Ameriška Domovi ima
p* um' e ri e me m— ho mm e
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY
National and Intematianal Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1964
SLOVCNIAN
MORNING NeWSPAPGB
ŠTEV. LXII
VOL. LXII
'Nafk® fantazije o v Sev. Yiefnam
^igonu, pa tudi v Wa-^ningtonu govore o priti-pU na Severni Vietnam k°t sredstvu boja proti *v(ttnimistom v Južne m Vietnamu.
t Washington, d.c. — Pre-^e‘v,° soboto smb dobili iz viet-lllsvke prestoli ce Saj gon par , ‘°C11, ki si tako nasprotujeta
kot
n°č in dan.
lo' rV3 Poročil° pravi, da je po-^ Zai protikomunističnih čet rijraVnost obupen. Rdeči gve-j 1 So uničili skoraj vse tako-bilW0Vane “tabore”, kjer naj bi hg .P0noči vietnamski kmetje, lih ne bi gverilci mogli pre-2jg a^- V neki provinci je od v<;e 0s*'a^° samo še 18 taborov, rip 3rU ’e 30 komunisti že uni-obra.^a drugi strani postajajo Jna mesta kar sama po sebi ben'' ^a'bori. Zunaj njih ni no-'. črnosti več za protiko-
gcn*18^6’ ce^° zveza mec^ ^ai* rkol001 ^ ^e^abš'čem v njegovi pr,Cl 11 i več varna. darl'1 via^em položaju se vence C Širii° P° Saj gonu govorilo ~~~ <'a^°	drugo poroči-
tažnj’ ko1 treba začeti s sabo-Vie|mi skcijami v Severnem četei amU' izvrševale naj bi jih lih Sai^onske vlade po navodi-k’entlarneriS'<ih strokovnjakov. V nr;je- ®°nu vedo za te govorice,
Prp-“° ^a lP°vedati, kako jih dajo,	-	'
a4Umemo, da se naša ame-°lonija v Sajgonu slabo
^■ka
Počuti
njj , . J. Posebno tisti njeni čla-^om* imai° iam svoje družine. pritWW^^ni teror zmeraj bolj počut-a nanje> zmeraj bolj se ganj ^f0’	^ bili v oble-
ke Kl r|iniavi. Taka stiska pa ajavo G Zfi>e^a^ nikogar v skuš-
fa
prorj ’, C*a bi zadnje trenutke
•l«ai“tastrof0
one načrte, kako začeti
koval še razne
^Ža
Pisw ar!Sko VO:ino Proti komu-Han°ija ^ V	mesta
rrajc- v
da \ načrti pomenijo željo, k'^Un'T'^ za^eb vojno proti h ravno tam, kjer je stn0 i obrirni desetimi leti ni-
^Prakrnu J	in se radi tega
Gverji ,1 v Južni Vietnam. Vietjg 3 v°jna v Severnem ^AaisiW11 gotovo dala rdeči bjo. Povod, da poseže va-Srtl0 v3 ^ak Poseg pomeni, Pialo ip6i V Severni Koreji; bsše ^et manikalo, da niso bile
aaJ sp +6 Vrzene v morje. Ali to zopet ponovi?
Pokojninski Iadl »majo 68 bilijonov
D.C. - Po
trejHttno aVskega taJnika Je
skih trivi iV Privatnih pokojnin-Val< bil ih V ^uženih L,-jev. l ° 66 bilijonov dolar-Pad 5 , ?.° naraste ta vsota za V n 7 lj0nov dolarjev.
Prerastii ^	bodo ti skladi
Pogledu Vse ostale ustanove v 2a Rosn razP0l°žljivih sredstev ®0sPodarske vloge.
V remenski pravi: prerok
'Przlo^1^113 -iasno m ne tako °blačit 0P°jbne postopna po-tura Lev' ~~ Naj višja tempera-
Esiostransko dejanje in ukrep zapostavljanja!
Zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo Jugoslavija kljub odpovedi ameriške pomoči trgovala s Kubo.
BELGRAD, SFRJ. — Dušan Blagojevic, zastopnik zunanjega ministrstva, je na tiskovni konferenci dejal, da je Jugoslavija “kupovala z gotovino” v Združenih državah male količine v o- j jaških potrebščin in da zato u-kinitev te vojaške pomoči ne bo imela bistvenega pomena, izrazil pa je bojazen zaradi vpliva stališča, ki so ga Združene države s tem ukrepom pokazale v mednarodni trgovini v času, ko naj bi se ta rešila neenakosti, umetnih zaprek in političnih pogojev.
“Jugoslavija stoji trdno na stališču svobodne trgovine in plovbe v mednarodnih odnosih”, je dejal Blagojevic v imenu Titove vlade, nato pa pripomnil k ustavitvi ameriške pomoči Jugoslavije zaradi njenega trgovanja s Castrovo Kubo: “Ta korak brez dvoma ni v soglasju s tem načelom, ker predstavlja enostransko dejanje in ukrep zapostavljanja. Kazenski ukrepi zaradi trgovanja z drugimi deželami so danes anahronizem, ki slabo vpliva na proces popuščanja napetosti v svetu in razvoja prijateljskih odnosov v duhu mirnega sožitja,”
Poročilo iz Washingtona pove, da je Jugoslavija ravno te dni izčrpala zadnja sredstva iz kredita” $2,000,000, ki so ji ga dale Združene države lani za nabavo vojaškega materiala, v glavnem rezervnih delov za o-
Pakistan in Kitajska !a issnsjšo povezavo
V poročilu ob zaključku razgovorov predsednika Pakistana s predsednikom kitajske vlade ču-En-lajem, ki je bil na obisku v Pakistanu, se je Pakistan obregnil ob zahodno politiko v Aziji.
LAHORE, Pak. — Danes je Ču-En-laj končal svoj uradni o-bisk v Pakistanu, kamor je prišel pred 8 dnevi. V tem času je imel daljše razgovore s predsednikom Pakistana Ayoub Kha-nom v glavnem mestu Raval-pindiju. V skupnem poročilu o teh razgovorih je Pakistan pokazal, da ne misli več tako zvesto hoditi po poti zavezništva z Združenimi državami kot v preteklosti, ko je trdno stal tako v SEATO kot v CENTO, vojaških obrambnih organizacijah za jugovzhodno in Prednjo Azijo. Poročilo trdi, da sta Pakistan in rdeča Kitajska “odločno proti kolonializmu”, obe državi sta tudi mnenja, da “obsežne vojaške priprave niso noben u-spešen odgovor za mednarodne spore”.
Pakistan se jezi na Zahod zaradi podpiranja Indije
Pakistan je nejevoljen na zahodne sile, zlasti na Združene države, od kar so te začele dajati Indiji po kitajskem napadu na njo leta 1962 obsežnejšo vojaško pomoč. Pakistan trdi, da bo Indija prej ali slej to o-rožje porabila proti njemu v sporu zaradi Kašmirja, ki ga zahtevata obe državi.
Iz slov. naselbin
LORAIN, O. — Tu je umrla pretekli teden 80 let stara Mrs. Rogina M. Virgei z 1965 Nort-wood A ve. v Elyriji, doma v Dobravi v Sloveniji, od koder je prišla v Lorain pred 51 leti. Pokojna je bila članica Društva Ameriški Slovenci št. 21 SDZ. Zapustila je sina Mihaela in štiri hčere. Pokopali so jo 20. febr. 3 pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida na Kalvariji.
“Postopa” pokojifev
DETROIT, Mich. — Vodja unije avtomobilskega delavstva Walter Reuther je izdelal predlog, naj bi delavci v avtomobilski industriji, ko bi dopolnili 60 let, delali le še 20 ur tedensko in bili tudi le za 20 plačani. Ta njihova plača bi bila dopolnjena z delom pokojnine iz pokojninskega sklada podjetij.
Ko bi delaveiA dopolnil 65 let, bi nato stopil v popoln pokoj in prejemal le pokojnino. Napovedujejo, da bo Reuther svoj predlog vključil v novo delovno pogodbo, za katero se bo začel letošnjo pomlad pogajati z avtomobilsko industrijo.
rožje, ki so prejšnja leta.
ga ji poklonile
Gcldwater in Rockefeller se zopet “zbližujeta”
PRINCETON, N.J. — Po ugotovitvah Gallupovega zavoda za ugotavljanje javnega mnenja je padla podpora sen. Golwaterja med republikanskimi volivci od 57 odstotkov v januarju na 44 odstotkov sedaj, Rockefellerjeva pa je v istem času porasla od 35 na 41 odstotkov.
— Angleži so zasedli Bermudsko otočje in ga spremenili v svojo kolonijo leta 1612.
1
Kitajska je v poročilu o vprašanju Kašmirja podprla pakistansko stališče, med tem ko je skušala v preteklosti vedno o-hraniti v tem sporu nevtralnost. To je nemara znak, da ne računa na bližnjo spravo z Indijo.
Indija je včeraj obtožila Pakistan krivde za spopad v Kašmirju, tekom katerega naj bi bilo okoli 25 indijskih vojakov mrtvih ali pogrešanih. Spopad je znova zaostril odnose med o-bema državama, ki se vse od leta 1947 bolj ali manj ostro prepirata in izmenoma bojujeta za to deželo na vznožju Himalajskih gora, v katere del silijo tudi rdeči Kitajci.
Malezija je zaprosila Veliko Britanijo za letalsko pomoč
KUALA LUMPUR, Mal. — Vlada Malezijske federacije je uradno zaprosila vlado Velike Britanije za letalsko pomoč, ki naj bi onemogočila Indoneziji oskrbovanje njenih gverilskih enot na malezijskih tleh iz zraka.
Malezija sama nima letal, ki bi bila sposobna prestreči ali zavrniti i n d o n ezijska letala. Angleži so s posebno pogodbo obvezani pomagati Maleziji pri njeni obrambi.
Po p o s r e d ovanju Roberta Kennedyja je bilo sklenjeno med Indonezijo in Malezijo premirje, ki ga Malezija smatra za obljubo Indonezije, da ta ne bo več pošiljala svojih čet vodit gverilsko vojno proti Maleziji na Borneu. Sukamo noče odpoklicati gverilcev domov, ampak! zatrjuje, da imajo v smislu do-: govora o premirju pravico ostati nemoteni na ozemlju, kjer se zadržujejo. Malezija to odločno zavrača in hoče preprečiti vsako njihovo oskrbovanje, tudi iz zraka.
