Posamezna Številka 10 dinarjev Poštnina plačana * gotovtn) ASAV5KI leto vn. — Štev. 50 mr, TRBOVLJE, 15. DECEMBRA 1954 izdaja Okrajni otfbot Socialisttčnt zitzt deiovntb ljudi • Trbovljah — Urejuje »n odgovarja uredniški odbot Odgovorni urednik: Stant Šuštar Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva m iprave .Zasavski vestnik*' Trbovlje l. uprava rudnika — Telefon št 54 — Račun prt podružnict Narodne banke e Trbovljah 614-T-146 — Ust izhaja vsako edo — Letna naročnina 400 din toletna 200 din četrtletna i00 din, mesečna 34 din - Posomezna 'ard. Razen ustvarjanja rezerv kot najpomembnejšega činitelja za ustalitev trga predvideva družbeni plan še druge ukrepe. Sredstva ljudskih renublik Glede na prvotni osnutek vsebuje predloženi plan spremembe v sredstvih, ki jih upravljajo ljudske, republike. Osnutek Ob občinskem nrazn kn v Loki Prvi zametki osvobodilnega boja v Loki pri Zidanem mostu in okolici segajo že v poletje leta 1941, ko je skupinica mladincev začela trositi po cesti proti okupatorske letake in raznašala prve številke našega »Slovenskega poročevalca«. Iz tega časa beležimo tudi prve aretacije. Spomladi leta 1942 smo imeli v naših hribih že diverzantsko skupino, ki jo je vodil tovariš »Modras«. Z njo so več ali manj sodelovali tudi nekateri posamezni demačini. Ta skupina je že 1942. leta poleg drugih podvigov izvedla tudi akcijo na sedež loške občine, od koder je odnesla pisalne stroje, oisamiškl papir, živilske karte ln podobno. Takoj v začetku leta 1944 pa se je začel velik razmah osvobodilnega gibanja. Cas je zorel in XIV. divizija je na svojem pohodu prinesla novega duha v naše kraje. Že v Zgodnji pomladi 1944. leta je začelo prihajati v Kozjanski odred vedno več prostovoljcev Nemci so se tiste čase le še v dolini počutili nekoliko vame, pa še to samo podnevi. Naši hribovski kraji pa so bili tedaj čisto partizanski. Na jesen leta 1944 so začeli Nemci s sodelovanjem ustašev in kozakov veliko hajko na celotno ozemlje Kozjanskega odreda. Na svojem hudodelskem pohodu so požigali celotna naša naselja. Samo v vaseh Okroglice In Lisce je pogorelo tiste žalostne čase 64 gospodarskih poslopij Številne so bile tudi človeške žrtve. Podivjanost fašistov je dosegla svoj višek 20. decembra, ko so se njihove kolone vračale po končani brezuspešni hajki nazaj v dolino. To je bil najbolj črn dan v vsej zgodovini osvobodilnega boja v teh krajih. Prebivalci občine Loke so si- zato izbrali ta dan za svo občinski praznik Letos ga bodo praznovali že drugič. Spomin na te prežalost-ne dni jim bo ostal vedno v živem spominu ln jim bo vlival novo voljo do dela, da izboiujelo in dosežejo to. za kar so tista strahotna leta doprinašali krva ve žrtve. -ar. generalmajor Milan Zeželj ter osebna zdravnika prof. dr. Božidar Lavrič in prof. dr. Radi-voje Perovič. Na Reki ga je pred odhodom pozdravil pionir z besedami: »Želimo Vam, da bi bilo Vaše potovanje prijetno in Vaš obisk v prijateljskih državah koristen. Na Vaši poti Vas bomo v mislih spremljali z najglobljo željo, da bi se čimprej zdravi in zadovoljni vrnili.« In res, vse jugoslovansko ljudstvo budno spremlja svojega voditelja na njegovi poti. Že I. decembra je plul »Galeb« skozi Otrantska vrata nato pa je zaplul proti Pori Saida. Ves čas plovbe maršal Tito marljivo dela in telegrafisti imajo obilo dela, ko sprejemajo in oddajajo uradne brzojavke in poročila. Eskadra vojnih ladij, ki jo sestavljajo bojne ladje »Galeb«, »Triglav« in »Bioko-vo«, je dospela 4. decembra v Port Said pred vhodom v Sueški prekop, kjer je sueški guverner sporočil predsedniku Titu pozdrave egiptovskega mi- nistrskega predsednika Nasera, mu želel dobrodošlico na egiptovskem ozemlju in najboljše želje za nadaljnje ugodno in prijetno potovanje. Na vožnji no Sueškem prekopu je predsednik pri 141 km, na kraju, od koder se najlepše vidi nekdanje taborišče jugoslovanskih beguncev El Sat, počastil spomin padlib žrtev, pokopanih v nekdanjem taborišču. V taborišču je bilo proti koncu vojn; več kot 40.000 jugoslovanskih rodoljubov, večidel žensk, otrok in invalidov protifašistične vojne, ki jih je jugoslovanska mornarica leta 1943 prepeljala preko dalmatinskih otokov na počitek in v varno zavezniško zavetje. Kakih 350 ljudi iz te nujne preselitve se ni več vrnilo v domovino. 4. decembra je zaplul »Galeb« v Rdečo morje, kjer je srečaval večinoma tankerje, ki vozijo nafto in ki so vsi pozdravljali predsednikovo eskadro s tem, da so spustili zastavo na kmu. Dotlej je eskadra preplula 2200 morskih milj na vož- nji od Reke do Bombaya. V Adenu so Britanci z vsemi vojaškimi častmi pozdravili predsednika Tita. Od Adena do Bombaya je pot dolga še nad 1600 milj. 16. decembra se bo eskadra zasidrala v Bombayu. Kakor jo na njeni dolgi poti spremlja z najboljšimi željami vse naše ljudstvo, tako tudi svet mnogo govori in piše o srečanju dveh velikih političnih osebnosti Evrope in Azije, našega maršala in premiera Nehruja. Čeprav je naše in indijsko stališče do blokov vseh vrst docela jasno in v zadnjih dneh ponovno odločno izpovedano, vendarle sem pa tja še vedno slišimo glasove, da je namen prvega obiska nekega evropskega državnika Indiji, ustanovitev novega, tretjega bloka na svetu. Ce mislijo pri tem na to, o čemer na široko govore sporazumi tako na Zahodu kakor na Vzhodu, na mir, pa zanj dejansko ne store preveč, potem smo mi in Indijci prav gotovo v tem tretjem bloku, ki ne pozna meja in sfer. Nofolclna lema um Dedek Mraz prihaja Tudi letošnje leto bodo po vseh krajih trboveljskega okraja lepo pripravili našim najmlajšim Novoletno jelko z raznimi prireditvami. Načrte imajo že pripravljene v Zagorju, Hrastniku, na Dolu in v Radečah. Prav tiho pripravljajo ta otroški praznik v Trbovljah ter bo tudi letos gotovo prav tako lep kot lani. Dedek Mraz se že pripravlja na pohod v Trbovlje, kjer bo spet obiskal pionirje v pravljičnem gradu; poleg tega pa bodo v kraju še druge prireditve s sodelovanjem naših »Svobod«, prikazovanjem risanih filmov in podobno. Ob tej priložnosti bo Dedek Mraz obdaril otroke — seveda predvsem tiste, ki so sirote. V glavnem pa bomo Novoletno jelko proslavljali v krogu svojih družin in dali temu praznika svojstven poudarek, kajti Novoletna jelka je družinski praznik. itai bo dra^nski praznik vseh | bodo izvajali v veliki dvorani TVD »Partizana«. Razne kulturne skupine bodo razveselile malčke z otroškimi igricami in lutkovnimi predstavami. Otrokom soc. šibkih staršev bodo pripravili darila. Prav tako bodo Novoletno jelko praznovali po ::olah. — Lepo iznenadenje pripravljajo nadalje svoji mladini na Dolu pri Hrastniku, pa tudi i v Radečah pripovedujejo, da bo njihov letošnji otroški praznik posebno lep. Kaj in kako pripravljajo v Zasavju Novoletno jelko in kdaj bo Dedek Mraz obiskal posamezne kraje, bomo še poročali. Malčki! — v pričakovanju Dedka Mraza morate biti seve-1 da še bolj pridni kot doslej! Prijetno presenečenje pripravljajo za svoje najini ajše v Zagorju. Tamkaj so sestavili pisan in zanimiv spored, ki ga Proslava Dneva JLA v Trbovljah Letošnji praznik JLA — 22. december — bodo tudi letos dostojno proslavili v vseh centrih našega okraja. Posebno lepo proslavo so pripravili v Trbovljah, ki bo v torek, 21. t. m., na predvečer praznika in to v dvorani Delavskega doma, Začetek slovesnosti bo ob šestih zvečeri na njej bo sodelovala »Svoboda II.« z mešanim pevskim zborom in recitacijskim zborom, »Svoboda-Center« pa z godbo na pihala. Poleg slavnostnega dela pros'ave in govora bodo ob zaključku slavja predvajali še kra tek film iz življenja v JLA Saj res, čisto sem pozabil m _ da je bila pred krat-0 4 kim »Zasavskemu vestniku« priložena položnica za poravnavo naročnine za letošnje leto! Seveda bom to storil takoj, saj bo prihodnje leto spet veliko žrebanje za ‘ naročnike Zasavskega vestnika" ki imajo poravnano naročnino za vse leto 1954 in ki jo bodo plačali do 1. maja prihodnjega leta tudi za celo leto 1955. Opozarjamo vse naše naročnike, da ima uprava »Zasavskega vestnika« že zbranih preko 40 nagrad med katerimi je tudi Lep radijski aparat kot prva nagrada Vse bralce, naročnike in prijatelje našega lista opozarjamo, da bo verjetno že takoj po Novem letu začel izhajati v našem listu zanimiv in na pet roman poleg našega dosedanjega revirskega ljubezenskega romana Mire Pucove »Tiha voda«. Sedaj pa še nekaj za naše pionirje in pionirke Tem sporočamo veselo novico, da bomo z novim letom začeli prinašati v našem Pionirskem kotičku živalske pravljice »Lisica Zvitorepka* ld jo je napisal pred mnogimi leti slovenski šolnik Josip Brinar, hrastniški rojak, ki smo se ga pred kratkim snom-nili v našem listu s spominskim člankom in ki živi v Celju kot upokojenec. Ta nam je ljubeznivo dovolil ponatis svoje »Lisice Zvitorepke« v našem listu. Prepričani smo da bodo naši mlad; pionirji in pionirke sledile tem živalskim pravljicam z istim veseljem in navdušenjem kot pisec teh vrstic, član uredništva »Zasavskega vestnika«, ki je bral »Lisico Zvitorepko« pred petdesetimi let: kot mlad pastirček na travnikih v Kalcah pod našo