/I.	, ,. ,
Ungor R.: Hamann und die Aufklarung. Halle a. S., 1925. (42.290.)
Vossler K.: Gesammelte Aufsfttze zur Spracn-philosophie. MUnchen, 1923 (45.245.)
VVnldmann E.: Sammler und ihresgleichen.
Berlin, 1920. (II 45.068.")	„ ___„
\Vondol H.: Aus drei Kulturen. Berlin, 1922. (45.159.)
Ze slovanskih hor. Praha, 1907 (45.151.) Zur Geschichte der KostUme. MUnchen, 1909. (III 42.180.)	_
Da bodete zadovoljni z res dobrimi
vrvarskiml Izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
I. M. Adamič
Uublšana, Sv. Petra cesta št 31
pudrulnlca » Hartoor«, Vitrinam SO t« Ktmnlk, Suta» 4.
s^sisaiiiiBiiiiii
Glasba
10 mažnih pesmi. Za meSani zbor zložil Franc Marolt. Samozaložba. Cena posameznemu izvodu Din 12.—., od 6 izvodov dalje po 8 Din. Dobivajo se pri skladatelju, Ljubljana, Stari trg 8-II. Z na-iimi mladimi cerkvenimi skladatelji smemo biti zadovoljni. Kar producirajo, je dobro, marsikaj zelo dobro. Po večini so precej samosvoji, kar daje njihovim skladbam neko potezo, ki Človeku prija. Marolt je v melodiji krepek (posebno ljubezen ima do velikih intervalov), sentimentalnost mu je tuja, v harmoniji je dovolj pester, soliden, nikjer preveč drzen. Radi tega so vse pričujoče skladbe dovolj lahke in ne bodo nobenemu cerkvenemu zboru, ki pozna vsaj malo ambicije, delale kakih težkoč. Zbirka spada v boljšo vrsto cerkvenoglasbenega materiala in jo zato najtopleje priporočamo.
Turistilca
Članom SPD. Z ozirom na to, da si gotovi Slani niso na jasnem, ali imajo posamezniki polovično vožnjo, ali pa skupine, naznanjamo, da ima vsak posamezni član, tudi člani podružnic od 3. do 9. septembra iz vseli postaj Slovenije do postaje Bifitrica-Hohinjsko jezero in nazaj polovično vožnjo na podlagi kupljenega celega voznega listka s postajnim žigom odhodne postaje; vozovnica Be v Boh. Bistrici na postaji ne odda, temveč se jo hrani do povratka. V iiotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru dobi vsak član na zahtevo potrdilo, na podlagi katerega uživa polovično vožnjo. Sprevodniku je
Sredložiti pri povratku zgoraj navedeno vozovnico i potrdilo.
Dve gospodični
ali dva gospoda 8c sprejmeta na stanovanje in hrano. — Ilirska ulica št. 19, II. nadstr., desno.
Modistinja
ki so jo ličilu že eno lelo, I6če mrsta. - Naslov pove upravuištvo pod Stev. 6018.
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. — Naslov upravi lista pod St. 6035.
Kot sluga
ln tudi zu druga opravila v trgovint ali skladi* »ju želim mesta takoj. Dobro znan v Ljubljani. - Ponudbo na upravo «Slovenea« pod šifro: »Sluga«. 6031
PREPROSTE OBLEKE Z NAPRSNIKOM IZ ZGIBANE TENCICE.
Taka zgibana tenčica se imenuje s tujko »fiši«, ki pristoja vsaki ženski in je bil v poslednjih letih precej nemoderen. Zdaj pa je tudi ta okras prišel spet na površje in ga vidimo na marsikateri obleki. Tak »fiši« je narejen večinoma iz prav tenke, mehke svile, da je čim nežnejši in pada po prsih prav neprisiljeno kakor pada voda v prirodi.
»Fiši« je navadno drugačne barve kot obleka; najbolj priljubljena barva je svetlo-rožasta, bela, rumenkasta in modrikasta. Seveda je paziti vedno tudi na barvo dotične obleke, da ne kriči barvi obleke in fdšija, temveč da se ujemata. Taiko deni rožast fiši na črno obleko, rumenkastega na rjavo ali zeleno obleko, belega na črno ali temnomod-ro obleko, svetlomodrega na svetlo in podobno. — Fiši je posebno pripraven za na bluze. A najlepše se prilega žametastim oblekam, ki bodo pozimi prav moderne.
Pričujoča slika ti pokaže najprej temno-modro žametasto obleko, ki ima zgornji del v obliki bluze in so rokavi dolgi in ozki. Krilo je prav zanimive oblike, ima volane, M so na levi zarezane. Obleka je okrašena s svetlo-rožastim fišijem iz georgelte (žoržet) svile.
Dalje vidiš obleko, ki ima fiši iz istega blaga, iz kakršnega je obleka sama. Zapenja se zadaj in so sprednji gumbi le za okrasek. Tudi tu je zgornji del kakor bluza, a krilo je plasirano. Ta obleka ima pas iz svile. — Na tretjem mestu pa vidiš obleko, ki te spet spominja dobe, ko je bila moderna bluza in krilo. Pa ne samo za šport je ta obleka, ampak tudi za boljše prilike. Krilo je iz črne-
UCITKI.JICA poučuje nemščino, laSčlno ln predmeta osnov, ter nii. sred. Sol. — Naslov v upravi Stev. &M8.