CIPER DANES ZOPET PRED VARNOSTNIM SVETOM ZN
Glavni tajnik ZN U Tant ni uspel doseči sporazuma med Grčijo. Turčijo, Veliko Britanijo in Ciprom o načinu vzdrževanja miru na Cipru. Za danes popoldne ob treh je sklican Varnostni svet ZN k nadaljevanju razprave o tem vprašanju, ki je bila prekinjena preteklo sredo. Na Cipru se obe strani oborožujeta in vež-bata za oborožen obračun.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Razkol med Grki in Turki na Cipru je vsak dan bolj očiten. Obe strani se oborožujeta in vežbata za splošen oborožen spopad, ki se zdi, da prihaja neizbežno. Turčija in Grčija z napetostjo zasledujeta razvoj in držita svoje oborožene sile v stalni pripravljenosti, da bi mogli poseči v razvoj na Cipru, če bi potreba to zahtevala. Obe imata do tega pravico na temelju pogodbe iz leta I960, na osnovi katere je Ciper postal neodvisna republika. Predsednik Cipra Makarios hoče doseči na vsak način jamstvo suverenosti in nedotakljivosti Cipra od strani Varnostnega sveta, predno bi pristal na kakršnokoli mednarodno “policijsko silo”, ki bi prevzela odgovornost za vzdrževanje miru na otoku. Zahodne sile to zahtevo zavračajo in Makarios grozi, da bo zahteval izredno sklicanje glavne skupščine Združenih narodov, kjer upa dobiti s podporo azijsko-afriških držav potrebno večino za svojo zahtevo	-------------——~~ -
Varnostni svet je preteklo dalo ciprski vladi možnost, da sredo pooblastil glavnega tajni- sama uredi odnose med Grki in ka U Tanta, da' sc pogovori sl Turki na otoku brez strahu, da
predstavniki Velike Britanije, Grčije in Turčije, ki so po pogodbi upravičene nadzirati izvajanje ustave na Cipru in v slučaju njene kršitve tudi neposredno poseči vmes, in s predstavniki Cipra o ustvaritvi mednarodne oborožene sile in o načinu njenega delovanja na Cipru za vzdrževanje miru in reda, dokler sedanji spor ne bi bil končno rešen in bi nevarnost oboroženega soppada prešla. U Tant se je prizadeval, da bi nalogo izvršil, vendar mu doslej ni uspelo. Tako je sinoči predsednik Varnostnega sveta Brazilec Carlos A. Bernardes napovedal za danes ob treh popoldne njegovo sejo, da ugotovi dejansko stanje, ko se položaj na samem Cipru bolj in bolj zaostruje.
Makarios hoče dobiti na vsak način proste roke
Predsednik Ciprske republike nadškof Makarios hoče na vsak način dobiti jamstvo Varnostnega sveta ZN za nedotakljivost otoka, kar naj bi po njegovem pomenilo razveljavitev pogodbe iz leta 1960, na temelju katere je Ciper dobil neodvisnost, ter
bi Turčija izkrcala na otoku svoje čete v varstvo turške manjšine.
Velika Britanija in Združene države tej zahtevi Makariosa nasprotujejo in zato ta noče pristati na prihod mednarodne policijske sile na otok in protestira celo proti okrepitvam britanskega vojaštva na otoku, ki trenutno noši vso odgovornost za mir.
Očitno je, da je nujno treba v kratkem vprašanje rešiti, ker sicer utegne uiti položaj na otoku popolnoma iz rok ciprski vladi, pa tudi vladam treh jamstvenih sil.
De Gaulle povabljen v Alžirijo
PARIZ, Fr. — Predsednik Charles De Gaulle je bil povabljen od ipredsednika Alžirije Mohameda Ben Belle na uradni obisk v Alžirijo. De Gaulle je povabilo sprejel, vendar pa čas obiska še ni bilo določen.
—o-
Na sestanku Johnson-Mateos ni bilo vse zlato, kar se je svetilo
CLEVELAND, O. — Samo običajni površnosti ameriškega časopisja se moramo zahvaliti, da smo dobili o sestanku med našim predsednikom Johnsonom :n mehiškim še manj kot površno sliko.
Političnemu svetu je bilo jasno že v začetku, da je do sestanka prišlo radi domače politike v naši deželi in v Mehiki in ne morda radi zunanje. Med nami in Mehiko ni trenutno nobenih takih vprašanj, ki bi jih morala reševati ravno oba predsednika sama. To delo lahiko opravlja po normalni poti poklicna diplomacija. Sestanek je bil potreben Mateosu, ker bodo v njegovi deželi kmalu predsedniške volitve in mora njegova stranka pokazati tudi nekaj u-'pehov na zunanjepolitičnem polju. Zato je bilo v komunikeju navedeno toliko predmetov, ki sta jih oba predsednika obravnavala, seveda vse skupaj na hitro rolko, kajti tvarine je bilo preveč za temeljite dvodnevne razgovore, ki so bili vanje vpleteni še razni javni nastopi.
Sestanek je bil še bolj potre- nezuelske zadeve. Utemeljil je diti, ker ni več član Organizaci-ben Johnsonu. Vršil se je v Ka- svoje stališče z dejstvom, da je. Mateos je po tej poti močno liforniji, ki ima 40 volivnih Kuba ni, več članica Organiza- podprl Castra kot še nikoli pre-mož. Tista stranka, ki bo zma- cije in da radi tega Organiza- je. In to samo par ur po zaklju-gala v Kaliforniji v novembru, cija ne more več sklepati o čenem sestanku s Johnsonom, bo imela teh 40 mož na strani sakcijah proti Castru in o nji-’ Mateos ie gel še .koraik dalje
svojega kandidata Kdo bo pa v hovem izvajanju.	1 Predlagal' je, naj zadevo Ame-
Kaliformji zmagal, se ni čisto	.	I T, , L	.	v
jasno, Demokratje imajo res do-' Mateosova izjava je prišla za nka-Kuba obravnavajo Združeni nnnnia toda	•	- Johnsonovo okolico cisto nepri- ni narodi. Tudi tu je podprl
stva. Kar najbolj kvarfdem^ j Čak°Vano in jo sPraVj.la v veli-j Castrovo politiko. V Združenih
kratske upe, so prepiri med kaJk« zadrego.^ Naša diplomacija
lifornijskimi demokrati John-!Se Je namreč trudlIa cele mese-son se je torej moral pokazati!Ce’ da bi °rganizaclJa dognala, v tej naši državi, da s svojim|kaj VSe je Castr° za§rešlL To osebnim vplivom skuša pomiriti razburjene demokratske du-
/o"
‘. . !se ji je deloma posrečilo, ker je
hove.
Pri takem položaju je sestanek potekal kot dogovorjeno, le zadnji trenutek ga je Mateos
Organizacija včeraj dobila u-radno poročilo o Castrovem podiranju venezuelskih terori-tov in sklepala o koraikih, ki jih je treba napraviti proti Ku-
popolnoma pokvaril. Ko je bil bi' komunike že objavljen, je nam- Mateosovo stališče je tako poreč sam na svoji tiskovni kon- drlo vse načrte naše diiplomaci-ferenci, pozneje pa še njegov je in pri tem še postavilo važ-zunanji minister, rekel, da nje- no načelo, ki lahko podere o-gova dežele ne bo mogla izvaja- snove Organizacije. Stališče dati morebitnih sankcij, ki bi jih'je namreč Castru možnost, da Organizacija ameriških držav! podpira vse upornike in terori-sklenila proti Kubi, ker se je;ste v vsej Latinski Ameriki in Castro vmešaval v notranje ve- se mu pri tem ne more nič zgo-
narodih ima namreč Castro dva zagovornika, ki lahko preprečita vsak nastop proti Kubi. V Varnostnem svetu lahko Rusija s svojim vetom onemogoči vsako akcijo proti Castru, v plenumu generalne skupščine ZN pa to delo lahko opravi azijsko-afriški blok, ki ima večino.
Mateosovo stališče bo močno vplivalo ne samo na usodo Organizacije kot tudi na bodočnost Zveze za napredek in na naše odnose do Mehike, V tak namen pa sestanek gotovo ni bil sklican, vsaj od naše strani ne.
Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki se je Johnson s svojim spremstvom vred vrnil v našo prestolico.
Zadnje vesti
CLEVELAND, Ohio. — Mrliški oglednik okraja Cuyahoga dr. S. R. Gerber je v posebnem pisfnu glavnemu državnemu pravdniku Saxbcju sporočil, da nima nič proti pomilostitvi dr. Sama Shepparda, ki je bil leta 1954 obsojen zaradi umora svoje žene Marilyn na dosmrtno ječo. Letos bo preteklo od obsodbe 10 let in po državnem zakonu bo Sam lahko po-miloščcn in izpuščen na svobodo.
BALTIMORE, Md. — Unija pristaniškega delavstva je zavrnila prošnjo predsednika ZDA L. B. Johnsona, naj konča bojkot nakladanja Rusiji prodanega žita na ladje, ker da bo vlada gledala kljub temu, da bo izpolnjen v mejah možnosti pogoj, da mora biti polovico vsega prodanega žita prepeljanega v Scvjetijo na ameriških ladjah.
NEW ORLEANS, La — Danes zjutraj se jc dvignilo s tukajšnjega letališča potniško jet letalo s 45 potniki proti New Ycrku. Letalo je v nekaj minutah izginilo z radarske mreže in po vsej verjetnosti padlo na zemljo nedaleč od letališča. Sodijo, da so vsi potniki in člani posadke letala mrtvi.
! Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko društva večji del pobirajo asesment.
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes v šoli sv. Vida od štirih popoldne do osmih zvečer.
Kdo je izgubil—
Kdor je izgubil slušalni aparat (japonskega izdelka) v nedeljo zvečer na Bonna Ave. ali E. 60 St., ga lahko dobi v uradu Ameriške Domovine.
Rojak kandidira za poslanca —
Louis Plut Jr. z 2020 Cornell Pid., upravitelj College Molela na 11214 Euclid Avenue, kandidira pri primarnih volitvah kot neodvisen v državno poslansko zbornico.
Pozdravi iz Kalifornije—
Mrs. Mary Yerman in Mrs. Uršula Mekinda pošiljata svojim znancem pozdrave iz Kalifornije.