prelepo Sveto goro »nad Zagorjem. M'1 Naročniki! Sirite naš list med svojimi tovariš: in prijatelji ter poravnajte morebiti še dolžno naročnino za »Zasavski vestnik« za letošnje leto in naročite se na naš list tudi prihodnje leto. 1 Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« Milan Vidic: Nadaljevanje Zagorski rudarji-pevci na obisku pri izseljencih v Severni Franciji V Lille smo prispeli po pol-drugoumi vožnji. Naš drugi cilj je bil: Meerlebach Vedeli smo, da smo že tako alj tako, da smo se za en dan zakasnili in da nas nestrpno pričakujejo tudi v Meerlebachu vsi naši izseljenci. Potoval: smo ponoči do Metza, od tam pa z lokalno železnico do Meerlebacha. Zgodaj zjutraj, nekako ob petih, smo zagledali v rahlo nastajajočem dnevu prve obrise meerlebaških šahtov Nekaj minut pozneje smo izstopili na povsem majhni železniški postaji, ki je bila bolj rudniška postaja in je nekoliko podobna postaji Trbovlje-rudnik. Ko smo stali na peronu, so jeli prihajati prvi vlaki z rudarji. Vsakih deset minut prispe na postajo poln vlak rudarjev iz bližnje in daljne okolice. Radovedno so nas opazovali, kajti redko se zgodi, da b; bilo na meerlebaški postaji toliko tujcev, Ker smo se domenili, da bomo prispeli z vlakom ob osmi uri, smo morali potrpežljivo čakati. Nekako ob sedmih zjutraj pa sta prišla tovariša Močilnikar in Kovač, ki sta potovala semkaj že en dan poprej. Kmalu smo tudi od tu odšli v neko zbirno bazo — vsaj tako so jo hudomušno imenovali naši pevci, samo z razliko, da ta zbirna baza ni bila slovenska. V veliki gostilni, kjer se naši rojaki najraje zbirajo, smo kmalu pričakali prve rojake. PRI NAŠIH V MEERLEBACHU V gostilno »Vilmouth« so jeli prihajati naši izseljenci drug za drugim. Naibolj agilni so bili vsekakor predstavniki vseh treh društev: »Slavčka«, »Save« in »Triglava«. Le-ti so imeli že natančne razporede družin, ki so se prve oglasile, da bodo vzele naše pevce na svoje domove. Kakor v Lensu, so tudi v Meerlebachu dobile očitno prednost pevke: v plčlj uri so bile vse »razprodane«. Seveda tudi pevci niso bili prikrajšani: v Meerlebachu Je namreč še več zasavskih rojakov oziroma rudarjev, k) so pred mnogimi leti delali v Zagorju, Trbovljah In Hrastniku, in so bili naši starejši pevci njihovi dobri znanci. Nekaj naših pevcev pa je imelo tukaj svoje daljne in bližnje sorodnike, ki so komaj čakali, da jih lahko odpeljejo na svoj dom. Velika je razlika med Slovenci v Lensu in Meerlebachu: v Lensu je veliko več upokojencev, v Meerlebachu pa so naši ljudje dosti mlajši in bolj dobro ohranjanj. Tukaj se le na ljudeh poznalo, da imajo dokaj lažje delo v rudnikih kot v Lensu. Sledovi rudarske bolezni so se v Lensu zrcalili skoro na slehernem obrazu naših ljudi, česar pa v Meerlebachu nismo onazili. Tako smo po dveh ura hiteli z rojaki na njihove domove. Veseli, zadovoljnj in v pričakovanju, da bomo tudi v Meerlebachu preživeli nekaj lepih dni v prijetnem pomenku z našim; izseljeno. MEERLEBACH _ FRETMING V nečem je mesto podobno našemu Beogradu: seveda ne po velikosti, marveč po strmih ulicah, ki so v Meerlebachu nekako takšne kot proti Terazijam v Beogradu. In priznati moram, da nas je ta podobnost ne le iznena-dila, marveč navdajala z občutkom neke domačnosti, ki jo človek tolikanj pogreša v tujini. Rudnik se razteza po celem mestu in še dalje, tja proti nemški meji. Še večji je ta rudnik kot v Lensu. V Meerlebachu živi skoro dva tisoč Slovencev na razmeroma majhnem območju. Niso tako razkropljeni kot v Lensu. In ravno to jim omogoča, da je tukaj njihova kulturna dejavnost večja in stiki bolj tesni. Skoro vsj naši ljudje so rudarji. Vsi delajo v jamah, na šahtih, v delavnicah in separacijah. In zraven rudnika so vsakovrstne tovarne, podjetja, delavnice in spet visoki dimniki, ki noč in dan bruhajo iz sebe gost, rjavkastočrn dim. Utrip industrijskega mesta, kj daje vsakdanji kruh štirideset tisoč prebivalcem Utrip mesta, ki daje Franclji vsak dan tisoče ton dobrega, črnega premoga Utrip mesta je pač prilagojen zakonom industrije in večnega lova za denarjem oziroma za dobičkom. Mesto je eno samo mravljišče vseh mogočih in nemorročih jezikov. Govorica pa ni važna: važne so le delovne roke in dovolj naročil za premog In teh slednjih ne bo zmagikalo nikoli. Franciii pomeni premog res pravo zlato In zato so rudarji razmeroma najbolje plačani In naši izseljenci? Da, v tem utripu večnega bruhanja dima, večneoa boja za obstoj se izgubljajo. Vendar le na oogled Znano je, da so Slovenci najbolj pridnj delavci. In Francozi to /dokaj poznane in dobre pevske vedo Radi jih imajo, seveda ne zbore, ki uspešno nastopajo tudi po naših pojmih. Radi jih imajo med Francozi. In ob teh pomen-predvsem zato, ker jim delajo in kih smo zvedeli za stvari, ki v deia'.°' , - ! njihovem življenju niso tako Takoj drugi dan po našem pri- sončne hodu mi je prišel v roke njihov časopis. Seveda moram povedati še to, da so ondotni ljudje živeli vrsto let pod nemško okupacijo in se zato sledov* tretjega rajha že dobro poznajo. Skoro vsj znajo le nemško Francoske oblasti pa se trudijo, da bi odpravile to neslavno preteklost in z energičnimi ukrepj skušajo dohiteti oz. nadomestiti čas, ko so bile te pokrajine nemške. In tako sem bral v nemškem časopisu med drugim, da so prispeli v Meerlebach poznani jugoslovanski pevski umetniki, ki bodo slovenskim izseljencem priredili velik koncert. Dan za dnem so časopisi prinašali vesti o našem prihodu in so seveda malo pretiravali. Našim rojakom smo morali pojasnjevati. da naši pevci niso umetniki, pač pa predvsem rudarji-pevci, ki del svojega prostega časa preživijo v svojem majhnem lokalu, kjer gojijo in prepevajo slovenske pesmi. Vendar se naši rojak) niso dali povsem prepričati. Vedeli smo. da imajo tudj oni v svojih društvih Pred leti so namreč imeli naši rojaki dve močni kulturnopro-svetni društvi Ti društvi sta bili njihovo zatočišče; v teh društvih so peli, igrali, se shajali, prirejali predavanja in gojili slovensko besedo. Obe društvi sta jim bili svetinja, ki so jo čuvali. V njih se je zrcalila njihova kulturna deja< iost in živela nepozabna misel na domovino in kraje, ki so jih morali pred leti zapustiti. Toda žal se je po vojni marsikaj spremenilo. Iz dveh društev so se odcepili nekateri rojaki in ustanovilj tretje društvo. Mirnega sožitja, lepe enotnosti je bilo s tem konec. In kdo je tega kriv? Mi seveda med našim bivanjem med našimi rojaki nismo imeli niti namena niti časa, da bi ugotavljali vzroke tega nadvse žalostnega pojava, niti nismo skušali spet strniti njihove vrste, ker smo se pač zavedali, da smo le njihovi gostje in da bi vsako vmešavanje v njihove zadeve žalilo njih sa,me. — Kot povsod, so po vojni tudi Francijo kmalu preplavile skupine pobe- I glih izdajalcev, ki so imeli nečisto vest in so zaradi svojega izdajalskega vedenja in ponašanja med okupacijo zbežali iz naše domovine in se tako odtegnili roki pravice In svoje izdajalsko početje so nadaljevali med našimi rojaki. Posrečilo se jim je — kakor sem dejal — da so v vrste naših rojakov zanesli zdraho in prepir in so na rafiniran način — to jim moram priznat) — poglabljali nasprotja med njimi, katero delo ni bilo zaman Prav lahko, da naši rojaki niti ne vedo, da so postali žrtve takega vnaprej -preračunanega ravnanja, ki je imelo prav ta namen. Tako je tukaj zaživelo tretje društvo, v katerem so se zbirali vs) tisti Slovenci, ki so se odcepili od obeh starih društev. — In dobiček? Razkosanost In celo sovraštvo med nekaterimi Slovenci. .. Nekaterim našim starejšim rudarjem je bilo težko ob teh pomenkih. Vedeli so, da je prav tako početje najboljša pot k še večjim nesoglasjem in sovraštvu ... Z našim prehodom oziroma za čas našega bivanja med njimi se je ta neenotnost nekoliko pozabila, za nekaj dn; celo popolnoma pozabila. (Nadaljevanje sledi) Kakšno je poslovanfe v zagorskih mesnicah? Posebna komisija, ki so jo lz- okrajni inšpekcijski organi te-volili delavski sveti vseh pod- meljito preiskali poslovanje jetij v Zagorju, je po pregledu podjetja in dali ustreznih na-gostinskih podjetij izvršila tudi, vodil? kontrolo poslovanja v klavnicah. Podobno kakor v Zagorju je Pri pregledu teh poslovalnic je tudi poslovanje klavnice v Lo- komisija ugotovila, da te ne poslujejo tako, da bi bila mogoča uspešna kontrola. Blagaj- j benega kala. ničarke ne odvajajo celokup-1 nega dnevnega izkupička, temveč samo akontacije. Konec cen mega meseca napravijo obračun In , ‘ . .. ... . vplačajo samo razliko medi, K^wnl!,Jf.Je p?djeljln,,a pr<£' obremenitvijo in že oddanimi lagala boljši način poslovanja. kah-Kisovcu z izjemo, da le-ta ne dovoljuje poslovalnicam no- Dobiček, ki sta ga podjetji dosegli, so porabili za znižanje akontacijami. Blokov ne izpolnjujejo v .dvojniku; le-te vo- tako da bo mogoča vsak čas uspešna kontrola in da bo po- aii« -ir,- -j slovanjc zares zadovoljevalo po- dovoljuje mesnicam 0,5 odst. kala. Ce pa ta kalo res tudi nastane, nima podjetje zato nobenega dokazila. Potrošniki nlpo bilt obveščeni, kakšen odstotek kosti smejo dati mesarji na kilogram mesa. V nek| poslovalnici ni bila na jejo zaradi kljivosti. različnih pomanj- Kaj se dogaja v Okrajni gasilski zvezi v Trlwivlfili? 