Dr. JUG
ne ordinira do 24. sept.
Učenec
p o 8 t c n i h staršev, t • sprejme v manufak-turno trgovino. - IVAN KROŠELJ, Ketc-Murnova
(Martinova) ccsta št. 15, Ljubljana.	5997
knjigovodja-korespondent
večlelno prakso, vošč slo-vonSčino, srbo-hrv., nemščino in italijanščine, samostojen delavec — porfokton hllanelst — ISče primerne službe. - Ponudbo upravi lista pod: Knjigovodja 5998.
Brivski vajenec
sc sprejme. — Ponudbe upravi lista pod: Vajenec.
KMETSKO DEKLE
15 do 18 let sprejme dobra rodbina za hiSna dela. — Naslove sprejema uprava.
Razpisuje se služb«
organista in cerkvenlka.
SORA, pošta Medvod*
Francoščino
in KLAVIR -»C
zopet poučuje Aneta Po. točnik, Aleksandr. c. 11, priti., levo. - Prijave vsak dan od 11. do 3. ure.
2 solil gospoda
se sprejmeta na hrano in stanovanje. - Kje, pove upravništvo »Slovenca« v Mariboru.	6057
JBf- Več dobrih
kamnosekov
marmoristov in 1 črko-rezca za marmor in granit sprejmem takoj v
tapetnik
kateri ima svojo obrt, «o sprejme v zelo prometnem kraju Slovenije kot tapetniški mojster, evt. kot družabnik. Velika delavnica in kompletno orodje, kjer je ta obrt že vpeljana, stanovanje za družino že na razpolago. Prednost imajo oženjeni, trezni, ki so zmožni položiti tudi kavcijo. Ponudbe na upravo pod; »Tapetnik« št. 5968.
Primarij
dr. Iv. Gostiša
v Novem mestu — nO ordinira »d 8. do konca septembra.
Sobarica
boljša oseba, katera zna nekaj šivati, se išče za dobro hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod šifro »Zanesljivost« 6085
Gospoda
ali dijaka sprejmem
- - „ , na stanovanje blizu drž. trajno delo. — VINKO i kolodvora. Event. se da CAMERNIK, kamnoseški j tuti; zajtrk. Naslov pova mojster, Celje. _6055 lipraVa lista pod št. 6090
Inžener lahko vec stanovanj
v novih hišah — o d d al
ga žameta, bluza iz svetlorožaste svile. Fiši bodi iz temno-modre svile, kar je posebno moderno.
Plašč v robčkih je najnovejša »velika« moda. Tak plašč bodi narejen iz gladkega in zelo trpežnega blaga in so številni robčki edini okras zanj. Plašč ima preprosto, ravno obliko nekdanjih paletojev. Ovratnik je precej velik in raven, tudi rokavi so v zapestju široki. Pas tega plašča stoji više, kot
je bilo doslej moderno.
♦ * *
Za popoldneve so še vedno ? e m p r i moderni, ki so narejeni iz črlaste in križaste svile. Zraven imej ležeč, bel ovratnik s svileno ovratnico; prav taki naj bodo rokavi v zapestju. Krilo je pri talcem žempru vedno plisirano.
postanete, (inž. olektr. mehanike, mehanike, metal kem„ avto-aero železo- in betonsko zgradbe, inž. ko lonije, industr., trgov, itd., tudi pripravlj. oddelki), ne da izpremenite stanovanje, pismeno, po moder, hitri, izborni metodi. PreizkuSnJe in izpiti za diplome v Vaši domovini. Prospekte brezplačno, pisma v vseh Jezikih: Itepartiment tcelinl-que A. O.« Ilrd. Constitn-tion, 25 Liego — (Belgija).
srednješolce
sprejmem na hrano in stan. Več v upravi: 6098.
~dva gospoda
sprejmem na hrano in stan. Več v upravi: 6097,
nemščino poučuje
bivša učiteljica in priporoča se dobra maserka. Več se poizve pri g. Vo-deb, Rimska c. 2, I. nad.
»Posredovalec«, Ljublfa-> na, Sv. Petra cesta 1SL
poštenjaka
s 50.000 Din za prevzemi dobro idoče gostilne —i iščem. Dam 25% dele* na dobičku. Ponudbe na upravo »Slovenca« podi »Rentabilna« štev. 6084.
Dva dijaka
sprejmem na stanovanfai s hrano ali pa brez nje< Gosposka ulica 6, I. nad.
Kdo sprejme
1J letno deklico v trgovino v Mariboru ali tndl okolici, kjer lil imela hrano in stanovanjet — Cenjeno ponudbo upravi cSlovenoa« Mariboru.	5989
PAZNIKA
iščemo za izbiralnico. — Stanovanje na razpolago. Javijo naj sc le prosilci s podobno prakso v kovinskih izbiralnicah. Ponudbe na Svinčeni rudnik, Mežica.	58-16
Vremensko poročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 4. sept, 1926.