Nabiranje naročnikov za CUB—
Ta teden bodo hodili šolarji po domovih in iskali naročnike za škofijski list The Catholic Universe Bulletin, ki izhaja vsak teden v Clevelandu. Kdor zna dovolj angleško, bo dobil v njem dosti zanimivega branja. Zadušnica—
V četrtek ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Petra Ličana ob 11. obletnici smrti.
Asesment—
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala danes popoldne od 5.30 do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida.
Tudi njihov uspeh—
Pri organizaciji večerje za kong. M. A. Feighana preteklo nedeljo zvečer v hotelu Cleve-land-Sheraton so sodelovali rudi naši rojaki John Gornik, ki je bil kot tajnik odbora duša vse prireditve, John Kovačič, Edi Kovačič in Edmund Turk, vsi \:dni vodniki demokrat, stranke v 23. vardi. John H. Gomik je med drugim tudi predsednik direktorija Baragovega doma na St. Clair Ave.
Okoli tisoč gostov—
Sinoči so se zbrali v hotelu Cieveland-Sheraton pristaši sen. B. Goldwaterja. Na večerji, za katero je vsak plačal $10. je govoril znani capt. Eddie Rjcken-baker. Pozival je navzoče, naj pomagajo doseči izvolitev Goldwaterja za predsednika Združenih držav in zavrejo delovanje liberalizma, ki vodi deželo v ‘socializem.”
Železničarji izgubili priziv
WASHINGTON, D.C. — Unije železničarjev so vložile priziv proti odločitvi posredovalnega odbora, ki ga je postavil lani Kongres, da reši spor med železnicami in železničarji v vprašanju delovnih pravil in pogojev. Odločitev odbora je dala železnicam možnost odpusta kakih 50,000 železničarjev, ki jih imajo sedaj zaposlene, čeprav jih dejansko prav nič ne potrebujejo.
Železniške unije so vložile proti odločitvi priziv pri zveznem sodišču za Distrikt Kolumbija. To je priziv pretekli teden zavrnilo. Unije so odlečene iti pred VrhoEno zvezno sodišče, kjer pa jih tudi ne čaka nič drugega.
— Navadna radirka je izdelana iz gume, ki ji je dodan plovec (vrsta kamena).
2
AMERIŠKA DOMOVINA, 'FEBRUARY 25, 1964
ji® Mmišm B&mmm
6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 -— Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
united States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	No. 39 Tues., Feb. 25, 1984
Naši narodni interesi
Naša federalna administracija skuša najti v vsakem slučaju posebno utemeljitev za svoje zunanje-politične poteze. Te taktike se drži pod vsakim režimom, demokratskim ali republikanskim. Posamezni predsedniki jo samo pobarvajo po svoji osebni politični filozofiji in po svojih osebnih političnih ciljih. Kadar zmanjka primerne utemeljitve, se rada začepi za narodne interese. V znamenju narodnih interesov se da zagovarjati prav vse in celo s sigurnim uspehom. Kdor bi ugovarjal narodnim interesom, ni samo sovražnik administracije, ampak narodni sovražnik, ki ne pozna pravega patrijotizma.
To stališče bi bilo do neke meje razumljivo, četudi ne zmeraj opravičljivo, ako bi nam kdo tudi avtoritativno raztolmačil, kaj naj razumemo pod narodnim interesom-Takega tolmačenja nimamo in ta pomanjkljivost spada med glavne hibe naše zunanje politike. Daje namreč ad-■ ministraciji priliko, da privleče za vsak slučaj svoj pojem o narodnih interesih. Pojem o narodnih interesih postane tako samo žoga, ki se z njo igra vsakokratna politika državnega tajništva. Par zgledov naj nam to pojasni.
Ko je Truman prišel v Belo hišo, je v'vzhodni Aziji povsod vrelo. Vse je kazalo, da bodo na Kitajskem prišli komunisti do oblasti. Treba je bilo misliti, kako določiti mejo, kako daleč naj seže komunistična oblast in komunistični vpliv. Trumanova administracija se je zavedala, da mora reči o tem svojo besedo, ki naj jo sliši ves svet in ne samo komunisti. In res je takrat padla izjava, da smo v vzhodni Aziji “življenjsko” zainteresirani samo na morju in otokih: japonskih, Formozi in Filipinih. Iz tega so komunisti napravili pravilen zaključek, da nismo zainteresirani na azijski celini, da torej lahko tvegajo okupacijo južne Koreje.
Ko so začeli izvrševati svoj načrt, je naša administracija raztegnila naše narodne interese tudi na Korejo. Tako smo prišli v korejsko vojno, ki se z njenim rezultatom ne moremo ravno ponašati, kajti končati smo jo morali s kompromisom. Kompromis je pa tudi povedal, da se naši narodni interesi ne raztegajo na celo Korejo, ampak samo na njen južni del. Kje je bila takrat doslednost v našem pojmovanju o narodnih interesih?
Bila je na primer za časa pokojnega državnega tajnika Dullesa doba, ko smo prisegali na črno-belo zunanjo politiko. Kdor ni držal z nami ali ni hotel z nami v obrambne zveze, ni bil naš prijatelj. Bil je švigašvaga čez dva praga, ki ne zasluži ne ameriškega prijateljstva in ne ameriškega zaupanja. To so zahtevali naši takratni narodni interesi. Kmalu potem smo pa začeli tolerirati politiko nevtralnih držav in jo potem tudi podpirati. Začeli smo delati to, kar smo preje obsojali. To stanje traja na primer še zmeraj v jugovzhodni Aziji. Pakistan je naš zaveznik, Indija in Burma sta nevtralni. V enem slučaju se veselimo zavezništva, v drugem podpiramo nevtralnost. V Laosu smo si postavili za cilj nevtralnost, v Južnem Vietnamu pa še oklevamo, ali naj bi bila to dobra zunanja politika. In vse to v imenu naših narodnih interesov! V Afriki sploh ne iščemo več zaveznikov, smo veseli, ako so novopečene republike zagovornice aktivne, miroljubne ali kakršnekoli nevtralnosti. Naši odnosi do posameznih držav v Latinski Ameriki so pa tako prožni, da nihče ne more iz njih izluščiti neko doslednost. Ako so nam posamezni režimi v teh državah prijazni, je dobro, ako niso, jih skušamo spraviti vsaj v nevtralnost.
Ni čudno, da je naša javnost prilično zbegana. Kdor zagovarja našo zunanjo politiko, ga obda sijaj patrijotizma, kdor jo skuša po samostojno tolmačiti in odkrivati temne strani, je v nevarnosti, da bo postavljen na sramotni oder. V vseh slučajih tiči v ozadju vprašanje, kaj je pravzaprav naš naroden interes, kaj je njegova vsebina in kakšne so mu meje.
Mislimo, da bi moralo biti bistvo našega narodnega interesa naša narodna varnost. Varnost pred kom? Trenutno edinole ored komunisti, ki vladajo v Moskvi. Samo ti lahko postanejo nevarni sovražniki naše dežele, drugih ravno tako nevarnih sovražnikov vsaj zaenkrat nimamo. Hvala Bogu! Moskva se ne boji naše zunanje politike, boji se samo našega atomskega in vodikovega orožja, raket vseh vrst in tehnike, ki usmerja organizacijo naše narodne obrambe. Naše obrambne zveze po svetu so ji gotovo zelo neprijetne, toda ve, da so vse take zveze od danes do jutri, ako jih gledamo v luči zgodovine. Kar je in bo ostalo, so ameriške oborožene sile, pa naj bo ameriška zunanja politika taka ali taka.
Naš narodni interes mora videti torej v naših oboroženih si’ah svoj glavni cilj. Naša zunanja politika pride šele na drugo mesto. Ni s tem rečeno, da zunanji politiki ni treba imeti stalno pred očmi naše narodne interese. Mora jih imeti, toda zavedati se mora, cla samo njena želja,
da koristi našim narodnim interesom, ne krije napak, ki Ampak slovenska zavednost jih jih naša diplomacija dela pri tem in ki je zanje politično krepko nosi vsepovsod in rešu-' odgovoren vsakokraten predsednik. Narodni interesi mo- je. Nekatere glavne so: rajo biti trajni in koliko mogoče malo spremenljivi, vsak- Podpirati moramo .—~— danja zunanja politika mora biti prožna in zato tudi zme- slovenska gibanja, kulturna pri raj v nevarnosti, da dela napake. Pokrivati napake s skli- zadevanja itd. cevanjem na narodne interese je napačna politika. Meša V tem duhu vzgajati mlade
ne* 11wv*11c.	napačna puiiiiiva.	v lciii ciuiiu vzgajan j.xi.xov*'-
pojem narodnih interesov z vsakdanjo prakso v zunanji ljudi, da bodo nadaljevali naša
n11-fI I	-i _	__i
politiki.
Mislimo, da je predsednik Johnson postopal pravilno, ako je začel čistiti vsaj cilje narodnih interesov, ako že ne vsebine pojma samega. Le po tej poti bomo prišli do tega, da bomo zmerno ocenjevali naše uspehe v tujini, zato pa tudi hladno presojali neuspehe. Ravno tega pa sedaj ne delamo.
PRAVI TONE S HRIB A
? S
Slovane nobenega pravičnega srca, ne besede, četudi so se dobrikali drugače Slovencem, a to najbrže radi tistega, kar so mislili, da bodo nekaj dobili od Slovencev, čisto po takih prav-cih je šlo.
Pa zna kdo reči: Pa drugače mogoče ni bilo, drugače ni šlo.
V danih razmerah vsakega takega časa, ko se je odločevala usoda slovenskega naroda, je morda res bilo tako, “da drugače mogoče ni bilo...” — I seveda je treba razumeti, da veliki orli, kadar so se kavsali in ravsali med seboj, se niso nikdar vpraševali, kako gre malim palčkom, tam za malimi grmički. O kaj še! Angleški “Buli” se je malo zanimal, (kako se godi malemu palčku pod Triglavom in ob Adriji, Srboriti tevtonski orel, pa ne samo da se ni zanimal, kako se godi malemu palčku pod Karavankami in ob Adriji, ampak jih je sam stoletja lovil in uničeval, kjerkoli je mogel. Ali naj še navedem, kaj vse je počenjala laška volkulja in kaj madžarski risi, da bi Slovenci čimpreje izginili
vse to
le pomislimo, ne moremo reči drugega, kakor da nas Bog izredno ljubi! Če bi nas ne ljubil, bi nas že davno ne bilo. Kje je pa kak narod prestal in preživel toliko zapostavljenj, toliko zatiranja in šikan, kakor naš mali slovenski narod? Sodi
Joliet, lil. — Zadnjič sem nekaj omenjal nekdanje predpustne čase. Za spremembo , j e včasih dobro malo pogledati nazaj v preteklost in primerjati to s sedanjostjo, pravijo nekateri.