28. marca 1954 je bil v Trbovljah občni zbor Okrajne gasilske zveze. Ze na tem občnem zboru se je pokazalo, da bodoči upravni odbor zveze ne bo dosledno posloval, ker se je — kar sicer ni napačno — na občnem zboru pojavilo več kandidatnih list, pa vseeno niso mogli situacije pravilno rešiti. Osrednja oseba tega spora je bil tov. Leopold B. Iz Vrhovega. Hoteli so ga za tajnika, ostal pa je blagajnik. Ze takrat je obstajal sum, da vprašanje z blagajno ni v redu, vendar te zadeve na občnem zboru niso posebej obravnavali. Dne 29. aprila t. L pa je bila seja novega upravnega odbora zveze, na kateri so podajali poročijo posamezni funkcionarji. Na tej seji Je predsednik tov. Vodopivec od blagajnika zahteval pojasnilo k blagajniškemu poročilu, ki ga Je prebral na občnem zboru. Vprašujemo se, zakaj nt tega zahteval že na občnem zboru? Po Izjavi tov. Vodopivca na tej seji, je bilo v blagajniškem poročilu več nerazumljivih stvari in več netočnosti. Slo je za izplačilo računov za popravila motornih brizgaln, ki so bili menda že leta 1952 izplačani, vknjiženi pa lansko leto, in pa glede petnih, za katere — kakor Izjavlja predsednik — ni dal nikoli svojega podpisa. Blagajnik B. je Izjavil, da ni vedel, da bodo od njega zahtevali natančna pojasnila in da zato ni prinesel s seboj nobenih poslovnih knjig. Tako Je to vprašanje ostalo nerazčiščeno. 3. junija letošnjega leta je bila spet seja upravnega odbora OGZ, k| je imela med drugim na dnevnem redu tudi po- ročilo blagajnika. Blagajnik B., 1954. Minil pa je že mesec noše te seje ni udeležil in so po- i vember, zadeva pa se še vedno trebna pojasnila spet odpadla. ! ni premaknila z mrtve točke. 13. avgusta 1954 pa je upravni j Revizija, ki so jo 2. septembra odbor na svoji seji določil komisijo za pregled blagajniškega poslovanja, ki se je sešla 25. avgusta in v kateri bi moral sodelovati tudi blagajnik B. Čeprav Je bila ta komisija sestavljena prav zaradi blagajnika, se je le-ta ni udeležil, niti ni predložil blagajniških knjig, tako da komisija poverjene ji naloge nj mogla izvršiti. Kolikor je imela dokumente na razpolago, je pregledala blagajniško poslovanje in ugotovila, da blagajna Izkazuje primanjkljaj 12.403 din. Komisija je vzela rešitev te zadeve za nujno in Je svoje nega mnenje sporočila upravnemu mlačni, __________ odboru OGZ. 3. septembra 1954 reševati z Radeški gasilci so izpolnili svojo obveznost Gasilci v Radečah so si za- tnrit| ,........t m dali nalogo, da bodo v poča- ceniku napisana cena za kosti,1 stitev letošnjega Dneva republiki jih poslovalnice dobe po 40 i *e, do 29. nov. spravili ppd stre-din za kilogram. Pri zakolu ži- j ho svoj novi Gasilski dom :n ga vlne določa kalo upravnik sam: usposobili za zasilno uporabo, in tudi sam upravlja skladišče, obenem pa odstranili starega, ki Zaradi navedenih okoliščin ima Je kvaril lice našega, sicer komisija vzrok, da dvomi v po-| tako prijaznega mesteca. Svojo šteno poslovanje mesnic, ven- ; obljubo so častno izpolnili, dar zg dvom nima dokazil, ker I Vse gasilsko orodje in opravo ji mahjkejo osnovni dokumenti so gasilci prenesli v novo orod-za uspešno kontrolo. Upravlčo- Jarno, kjer je bila majhna slo-no se vprašujemo, zakaj niso vesnost, nato pa so zaslužnim dolgoletnim gasilcem razdelili priznanja za dolgo in vestno službovanje ter dolgoletno prostovoljno delo v gasilskih vrstah. Poleg tega Je društvo še posebej pohvalilo sedem najboljših članov, ki so največ doprinesli k izgradnji npvega Gasilskega doma, ter jim podelilo pismena priznanja za uspešno in požrtvovalno delo. Končno le! Zadnje dni se v Zago.j^ pre- 1954 napravili po gospodarskem ... svetu upravnega odbora Gasil- i !n, 86 "““kor ne mon zadovo-ske zveze t rs ie n, že i 1->ivo rešiti tudi vprašanje vr- navedenega prirnaniUliaia v zne I nltve prenosne motorne brizgal- cej govori o nesreči šoferja re-Sku 12 403 din n L i« ne pGD Stopiče v OGZ Novo Sevalnega avtomobila Ljuba Ju- ' i brezpravno pridržalo PGD Vr- j Medije. V Zagorju je samo ena 1 hovo. Prav tovariš Leopold B. bencinska črpalka in to pri rud- VCKUJO ^ ^1. _ J S. a« I tiiSlrom tnuiradnn prf stflllO' upravnega odbora Okrajne gasilske zveze Trbovlje ne vodijo dl jo Evidence čtanarine ™ 1 brizgalna med okupacijo prišla! vanjski zgradbi »Podškala«. Tja meseč jih in da ne vodih? evl-1 in na kakSen naCin ie dobil do- je šel polnit bencinski tank tn- dence o nakuolienem materialu ! kument- da je med vojno lahko dl šofer Juvan. Ker pa so ravno iz proračunskih sredstev OLO dokazoval pravico do te brizgal- j zadnje dni to pot nasuli, je iz proračunskih sredstev OLO ne po osvoboditv| pa ^ 0 tem postaia precej ozka ln taka je molčal, dokler ni I?ni PGD Sto- Juvan v temi, ; je dobro vedel, od kot je ta, niškem magazinu, in-OGZ. Pri nakupih tega materiala ni razvidno, katera društva so ga prejela. Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da so funkcionarji uprav- _ ^ _________ ________ ko je vozli od piče dobilo anonimne dopisnice j črpalke do glavne ceste, zdrknil z navedbo, kje se nahaja njihova motorna brizgalna. Tedaj! v strugo Medije. Ob tem pa se seveda poraja je bila seja upravnega odbora, na kateri Je predsednik nad- ja se vtis, da kakršen je blagajnik B„ ne zornega odbora od navzočega upajo energično nastopiti in mu blagajnika B. zahteval poročilo odkrito povedati, kar mu gre. 1 Dr,ZBa,no odbora OGZ Trbovlje botel utajiti in z medoku- vprašanje: zakaj že prej niso , da hočejo to vprašanje P’?!j* alln. dokumentom dokazo- zavarovali ta del poti? Sredi rokavicami In nora- , “a Je njihovo društvo to meseca septembra je zdrknil na 1 i brizgalno dobilo proti tovarišu 1 lz Gradca, latern mestu že luksuzni avto rainiir n I V*~* se je šele, ko mu je bilo »Avtoprevoza« iz Zagorja. Cud- nasprotno. Motorno so po daljših razpra- povrnitev plačila računa za po* n;*, pravilo te motorne brizgalne, niti od nadzornega katero Je pred nekaj ,eti ,zvr. pregled knjig — v vabilu pa je malomarnost, da je skozi vse bilo pod 2. točko dnevnega re- j leto nihče ne opazi niti od da natančno označeno, da bo na seji pregled finančnega pošlo- upravnega vanja. Spet ni preostalo-dru- n™ I Ši'° PGD Vrh°v°' gega, kot da se sklene, da bo vizija najvišjega foruma. Tako I Tudi i* tega dejanja Je Jasno 16. septembra 1954 v Radečah poslovanje je še tem manj ra-1 videti, kakšen funkcionar je se- seja nadzornega odbora, na ka- zumijivo zaradi tega, ker bi' danji blagajnik OGZ Trbovlje “ * *’ “ “ glede na pogoje in kadre, s in nas tembolj čudi, da ga osta- katerimi razpolaga v gasilstvu U funkcionarji OGZ Trbovlje Okrajna gasilska zveza Trbov- j trpijo v svoji sredi in potrpež-ije. moralo biti poslovanje vzor- ! IJivo čakajo, kdaj bo izvolil po-no In v vsakem pogledu na te- vedatt ln dokazati, kako je z koč»m ter glede na proletarske manjkajočim denarjem, ki gaje tero mora tovariš B. prinesti vse knjige in priloge. Za to zadevo se je začela zanimati tudi Gasilska zveza LRS in je OGZ Trbovlje naročila, da morajo biti blagajniške zadeve urejene do 2. oktobra leto«. 30. septembra pa Je OGZ zaprosila za podaljšanje roka ureditve tega vprašanja, bi sicer do 15. okt. tradicile tamkajšnjih ljudi mnogo bolj revolucionarno obrav-T^-ano, kot je. Ze od lanskega leta se vleče za gasilstvo dala naša skupnost, °n pa Je z njim tako malomarno ravnal. Miran Spicar Tako se je smer najine poti kar precej spremenila. Ne v hrib, temveč v dolino. Zavriskali «va, da Je odmevalo od gora in — hajd! — v dolino. Pot pod nama sicer ni bila lahka, a na to nisva nit; mislili. CimpreJ do Soče, to Je bila najina želja Vendar naju Je pri vsej nestrpnosti motil ta štiri ure trajajoči »navzdol«. Vera je postala že nekoliko nevoljna, V Trento k modri Soči njenega Izvira. Jutranje soner je zlatilo vrhove ln čista modrina neba je napajala strugo Soče, ki naju je prešerno pozdravljala za dobro jutro Trenta — po pravici je Kugy pisal o tvoji lepoti ki slovi daleč izven naših meja. Kot v pravljici je vse to Pa še ta ljubka koča rdečimi okn* ob izviru Soče! Najraje bi obsedeli ob njenem žuborenju, ko prihiti iz ska’n globine, pada v malem slapu da bj bil njen tok preko skalnatih (Nadaljevanje in konec) kajti ostrega kamenja, ki Je ta- zelen planinskih trav in vedra nin prav tja do morja. Hodili UI1 plCRO SRa naul, to strašno žilo čevlje. n< hotelo višnjevost višav lepo se v njih sva. dokler ni mrak zavil doline tesni krepak in še mogočen ko biti konec Pa še razrita je bna je zlila. .« V tem hipu ne ču- in šele sediaj sva ugotovili, da pridere na ravnine. Sedeli sva a P°l tistega strašnega snež- tiš samo lepote bistre Soče Cu- je Za nama kar lep kos poti. molče in strmeli za valovi Vsa ”jen° veličino, čutiš ta Morali sva se vrniti, v koči Je ka od naju je hotela čim'glob ^opnela, čimbolj sva se Dliž li košček slovenske zemlje, ki je bil že zdavnaj za naju priprav- Ije zajeti vase vse, kar ie bilo dolini. Poskušali sva vodo pri toliko let ječal pod tujim jar- ljen čaj. okrog naju: planine v Jvtranj* vs^S BenepiLknant Tv ^ Bila Je sobota in v tej Mati in zarj? prebujajoča "re !nTj^*w£5b?taS?5wa Sz^i Sdl do0mov?neenpeeniainnred: J1"1 J«* »IH °1 * veselil »iviionin in mladosti ♦;p • u edini gostje Spet sva se napili časa zmoti zvončkljanje zvon Skak al ie Ko kameni se nenen?