Višina barometra 308'8iu
Opazovanja krat 1 čas		Baro-melet	Toploto » C'	Rel. vloge » rlo	Velei In brzina v m	Oblačnost 0-10
	7	764-7	17-4	86	mirno	8
Ljubljana (dvorec)	8 14	764-8 763-3	19-1 25-5	82 58	NE 1 SW 5	5 2
	21	765-1	21-0	74	WSW 0-5	2
Maribor		764-6	20-0	80	NW 5	2
Zagreb		764-6	20-0	79	W 5	10
Belarad	8	764-6	21-0	76	mirno	3
Sarajevo		765-5	19-0	60	ESE 1-5	9
Skoplje		766-3	21-0	48	W 15	0
Dubrovnik		765-6	22-0	65	mirno	0
Praga	7	764-0	19-0	—	SVV 1-5	7
Vrsta padavin
ob oparovan|u
v mm do 7«»
megleno
0-2
0-4
V Ljubljani je
21-a — o
si
$ 5.
H
Si. a-u
S 3
CB
v <t>
•—. r-*
O
B -*3
Barometer jo reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Toplota Save pri Ježici je bila dne 4. septembra popoldne 15" C. Dunaisko vremensko poročilo za 5. septembra: spremenljivo in oblačno, deloma je pričakovati padavin, temoeratura se ne soremeni.
IZVEŽBANEGA
LABORANTA
iščemo za topilniški laboratorij. Vajen mora bili kovinskih analiz. — Ponudbe na: »SVINČENI RUDNIK«, MEŽICA.
DVA KOVAČA
izurjena, sprejmemo za delavnice velikega topil-niškega podjetja. Samci imajo prednost. Prosilci vajeni takega dela, ki so bili zaposleni v podobnih obratih, naj pošljejo ponudbe na: »SVINČENI RUDNIK«, MEŽICA.
Mesar, učenec
ki pa mora biti zdrav, po Sten in lepega obnašanja, so sprejme. Prednost imajo kmečki sinovi iz boljSib kmetij. - Pogoji so izvedo ob predstavitvi. — Naslov v upravi lista pod fit. 5963
Sobo
s poseb. vhodom in elektr razsvetljavo, v bližini univerzo. oddnm solid. gospodu (vlaokoSolou). — Kje, pove uprava lista St, 59i3.
dana kobler-golieva
daje zopet privatne klavirske ure. Prijave vsak dan med 11—12 dop. in med 3—4 popoldne. — Mestni trg 7, III. nadstr
Prodajalka
Trgovski sotrudnik
Dober produjaleo, 29 lot star, s prav lepimi spričevali, dobro verziran, i«-ltfien trgovine z mešanim blagom — hočo premenitl svojo mesto: gre kot po-ičnik ali kot poslovodja, ter položi kavcijo. Nastop
upravo pod: «nolira moč«.
Na hrano * 'S
sprejmem 2—3 srednješolce. Sobe svetle, zračne, Naslov v upravi: št. 591
Gostilničar
ISčo kompnnjona zn vinsko
trgovino in gostilno. Do 4 takoj tudi stanovanje. Ponudbo na npravo lis l pod: »Vinska trgovina«
Kuharica
mlajša, ki je poštena itj snažna ter sc razume na dobro vsakdanjo kuho (več jo nauči gospodinja), se išče k boljši družini v Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Stalna služba štev. 245«.
Mizar
želi službe z lastnini orodjem, absolvent strok, obrtne šole v Ljubljani, v kaki boljši hiši. — Ponudbe na upravo listal pod šifro: »Mizar«.
Učenca
s primerno šolsko naoh-
razbo sprejme A. SUŠNIK, železnina —i Ljubljana.	6078
izurjena v špecerijski ln delikatesni stroki i i č e nameščenja v mestu aH na deželi. Dopise upravi pocL Zanesliiva »t 6032. sarno Malelib Ljubljana,
IŠČE SE
tihi družabnik
(DRUŽABNICA) za razširjenje, Izdelovanje in prodajo nekega novega, deloma žc vpeljanega oblačilnega predmeta z večjim kapitalom in sodelovanjem. . Ponudbe podi »Agilnost« na anonč. pi-

S&zljsko prodalo po amerl'ianshem sistema obnoul zopet za letoSnio lesen domaČa ffiSUMiaa
PETER KOZIHH ft KO., TRŽIČ
Prodala sf1 od 28. aognsta do ušteuSi 15. septembra oeliha zaloga osahoorstne obutve za dame Iss nospade, posebno pa osžanke posameznih paroo za Šolsko mladino nsjbojSc kvalitete po izredno znižanih cenah
samo o lastnih prodalalnah
Llubllana:	Zagreb:	Beograd:
B52hiai3tfra»a c. 1 In Breg 29	RaLkoga ulica 3	Knez mihailoua 44

Proda so dobro ohranjeno KOLO po u i z k i coni. — Verovškova ul. 22-1., Šiška
PIAMNO, skoraj nov, zn-radi selitve ceno naprodaj, i— Na.slov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. Iii)62.
CCENEC 15 let, z dobrimi apričevuli, išče mesta v mešani trgovini. — Naslov v upravi lista pod Stev. (11)63.
AVBA, skoraj nova
naprodaj. - Naslov se izve V upravi lista pod St. 6'iCS.
KOLO »Siyria«, lepo in dobro ohranjeno, eeno na prodaj - Naslov pove uprava ^Slovenca« pod Stev. 6061.