To zato, da se vidi spremembe, ki nastanejo med preteklostjo in sedanjostjo. Saj se tudi v vseh drugih slučajih tako radi sklicujemo na preteklost in zgodovino, Zclkaj se ne bi tudi v zadevah raznih ljudskih navad in običajev?
Glede bodočnosti slovenstva bi se dalo marsikaj povedati in zapisati. Prav tako tudi o slovenski preteklosti, o raznih slovenskih gibanjih tu in tam.
Ampak kdo pozna razmere med Ud m	čimpreje
nami in duhove, ki krožijo v S p:,VrS-|a tega Sveta? Ce sferah slovenskega ozračja, in to tikajoč se vseh razmer in zadev našega slovenskega življenja, ima pred seboj kar vrsto pomislelkov, če je sploh varno o kaj takem začeti govoriti'in razpravljati? Dalje, kaj bi to koristilo, če ne bi mogoče več škodilo, kakor koristilo? Očitanje grehov nihče rad ne posluša, pa četudi bi bilo prav, da bi jih poslušal in bi potem pravično sodil o sebi in drugih. Taki so bili ljudje tisočletja pred nami in taki smo ljudje sedanjega časa. Le nič se ne izgovarjajmo, mi nismo taki, drugi so taki...
Krivda je v neki meri in do neke mere vseh nas. Tega se ne moremo otresti, pa naj se še tako izgovarjamo.
Da pišem o tem, me vodi v to premišljevanje o naši preteklosti tu v Ameriki in v veliki meri tudi doma za morjem. V prizadevanjih, ki naj bi vodila h koristni skupnosti slovenstva rned nami, smo bili bolj slabi strategi. Eni in drugi. Najbrže P C' tistem španskem reku: “Petelinčki malih ‘sort’ so najbolj občutljivi, drzni in srboriti...”
Morda v nekaterih slučajih je to res. Neki rek tudi pove, da je bilo vedno “med malimi petelinčki več spopadov in ikavsa-nja kakor med velikimi.” Naj bo vse to res ali ne res, ali tako ali tako — ampak na nekaj naj bi nas vse to glasno opozorilo:
Slovenci, kaj 'delate, kam jadrate, kaj so vaši cilji, ne samo kakih posameznikov, ampak vsega naroda? Ali skozi vaša usta govorijo vsi Slovenci, ali le nekateri? Skozi koliko ust se govori za slovenstvo in njegovo bodočnost? Ip kaj vsaka usta, ki c tem govore in se predstavljajo za glavna vodilna usta, menijo, da bi se dalo doseči za slovenstvo? Slovenci so v svoji preteklosti trkali že na marsikatera vrata, pa doslej (kakor izgleda in kakor priča preteklost, nikdar še ne na prava vrata, pa četudi so mislili, da so tikali na prava. Po tistem, kar so Slovencem delili v vseh slučajih, bi bilo soditi, da so vedno trkali na napačna vrata, ali pa so bili za tistimi vratmi ljudje, ki niso imeli za Slovence in
ja zadeva — ampak slovenski narod je res pravi Krpan, ki ga ni ugnalo, ne utrudilo, ne uničilo doslej še nobeno preganjanje in uničevanje nasprotnikov in sovražnikov Slovencev in Slovanov! Slovenci in slovenstvo še živi! Zahvaljen bodi Bog za to!
In naloga nas Slovencev zdaj in od zdaj naprej — kakšna naj bi bila?
Diktirati vsaj jaz nimam namena nikomur. Ampak zdi se mi pa na mestu, da naj bi nam začetek tega novega leta 1964 položil vsem na usta vprašanje in misel v naša srca, ki jo je naslavljal na ves ameriški narod pokojni predsednik John F. Kennedy:	“Ne vprašujte, kaj
vam bo dala Amerika, ampak vprašajte vsi vsak sam sebe, kaj morete vi napraviti za A-meriko!”
Nadvse umestno in pošteno vprašanje! Kaj naj zahtevam, če nimam pa nič za dati?
Za nas Ameriške Slovence je na mestu temu podobno vprašanje:
Kaj naj bo meni, oziroma kaj naj se jaz zanimam za slovenstvo?
Odgovor na to bi bil: Mnogo razlogov je, ki diktirajo, da prav ti si dolžan, če kdo, da se zanimaš za .slovenstvo in njegovo bodočnost. In prav ti razlogi diktirajo posebej tebi in meni:
“Ne pozabi, da si Slovenec. Prav 'to ti naj sleherni dan dopoveduje, da imaš neke dolžno-ti do svojega naroda — do slovenstva. In kot zvest sin slovenske matere in očeta, sleherni dan se vprašuj, kaj je v tvoji moči, da bi naredil dobrega in koristnega za svoje slovenstvo, katerega sin ali hči si!”
In kaj moremo napraviti za slovenstvo tu v Ameriki?
Nalog je več in niso lahke.
Geel: mesto duševne bolnih
že skoraj pol tisočletja stara tradicija flamskih družin.
dela in naloge.
Vse to zahteva podpor, zato
Belgijsko mestece Geel ima obrazcev, kjer so vprašanja, ka-23,000 prebivalcev, med kateri- ko bodo skrbeli za bolnika, kak-mi je 2300 duševnih bolnikov, šne prostore imajo zanj, ob ka-Tujec je lahko v Geelu — ne- teri uri se družina prebuja in kaj deset kilometrov od belgij- kdaj gre spat itd.
_ sko-nizozemske meje — večkrat. Nobene ovire ni, če so v dru-moramo biti vsi bolj darežljivi precej presenečen, fco sreča jini majhni otroci. Potem mora za cerkvene in šolske potrebšči-j “Napoleona” ali “egiptovsko poglavar družine, ki bi rada Ne	pozabimo, dolar se je	kraljico”	ali pa človeka, ki se vzela	v oskrbo duševnega bolni-
pocenil”, to	je,	da je manj vre-	ima za drevo ali	“največjega ka, dobiti še priporočilo zdrav-
den. Pravijo, da je zdaj vreden violinista vseh časov”. Vendar nika Mauricea Domsa, (ki vodi
bo bolj presenečen, če bo o tem | “državno kolonijo” v Geelu. obvestil	policijo	ali duševno1 Ko	pride duševni bolnik v
moje dolžnosti	zdravega	meščana.	V Geelu žK Geel,	je najprej teden v lokalni
ve duševni bolniki v popolni bolnišnici na opazovanju. Tam
samo 59c tega, (kar je bil vreden pred 50 leti.
Torej kaj so kot Slovenec?
Zgoraj so navedene. Ne izogibaj se žrtev za slovenstvo.. Podpiraj vse, kar je slovensker ga. Med temi je tudi Ameriška Domovina, naročaj jo in podpiraj, dokler moreš! Navdušuj druge slovenske rojake za slovenstvo.
Če že samo to storiš v tem letu v ta namen, boš naredil veliko za svoje in moje sloven-slvo! Poizkusi, mnogo uspeha in vse najboljše!
Ob vsakem uspehu boš srečen in vesel ti in narod! In že samo to je vredno, da poizkusiš.
V tem duhu in na tem polju mnogo ti sreče in uspeha na vsej črti!
Naj za danes zadostuje, drugič o čem drugem. Lep pozdrav vsem!	Tone s hriba
Bilo bi žalostno
Cleveland, O. — Mesec februar je posvečen širjenju dcbre-ga tiska. Hvala Bogu, kar precej katoliških listov imamo Slovenci, v svobodnem svetu! Kako pa je v tem oziru doma? Zdi se mi, da jih je precej med nami, iki preveč optimistično gledajo na domovino, češ da se je tam že mnogo spremenilo na boljše in da je katoliški tisk že kar dovoljen.
Prejšnji teden je dopisnik iz Mihvaukeeja zelo hvalil knjigo “Ostani z nami, Gospod!”, ki jo je napisal salezijanec Franc P. baš Mihelčič v Sloveniji in je izšla v samozaložbi. Nato pa dopis-
tem kdo, kakor hočeš — tvo- nik nadaljuje:	“Kar me moti
pri celi stvari, je to, da je knjiga razmnožena na razmnoževalnem stroju in potem, vezana, v na pol trde platnice. Taka knjiga oznanja ali veliko pomanjkanje tiskovnega materij ala in denarnih sredstev ali pa zares veliko omejitev tiskanja verskih stvari.”
Jaz bi sodil, da je krivo oboje, a predvsem zadnje. Med tem, ko so komunisti velikodušno' dovolili natisk Svetega pisma na zelo lepem papirju, ki naj gre predvsem v roke duhovnikom in redkim lajikom doma, zato pa .mnogim v inozemstvu in jim na ta način prinaša lepe dolarčke, omejujejo
svobodi, počno lahko, kar se jim zdi, kajti Geel je pravzaprav njihovo mesto.
To je že tradicija, bi je baje navezana na sveto Dymphne.
ugotove, če ni morda nevaren zaradi svoje bolezni, in če je vse v redu, ga predajo družini, ki bi rada skrbela zanj. Zdravnik lahko kadarkoli — ponoči ali i podnevi — obišče družino, da
Legenda pripoveduje, da je	.
Dymphne živela v 6. stoletju!56Jreprlca',kako ra™aJ° z bo1' in da je bila hči irskega kralja “k°m m “ ,ma vse' kar Potre-ki je nenadoma znorel in se jej J, ‘	.
hotel oženiti z njo. Dymphne je! , S“c,al”° J'TTT Tac“JC zbežala z domačega gradu in ■ !k™m ,,‘j .,do 60 frankf prišla v Geel. Oče je prišel ^,1“	^er pa zah-
njo, obglavil meniha, ki ji je' aza;(0 .	,	, ,
mm™	u -i--	. J GOO frankov na dan za bolnika
pomagal pobegniti, potem pa
obglavil tudi njo, ker ga ni ho- „	,
tela poročiti. Njen grob je po- U stal cilj romarjev, Iki so imeli v "x “ družini duševnega bolnika in ki so upali, da bodo tako dosegli njegovo ozdravljenje.