™8 d V* P„CSnU ? mleka in precej izpraznili na- cev živine ki odhaja na pašo uKaiujai je pren0 Kamenja se penenjem, da se skoro :zpo’ni t»i, mi — in no,w m>;<. inw.iu za hip ustavil v kotanji čudo- njegova želja. In k0 rcsn.čno piitke žepe kar prevelik Še ne- — Kako je srečen človek ki ttrriisSvn "t nenadoma _ poa nam, se Jgfig ^ “ndt^rj^ec^ma- ISSf ^ iSln^tran^ ^KhS|avSSil,S°?d te^čudovite Obudilo naju je kristalno SSfI;H a*S Hs raSUSa io čimprej videli od blizu. In tok Soče ki »glasno skaklja« v trk. da ne omagava. Sicer pa „ N spontano, kar sami od sebe, sva svoji beli strugi Hiti preko ka- naju ni čakala ravno naporna S. nri deklamirat* Gre- mcn1a ,kn! da hP č^more* Pot mKo ^0, ^ ]0 JtVn *!' do obiščeva. -bs- načeli glasne deklamirat' Gre- menja in skal. da b] čimprei Pot gorčičevo »Soči«. Res: »Temna ponesla pozdrav slovenskih pla- In sedaj ob Soči navzgor no se nam zdi, da že takoj po nesreči niso zavarovali poti in so jo začeli šele sedaj. AH bi mogla res le žrtev uresničiti to, kar je mogoče z malo več dobre volje In več razumevanja napraviti? Sedaj se pa kaj podobnega ne bo moglo več pripetiti. Postavljamo pa odirovomlm ČinlteUem erto vprašanje: zakaj se v Zagorju nekje ob glavni cesti ne postavi moderna bencinska črpalka? -r- Krasteva mama iz Brdc 90-letnica Redki so danes ljudje, ki dočakajo 90 let. Med njimi pa je preuž tkarica v Brdcah in vdova po rudarju tov. Lucija V r b-n i k, po domače »Kraščeva mama«, ki je izpolnila visoko starost letos 13. decembra. — Mladost ji ni bila postlana z rožicami, v šolo tud: ni hodila, ker je takrat v njenem rojstnem kraju v Dolenj) vas) pni Zidanem mostu še ni bilo. Krašče-va mama si je za življenje zadala geslo: »Delaj, kakor bi vedno živel!« — Naša ju balon tka ima 29 vnukov in 7 pravnukov. — Mi vs) pa ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih leti L. N. Kamele so strastni kadilci Malo čudno zveni ta naalov, a vendar je res, Mnoge živali so strastni uživalci narkotikov, prav kakor ljudje. Znano je, da se opice onijejo do nezavesti 'n da z največjlm užitkom kadijo tudi odvrženo cigareto Pa tudi kamele so strastni kadilci. To njihovo slabost Arabci dobro poznajo in jo izkoriščalo, kadar ie treba kamelo pripraviti k pos'uš-nostl. ki je_ znana kot trdoglava ž:val. S cigarami spravljajo v dobro voljo svoje grbaste (ezdne živali, in sicer tako, da Hm na gobe'- pritrdijo trogiato deščico luknjo v sred*nl, v katero vtaknejo cigaro in jo prižaeto. dpščlca ie nameščena tako da žival lahko vd’hava dim. To deta pohlepno. Dim pa lzd!havs »kozi nozdrvi in pri tem mežika od blaženosti. Sreča 0» le ’e kratko-traina, ker ie kamela strasten kadilne dogori cigara v ne- kaj minutah. štev. 50 Prsti 'e nimi zftori inladiiislcili organizaciji Znižimie cen v Zagoru Spet bo minilo leto In bliža ustvarjanje večje raznovrstnosti se čas, ko bodo vsa naSa društva in organizacije polagale obračun svojega dela. Med njimi je tudi mladinska organizacija. Mnoge naše mladinske organizacije bodo ponosne gledale nazaj v preteklo leto In se veselile uspehov ln delavnosti, ki jo je mladina pokazala na Vseh področjih našega družbenega življenja. Politična razgibanost nam bo pripomogla, da bodo letošnje mladinske konference uspešnejše, kot so bile dosedanje. Zato je potrebno, da že sedaj začnemo s sestanki, na katerih se bomo pogovorili o vseh pripravah za le4no konferenco. Posebno ppžrt.io poletimo vsebini konference, poročilu in programu za prihodnje leto ter izbiri novega vodstva, To je še posebno važno za uspešno delo mladine. Izberimo takšne mladince ib m,ad'nke, ki so delavni in ki jih ima mladina rada. Piv=timo. da s’ mladina sama izbere tako vodstvo, bot si ga želi ib k) bo res delalo na tem, da bo mladina nostala aktivna na vseh področjih našega živ-l.jenla. Dobre priprave so Se polovica uspeha naših letnih konferenc, ki naj bodo zlasti prikaz v delu organizacije ln življenju mladine. Posebno mladinske organizacije v mestih naj štejejo med svoje dolžnosti tudi pomoč mladini v oddaljenih vaseh; z obiski, gostovanji ln prirejanjem predavanj, gledaliških predstav, koncerti Itd. naj jo povezujejo z mestnimi središči. Vsej mladini je treba pojasniti globoko revolucionaren in plemenit smisel naše borbe, v kateri krčimo nove poti k naši sreči in pravičnejši ureditvi naše družbe ne samo za nas, temveč za vse človeštvo. Pokazati ji moramo nove pridobitve in svetle perspektive bodoče socialistične družbe. Naša mladinska organizacija Pa ne sme težiti le za tem, da Pred tedni so tudi v Zagorju | Med prvimi, ki so pokazali stroje, se okoristiti z umetnimi mladina sama spozna praktične zelo živahno razpravljali o zniža- dobro voljo za znižanje^ cen iz- gnojil; itd. rezultate^ naše borbe za sociali- nju cen. Precej je bilo o tem delkov, je bila tovarna konfek- , £e vsj pr|zadeti storili vse za zem, naša politična načela ln govorjenega, a doslej še zelo cije »Sava« v Zagorju. Čeprav zvišanje proizvodnje, tedaj bi socialistično teorijo — ne, pri- malo napisanega Zato je prav, obratuje le-ta šele od letošnjega resnično lahko cene vsem indu-zadevati si mora, da bo vsa na- da z nekaj vrsticami vsaj omeni- avgusta, je sklenil delovni kolek- sirijskim izde’kom in kmetijskim ša mladina tudi dejansko sode- mo prizadevanja Zagorjanov za tlv, da poceni svoje izdelke za pridelkom precej znižali. Takrat lovala v veliki borbi za uresnd- znižanje cen. 10 odstotkov. To pobudo mlade m tud[ prenehalo potratno živ- čitev socialističnih načel ln za Trgovci so že v začetku no- zagorske tovarne je treba po- ljenje tiste peščice prekupčeval-tako družbeno ureditev, da bo vembra odobrili pri nakupu v zdraviti. Na tem primeru vidimo, ,ev, ki danes ha lahek način za-v to delo ln boj vnesla ves žar gotovini 5-odstotni popust svo- da bi lahko tudi ostala zagorska sluŽ!JO denar na račun delovnega in plemenit Idealizem svoje Jlra odjemalcem. Vendar pa mo- podjetja znižala ceno svojim eioveka. Ce bomo vsi stopili v to mladosti. ramo pripomniti, da ta popust nt predmetom. „ ______. . , . stalen in bo pri nakupu v qoto- ! Pri rudniku Zagorje so prou- .. f J ° Prizadevanje pa vin) veljal le do 31 decembra Cilj vse možnosti za znižanje cen mora ljudska mladina Slovenije. lg54 Po tem datumu odjemaId p^mogu. Kljub temu da so cene ki združuje pretežni del mladi- ne bodo več uživali popusta, jamskega lesa stalno naraščale, ®.loveni^e' *J*”*y_ na baEi ^rav tak° je Mestna klavnica v rudnik ni povišal cene premoga, lektienega materializma, se bo- Zagorju znižala cene za 4 odstot- Pri tako visokih cenah lesa, k? ao riti za osvajan,ie tega najna- ke. Enako je sedaj uprava Mest- danes v Sloveniji, rudnik *& §e-prednejsega svetovnega^ nazora ne klavnice uvedla v poslovalni- daj še ne more poceniti pre-med vso mladino, ker je ta na- cah paragonske b’oke in določila, moga. Priporočljivo pa bi bilo, zor svetovni nazor bodočnosti, da sme meso vsebovati naiveč da bi odločilni faktorji pri les- akcijo, tedaj ta čas ni več daleč! -ek. Obdaritev dvostranskih in enostranskih sirot -ek. 25 do 30 odstotkov kosti. Sec'a! stična zveza terena II v Hrastniku ie zen aailnn Kar je bilo ljudi na občnem zboru SZDL terena Spodnjega Hrastnika, ki je bil pred dnevi v dvorani tamkajšnje »Svobode«, so bili z zborovanjem vsi zadovoljni. Občnega zbora se je udeležilo preko 350 članov in članic Socia’istične zveze. Ze številna navzočnost članstva je potrjevala, da se je aktiv SZDL za 'zvedbo skupščine res dobro pripravil, na pripravljenosti za nadaljnjo ■ njcj so |zvoh]| tud; nov odbor graditev in obrambo naše sopla- organizacije ter deleqate za ltetične Jugoslavije. Seveda je ; mestno konferenco Socialistične bistvena nalogu mladinskih or-, zveze. ganivscll razvijanje in krepitev | lz poročil predsednika teren-sociallstlčne zavesti mladine In ske organizacije tov. Rizmala In T DORNIKI v HRASTNIKU— najboUši v Sloveniji Taborniki rodu »Temnega hra- , organizirati potovalni tabor na sta« v Hrastniku so imeli pred Koroško, nadalje letovanje ob kratkim svoj redni občni zbor, ! morju pri Splitu, obiskati parti-ki se ga je udeleži1« okrog 150 zanska boilšča okrog Iga, Krima, mladih tabornikov, dijakov in Turjaka itd. vajencev ter preko 80 članov kluba »Dobri tovariši«. Delo taborniške organizacije v Hrastniku je bilo v letošnjem letu zelo uspešno. Rodu »Temni hrast« je to leto prineslo priznanje kot najboljšemu v Sloveniji in se ob doseženih uspehih in aktivnosti Č’anov nadeja, da si bo pridobil tudi najvišji naslov: »Rod tabornikov — Partizanov«. Za delo v prhadnlem letu so člani sprejeli vrsto sklepov med katerimi so najvažnejši: poživiti delo v vodih m ga prenesti v naravo; seje odborov nat bodo povezane z izleti na naše planinske postojanke; čimveč članov naj opravi drugi izpit in si pridobi priznanja taborniških veščin; vključiti v društvo še več vaien-cev in ostalo zaposleno n^adino; Kulturna nrrpditve v Hrastniku Kvaliteten koncert bo v Zg. Hrastniku v soboto, 18. 