In sodarska dela
vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN REPIČ, so-'darsko podjetje, Ljubljana — Trnovo.	5519
PRIUflT. DETEKTIV. ZRVOD
IVAN TOPLIKAR, Rimska cesta 9
prevzame naročila v nafraz-llčne)ših osebnih zadevah.
Plstilni stroji
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Dober šiv. stroj
prodam proti takoj, plačilu. Ugodna ponudba je v Šmarinem pri Litiji 5.
POZOR! pozor!
Kupujem splošno starino: moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam najbolje. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. -Drame Martin, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 23.
Posestvo
v večjem kraju na Gor., priprav, za obrtnika, se
Eroda po ugodni ceni, -'opise upravi lista pod: »Ugodni nakup št. 5938«.
SodB
o<l strojnega maziljnegu olju (Scbmiorolf&sper) — dobro ohranjene, kupujemo stalno, t— Ponudbe na oglasni zavod KOPITA«. Ljubljana, pod: »Takojšnje plačilo«.
Brinje
črno hrvaško, prvovrstno, nudi po najnižji ceni
KNEZ - Ljubljana.
Gosposvetska 3.
~ požorT
Vsakovrstne ure popravlja po nizki ceni precizno
in hitro z jamstvom D. MARINKO, strokovni urar, Ljubljana, Sv. Flo-rijana ulica št. 31. 6044
Dolsro vino
1925, in še nekaj 1923 in 1924 je naprodaj pri župnijskem uradu Sv. Andraž v Slov. goricah.
svififsHs ust
znamke J. P.
v sodih po 50, 100 in 200 kg
po najnižjih dnevnih cenah
prodaja tvrdka
Evald Popov ič
Ljubljana
nijunm Zn lažje pljufi-rilJJltfl ne bolezni
'	Zavod (Anslnlt)
Dr. PECNIK na (icrrl Janina, občina Sečovo, pošta Itocaškn Slatina. Prospekt 3 dinarje.	6923
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Karoi Florjaneič
V CELJU Cankarjeva cesta 2
(poleg davčnega urada).
Instalacije električnih naprav za luč in pogon, tole-fonov, zvoncev, radio-apa ralov. — Poprava elektromotorjev ln vsakovrstni!! električnih naprav. — V zalogi: lestenci, svetilke, llkulnikl, motorji, števci, žarnice Itd. in ves elektro-nialeiijal. Točna postrežba! Nizke cene! — Proračuni brezplačno!	5083
Sadjevec stari in novi
proda in razpošilja A. OSET, Maribor 4001.
SREBRNE KRONE
zlatnike, kupuje URBAN, Narodni doni — Maribor.
Poljanska cesta 18
|' prične z rednim poukom j | glasovirja 9. septembra. | j Novo vpisovanje traja do j 15. t. m. vsak dan od j ; i 10—12 in 2—4 popoldne.
! dobro ohranjen, prodam | po nizki ceni. Jurčičev trg 3, I. nadstr. Ogleda se lahko od 10 do 12 in od 4 do 6.	6096
,soi?e
v I. nadstropju odda z novembrom »Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
DOBRO IDOOA
GOSTILNA
s velikim hlevom za konje, se odda v najem. Pogoj: odkup celotnega inventarja. Ponudbe pod: »Izselitev št. 5942« na upravo lista.
—štampiSje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
pečate	^
. oraveratvo, etIKete
v SITAR & SVETEK
^ LJUBLJANA
kositerno ali emajlirano. , kupim. Naslov v upravi i »Slovenca* pod: G099,
Lljon Kupim stano-llidu vanjsko hišo v Šiški. Cena do 75.000 Din - Resne ponudbe upravi lista pod »Hiša« št. 6050.
Lepa Oijeciiiiea
se zaradi selitve takoj ceno odda. Obstoji iz: kredence z marmor, ploščo, mize. 6 stolov in drugo. — Ogleda se v hiši Ciblaf — Vodovodna eesta št. 1-1. GHG7
Odda se
GOSTILNA in LOKAL
za trgovino na deželi ob prometni cesti in v obližju železnice za takoj ali s 1. oktobrom. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6082.
-Drva
ilirija, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
„Dvokolesa, motorji, otročki vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
„TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. „Tovarna dvokoles in
otroških vozičkov."
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
V najem vzamem manjši
TRGOVSKI LOKAL
s stanovanjem, v bližini farne cerkve. Ponudbe z navedbo najemnine poslati na upravo Slovenca pod: »TRGOVINA« št. 5S14.
uriMt
družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 18 v novem lokalu PRODA: VILO - Ptuj - 5 sob, 100
tisoč dinarjev. HIŠO - Rožna dolina -novejšo, 4 sobe, brez strank, 125.000 Din. MLIN - s posestvom ali brez - Dolenjsko, po dogovoru. TRGOV. HIŠO - pri Brežicah - poldrug oral zemlje, 130.000 Din. TRGOV. HIŠO - Trbovlje
- 42.000 Din. POSESTVO - 12 oralov, Ormož, njive, gozd, travnik, vinograd, 125 tisoč dinarjev. POSESTVO - 27 oralov, Štajersko, 37.000 Din. POSESTVO - 17 oralov, pri Celju, 60.000 Din. POSESTVO - 14 oralov,
Stična, 100.000 Din. PARCELE - Maribor -ccnter, vogalno, po 45 dinarjev.