Skozi stoletj a so se razmere spremenile in Geel je postal zatočišče duševnih bolnikov. Vsaka družina v tem belgijskem mestecu je pripravljena prevzeti v domačo nego bolnika, ki je bil prej v umobolnici ali kakšnemu drugemu sanatoriju.
Geelske družine 120 do 300 frankov na dan iz bolje situiranih družin. V skrbijo za bolnika, da vse, kar potrebuje: lahko pomaga pri domačih delih ali v obrtni delavnici družinskega poglavarja, lahko pa tudi hodi v službo, če si tako želi. Tako živi svobodno in nihče ga ne ponižuje. Marsikdo ozdravi, večina pa jih ostane v Geelu vse življenje. Postanejo člani dru-
, v	zm, ker žive, dostikrat prežive
.	skrbnike m potem jih prevza-
mejo drugi.
Zdaj ima praktično že vsaka I družina v Geelu. svojega bolni-V Geelu lahko pobrskate po ka in pravijo, da še nikdar ni arhivih in se prepričate, da bilo sitnosti z njimi. In v Geelu počno tako najmanj pol tisoč-	ni	nihče niti najmanj	užaljen,
letja. Danes so se v početje	če	mu	človek iz sosednje po-
vmešale oblasti, vendar samo krajine pravi “zotten” (flaffl-v pozitivnem smislu:	Geelčani	sko	—	“norec”), saj se	zaveda,
morajo prositi za dovoljenje, da	da	pri	njih ne delajo	razlike
lahlko nastanijo bolnika in skr- med duševno zdravimi in bolhe zanj. Izpolniti morajo nekaj nimi prebivalci.
Poslužimose ugodne prilike! mo še mnogo srečnih let!
lili 8ip®fc®j@nsc¥ ¥ Min
Euclid, O. — Naš klub se Iprav lepo zahvaljuje vsem pobi žalostno, ko bi med Setnikom naše zadnje priredit-
Prebral sem zadnjo številko ?! salezijanskih knjižic “Mir na zemlji”, v kateri je dr. Matej j Poštovan priredil in razložil pa-' peževo okrožnico istega imena,! pa me je na koncu zbodla tale pripomba dr. Po.Štovana:
“Bilo
našim ljudstvom imela silo pri- ve. Med udeleženci maškerade dobivanja samo veri sovražna 16. februarja smo opazili tudi gibanja, katoličani, ki imajo na- člane sosednjih klubov. Hvala ročilo, iti do konca zemlje, pa lepa, to ne bo pozabljeno! Naj' bo stali zaspani, brez poguma lepša hvala našim kuharicah1 in smiselnosti in ne bi zganili s in točajem, ki so vsi delali brez-prstom niti med bližnjimi bra-'plačno! Hvala vsem, ki so na ti, ki so od svetovnega nazora kakršenkoli način pomagali ^ do kulture in politike zvečine lepemu uspehu naše prireditve, zapisani brezverski miselnosti Žal je bilo letos mask malo-in- brezverskim organizacijam.” drugače pa je bila udeležba od-Ne, nikar ne bedimo brezbriž- lična, ni do trpečih bratov v domovi-! Upokojenci pripravljamo °' j ni, pošiljajmo jim tudi duševne'bisk starega kraja. Kdor se za
——----*_•------
Škorc* is ioplsii! 11 fst
Cleveland, O. — Dne 5. mar-.
to zanima, naj se obrne na (katerega izmed odbornikov, Pa mu bo vse podrobno razložil-Vožnja z letalom v skupini stane od New Yorka do Zagreba j in nazaj $424. Vsekakor ugodne
izdajanje poljudnih v e r sk i h!	J
tajig » preprosto ljudstvo. S	1101,1101 TvTn -o
tega, da doma izhajajo razni li-	Jakob Resnik
sti za duhovnike, ki prinašajo učene bogoslovne razprave, še ne smemo sklepati, da je verski
tisk dovoljen, ker za poljudne ca 1883 je bil rojen v vasi Pre- .	,	• .	.	..
verske knjige in liste še vedno |lesje, župnija Št. Rupert na Do-'J11.^ skuiPlm se PriJetnejse p ni dovolj papirja.	jlenjskem, Mr. Frank Zobec, pri-j l’6/,. . . v . x V1 ... rha
Kaj ko bi se v tem mesecu, ljubljeni naš rojak, ki živi na' , 11Stl’ kl, SS niste clani 'k -Tj posvečenemu širjenju verskega 1114 E. 66	St. Leta 1903 je pri-	jhk° vsak cas Pristopite. ^
tiska, spomnili svojih rojakov šel v Ameriko, leta 1904 se je	J6 yabljem m vsi	dobroacM-
doma in jim poslali kaj lepega tu poročil	z Uršulo Lovko iz	^ lldlte enostavno	na kIub
branja? Drobne salezijanske1 Dolnjega	Jezera pri Cerknici. in S" PilIa,'ate.	, ej~ mr	^
knjižice, ki jih že mnogi med j Dobila sta v družino tri fante nami poznajo, se mi zdijo še^u tri dekleta. Vse sta srečno najbolj prikladne za to. Vsaka!pripeljala v samostojno življe-obravnava ali kakšno poglavje nje in jim pomagala k napred-iz katekizma ali kakšno social-. ku z vsemi močmi. Sin Frank s no vprašanje, ali prinaša življe-1 svojo družino živi z očetom v njepis kakšnega svetnika itd.'isti hiši, vsi drugi so' drugod po-Dcbijo se po slovenskih župni-'ročeni in imajo svoje lepe dru-jah tukaj in v Kanadi. Kako'žine in domove, veseli bi jih bili doma zlasti ti-' Mrs. Zobec je žal v novembru sti, ki so v državnih službah in 1&59 umrla, Frank sam pa je zato ne smejo v cerkev ter ne kar čil, zdrav in dobre volje, le morejo prejemati verskega po-,desna noga mu ne služi prav uka'	/pri hoji, da si mora pomagati s
Kolikor mi je znano, komuni- palico. “Nič ne boli, le v kolku
Pridite
sejo in se	—-
vsak prvi četrtek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Te' cher Ave.
)	Frankt Rupert
JE PREPOVEDANO!
j Ponovno smo že objavil*- ®
■ je po zakonu prepovedano | glaševati v lisiih in pisati °
: žrebanjih in srečkanju, spl°b o vsem, kar ima kak opraV®k z igrami, ki zavise od sreče* Nekateri tega nočejo ali Pa 7‘e morejo razumeti, pošilja.!0 take dopise in se jeze, °e I1*s^

Sti doma ne dovoljujejo, da bi nekaj ne drži prav in mi naga- objavljeni, češ: Vrgli so kdo redne prejemal iz inozem- ja,” pravi Frank. Vesel, dobrega ker P™ nismo všeč ! stva verske liste in knjige, ni srca, zaveden slovenski mož je Nam je prav žal, toda Pr°£ mi pa znano, da ne bi puščali gospod Zobec in za Ameriško P’*s je predpis in list se ga skozi takih (knjižic, če jih tu- Domovino je rekel: “Jo berem, ra držati, če noče. sam prih kajšnji svojci pošiljajo sorodni- odkar pomnim.”	težave!
kom in prijateljem v domovini. Iskreno mu čestitamo in želi-	A D
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
boljšanje slovenskih domov v velikem Torontu.
Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik g. Ivan Marn. Članstvo je tudi izvolilo
Tretji glasbeni festival v Tmrnfan
Toronto, Ont. — Spet je leto naokoli in približal se je čas, ki
za prihodnjo poslovno dobo po- smo si ga ijubitGiji glasbene u-
( Blagor mirotvorcem |to je prvi temelj vseh družb: i miru brez globine in ni pravica.” naru brez pravičnosti,” Moder-j Nič ne pomaga pozivanje na
je doba je doba naglice. Časa bratsko ljubezen, nič skličeva- klicne revizorje, ki bodo enkrat metnošti v Torontu °izbrah za , 2acel0 zmanjkovati. Sodobno nje na dobrobit skupnosti. Tudi'na leto temeljito pregledali vse nT.a_nil. CTwbp aiasbpni festi-"	^ bezlia!VO> kakor pra-; avtoriteta pada, če ni podlaga | knjige in poslovanje s profesio- yal bo letos y sobot0i 7, marca,
' skupnosti — pravica. Tudi z va- nalnega stališča in nato poroča-: ob g zvečer
Vi rl	1
^21r	Komar. Kjer pa je
m Janie> lam je površnost, tam ne ljubezni, ker jjg * a globine. Zdi se, da ni r(Jasa ne možnosti, da bi stva-da h^ledali v bistvo, kaj šele, ih-j ' * skušali prodreti v notra-in bližnjega.
Ul rez Prodornosti in globine Uja/ave komunikacije (občeva-ne ? 111 ed ljudmi. Plitev človek da a !n ne more tako govoriti,
pr,.. drugemu njegove besede tie	srca- ^ ludi obratno,
do
gi tako poslušati, da bi dru-sedam-’ da mu je s svojimi be-
Plitv;
obg Prtšel do srca. Kadar sta
tie lD‘."'va> do te potrebe sploh dj ne de, toda med njima se tu-
sk; I. VzP°stavi resnično člove-Cest0
sblk. ’ (Dr. Milan Komar.) Več dj.’da imamo pre-
Vse bezljavega značaja, se Jub ^ Zavedamo, da imamo
s ružabnih prireditev. A ker vs-ddko kljUb .
bj Sa eniu premalo prilike, da §ovoriiPriiatelJsko sestali in po-driio- ^ <“ulimo potrebo, da bi Uj0st . drugemu odkrili notra-globoi!11 da bi druS drugega bolj Zanje ° sf)ozna!li. Notranje zbli-bj) b:|e naJtrdnejša vez v druž-sum Preprečuje razpoke in tnir enJa, prinaša pa red in
Vek g '30 Pdlev in površen člo-aktivG zgovoren in še tako akt; en’ ne
«4v"ost..