1. m. v kino dvorani. Gostoval bo orkester godbe JLA iz Ljubljane DOd vodstvom hrasfniškega rojaka, kapetana Jožeta Bruna — njegov brat, glasbeni profesor Bruno Brun lz Beograda bo pa nastopi] kot solist. Zaradi te glasbene prireditve bo iubJejna telovadna akademija TVD »Partizana« v Hrastniku namesto v soboto v nedeljo, 19. decembra ob 18. url — razstava pa bo v Puharjevem domu 17., 18 in ‘9. decembra. Rod »Temnega hrasta« bo te svoje sklepe lahko izvršil, saj je zastopnik starešinske uprave ZTS iz Ljubljane poudaril, da so uspehi Rodu plod zavestnega dela in pomoči starejših 5’anov organizacije, kar je porok za uspešno delo rodu »Temnega hrasta« tudi v bodoče. J. K njenega tajnika tov. Cvelbarja povzemamo, da je SZDL na tem področju precej storila glede vprašanja politične izgradnje svojega članstva, četudi moramo pripomniti, da se precej članov še_ vedno ne udeležuje raznih političnih sestankov in strokovnih predavanj. Iz tajniškega poročila sledi nadalje, da je bilo vse splošno delo organizacije uspešno, saj je lep napredek, da so vsi č’ani tega terena organizirani v Socialistični zvezi. Prav tako so ime'i na tem sektorju hrast-niške doline poleg raznih drugih sestankov in predavanj tudi predavanje dr. Baša iz Ljubljane, ki je govoril zbranim poslušalcem o razvoju steklarske industrije, tov. Kenk, ravnatelj nižje gimnazije v Hrastniku, pa o vzgajanju predšolske mladine. Enako lahko rečemo, da so bde vse državne in ostale proslave in slovesnosti v "Sp. Hrastniku vedno dobro pripravljene in tudi številno obiskane. Pohvalno smemo omeniti, da Je SZDL tega terena sodelovala in pomagala drug‘m organizacijam in društvom v okraju, tako na primer »Svobodi II.«, SD »Bratstvu«, Brodarskemu društvu itd., nih gospodarstvih uvideli, da je treba vendarle znižati cene lesa. V primeru da b,- se pocenil premog, bi se lahko pocenili tudi številni drugi izdelki. To je zelo ■ • , , i . važno vprašanje, ki ga velja v bir.rf b/ ’U PT*V ,ai° Pristojnih krogih dobro proučiti. W , , | vendar pa ne smemo prlčako- -“r ssa odborniki najbolj aktiven član pa v kmetijstvu, poveča. Cene ...... kmeti iških izdelkov bi se lahko Med razpravo o poroč,lih smo ohčutneje znižale če bi v naši TkiII’ i3 ^ okolici začali bol, smotrno go- spodariti, uporabljati pr| delu ni bilo na občnem zboru veliko diskutantov, le-ti vendar zajeli glavne točke poročil In vsa najvažnejša vprašanja terena. Tovariš Rački je govoril o političnem in gospodarskem položaju v državi, drugi diskutanti so se pa mudili pri vprašanju vzgajanja članstva »Svobode« ter obravnavali prav tako vprašanje vzgoje šolske mladine, ki le v kraju zelo pereče zaradi pičlega učiteljskega kadra. To vprašanje je v Hrastniku posebno akutno spričo velikega pomanjkanja stanovanj. Po diskusiji je občni zbor izvo-’ll 11-čianski odbor SZDL ter delegate za mestno konferenco Socialistične zveze. Rigo. Pred dnevi je okrajni odbor ZB NOV Trbovlje pripravil v dvorani OLO Trbovlje dvojnim, ln v eklatantnih primerih enojnim sirotam lepo presenečenje. V dvorani se je zbralo 72 sirot ter predstavniki naših oblasti In političnih organizacij. — Vsem navzočim je spregovoril član Glavnega odbora ZB NOV Slovenije ter predsednik OOZB NOV Trbovlje tov. Ivan Som, nato pa je sledila obdaritev sirot. Dobile ao lepe zavoje s čevlji ih raznim tekstilnim blagom. — K obdaritvi sirot ata pripomogla okrajni odbor Zveze borcev ter Glavni odbor ZB NOV Slovenije. Po obdaritvi je sledila skromna zakuska, pri kateri so se vsi otroci sprostili. Vsi so bili zadovoljni in veseli, Vajti presenečenje je bilo res veliko. Vzgojni mladinski dom bo na gra&ini Sirje? obnovljeni graščini Sirje Predzadnji teden Je bilo pri dil Okrajnem ljudskem odboru v ‘ Trbovljah ponovno posvetovanje glede graditve prehodnega Mladinskega doma za vzgojno ogroženo mladino na področju našega okraja. Na oosvetovanje so se zbrali zastopniki Svetov za prosveto lz vseh revirskih centrov, načelnik Sveta za zdravstvo pri OLO Trbovlje in še drugi. Po daljših razgovorih so sklenili, da OLO Trbovlju stavijo predlog, naj bi se Dom za vzgojno ogroženo mladino našega okraja ure- K nji sni program Prešernove družbe za leto 1956 Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1. decembra 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 1956; 2. Ivan Potrč: ZLOČIN, roman; 3 VJekoslav Kaleb: CAR PRASINE, povest; 4. Anton Ingolič; DEČEK Z DVEMA IM”NOMA mladinska povest; 5. Gustav Šilih: VZGOJA NAŠIH OTROK, poljudnoznanstveno delo. Kdor bo doplačal 50 din, bo prejel še 6. knjigo ZDRAV ČLOVEK V ZDRAVEM OKOLJU. Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 300 din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Da bf v proslavo 10-letnlce osvoboditve čimbolj razširili knjige Prešernove družbe, pripravljamo veHko nagradno žrebati je ki se ga bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo več sto dobitkov v večmilijonski vrednosti. Zato pohitite z vpisom. Člane vpisujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Ce pri vas ni poverjenika, bodite to vi ln nam sporočite vaš naslov. Članarino lahko plačate v treh obrokih. Naš naslov; PREŠERNOVA DRTT2BA, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča št. 9, telefon št. 21-048 Smučarve naj postane množičen Kako omogočiti, da bi lep Čnfirf zimski šport — smučanje gojilo b|/Uri čimveč naše mladine, o tem so razpravljali prejšnji teden v Tr- 80 ®e na tem posvetovanju dogo-bovljah. Na pobudo okrajnega vorilf, da bodo za sedaj kupili telovadnega odbora so se sešll 250 parov smuči ln 30 sani do zastopniki naših telesnovzgojnih 15. januarja 1955, ki jih bodo društev, smučarskih društev in j razdelili po šolah ln športnih prosvetni delavci. Smoter posve- društvih za skupno uporabo. Te- ‘ žit| pa bo seveda treba Za tem, tovanja je bil, kako omogočiti naši mladini, da se bo v č:m večjem številu urila in krepila v smučarskem športu. Ker le goii-tev tega lepega šport« spričo dragih smuči mladini otežkočena, Na Dobovcu so ustanovili lovsko družino Prejšnjo nedeljo so se na Dobovcu zbrali domači lovci — pristaši zelene bratovščine, da si ustanove svojo Lovsko družino. Ustanovitve se je udeležil tudi tajnik Lovske družine iz Trbovelj, tov. Dominik Kužnik. Področje nove lovske družine bodo lovišča vzdolž Save do Podkraja ter kraji Dobovec, 2upa in Kum. Nova zelena bratovščina bo delala po vseh pravilih lovskih družin v korist vseh. da v okraju samem začnemo z množično izdelavo smuči, za kar pa je treba pripraviti potreben les. Prizadevanje bo šlo v tem pravcu, da bo v nakaj letih vsaj vsak peti mladinec imel tvoje smuči. pri Zidanem mostu. Domu bi priključili tudi ekonomijo, ki bi gojencem nudila prehrano, v prostem času pe bi te le-ti lahko usposabljali za vsa področja kmetijstva. Graščino Sirje bi bilo mogoče preuredit) z manjšimi stroški, s čimer bi bil ta problem naše okrajne skupnosti rešen. To ustanovo bi upravljala bodoča skupnost naših komun. O tem vprašanju bo razpravljal okrajni ljudsk; odbor na seji obeh zborov v kratkem. Prosvetni delavci razpravljajo o družbenem upravljanju v šolah Minuli petek to imeli naši šolniki v Zagorju in Radečah svoje sektorske konference. Na njih so obravnavali vprašanje družbenega upravljanja naših šol in še druge pereče probleme. Konference v Zagorju se je udeležil tudi tajnik Sveta za prosveto pri OLO Trbovlje. PREKLICUJEM žaljivko, ki sem jo izrekla proti Angeli in Vasiliju Šlencu. — Romana Fran-kovič, Hrastnik. Dobi« odrte svinjske kože plačuje KOTEKS po din 200 odkupuje tudi kože domačih ________ zajca« S pravilnim ravnanjem a kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov! Mira Pucova: 36 Roman Tedaj je pod seboj začutila hekaj trdega Bila je puščica iz P-očevine s čudežnim zdravilom. Tičala je skupaj j strihninom v njeni pompaduri, ki jo je bila vfg'a na posteljo. Imela je strih-n!n . strihnin in čudežno zdra-vilo Revalescičre du Barry. In Za trenutek ji je srce zastalo. TRINAJSTO POGLAVJE 1 Tisti večer je paznik Knai ®edel pred gostilno in turol bolščal v polito m:?o Ko je . 'Jus prišel mimo, je dvignil s’ ri-ček: »Na zdravje, Julijusl Pijl 0 ti škodovalo, če Se ga ma nalezeš, saj boš morda ie ju °lan in mrtev. Bolezen je “Oro v vsaki hiši. ..« s To je Julijus vedel tudi st Prisojenim smehljajem mu Pogledal v razqreti, pijani obr Pot*m pa dejal: »Ni treba, da bi vsi zboleli ^ Knaves pa je užival spričo t da jjm VSem preti pogin in rok* n' pu,t'' vzeti. Zakopal si v dolge mastne grive, nai ne* so ml odpeljali br< ‘ojtrnem vozu v Izolirnico, to hudičevo barako . Veš, kako leže tam bolniki? Drug na drugem leže, ti pravim! Le počakaj, da sam prideš tja. In muhe jih obletavajo, muhe obletavajo njihove gnojne rane, huje trpijo ti bo'niki kakor pa sam Kristus. ..« Julijus ni rad poslušal teh reči. Ni maral misliti na bolezen, rajši je mislil kaj prijetnega. Že je hotel oditi, pa ga je Knaves zadržal: »Kam greš?