POLEG TEH
več hiš, trgovin, kmetskih, graščinskih in gostilniških posestev, industrij in obrti širom Slovenije po zelo ugodnih cenah. — KUPCI PLAČAJO SAMO 1%!
7628 m2 ob Dunajski cesti — odda v triletni najem »Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Tovarniško nove vinske, vodne in gnojniške
SESALKE
poceni naprodaj. Vprašati Ivan Lampreht — Maribor, Gajeva ulica 15
J PleftaniCno umetno vezenje?;
zastorov, pregrinjal, perila, monogramov, oblek Itd., fino belo In barvastoentlanje.ažurlranje, predtlskanje t?
-i	J( Nlboi limhlinna i-
Pla^K d MiHcš, Ljubljana
Dalmatinova ulica štev. 13
xi Edinobrezkonkurončno podjetje,najfinejša Izvršitev, j, najnižje cene In najkulontnejša postrežba, i?
SIseK
prlorob bolj5». ptamburlce, rar tlture, strune, iole In »so potrebščine za vsa glasbila
harmonika
dobra na 3 vrste, 3 krat vglašena, poceni naprodaj. Petaros, Valjavčeva ul. (pri Koleziji), Ljublj.
V.TS&ms-SrsaSSFS&r.Tr;
RAZPISUJEMO dobavo
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
Pogoji pri podpisani direkciji. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 2. sept. 1926.
Okrogel Ees,
DRVA, trda in mehka, oglje lastne produkcije, PREMOG na debelo in drobno, najcenejše pri D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 40.
za tovarno slamnikov
šivalni STROJI za slamnike, stiskalnice (preše) za slamnike in stiskalnice za kraje slamnikov sc poceni prodajo. — Vprašati je: L Mellitzer, Ceniki iranko. '"rust»i ' Kleinlerchev & Cie. — j Domžale pri Ljubljani.
Kadar nalno raMle
lepo pregledno, po lastni želji črtano
POSLOVNO KNJIGO
Vam najbolje postreže:
riorsansha ul. 14.
Knjigoveznica ln trfalnlca poslovni!« Knjig
V Mariboru, Magdalensko predmestje, Kralja Petra trg, se oddajo v najem prostorni
trgovski lokali s skladiščeni
in kletjo, ob dr. Verstovškovi ulici (proti Koroškemu kolodvoru) pa 4 velika skladišča z kletjo. — Pojasnila (ustmena in pismena) daje »Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani, Aleksandrova cesta.	6093
Priporoča se
ID
T. RIINC
LJUBLJUM, Meslni iro 14 Pod TranCo 2 Paviljon J" SI. 455
Mlekarska zadruga v Čr nomlju ima v zalogi več. je množine prvovrstneg;
Preklic.
trapist sira ;
za katerega išče stalnega | odjemalca.	6009j
Podpisani preklicujem in obžalujem žaljivi očitek, ki sem ga dne 21. avg. izustil v hiši Antona Škraba, posest, v Ljubljani, Črna vas št, 39, o Jakobu Škraba, posestni-.	,v '<uv Ljubljani, Črna vas
¥o nosn bombažšt 19- ,in niežovi ženi
B MIHU SI.	;vm,. škrabfl| ^ se jima
zahvaljujem, da sta mi odpustila in odstopila od kazenske tožbe.
Ljubljana, 5. IX, 1926.
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Kailu PRELOC-U — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
IVAN KRALIIČ, posest., Ljubljana — Črna vas 37.
Specialist za ženske boiezni in porodništvo
UP. FRAN TOPLAK
MariDor. Glavni Irg 18
zopet rejsrco orfllalra
FRHK RRV
S: iskana, Linhartoua ulica 25
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
Telefon Stev. 415.	Poštni čekovni zavod št. It.428.
Parna in električna gonilna sila.
Prevzame po danih, kakor tudi po lastnih načrtih v različiih stavbenih slogih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter druga vrtna arhi-tektonična dela, stopnice, dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna i. t. d. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane in raz-
stavne zgradbe, opozarja na po njegovem sistemu zgrajene e za večje razpetine od 12 do 40 metrov.

Dobro in po brezkonkurenčtii ceni
nabavite si vsa moška oblačila osoblto za šoloobvezne
edino le v
Detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & CIE.
Gradišče, nasproti dramsk. gledališča.
FRIFOROCfl SE
P^RFUnERUd STRMOLI
LJUBLJANA, POD TRdNtO 1
mrežaste nosilce

P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. septembrom t. 1. prevzel
iiolod^orslio restevracijo
Maribor, glavni kolodvor
ter se slavnemu občinstvu za cenj. obisk najvljudneje priporočam
Tomo Majer
restavrater
0©© iS»<3)uSJt.(ts)ji@Ji<S)>Oog)><3>><SxgJj.
sasf da nst gre govorica, kar tudi prava je ITES3?SEa, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri
Meifin HSadin
CEsJE, zraven nemške cerkve.
KLOBUK

z več kupu
lepa oblika Din 68.-, fin 76"-, zelo moderni in fini 125'-, fin plišast klobuk 190"—, moderni iz fine zajčje dlake 20iJ--. Specia-liteta „ITA" 240-, fantovski 45-- in 581-, fini lovski 98--. Krasna šport kapa 27'-, moderna 35"-, zelo fina 4o'-, nadalje čevlje, konfekcijo, perilo po zelo nizki ceni prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje št. 18. Pišite takoj po ilustrovani cenik tisoč predmeti. Železniška vožnja se na-primerno povrne. Trgovci engro cene.