tiered r|?r^naaa v glavnem samo ti ne ' ab bl°vek tudi poslušajo aZna. ab Pa noče, da bi mu
njegove besede, ne ne gre nikomur do
laki
drugi
Plitvia-Se kai racb zbirajo enako
segel gl obje. In okrog
P°vršni. Često se zgo-Polasb Se tudi društvenega dela aktjv	površnost. Tedaj
tuejj aSl postane sama sebi na-ttje a e^° društva pa bolj iskanje asPr°tniikov kot pridobiva-seboi ° elavcev. Plitvi se med Psč dr e> kar dobro počutijo, so Jih je Uzba vetrovnikov; veter straui nfnesel skupaj od vseh ®čine ne,;>a- Valovanje take dru-stuer j56 za§anja sedaj v eno 116 ttior v drugo in nikdar Zaletei 0,5 naP°vedati, kam se bo teda I^^^dnji val. Pravega
“di resničnega miru pa ni. v Lt°vek ttiQ ' .Je umno bitje. Hoče-
d^isi ,dn želimo, da bi nas želijo	b°oemo ljubiti in
So 7 \bd nas drugi ljubili. P°trebe a, človeka tako naravne kraPiti ' v 0t	se, dihati,
^etil not" \ Poditi se. Družba, ki sdhe j, ^;>am’ n^so nro manj ^Udi 2 ° vnaJsilnejši nagoni, ne Ostati pSderiJa! ne more dolgo d® ek«ni re^ ab sleJ bo prišlo ^ilan'tr0Zlje ali razpada.” (Dr. Ce hK?mar->
rotvor/T10 hiti resnično mi-zPova domo gornje
besede
dovdarTi- 2nova premišljevali, ^loevay3 1 J dr skušali ures-zlvlJenju. Koliko se bruto ,ed nami, ko se tolikim Hoče dreka
ranjem ali samo z zamolčevanjem se ne da držati ljudi skupaj. Potrebno je zaupanje, ki sloni na pravičnosti. Vse to velja :za države, kot za večje ali manjše skupnosti. Kratenje pravic neti sovraštvo in maščevalnost, pa naj bo to pravica glasovanja, pravica do primernega zaslužka, pravica svobodnega izražanje konstruktivne kritike, pravica do informacij, pravica, da vsaikdo nemoteno razvija svoje sile ter tako doprinaša k skupni dobrobiti. “Kako rado1 se dogaja, da povprečniki in kimavci zlasti v organizacijah drže proč sposobne, a kritične ljudi. “Dati vsakemu svoje je velika umetnost. Velik pripomoček za red in mir v družbi.”
RŽ
Občni zbor Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij
V nedeljo, 16. febr., popoldne je zborovalo članstvo Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij. Odborniki upravnega, kreditnega in nadzornega odbora so podali svoja poročila o delu za finančno leto 1963 ter pokazali uspehe in napredek te denarne ustanove. -
Občni zbor je bil v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo ob lepi udeležbi članstva. Navzoča sta bila tudi oba župnika gg. A. Prebil, C.M., in J. Kopač, C.M. Zborovanje je vodil g. L. Staj an, ki je po nenadni smrti g. Antona Ponikvarja opravljal predsedniške posle.
Pred poročili o napredku H. in P. se je občni zbor spomnil naglo preminulega predsednika g. Antona Ponikvarja, ki je tako rekoč naravnost od, dela v H. in P. odšel “na poročanje” k večnemu Sodniku. Bolj kot “na poročanje”, pa je odšel po plačilo ;za svoje zvesto in nesebično delo v prid bližnjega.
Iz poročil blagajnika g. B. Koširja so bili razvidni lepi u-spehi in nov napredek. V letu 1963 je pristopilo čez 200 novih članov. Članstvo je tako preseglo številko 1000, kar gotovo pomeni, da imajo Slovenci v ta svoj zavod polno zaupanje. V šestih letih in treh mesecih čez 1000 članov! Da je bilo v pisarni skozi leto živahno, pove število vlagateljev: blizu 8000 v 12
li članstvu, na občnem zboru.
in v nedelj«', 8. marca, ob 4.30 popoldne v dvo-Še eno novost je sprejel občni ’rani Marije Pomagaj, zbor, in sicer je povečal število; Za nastop so se prijavili mla-odbornilkov glavnega, to je u- dina in odrasli:	inštrumentali-
pravnega odbora, od pet na se- sti, pevci solisti, pevski zbori in dem, kar gotovo zahteva veli- rajalne skupine; njihovo število kost ustanove in pa raztrese- gre daleč preko sto. Pripravljal-nost članstva po vsem velikem na komisija si je pri izbiranju Torontu. V upravni odbor so bi- prizadevala, da bi predstavila li izvoljeni štirje direktorji, dva čim več umetnikov slovenske ponovno in dva na novo.	j krvi, da bi bil festival zanimiv,
Če' bo rast Hranilnice in Po- da bi se dvigal nad povpreč-sojilnice šla naprej in navzgor nostjo in stal na ravni resnične v tem pravcu, kot zadnja tri le- umetnosti.
ta, potem bo v teku prihodnjih Naj bo to obvestilo hkrati dveh let, t. j. v osmih letih svo- vabilo vsem rojakom prijate-jega obstoja in delovanja do- Ijem glasbe, da festival obišče-segla prvi milijon kapitala. Ti jo. Kdor od mladih pevcev ali uspehi Hranilnice in Posojilnice inštrumentalistov meni, da je slovenskih župnij gotovo delajo že dovolj napredoval in da bi se čast ustanoviteljem, članstvu lahko predstavil javnosti na fe-in vsem, ki v ta zavod vlagajo stivalu prihodnjega leta, naj se svoj trud, svoje sposobnosti, ob priliki letošnjega festivala znanje in čas, vse v dobrobit javi in pove svoje želje festiva-bližnjega.	Ilovemu odboru.
Por. ‘	T. Zrnec
Netviorantske novice
Postni čas je letos zelo učin- gentini Kulturne akcije, ako bi kovito odjeknil med župljani j ji ne bil stal ob strani g. Lado župnije Brezmadežne. Ob de-! Lenček tako ob njegovem začet-lavnikih je pri jutranji šolski ku, kakor tudi pozneje ob nje-maši vsak dan okrog 100 otrokjnih težavah, zlasti finančnih, in večina od teh tudi vsak dan! Konča pa Ruda Jurčec svoj čla-pri sv. obhajilu. Seveda je več nek z besedami:
kot pol kanadskih otrok med slovensko mladino. Vendar se pozna, koliko vpliva imajo že slovenski otroci na svoje sošolce, da jih privabijo v narodno župnijo. Privabi jih pa seveda tudi lepa cerkev. Vse to pa tudi že priča, koliko mladine bi pritegnila k sebi župnija Brezmadežne, ako bi imela prav tako kot njena sosedna angleška župnijo svojo katoliško, šolo. Vsekakor je treba slovenski mladini in vsem tistim, ki jo> vzgajajo, čestitati, da je v tem postnem času tako zelo dvignila število obiskovalcev pri vsakodnevni mladinski sv. maši. Ob večerih pa pridejo k maši odrasli župljani. Najboljši je obisk ob petkih, ko imamo postne govore, združene z večno devet-dnevnico.
V nedeljo, 16. februarja, je imela Hranilnica in posojilnica obeh slov. župnij svoj obč-mesecih. Obilico opravljenega ■ ni zbor, to pot prvič v dvorani
naravna potreba:
dela kaže tudi denarni promet, ki je v preteklem letu dosegel $3,224,000.
Kapital se je v zadnjem letu povečal za $127,703. Velika prednost H. in P. pred drugimi denarnimi zavodi je v tem, da so člani deležni vsega čistega dobička. Denar naložen na o-sebne čekovne račune je bil o-brestovan po 3%. Upravni odbor je vsem članom, ki so pravočasno plačali obresti na posojila, znižal iste za 20% dolgova-
hhieli, bQ tl’ zeli> da bi ga drugi'ne vsote. Prav tako je bilo čla-ln Žel’i,	^ubeznijo delati nom povrnjeno tretjino pristoj-
SbreJeli 3 ™ druigi z ljubeznijo bin za zavarovanje dolgoročnih ^ trenutkieS0V doprinos! Pride-' posojil. Občni zbor je odobril
ha
če:
ihi
Ves i ’ ko bi marsikdo rad 4% dividende na denarne vlo-glas z '
hi, da’v^0t me obrekujete, ho- iem letu
®ehi taks J® zakričal v svet: ‘Ni- ge. Tako so bili samo v preteik-
hm razumete, želim vas $23,000.
člani deležni čez
rad in
fe^ati m sam° dobro čem be!’ Kdo me pehate Proč od se-dhŠene SS bo čudil, če take za-6°hia h pcdrebe pripeljejo sča-“Ce °. eksplozije?
1'a?krojf)1 ®estavili listo činilcev trgani ’ ogrožajo družbo in b ha en01'16’ ubrali postavi-Krivip ° prvib mest — krivico. ,. Ca boli
Glavna naloga kreditnih zadrug je ustvarjati članom cenen kredit. Hranilnica hrani, da Posojilnica posojuje. V zadnjem letu je bilo članom posojeno čez $373,000 osebnega in hipotečnega značaja. V istem času pa so vrnili čez $270,000. Čemu so služila ta posojila? Iz poro-
Strup|- 011 prizadetega in za- j čila predsednika kreditnega od-^dsebo-n'’eg0vo dušo- Ubijal bora g. J. Turka smo zvedeli, SovraštvJn° zaUlPanJe m neti da je večina posojil bila porab-
Brezmadežne. Poročila odbornikov so pokazala, da je Hranilnica naredila velik napredek v preteklem letu. Število, članov se je povečalo za 211; tako sedaj
Izrekamo mu zahvalo ob njegovem prvem s r e b r nomašni-škem jubileju z resnico, da nam je dajal s svojim delom in zgledom temelje, brez katerih bi pri SKA ne bili to, kar danes smo.
Hvala Vam, g. Lado — in hvala ter čestitke redu (misli na misijonarje sv. Vincencija Pavelskega), ki se z nami in prijatelji veseli Vašega prelepega jubileja.”