« »Na Mlake.« Zanimanje v Knavsu je oživelo. »Na Mlake? Pa te ni nič strah? V vasi sp'oh ie ne veste, kaj pomeni ta bolezen, te preklete črne koze, zato pa vemo mi na Mlakah, kaj se to pravi Veš, ka; počno danes na Mlakah? Preskakujejo kresove! Nekdo jim je vtepel v glavo, da se bodo ubranili bolezni, če bodo skakali čez ogenj. In zdaj skače vse, kar je še zdravega na Mlakah .. Prekleti noreli« Spet Je zagrabil za vrč ln le negotovo gledal za Julijusom, ki je že Izginjal v večernem mraku, ko Je stopal po cesti proti Mlakam Skozi podeče se oblake na nebu so že mežikale prve zvezde. Kresove, o katerih je govoril Knaves, pa je Julijus opazoval, ko je blodil okoli Novotnyjeve hiše. Čakal je, kdaj bo Inženir odše! v rudniško restavracijo, da bi se potlej solazi] pod Agatino okno in jo poklical. Toda ura je bila že deset in hišna vrata se niso nič odprla, okno Agatine sobe pa je kljub milemu večeru ostalo zakrito s težkimi zelenimi vetrnicami. Julijus je bil mračen in pobit, ko je čez pol ure še vedno zaman koračil mimo vrtne ograje Na Mlakah pa tisti pošastni kresovi, temne sence ljudi ki tiho skačejo čeznje, ;amske svetilke, ki poskakujejo v nevidnih rokah in zabrlijo tu in tam kakor vešče. . Agata' Mislil je nanjo, ko si je nemirno gladil lase, ki si jih je bil odišavil s Filomcnlno pomado. Ko sta se ta dan zjutraj razš'a, se sicer nista bila nič določnega zmenila, vendar se mu je zdelo kar samoumevno, da bo prišla v uto, brž ko se ji bo oglar sil. In ujezil se je na Novotnyja ki ni maral z doma. Kakšna razlika je bila med vrhuncem zmagoslavja, ki se ga je za nocoj nadejal, in med resničnostfo, ki Je bila mrka, prebodena s temi ognji, ki so pomenili strah pred smrtjo! Pogledal je spet kvišku, v brlečo svetlobo, ki je prodirala skozi zareze v vetrnicah Agatinega okna, In se Je trdovratno boril z razočaranjem v sebi Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da je prišel zaman, _ Z obema rokama se je oklenil železne vrtne ograje m zavest, da ne more do Agate, mu je bolestno netila strast. Obraz mu je krčevito zadrge-tal, vedno ista misel ga je vsiljivo preganjala in udajal se ji je s čedalje večjo popustljivostjo. Čemu pobegniti v Ameriko, če sta lahko dočakala že tu in v eni sami noči vrhunec njunih radosti? Saj jo je že videl v duhu, kako mu je podlegla, vsa zapeljana od zvodniškega čara te noči. .. Nagubal je čelo, se obotavljal in pogledoval zdaj v ta, zdaj v on| konec vrta. Ze izza otroških let je vstajala pred njim ovira, nevidna sicer In o kateri si ni bil nikoli povsem na jasnem. Bila je to prepoved. Ni vedel, ali je bila prepoved nekaj neznartskega, neizmernega, ali pa je bila samo papirnat zmaj ki so ga postavili predse vzgojitelji in starši? Izzival je tega papirnatega zmaja, zatajujoč občutke, da se skriva za njim nekaj strašnega. Toda eno je bilo gotovo: ukradena jabolka so ti teknila mnogo bolje od tistih, ki si jih smel pojesti. In ko je stresal Novotnyjevo ograjo je med drugim občutil v srcu tudi besnost dečka, ki ne more priti do tujih jabolk. Počasi se je odpravil nazaj proti vasi ozirajoč se od ča«a do časa proti vili, če se kljub vsem razlogom verjetnosti morda vendarle ne prikaže kje Novotnv, odhajajoč z doma. Pa saj ni bila to edina od noči, ki je čakala nanj! Tako se je tolažil. Toda srce mu je bilo nestrpno in hotelo se mu je, da bi pri priči izpil na dušek sladko majoliko, ki je bila zanj pripravljena Hotelo se mu je, da bi se nasitil že v tej noči, ko je bil mesec še mlad, kakor da ga bo polna luna zaman iskala. Od razburjenosti je pričel teči, ko sl je izmišljal kakšna bo njegova sreča, čeprav se je z vsakim korakom le Se bolj oddaljeval od nje. Obšel je separacijo. Tiho, brez nekdanje živahnosti, so se odpirala ln zapirala vrata knapovskih hiš. Tu pa tam se je orikazal človek zavit v temo. Kresovi za separacijo so polagoma ugašali. Nenadoma, sredi najbolj bleščečih domišljij, se je Julijus spomnil na Francko in ni mu 'bilo prav, da se le prav zdaj v njegovi vesti oglasil njen proseči glas Ni hotel misliti na Francko, mislil je na Agato, na prelepi beli obraz, ki se ji je topil v divji nežnosti, ko mu je priznala: »Ljubim te, Julijus ...« S temi besedami pa je hotel preglasiti neke druge besede, ki so se mu vsiljevale: »Kamor greš ti. hočem iti tudi Jaz pa če bi poginila zaradi tega. O, Julijus, kal sl že pozabil, da se bova na lesen vzela in da bom tvoja žena?« 2 Mežnar je krehajoč zlezel v zvonik in se z vso težo svojega telesa obesil na vrv, da se je nad jutranjimi meglicami dvignilo zvonjenje, ki je klicalo k prvi maši. Na poti v cerkev ao se ženske pričele zbirati v gručah. Pri-šepetavale ao si novico, k| Jo je bila kmalu vsa vas polna: »Stara Parašuhovka je obolela za črnimi kozami!« Posebno pa je vest o Parašu-hovkini boleznj prizadejala botra Žgajnarja »Uboga stara ženal In nič pisem bil ljubezniv z nio zadnje čase,« si je govoril, kakor da se boji, da ne bi šla Parašuhovka zaradi njega užaljena v nebesa. Obrnil se je k Julijusu: »K Parašuhovim moraš, takoj po prvi maši Naj ti Francka natanko pove, kako je s staro materjo!« Zdajci se je začutil silno zvitega, ker je našel razlog, da je lahko poslal Julijusa k Francki. Julijus je napel šobo. Trdno je upal, da bo prišla Agata k maši fn da bo po maši lahko govoril z njo — vsaj nekaj besed. Sploh pa se mu ni dalo stopiti do Francke Ni si bil na jasnem, ali mu je še kaj do tega da bi te poročil z njo. Čedalje bolj »e mu je zdelo, da mora ostati svoboden — zaradi Agate. (Dalje prihodnjič) Tradicionalna mirollnbnosi indijske politike Ob potovanju maršala Tita Povprečen Azijec meni, da se je težišče svetovne politike premaknilo iz Evrope v Azijo. Evropejec sicer tega gledališča ne sprejema, vendar pa pristaja na to, da je ta proces dejansko živ in da predstavlja Azija danes nekaj povsem drugega kot to, kar je bila pred desetimi ali nekaj več leti. Ce je v Aziji zgodovina več sto let »mirovala«, je bilo dovolj deset let, da se je lik tega kontinenta v marsičem spremenil, da so se pojavile nove države in nov odnos sil, ki vplivajo tudi na dogodke izven azijskih meja, in tako je Azija dobila povsem drugo vlogo v svetu od tiste, ki jo je imela do nedavnega. Ce bi Azijce primerjali ali jih celo vzporejali z Evropejci, bi bilo pretirano. Azija ima svoje čisto svojstveno obeležje. Azijci imajo poglede, ki so povsem njihovi, in bi jih v nobenem primeru ne mogli istovetiti z evropskimi pogledi. Zato ni nič čndnega če se dogodki v Aziji ne razvijajo po nekem kopitu, ki bi ga fztesala Evropa, ampak so to povsem novi, značilno azijski dogodki. En tak dogodek ali bolje taka razvojna pot, ki je povsem svojstvena azijskim notranjim prizadevanjem, ki je izvirna tako po svojih sredstvih kakor po načinu izvajanja, je pot sodobne Indijske generacije. V 7 letih odkar je bila Indija proglašena za neodvisno republiko, je napravila pot, da vzbuja veliko priznanje vsakogar v svetu. Nam, ki vse to opazujemo od zunaj, je težko oceniti vse to, kar se je začelo tako naglo razvijati v tej dovčerajšnji koloniji, ki je postala tako nenadoma eden odločilnih činiteljev ne samo v Aziji ampak v vsem svetovnem političnem dogajanju zadnjega časa. Kdor išče odgovor na to, bi ga na prvi pogled mogel tolmačiti z velikanskim obsegom, ki ga Indija zajema, in pa zaradi več sto milijonov prebivalcev, ki jih Indija šteje. Tisti pa, ki se stvari nekoliko bolj približa, pripisuje uspeh njeni trezni tn miroljubni politiki, njenemu razumevanju za probleme sosednih in tudi oddaljenejših držav odnosno narodov. Zamisel o mirnem sožitju, ki je v zadnjem času začela zajemati vedno širše plasti svetovnega javnega mnenja, ter celo vodilne ljudi v svetu, je za Indijce že nekaka tradicija iz dobe, ko se za moderne bloke sil, razdeljene na interesna področja, ni niti vedelo. Združeni narodi so si postavili v program obveznost, da ohranijo v svetu mir in po zaključku korejske vojne so prav Indiji poverili nalogo, da prevzame nadzorstvo nad mirom na 38. vzporedniku. To je bilo veliko priznanje Indiji in Indijci niso prikrivali svojega zadovoljstva nad tem, da so poslali svojo vojsko v Korejo in Indokino, ne zato, da bi se njihova vojska tam borila, ampak zato, da bj ohranila mir. Na kltajsko-indijskih mejah tradicija dobrega sosedstva me. tema dvema državama v zadnjem času še bolj utrjuje, in tc kljub temu, da sta ti dve državi v zadnjem času med sebo, tako različni po svoji družben ureditvi, ni to nič drugega kot logičen potek razvoja in nada ljevanje stare tradicije v novih pogojih sožitja, ki se je gradilt skozi dolge vrste generacij. Indijskim političnim delavcem pogosto očitajo, da se preveč ukvarjajo s filozofskim razmišljanji. Pred kratkim j« vzbudila pravo senzacijo vest, da se Nehru namerava umakniti iz javnega življenja in s svojega položaja zato, da bi st lahko bolj posvetil branju ir razmišljanju. Kaj takega je za naše evropske pojme, če druge go ne, vsaj čudno. Toda ko indijski politični delavci s svoje značilno umirjenostjo opazujejo sodobna politična dogajanja