J
Posiušuiit® se
lepo pregledno črtanih
trgovskih knfig
v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje:
A. jfiKEZ!C. Florjanska
LJUBLJANA
ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
Prva žebijarska in žetezoobrfna zadruga v Kropi in Kamnigorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slov eni t a) Brzo/avke: Zadruga Kropa Telefon inter urban. Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkam — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — Ilustrovani ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisije.
Prodaja se samo na debelo trgovcem. Popravlja strokovniaško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
m«
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica In tvornlca poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6/M.
I Pron
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljana
prodaja
iz slovenski premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Nas So v: Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, MlkloSICeva cesta Stev. 15. II.
^ |
sJ
Carinsko posredniški in špediclfski bureau
»CSMOM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: ..GROM"	Telefon Int. it. 45-4
PODRUŽNICE: Marmor, Jesenice, Rakek
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi
pogoji
Zastopniki družbe spalnih voz S. 0. N. za ekspresne pošiljke
Inserirajie v ,Slovencu'!
Francoska linija, Cie. Gle. Transatlantique,
Havre-Newyork, samo 6 dni čez morje - dobra hrana in pijača brezplačno. -
Cie. Chargeurs Reunis, Sud Atlantique,
in Transport Maritimes za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
IVAH KH9KER, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35.
Vse vrste šolske zvezke
dobite še vedno najceneje pri
A, Janež!č, Ljubljana, F organska ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov ln trgovskih knjig
Gospodična
izobražena, priprosta, slovenščine in nemščine popolnoma vešča, se sprejme k otrokom 5, 4 in in 1Y, let. Želi se znanje šivanja in pomoč pri opravljanju domačega dela. - Ponudbe, ako mogoče, s sliko na podružnico »Slovenčeve« uprave v Celju, hotel »Beli vol«.	6056
V palači Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani se oddajo v najem
lepi, svetli prostorni poslovni ali pisarniški	|
PROSTORI
Pojasnila pn upravi poslopja. ""
Jules llerne:
OSroka kamtmz Granta.
Potooanie okoli soeta.
Roman. — Broširano Din 48'—, vezano Din 58*—.
Jugoslsm^nslia knjigarna o Ljutiljanl.
Ti tant, kje si pa kupil usuje?
Jaz ne ata, kupil ga je naš mojster pri tvrdki
Stari trs 11
Tam je dobro blago, podplati kot jeklo, zato pojdite tudi Vi tja, ako hočete imeti dobre čevlje. Ne bo Vam žal, ker bodete nosili ene čevlje za tri pare kupljenih! — Cene nizke. Postrežba solidna in točna.
vi-
s potrebno šolsko naobrazbo in dobrimi referencami se sprejme pri Gremiju trgovcev v Celju.
V ponudbi je natančno navesti dosedanje službovanje in priložiti prepis vseh šolskih in službenih spričeval.

Edino najboljši šivalni stro i £n kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
.SOS. PETE LIPICA
Najnižje cene! Gritzner, ud!er Tudinaobroke! UUB JINS, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno. Vočletna garancija.
\i. septembra TO
priredi
Slovenk0
miklošičevo c. 7
tjublja«3' IVU
...................................n...........
najmodernejšega	3Mijo
fakturnega blaga
Obišče razstavo,
ker bo to v Vašo koristi
Krojil
Favorit!
11
Svetovno znani „Favorit"-Album (sezonska izdaja) in novo rnšli „Favorittt mesečnik nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim odgovarjajoče zrezane kroje v vseh velikostih v zalogi samo v veletrgovini
ANT. KRiSPER,
Uubliana#
Stritarjeva ulca št. 3. - Mestni trg 5t. 26. Edino zastopstvo za vso Slovenijo.
Istotam velika izbira krojaških modelov (pupe). V zalogi so tudi vse potrebščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galanterija, igrače, čevlji
Na drobno!	Na debelo!
SE353
□na^aaBflDMMnn
Sven Elvestad:
36
Roman.
Ko sva se vrnila v hotel, je šel Asbjorn Krag takoj v svojo sobo, da bi delal. Postopal sem nekoliko okoli in kramljal z drugimi gosti. Vsi so hoteli tja ven, da bi si ogledali delo pri dviganju železnega voza. Govorica, da so prišli rešilci, se je bila že raznesla; pripovedovali so, da je bil potapljač že večkrat na dnu in da je bil videl voz, da si še pa vedno niso na jasnem, kakšna reč je prav za prav to. Hoteli so, naj grem z njimi, toda nisem maral, kajti mislil sem na potnika, na mrtvega potnika; videl sem ga pred seboj, kako je ležal tam spodaj v zeleni vodi. V tem trenntku so ga morda počasi vlekli iz vode. O, kako razločno sem mogel videti njegov obraz v morju. Bilo je prav tako, kakor bi drsel mimo zelene šipe... obšla me je obupna misel...
Soba Asbjorna Kraga se je nahajala v pritličju, njegovo okno je držalo na majhen krajec vrta prav kakor moje. Vedel sem, da sedi notri za svojo mizo z obrazom proti oknu, in dela.