Njegovi sobrat j e in prijatelji v Torontu .se z g. Ladotom Lenčkom, C.M., veselimo uspehov in priznanj, ki mu jih je dala tudi Slovenska Kulturna akcija v Argentini, On je 3. februarja tega leta obhajal tudi 50detnico rojstva in se je še ves mladosten in poln načrtov srečal z Abrahamom. Slovenci v
in še sedaj gradimo slovenski misijonarji v Kanadi na temeljih, ki jih je on položil. Pridobil si je med njimi mnogo prijateljev, pa tudi nekaj sovražnikov. In Slovenci so mi povedali, zakaj. Bil je preveč odkrit in je vsakemu povedal v obraz, kar se mu je zdelo, da ni na kom kaj prav. A prav ta njegova neposrednost, ko ni iskal sebe, ampak duš, mu je pomagala, da so se mu mnogi približali v spovednici. V Torontu je vodil tri misijone z velikim u-spehom, zlasti prvega. Vest mi je narekovala, da sem to tudi javnosti povedal, zlasti še, ker sem ga v članku o delu slovenskih misijonarjev v Kanadi, ki je izšel v letošnjem koledarju Mohorjeve družbe, izpustil. O-pisoval sem bolj ustanove misijonarjev v Kanadi in misijonarje, ki so jih ustanovili. Misijone, ki so prav za prav bistvene važnosti, sem pa v tistem članku le omenjal. In tako je ime g. Karla Wolbanga, C.M., izostalo. Omenjal sem ga sicer v prejšnjih koledarjih, vendar se mi zdi okvir dela slovenskih misijonarjev v Kanadi nepopoln, ako ne pribijemo dejstva, da je g. Karel Wolbang, C.M., eden naj večjih pionirjev pri misijonskem delu med Slovenci v Kanadi. Tudi samostojni slovenski misijon z lastnim slovenskim duhovnikom v Winni-pegu je njegova zamisel. On je to idejo sprožil, a je bilo na žalost nasprotovanje preveliko in ni uspel. A misel na samostojen slovenski misijon od takrat naprej ni med Slovenci nikdar več zamrla.
*
Ko sem bral v Božji besedi članek izpod peresa učenega profesorja Lojzeta Ambrožiča: Svoboda vesti, in kmalu zatem člankom članek uglednega primorskega duhovnika Jakoba Ukmarja v Katoliškem glasu pod noslovom: Sožitje z drugoverci, sta me oba prepričala, da moramo tudi Slovenci iz ozkega gledanja iti v širino sodobnega katoličanstva. Preč. g. Jakob Hmlkar tako lepo zaključi članek z besedami:
“Koliko duhovne energije je potratil naš mali narod, ko je v početku tega stoletja pobijal liberalce namesto liberalnih zmot in je pripadnost k politični stranki cenil višje kot zgradbo resnično krščanskih značajev. Vsaka šola nekaj stane. Zgodovina zadnjih 60 let je zelo dra-
ko odvisno .suknjo, pa jo mah- bi bilo dobr0) če bi jih zanesel nil peš navkreber.	skrivaj v Ljubljano ter jih izro-
Vnetje bedrnega živca (isias) m dr_ Kimovcu v nadaljnje je huda bolezen. Ni smrtno ne- varstvo. Napravil je načrt tako,
Kanadi ga poznajo bolj kot velikega misijonskega delavca in u- pa’ pa koristna šola, ki nas uči: rednika Katoliških misijonov. manJ Padanja, več spoštova-Ima pa gotovo tudi velike za- n^a’ m an j strankarstva, več sluge za kulturno delo med Slo- vzaiemnos^ da se politično venci v zamejstvu.	razcepljeni narod ohrani v du-
■	i hovni in zdravi enoti.”
t i	v .	O, da bi te modre besede u-
J*J" Sm° ze pn	Slednega staroste slovenskih
aiu zn-, xaiio sedaj rojstva misijonarja g. Karla S	na”ske“ <*-
šteje ta denarna ustanova že Wolbanga, C.M. Srečal se je si- ^ ^ sadu dutu ™ed ^a‘ 1003 člane, če upoštevamo, da S cer z Abrahamom že lani i no-!™’ ^ piSem° V Amensko Do' prav toliko članov šteje tudi! vembru. Javnost je pa izvedela1 m0Vln°’ J° cltamo' in P™Pagi-slovenska Hranilnica in posojil- za njegov jubilej šele, ko je iz4TT T VrednistvT0 mca Janeza Evangelista Kreka, I šla januarska številka Katoli-i	^ ™TOm- }n
denarnega prometa ima pa šej šldh misijonov G. Lado Lenček lc™bolJ dosled"° ^ bo sledl-več, potem vidimo, da so Slo-lc.M., je namreč v tej številki! H ^ 3 36	^	3 Ame'
venci dobro razumeli korist teh'pod naslovom: Misijonar Karel 3 Domovma med Slovenci, dveh denarnih ustanov, ki na- Wolbang, C.M. - petdesetlet-vajata Slovence k varčevanju in nik prikazal njegovo izredno jim tudi pomagata v denarni dejavno osebnost predvsem pod s iški s posojili. ^ Nobena druga vidikom njegovega misijonske-
slovenska ah župnijska orga-Iga udejstvovanja. Jaz bi rad 0b
mzamja v Torontu ni še doslej tej priliki omenil njegovo Pi-zajela toliko Slovencev kot ti | onirsko misijonsko delo med dve denarni ustanovi:	ena na, slovenskimi naseljenci v Kana-
zupnijski podlagi druga pa najdi. Sicer so že pred njim priha-slovenski. Ce bi bila samo ena, j ali na posamezne slovenske pobi verjetno ne bila nikdar zaje-j stcjanke v Kanado
la toliko Slovencev.
razni slo-
in tem bolj uspešno poslanstvo bo vršila med njimi.
lis le spamliii
Toronto, Ont. — Z gospodom župnikom od Sv. Katarine sva bila dobra prijatelja. Ce sem bil pri Sv. Katarini in se nisem oglasil v župnišču, je bil hud. Dejal mi je, ko sva pozneje prišla skupaj:	Tttud jjaz nne kkk
venski misijonarji, zlasti p. j vvvam. Bil je zelo družaben, pa .	.	! Bernard Ambrožič in p. Odilo , mu je bilo dolgčas, vedno same-
Ko mi je PnsJa v roke de- Hajnšek, oba frančiškana, in!mu tam gori. Bil je to gospod cembrska številka Glas Kultur-Hudi nekateri svetni, škofijski 1 Andrej Povlin, Gorenje, Lahov-ne akcije, me je pnjetno preše-1 duhovniki. A sistematično je'čan, iz cerklanske fare doma Jmieca on-em rPHereSa Rude101Haniziral slovenske misijone!K njemu je zelo rad zahajal
bratu nreč^ V^T11631 s0- SIovencl v Kanacb od drugi Cerklanc, kanonik Kimo-.ctu preč. g. Lcdotu Lenčku. Montreala do Vancouverja šele vec, pevec in muzikant — vir-
ob njegovem srebrnem jubileju
mašništva. Pisec
lla maščevalnost. Za-jljena za nakup, popravilo in iz- trdi, da bi ne bilo' dai^s ^Ar*' UspeM ^o se n^ HtroZ po/^r ^ d° 2 avtob’foni’ se pri
‘ 1	s v Ai- u speni so se pa hitro pokazali nas preobul in morda oddal ka-
g. Karel Wolbang, C.M. To je bilo težko in nehvaležno delo.
tuoz. Ta se je navadno pripe-
varna, ampak boli kot gromska strela, — po štajersko rečeno. Ta me je v življenju dvakrat gnjavila. Nekoč sem bil nekako tri mesece v postelji; nato se je pa toliko premaknilo, da sem z naj večjo težavo prilezel po stopnicah v trgovino. Ravno tisti čas je pripeljal avtobus kanonika Kimovca. Prisrčno sva se pozdravila. Takoj me je začel nagovarjati, naj grem z njim na Katarino. Tako se mi je zdelo to nemogoče, kot bi dejal, da grem na Dunaj za cesarja. Pa se je tako resno zavzel, tako prepričevalno mi pripovedoval, da se ta bolezen zdravi samo na ta način, da se jo premaga s kako težko rečjo in preroško mi je napovedal, da bom drugi dan zdrav, pe grem z njim.
Povedal sem, da me še to skrbi, kako bom prišel po stopnicah, ki jih je samo 12, do Katarine je pa gotovo 12,000 stopenj. Kako bom prišel gori? Gospod ni prenehal, ampak tako dolgo pregovarjal, da sem šel. V začetku je bilo hudo, da sem mislil, da jo bom kmalu pomaknil nazaj domov. Pa mi je gospod začel pripovedovati take zanimivosti, da sem kmalu pozabil na bolečine in samo njega poslušal. Dve uri sva hodila do župnišča, pa mi je minulo zelo hitro, župnika ni bilo doma, župnišče je bilo zaklenjeno.
Kanonik je vedel, kje je spravljen rezervni ključ. Takoj
da bo šel po stezi, ki pelje skozi Ravnik, Toško čelo, čez Podutik, Koseze in Zgornjo šiško. Po tej stezi navadno nihče ne patrolira. Vse dragocenejše predmete je zavil in jih spravil v mali ročni kovček ter se lepega dne podal na pot.
Ves vesel in zadovoljen sam s seboj, da bo talko dragocene predmete prihranil cerkvi, je brundal skozi bukovje in mimo debelih smrek proti Toškemu čelu. Pod Toškim čelom se je pa naenkrat pojavila pred njim nemška patrulja in ga ustavila. Bil je aretiran in kovček zaplenjen z vso vsebino vred. Kam so ga odgnali potem, ne vem. Pozabil sem. Vem le, da sva pozneje enkrat govorila v Ljubljani ter da sem že v begunstvu izvedel, da se nahaja doma na Gorenjskem v Lahovčah, v svoji rojstni hiši ter da je imel dovoljenje, da je lahko tudi tam maševal.
Ko sem prišel v Kanado, sem mu takoj pisal in tudi on je meni še parkrat. Nazadnje je pa odgovarjala na moja pisma le njegova nečakinja in povedala, da stric ne morejo več. Nekako pred tremi leti sem pa izvedel, da je gospod umrl. O, koliko lepih spominov mi je ostalo na tega dobrega gospoda. Že to se sliši neverjetno, da je mnogo let, že preje v Avstriji in pozneje v Jugoslaviji, učil sam v župnišču vse otroke iz cele fare
ga je prinesel in odklenil. Bil bot učitelj in kot katehet. Pa sem ves premočen od potu in mislite, da jih je slabo naučil? poti. Vzel sem pa s seboj re- Nasprotno;, prav dobro jih je zervno srajco in sem se preoble- učil in poznam nekatere Kata-keL Gospod mi je prinesel do- rince, ki so v življenju dosti macega žganja. Saj je bil v žup- napredovali s samo župnikovo mscu kot doma. Priganjal me I šolo. še v Torontu imamo Kaje, naj cim več pijem, obenem tarinčane in druge, ki to lahko mi pa pripravljal na zofi leži-j potrdijo. Skozi vsa leta se je
see, kamor sem se potem vlegelj vrtelo število otrok v njegovi
m prav kmalu zaspal. Odeje je šoli okrog 100. Včasih več, vča-
gosipod navalil name, da sem komaj držal. Nekako dve uri
sih manj. Kakršna je bila pač letina za to panogo stvarjenja.
|------ ^	>0 0 V CAi Julija.
sem trdno spal. Seveda sem sejln vse to je delal za polovično moral spet preobleči. Takoj na- p]ačo navadnega učitelja. In še to mi je župnik postregel z jed-! +0 le ob času šole. Vse počitni-
jo, nato pa prinesel vina. “Tttammaššenga, ttammaššnne-ga ssem prinesel, — je dejal;
ce so mu odračunali in za časa počitnic ni dobil nič.