le kot trenutek zgodovinskega razvoja, se hkrati ne oddaljujejo od praktičnega političnega udejstvovanja in v primernem tre nutku takoj povedo svoje mnenje o škodljivih pojavih in postopkih v mednarodnih političnih odnosih v svetu, in to nt glede, ali se to nanaša ne njih same ali pa za kateri koli predel, odnosno državo v svetu. Ko pa določajo svoje sfališče o kakršnem koli dogodku, ne iz hajajo s stališča nekega vnaprej določenega antagonizma, ki naj bi nujno obstajal med posamez nimi državami, ampak stoje trdno na stališču, da se bodo države morale prej ali slej nuj no približati, ker je to nujnost zgodovinskega razvoja vseg? človeštva. To je nekaka njihova filozofska smernica, katero ie zgodovina že večkrat potrdila. Od vseh teh pogledov indij skih državnikov in mislecev daje najmočnejši in najgloblj vtis prepričanje, da se morajo vsa mednarodna nesoglasja ih spori rešiti na miren način. Ko' najboljši primer navajajo Indijci spor glede Goe in drugih portugalskih posesti v Indiji. Razburjenje, ki ga je med indijskimi množicami vzbudila portugalska nestrpnost in vi FIZKUITURA IM ŠPORT Prvenstvo Trbovelj v namiznem tenisu in dvojicah Po oddihu, ki ga je zadnje čase uživala namiznoteniška sekcija SD »Rudarja«, so pred dnevi izvedli Drvenstvo Trbovelj za posameznike in za dvojice ter prvič, kar ta sekcija deluje — tudj prvenstvo v namiznem tenisu za ženske. Škoda pa je, da so se prvenstva udeležili samo člani in članice ŠD »Rudarja«, medtem ko sta sekciji »Svobode« in »Dobrne« ostalj brez odziva, akoravno sta bili o prvenstvu pravočasno obveščeni, S takim zadržanjem si prav gotovo ne bosta zagotovili napredka, če jim je morda težko poslati igralce (in teh ne manjka!) na prvenstvo. Med pionirji je zmagal mladi Repše pri mladincih pa nadarjeni Jože Herman, ki je tud; med člani osvojil najvišji naslov pred bičarjem (19:21, 21:15 Zagorski smučarji so že začeli Prav te dni, ko pričakujemo prve pošiljke snega, so marljivi ,, 21:18), Bergerjem, Repšetom in Kačni- ma zaradi teh posesti, se je nekem trenutku kazala, kot bi bila na višku; in prav tedaj so Indijci pokazali svojo tradicionalno strpnost in popustljivost In vse se je v miru poleglo. To so Indijci imenovali preizkušnjo lastne moči. »Trudili smo se — je pojasnil indijski predstavnik v OZN Krišnr Menon — da vsemu svetu dokažemo, da je vsako vprašanje mogoče rešiti na miren način in da je mogoče končati kolonialno oblast v neki deželi z uporabo metod, ki so v tem trenutku svetu še tuje.« Metoda mirnega sporazumevanja in odkianianje sleherne ga nasilja je rodila sad v Pon-diehčryju In drugih bivših francoskih posestvih, ki so bila priključena brez orožja ln preliva nja krvi k Indiji. Ker se take miroljubne me- nl bilo vojne kar celih dva tl-! tode pri reševanju sporov upo-soč let. In to dejstvo se zdi rahljajo . . . — — --------tudi drugod po sveto skoro neverjetno. To še tem- in ker dajejo pozitivne rezui-notf, če to primerjamo z evrop- j tate, dokazuje to, da obstala sfco ali ameriško zgodovino. In i jo nove možnosti za ureditev Če Se ta dva tisoč i«i traiaioJla mednarodnih sporov kom. Zanimivo je bilo nadalje tekmovanje med ženskami, kjer je b'la prva Marija Grošelj, ki bo ob marljivem treningu lahko še zelo napredovala. Drugo mesto zavzela Marija Komat, tretje pa Nada Dular. V igri dvojic sta prvenstvo orepričljivo osvojila Ličar-Her-man, medtem ko so se na na-'ednja mesta razvrstili pari Fric-Repše in Sušnik-Breznikar. Poleg tega bo namiznoteniška sekcija ŠD »Rudarja«, ki zanjo kaže, da bo spet »zadihala«, pripravila v eni izmed prihodnjih nedelj prvenstvo Trbovelj v mešanih parih. Tako se zdi sedaj, da bo namiznoteniška sekcija ŠD »Rudarja« nadaljevala s svojim delom in si 'tako ohranila častno tradicijo, ki jo je do nedavnega uživala v republiškem merilu. P. zagorski smučarji dogradili na Ocepkovem vrhu poleg velike 45-metrske skakalnice še 20-me-trsko skakalnico, ki bo služila pionirjem in mladincem za tekmovanja, članom pa za dober j trening. Načrte za to skakalnico sta napravila smučarja Franci Zupan in Silvo Kastelic, predsednik smučarske sekcije. Skakalnica ima sedaj še provizorično odskočno mizo, ki pa jo bodo j te dni dokončno uredili. Prihodnje leto mislijo odskočno mizo zabetonirati, prav tako pa zgraditi nov sodniški stolp pri veliki 45-metrski skakalnici, ker je stari odslužil. Pri gradnji 20-metrske skaka'nice so se še posebej odlikovali: Franci Zupan, Silvo in Milan Kastelic, mladinec dveh, treh izjem — pridnim graditeljem niso priskočilj na pomoč. Posebej je treba omeniti lepo gesto tov. Mirka VVeinber-gerja, ki je brezplačno dal na razpolago prostor za gradnjo 20-metrske skakalnice. Silvo Kastelic je prav tako še z nekaterimi člani sekcije te dni izseka) odlično smučarsko progo s »kukelnuca« v Kotredež v dolžini 1500 m. Proga je precej zahtevna in se bodo morali vozači resnično potruditi, če bodo hoteli osvojiti eno izmed boljših mest. Proga bo dobila ime po smučarju-partizanu, ki je daroval življenje za bolišo bodočnost nas vseh. Na tej progi bodo odslej redno vsako leto prehodne pokalne tekme za pokal, ki ga bo podaril MO ZB NOV Zagorja. Velike težave tarejo zagorski Pavle Grošelj ter pionirja Pavle smučarski kolektiv, vse pa bi se Mihevc in Riko Ameršek Čudno dale premostiti, če bi bilo vsaj pa je, da ostali članj smučarske j letos v Zagorju dovolj snega, sekcije »Proletarec« — razen : R. GOSTOVANJE PRVAKOV LJUBLJANSKE OPERE V ZAGORJU Zadnjo nedeljo so v Zagorju gostovali operni pevci in solo plesalci, prvaki ljubljanske Opere. Spored so izvajali; basist Ladko Korošec, tenorist Janez Čuden, solo plesalka Lidija Lipovževa in solo plesalec Janez Miklič. Nastope je spremljal pianist Boris Barštnik. Občinstvo je pri obeh predstavah navdušeno nagradilo izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. Takih nastopov si v Zagorju želijo še več. T0 prireditev je pripravila Zigmjanom topliška »Svoboda« (pnp. uredn.: v Trbovljah se pa n jbo-ip »Svoboda« ne spomni in ne potrudi, da bi pripravila ljudem tako prireditev). Ali si poslal naročnino za hmt minin PIONIRSKI KOTIČEK Nagradna računska naioga za piouirie Kaj je milijarda Prav tako bomo lahko s svinčnikom v roki izračunali, da je šele leta 1903 — torej pred . , , , . ; 51 leti — po našem štetju prc- takrat, kadar pogovor nanese na j tekla 1 mi]ijarda mlnnt (natanč- Danes mnogo beremo in tudi govorimo o milijardah, največ Zaostala prvenstvena tekma PARTIZAN (Brež.) ; DOBRNA 0 : 0 V Trbovljah je bila v nedeljo odigrana zaostala prvenstvena nogometna tekma celjske pod-zveze med Partizanom iz Brežic in Dobrno iz Trbovelj. Kljub razmeroma slabemu terenu zaradi trajnega deževja pa je bila igra še dokaj živa. Gostje so bili tehnično boljši, vendar ni hilo ne na eni ne na drugi stra-uspeha. Tekma se je končala neodločeno. Sodil je Brunšek iz Celja. Tekmovanje v boksu RUDAR : ŽELEZNIČAR II (Maribor) 11 : 5 V prvenstvenem dvoboju proti drugi ekipi mariborskega Železničarja je v nedeljo ekipa Rudarja iz Trbovelj prepričlji-) premagala goste z 11:5. NOGOMET V HRASTNIKU Minulo nedeljo je odigralo kombinirano moštvo ljubljanskega Odreda nogometno tekmo protj ekipi »Bratstva« v Hrastniku. Gostje so zmagali v tej prijateljski tekmi s 3:1 (2:1). denar. Toliko in toliko milijard tega ali onega denarja znaša na- j rodni dohodek kakšne države, 1,000.216.800 minut). Sedaj pa izračunajte. dragi toliko in toliko milijard izda ta pionirji ln Pionirke, kot nagradno nalogo našega lista, koliko minut bo odšlo v večnost od za- alt ona država vsako leto za oboroževanje itd. .... . _. , , Ce pa pojem milijarde prene- | fe4tk,a našega štetja pa do konca šemo od denarja na čas, tedaj \ *etošnjega leta (31. decem- ve samo tisti, kako velikanska številka oziroma število je milijarda, ki je vzel svinčnik v roke in začel računati. Če t« napravi, naravnost ostrmi, kaj je milijarda. Tako bo s svinčnikom v rokj Izračunal, da mora človek živeti 31 let, da je star 1 milijardo sekund (natančno: 1.009.152.000 sekund). Neverjet bra 1954, ob 24. uri). Pravilne rešitve nam prinesite ali pošljite p0 pošti do nedelje, 19. decembra, opoldne. Izžrebani pionir bo dobil od našega uredništva lepo mladinsko knjigo v spominv ime tega pionirja ali pionirke pa bom0 objavili v 52. številki našega lista t. 1. (ki bf izšla kot novoletna številka). no, kaj ne? Veliko spoštovanje — Pridno torej računajte! Po- doblmo pred milijardo! zdravljeni! Tekmovanje slovenskih modelarjev Opisal vam bom tekmovanje I movanju smo videli mnogo raz- v Lescah pri Bledu. ličnih modelov. Nekaj jih bom Neke sobote smo se odpeljali naštel: jadralci, vzpenjači, br- z vlakom iz Ljubljane proti | zanci v kontroli, leteče makete TEKMOVANJE S SKIRI V TRBOVLJAH V prejšnji številki našega 11-a smo poročali o cicibanih 'in pionirjih, ki So tekmovali v Trbovljah v teku s sklrj v počastitev letošnjega Dneva republike. Naše poročilo o tej tekmi popravljamo toliko, da tekmovanju cicibank s skiri Lescam, kjer smo se zbrali k tekmovanju. V Lesce smo prišli zvečer. Tam smo videli mnogo drugih modelarjev, s