Zmuznil sem se v vrt, med drevje tako tiho ko mogoče, in naenkrat sem stal ravno pred njegovim oknom. Takoj sem zapazil njegovo belo plešo, ki se je odražala od temnega ozadja v sobi; ni pisal, temveč pečal se je z nečem, ki je ležalo pred njim na mizi. Ni me bil slišal. Počasi, previdno sem se bližal. Tako blizu, sem si mislil, je prišel danes ponoči mrtvečev obraz pred moje okno. Ko sem bil oddaljen za kak meter od okna, je začul, da je počila vejica pod mojo nopo. Hitro je dvignil glavo; videl sem, kako se je začudil. Rekel nisem nobene besede, toda z obrazom sem se bolj in bolj bližal šipi. Tedaj je hitro pograbil časopis in ga razprostrl čez mizo. Takoj se mi je zdelo, cla mi nekaj prikriva, nekaj, kar nisem smel videti za nobeno ceno, kakor sem spoznal iz njegovega hi-
trega, hlastavega ravnanja. Tega nisem bil pričakoval. Takoj mi je stopilo pred oči moje nezaslišano obnašanje. Kaj sem hotel prav za prav od njega?
Odprl je okno.
»Ali vam morem s čim postreči?« je vprašal.
Odgovoril sem tja v en dan, kar mi je ravno prišlo na jezik.
»Ali ne boste še kmalu šli pogledat železnega voza?«
»Še ne — toda če bi posebno radi šli tja doli, vas z veseljem spremim.«
»Ne, hvala,« sem dejal, »ne zanima me posebno.«
S tem sem se hotel vrniti. Čutil sem, da sem se osramotil in osmešil in še bolj sem se ujezil sam nase, ko mi je dejal:
»Ubogi mož, saj ste popolnoma bledi. Mar še niste spali?«
»Ne spim sredi dopoldneva,« sem odgovoril.
Detektiv je zaprl okno, ni pa vzel z mize časopisa tako dolgo, dokler bi še mogel videti jaz v njegovo sobo.
Šel sem od hotela proč in se napotil hitro po cesti brez vsakega določnega nameha. Sedaj je sitalo solnce visoko na nebu, prah se je presipal pod mojimi nogami ko rahla moka.
Pri obedu so živahno govorili o železnem vozu. Podmorniki ga še niso bili dvignili, menili so, da bo vse delo trajalo še nekaj ur. Neka gospa, ki je bila znana z družino ubitega gozdarja, je povedala novico, ki me je močno pretresla. Dobila je bila pismo od sestre umrlega. Gozdar je imel psa z imenom »Lord«. Odkar so pokopali gospoda, je ležal »Lord« na njegovem grobu, tulil in lajal, kakor bi ga hotel spet priklicati v življenje. Končno so morali psa ustreliti.
Popoldne sem poskusil malo zaspali zunaj na travi, toda bleščeča svetloba me je motila. Rdeče se mi je delalo pred očmi in obrvi so me pekle. Gledal sem proti nebu; zrak je bil morje draguljev. Nato sem šel domov v svojo hišico.
Toda tu me je čakalo novo presenečenje. Nisem
mogel, da ne bi pogledal na prostor pod oknom, neka razdražena radovednost me je gnala tja. Ko sem zjutraj odšel od tod, sem bil razril zemljo in zabrisal stopinje, toda sedaj so se spet poznale. Dvoje razločnih stopinj v rahli prsti. Natanko sem prejskal sledi. Bile so na las podobne prvim, bile so mrličeve stopinje. Torej je bil tukaj in je gledal v mojo sobo, dočim me ni bilo doma.
Požuril sem se, da bi prišel v sobo, kajti nisem hotel dalje misliti na vse te reči, saj sem se bal, da bom znorel. Mar ubit ni bil mrtev? Saj sem bil vendar videl njegovo truplo v peščarni, pokopali so ga, njegovega psa ustrelili... In sedaj se mi je zazdelo, kakor bi nekje daleč proč začul pasje lajanje, čudno žalostno pasje zavijanje. Zaprl sem okno in spustil zaveso doli. Tako da je postalo v sobi mračno, ker sem hotel kljub vsemu poskusiti, da bi malo zaspal.
V resnici sem spal precej dolgo, toda zbudile so me strahotne sanje. Dozdevalo se mi je, kakor bi stal pred ogledalom in zvedavo opazoval svoj lasten obraz, ki se je videl bled in bolan. Dočim so mi oči visele na samozaveznici, se mi je zazdelo, kakor bi ta menjala barvo; prvotno je bila modra, nato hitro zelena, ista barva, kakršna je bila umorjenčeva samozaveznica. Zapazil sem to z začudenjem in zanimanjem, ne da bi strmele oči — tako sem sanjal — samo na samozaveznica premikati; vozel je popustil in ovratnica se je počasi razrešila. Naposled se je bila pomaknila na desno uho, prav kakor pri ubitem. Nepremično so mi strmel oči — tako sem sanjal — samo na samozavez-nico; videti nisem mogel ničesar drugega. In sedaj se me je polastil naenkrat grozen strah. Ako pogledam kvišku, bom videl obraz. Toda, ali je bil tam v ogledalu še moj bledi, bolni obraz ali pa obraz onega drugega? Na enkrat se je pomaknila vsa prikazen v zrcalu počasi navzdol, in sedaj sem zapazil rdečkasto brado in živordeče ustnice. Tam ie bil obraz, mrlič z visokim snežnobelim čelom na črnem ozadju... V istem trenutku ko sem pogledal kvišku, tfeni začul krik, — jaz sani sem krikuill
EMEIII 111=111=
>	>
M	N
CT>	o ■rt
4 9
Ti a
gj
I 4 i
a
3
O
i i 3 Q
J 0 "o
„ a-g -g
rt cS n»
flj <5 fl > ® >
3
S «
"oo
j[ a" d o
«1 S?