katerimi smo se odpravili proti aerodromu. V bližini so neke barake in v njih smo odložili svoje modele in se odpočili. P0 počitku je bil tehnični pregled modelov. Tehtali so jih in merili, če imajo pravo teiino in mero. Določili so, v katero skupino spadajo modeli. Drugi dan zjutraj pa se je začelo tekmovanje na zelo obširnem prostoru. Na tem tek- i*d. — Po tekmovanju je bil letalski miting. Na njem so sodelovala motorna in jadralna letala ter padalci iz Ljubljane in Lesc. Miting je bil kmalu končan in letala so odletela v svoje kraje. Kaj pa trboveljski modelarji? Ste zaspali? Vsi iz spanja in kar na delo, da bo kmalu napravljenih nekaj modelov! Vse za sinje nebo! Franc Groboljšek, modelar Aero kluba »Milan Borišek« v Litiji REŠITEV NAGRADNIH BESEDNIH STOPNIC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE V prejšnji številki »Zasavskega vestnika« smo priobčili nagradne besedne stopnice za naše pionirje in pionirke. Ta uganka pa je bila po vsem videzu za učence in učenke naših osnovnih šol tn nižjih gimnazij pretežka, kajti nanjp nismo dobili nobenega pravilnega odgovora, akoravno smo za lažjo rešitev besednih stopnic navedi; vse v poštev prihajajoče črke. Iz tega razloga seveda odpade podelitev razpisane knjižne nagrade, ki jo bo dobil ob koncu prvega polletja letošnjega šolskega leta najmarljivejši učenec ali učenka osnovne šole na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Rešitev besednih stopnic se glasi: 1. g.; 2. go; 3. log; 4. Olga; 5. nalog; 6. naloga; 7. nadloga; 8. nadlogar Bolnike na Golniku so obiskali Izpred sodišča Napadla sta jo — Pred okrajnim sodiščem sta se morala zagovarjati Ivan S., rudar, stanujoč v Trbovljah — Knezdol št 14, in njegova žena Julijana, ker sta v aprilu le- ! Knezdotu mc/preSm “te/csnS Borišek, pač pa cicibanka Lučka Vodišek, Uredništvo (Nadaljevanje s 1. strani) meta samo 75%, železniška pro- osnutek za 1 5 milijarde dinarjev, | piku ln po Izpolnitvi norm ozlro-razen tega pa bomo z zveznimi ma po ustvarjenem delovnem metna podjetja pa samo 85% od- ^eclstvi gradili progo Sarajevo- | učinku Zaradi tega nastanejo v pisane vrednosti osnovnih sred štev. Ta ukrep bo omogočil hitrejšo in rednejšo izmenjavo sredstev tudj v teh dveh prometnih panogah Investicijski sklad Jugoslovanskih železnic je povečan v predloženem planu glede na prvotni Pl oče. Predloženi plan vsebuje spremembe, ki bodo dale ljudskim odborom vse možnosti za razvoj gostinstva, turizma in obrtne dejavnosti V ta namen so gostinska ter obrtna podjetja ter delavnice oproščene zveznega davka na dobiček Spremembe v določanju plač in v razdelitvi dohodkov gospodarskih organizacij Osnutek družbenega plana je | gresivnega davka na dohodek, je določal progresivno davčno stop- | ostal v predloženem planu pro- j oblikovanju plač gospodarskih organizacij bistvene spremembe. Vsi delavci in nameščenci imajo razen plač po tarifnem pravilniku tudi pravico do deleža pri dobičku. Tarifni pravilnik sprejemajo organi podjetij, potrdi pa ga ljudski odbor ob sodelovanju sindikata in ustrezne zbornice. Osnutek uredbe o razdelitvi skupnih dohodkov gospodarskih organizacij ter osnutek uredbe o plačah svet, nato pa bosta oba osnutka njo za organizacij, pri čemer naj bi bil osnova za obračun neobdavčljivi del dohodka gospodarske organizacije, osnova za progresivno obdavčitev pa ves neobdavčljivi de! dobička in amortizacija gospodarske organizacije V tako zamišljenem obdavčevanju so bile pomanjkljivosti, ki bi negativno vplivale na poslovanje laže poškodovala M. P. na ta način, da jo je obtoženec prijel za noge, njegova žena pa za roke in sta Jo vzdigovala v zrak, PH čemer sta ji prizadejala krvne podplutbe po telesu in oteklino na levem kolenu. Oba obtoženca sta dejanje zanikala, vendar se je sodišče z zaslišanjem prič prepričalo, da sta v resnici izvršila očitano jima dejanje m sta bila zato obsojena v zvezi s sodbo okrožnega sodišča v Celju, in sicer Ivan Š. na 2000 din denarne kazni, njegova žena pa na 1000 din, pogojno za dobo dveh let. Oba obtoženca morata plačati vse stroške kazenskega postopka. Spet pred sodiščem zaradi tatvine Pavla S., ki je zaposlen pri - . , | .---------- ,---- r.- predložena gospodarskima «kup- dobiček gospodarskih porcionalni sistem obdavčevanja 1 ščinskima odboroma ki bosta po- : *----u: u.i I dobila ,Q se pravj da se ob. davči dobiček gospodarskih organizacij s stopnjo 50 ne glede na njihovo velikost. Predloženi plan predvideva tudi bistvene spremembe v obračunavanju dobička, ki bo obdavčen Namesto obračunskih plač ki so v praksi pokazale vrsto slabosti in po katerih so gospodarskim podjetij, ker takšna davčna me- 1 organizacijam ugotavljali dobi- toda ne spodbuja podjetij k večji storilnosti Ker ni b*K mogoče najti na- ček. uvaja predložepi družbeni j plan metodo, po kateri se dobiček ugotavlja po poprejšnjem čina, ki bi omogočil uvedbo pro- odbitku plač po tarifnem pravil- vedala svoje pripombe Norme določalo podjetja samostojno ter jih po potrebi spreminjajo, posredovati pa smejo okraj, republika in zveza če odobrene tarifne postavke in norme ne spodbujajo k višji storilnosti. Dobiček je razlika med dohodkom in po gornjem načinu oblikovanim plačnim skladom, ker je kot tak obdavčen $ stopnjo 50. Preostali dobiček porazdeli liud-ski odbor ki določi kolikšen delež dob' podjet’e n» tem dobičku za plače in sklade. obsodilo zaradi kaznivega dejanja tatvine na mesec dni zapora. Ta kazen pa oči vidno ni nanj vplivala vzgojno ln ga ni spametovala. Saj je v začetku letošnjega leta spet izvršil tatvino, ko je odnašal iz apnenic rudnika v Zagorju opornike iz litine »Gafija« in rešeta, ki jih je doma razbil in jih nato prodal »Odpadu« za okrog 30 tisoč dinarjev. Obtoženec je bil zasačen pri samem »VESELI VEČER« V ZAGORJU »Veseli večer«, ki ga je ho-tela_ prirediti Zagorjane .-n * m-kajšnja »Svoboda I« preteklo soboto, 11. t. m., in na katerem naj bj sodeloval veliki zabavni orkester »Svobode T« iz Zagorja, so zaradi tehničnih ovir preložila na soboto, dne 18. in nedeljo. dne 19. dec. Na tej zabavni prireditvi bodo sodelovala z nagradami zagorska trgovska podjetja »Preskrba«, »Izbira« in »Potrošnja«. Pred dnevi so se člani trboveljskega »Veselega gledališča« odzvali povabilu sindikalne podružnice zdravilišča na Golniku in priredili tamkaj dve predstavi z izbranim veselim sporedom FTvi je prisostvovalo okoli 300 bolnikov, drugi pa tudi okrog 300 uslužbencev in prebivalcev iz bližnje okolice. Gledališko skupino iz Trbovelj so sprejeli in pozdravili golniškj sindikalni funkcionarji. V lepo okrašeni dvorani, kjer tudi ni manjkala rudarska zastava, se je razvijal program trboveljskega veselega gledališča, ki so mu z veliikim zanimanjem in odobravanjem sledili zlasti bolniki. Po sporedu 6e je gostom zahvalil za razvedrilo eden od bolnikov. Pripomnil je, da je bilo to zanj po petih mesecih, odkar je v zdravilišču, prvo doživetje. Dejal je tudi, da bi bila taki večeri za vse bolnike pravo zdravilo. Po zaključku drugega sporeda se je razvil v dvorani ples. Tov. Tone Ličar, član »Veselega gledališča«, se je zahvalil za gostoljubnost in povabilo, izročil darilo gledališke skupine, nato pa so Trboveljčani z lepimi vtisi odšli z Golnika, ko so prirediteljem obljubili, da jih bodo še obiskali. -a- Naš obveščevalec KINO »SVOBODA-CENTER« V TRBOVLJAH bo predvajal danes in jutri ameriški film »V senci sovraštva«. Predstave vsakokrat ob 5. in 7. uri. Od sobote do ponedeljka je na sporedu avstrijski zabavni film »Gospodična Casanova«. V nedeljo dopoldne ob 10. uri za mladino glasbeni film »Norčij« v operi« KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II bo predvaja: odlični švedski film »Margit«. Razpored predstav bo razviden z lepakov. Oglejte si vse filme v imenovanih kinematografih in ne bo vam žal. Film iz življenja JLA dejanju. — Obsojen je bil na | V četrtek, 16. decembra, bo na sporedu v kinu »Svobode II« v Zg Trbovljah film Iz življenja JLA. Film bodo predvajali ob 17. uri za obveznike predvojaške vzgoje, ob IS uri pa za rezervne In I oficirje in podoficirje Udeležba 4 mesece zapora in na povrni- | je obvezna. — Ta film bodo tev PkfviA zaporskemu rudniku v j predvajali znesku 30.000 din. I Dneva JLA okviru tudi v proslave Zagorju, Hrastniku njih dneh ln Radečah v bliŽ* POTUJOČI KINO LP TRBOVLJE bo predvajal od 17. do 20. decembra ameriški film »PLESALA JE ENO SAMO POLETJE«. V petek, 17. deeembra. ob 18. url na Dolu pri Hrastniku; v soboto, 18. decembra, ob 16.30 na Vačah pri Litiji, ob 19.30 v Kolovratu; v nedeljo, 19. deeembra, ob 10. uri v Vrhovem, ob 14. uri v Podkumu. ob 17. uri v Polšniku; v ponedeljek, 20. decembra, ob 17. uri zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki spremili na zadnji poti našega dobrega moža In očeta ANTONA GOLOBA vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, kr so sočustvovali z nami. Žalujoči ostali. TEČAJ ESPERANTA Z dopisnim tečafem se hitro naučite esperanta. Prvo le.keljo pošlje proti priložffvt 50 fHn Zveza e«T»erentl“tov Slovenije V Ljubljani, Miklošičeva c. 7.