j
00
s - B
> 9 8
o 3 2 -s a M o
o o , ta * | a
3
-> S
- 3 .a s Q
o - o "§ 9
z,
^	01
z	st
Ui	a
S-g-8
B) N	i,
G, o	--	J3
a >	o	j;
1 ž
* 2	s
š i
-j s
S -a « q ° >2 *
o
i
o 5
M
•o
° -	s
u 3	3
o o	2
.5" o	**
j »
d S
S S
£111=111 =111=111
Za lasa Jesenskega velesejma
se priporoča tvrdka
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje liranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron
Etamshi veBtir plašCi 11 Clsle wlm v vsel* modernih barvali od Ilin 350 - naprej
Gričar &
samo:
Ljubljano, Sv. Psfra cesto štev. 3
ki nudi cenjenim odjemalcem veliko Iftbiro rasnega icerlia, nogavic, rokavic, otroških in moSklh mailc. — Bluse. — Lepe dsm<
ske oMelie, komad osi S© Din naprej. Razni nakit, vezenine ter vse potrebščine za krojače in šivilje.
Priznano najnSžje cene I
Nagsolidnegša &rznano nagceneSSa mošita in domsho honfeftcifd.
Ustanovljena L 1889
Telefon Stev. 16
Poštn: ček 10.533
kamnoseški mojster
(Gradska štedionica)
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmor-nate plošče za snoM-lije po najnižjii.h cenah,
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računaj je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
v vseh najnovejših oblikah in barvah se dobe najceneje pri
Znižane cene in na;-^^^^ "»Bp^ večje skladišče
ških vozičkov, vsa- ^^JišČisji kovrstnih nadome-0^«pP sinih deiov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroškdi vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JHIBUNA" - F. B. h., tovarna dvokoles m otroških vozičkov, Liubliana Karlovska 4
Šiška, Slovenska cesta
Oglejte si razstavo damskih klobukov ve/esejem, paviljon H št. 411-417
Kaši rojaki v UmeriHi nntapjb svoje prihranke največ vnosi hranilnici, her je denar tu nopainoma varen
HV" Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. "Tj^J®
ALFA OLJE, BRZOPARIL-NJKE, GNE-TILNIKE, PI-NJE, MLEČNE VRČE, SI-RIŠČE, ŠIRNE KOTLE
TER MLEKARSKE IN SIRARSKE POTREBŠČINE PRODAJA IN ORGANIZIRA MLEKARNE
ravnokar došla
Generalno zastopstvo ALFA SEPARATOR (A, PENIČ), ZAGREB Zastopstvo za Slovenijo MLEKARNA KRIŠTOF LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 60
Vedno lepo, belo, dehteče perilo, nežne, bele roke, brez vsakih razpoklln, nobenih bolečin v križu, pri uporabi TRI — za namakanje perila, in ZLATOROG-terpentinovega mila za
pranje!
Zlatorog
terpentlnovo Hlllo (A fj\ Je dobro, izdatno in za-nVU jamčeno neškodljivo!
mas
jmumn
Kdor še nima naših najboljših in prvovrstnih harmonik, naj obišče veliko ljubljansko razstavo, ki bode od 4. do 13. septembra. Razprodajal bodem po zelo znižani ceni harmonike, za katere garantiram 2 leti. — Imam tudi vedno v zalogi harmonike tvrdke FRANC LUBAS IN SIN. po ravno istih cenah, kakor če jih naročite iz Celovca in nimate s carino in pošto nič opraviti in kadar Vam je treba kakšno popravilo, je za Vas veliko bolj ugodno, ako kupite pri meni, ker sem v Jugoslaviji.
F. KUCLER.
prva jugoslovanska Izdelovsinica Itarmonik
postala Drenov grič, p. Vrhnika
pri LSublfani S II. S.

za NAMAKANJE perila
pere sama — beli, pa ne razjeda!
Stane MALO, nudi MNOGO!
MOTOMfl BSSSS OATISMJI BSK.KS
Ugodni plačilni pogoji
Braca Fischer d. d,
Zagreb, Pantovčak Ib
fflKnuijHiiiTi
Tvornice Zlatorog Maribor
Brzoiav. na$toi/: Gosoobanka L|ullI|o.oOLfl Miklošičeva cesta lO Telefon Stev. 57, 470 in 979
lačun poštno ček. urada št. t:1.345 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo. Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled KapiCal ln rezerve skupno nad 3)in !6,000.000 -, vloge nad Din 250,000.00*) -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno, v Ljubljani; Karol Ceč.
Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec.
Urednik; Franc Tersetflav,