En nedostatek je pa vendar.
danes ste ga zasluzili.” In sem bil v njegovi šoli: Otrokom ni se vino pil. Potem sva se s ka- bilo treba prositi za na strani-nonikom počasi odpravila proti šče, ampak je vsak lahko šel če domu.
Dočim sva prišla gor mimti Solničarja čez Ravnik in Ivovk, sva jo nazaj mahnila čez Grab-če in Osredek. Kako sem se poslovil, ne vem in tudi doli do Anžica nič nisem vedel, kako se mi godi. Pri Anžicu mi je šele druga porcija črne kave malo razbistrila glavo. Po tretji porciji sva jo pa mahnila naprej proti domu. Doma sem se še
je bila potreba. Tega jih on ni učil, zato tudi tega niso znali. Pa se je dogodilo, da so Nemci potegnili mejo ravno nad O-sredkom in jo obdali z bodečo žico in nagaznimi bombami. Tako je vas Osredek ostala na italijanski strani in otroke so pre-šolali v Dobrovo. Otroci so prišli v šolo in ko ga je — prijelo, je vstal in nameraval iti, kakor je bila prej pri Katarini nava-
V	V .	J ^ ~	^	-1 -1-^w rili nava-
vročega^ čaja, malo mešanega z da. Učiteljica je zvršala nad orovnicevcem napil, nato pa bojim in ga poslala nazaj v klop sel v posteljo. Menda sem spal rekoč:	Nazaj v klop in prosi.
kar dvanajst ur skupaj. Zjutraj pa vstal — zdrav kot riba. Nič več bolečin! Premagal sem; a bilo je hudo. Na vsak način sem pa moral imeti zelo dobro srce,
kam hočeš. Fantek gre nazaj, se obrne proti učiteljici in reče: “Prosim s ...” V tistem razredu se tisti dopoldan niso več učili, toliko je bilo smeha. Vsi osre-
da je vse preneslo. Danes bi go- ški otroci so pa od tistega dne tovo ne.	[naprej znali pravilno prositi na
G. dr. Kimovec me je prosil,: potrebo.	L A st
naj mu drugi dan sporočim, ka- I	______„______
ko bo. Storil .sem to in se mu j o ,	• • »	.j
lepo zahvalil. Nedavno sem iz-! G st°Pin1£y1 prvih
poljedelcev
Kje je tisto področje, kjer je človek prvič ne le pobiral plodove, marveč tudi oral in sejal? V mnogih deželah so iskali sledove, med drugim v Palestini, nega za preselitev, ker res ni bil [ v iraškem in iranskem delu
vedel, da je v Ljubljani umrl. Katarinski gospod je tudi umrl. Ko se je začela vojna, so ga Nemci, pod katere je Sv. Katarina ob okupaciji padla, pustili pri miru. Pač niso imeli vpisa-
O	1	» J	X V—Q Alj. 1J i
v nobenem oziru nevaren že ra-1 Kurdistana ter na jugu Anato-di težke izgovorjave. Nemške !bJe- Po najdbah so kmalu spo-patrulje, ki so zahajale tja gor, ”""1 so se večinoma oglasile v župnišču in jim je gospod še s ka-
znali, da je treba iskati prve poljedelce mnogo dalje v preteklosti kot je veljalo splošno
kim glažkom domačega postre- j mnenJe. gel večkrat. Obljubljali so mu,! ZdaJ nameravajo arheolgi da ga bodo pustili na mestu, | Poučiti s tega stališča doslej le ker “ljudje nimajo nič proti !slabo ?nano pokrajino v jugo-njemu in tudi oni, Nemci, so vzhodnem delu Turčije, torej
zadovoljni z njim”. Ker se je pa od vseh strani slišalo, kako si Nemci prilastujejo cerkvene posode, ciborije, kelihe, monštran-ce itd., se je gospod Povlin začel bati za te predmete, da bi mu jih nekoč odnesla patrulja.
ob zgornjem toku Evfrata in Tigrisa. Profesor Bradewood z inštituta za orientalistiko pri chicaški univerzi, ki bo vodil raziskave, je izrazil domnevo, da so ljudje ob takih rekah obdelovali zemljo zelo verjetno
Zato je začel premišljevati, da i že pred 10,000 leti.
VABILO K PROSLAVI 40-letnice
OTVORITVE SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE.
+ ■j” t
r
f f f f
f *
?
|
¥ nedelfo I* marga fiii ¥ veliki ivorasil SJJa
Začetek OR 5. URI POPOLDNE-™ Banket in pester slavnostni program -—
Počastili bomo tudi DR, FRANKA J. KERNA, našega odličnega rojaka, ki je bil prvi predsednik Slovenskega Narodnega Doma. Zgodovina Slovencev v Ameriki ga slavi kot zaslužnega kultur-
nega delavca. Za Narodni Dom sl je nabral ogromni venec dobrih del. Tudi sta med nami MR. MATT PETROVIČ in MR. FRANK JAKSIC, dva člana prvega direktorija S. N. Doma. Vsem trem se hočemo zahvaliti za požrtvovalno delo za naš Dom. Vljudno vabimo vse rojake. Pridimo vsi; žene, dekleta, možje, fantje in cele družine, da skupno proslavimo in se razveselimo.
Za direkiorij SND FRANK BAVEC, tajnik
mm
HENRIK SIENK1EWICZ:
KRIŽARJI
1
£ m m
hmmmmmmmmmmmmmmmm
Zbišku se je konj v naglem diru vzpel na zadnji nogi; zato se je jezdec podprl s kopjem, ko pa se mu je zlomilo, je tudi on zgrabil za meč. Čeh, ki je nadvse zaupal sekiri, se je vrgel z njo v gručo Nemcev —• in bil za hip brez obrambe. Eden izmed plemičev iz Lenkavice je padel, drugega pa se je ob tem pogledu polastila blaznost, da je začel tuliti kakor volk in podeč okrvavljenega konja,
je slepo drvel v sredino gruče.
Žmujdzki boljarji so sekali s raza in doseči zopet reko.
svojimi režili po sulicah in	.	.v,	. ,
.	...	.	, ,	.,	, i Nikomur m prišlo na misel,
kopjih, izza katerih so gledali .	, .	, ,	.	,	’
,	i	i ■ da bi se podal, saj so vedeli,
obrazi vojščakov, osuplih od! .	. v .	.
v -	.	.	. .	.,	.. da ne morejo računati na mi-
zacuaenja m skrčenih zaradi + ^_______________ _______
upora in sovraštva. Toda zgo-
dilo se je, da se vrsta ni pretrgala. Tudi tisti žmujdžini, ki so udarili od strani, so od skočili od Nemcev kakor od ježa. Sicer so se takoj vrnili še z večjo silo, toda brez vsakega uspeha.
- Nekateri so, kakor bi trenil, splezali na bližnje smreke in začeli metati puščice v središče vojščakov, katerih poveljnik je to opazil in ukazal, naj
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
CARY, ILL. (VIC). Mouern 2 Bedroom Home. On Fox River, East of RAWSON BRIDGE, $16,500. By owner. L. Filas, R 1, Box 715. Cary, 111. PH ME 9-4684.	(40)
Wheeling — Owner $19,000. 6 year old. 3 bdrm. rch. 70x107, cor. lot, 11x22 fin. rec. rm., w/fireplc. Att. 2 car gar. front dr. 20x22’ W/W carpeting, Kenmore washer, dryer, stove. Man. water softener. 2 yrs, Gas ht. forced air. Walk schls. 3 blks. shpng. 816 Fletcher dr. 537-2698.	(40)
PALATINE
2 Story colonial. 7 rooms. Brick arid Alum, siding. 4 bdrms., 2% baths, 15x26 Ivg. rm., 2 blks. to schools. Landscpd. S/S’s. $29,000. FL 9-0365.
(40)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRY CLEANER—COIN OPERATED 8 machines, Far south. Sell or lease. Needs Owner Operator who can devote full time. Little capital required. Inspect and make offer. — FU 8-1768.	(39)
LAUNDROMATS — (3) — Fine Opp. Going business. Excellent income. 3 south side locations. Total of 91 washers, 31 dryers. Reason for selling, death of partner. For information call PR 6-5720.	(43)
ja. Tisti plemič iz Lenkavice, ki se ga je po bratovi smrti lotila blaznost, se je pripognil, ne da bi stopil s konja, in dvignil truplo z zemlje, ker ga je očividno hotel obvarovati oskrumbe in ga medtem shraniti na kakem mirnem kraju, da bi ga po bitki laže našel. Toda v istem hipu ga je objel nov val blaznosti, da je popolnoma izgubil zavest: namesto da bi bil krenil v stran, je planil med vojščake in zagnal truplo na konice sulic, ki so se zadrle v njegove prsi, trebuh in bedra in se upognile pod njegovo težo. In preden so jih vojaščaki utegnili izdreti, je blaznež pretrgal vrsto, prevračajoč ljudi kakor bur-ja.
Kakor bi trenil, se je kopica rok stegnila proti njemu, kopica sulic je prebodla konju boke, toda medtem so se vrste razgibale in preden so se utegnile zopet urediti, je planil naprej eden izmed žmuj-dzkih boljarjev, ki je bil najbliže, za njim Čeh in grozni metež se je večal z vsakim hipom. Drugi boljarji so tudi pograbili trupla padlih tova-prizanašali ujetnikom. Umi-!rišev in začeli metati na kali so se torej molče mož ob!ostrine: od strani so iznova
pridrveli žmujdžini. Cela do takrat trdna vrsta se je zamajala, se stresla kakor hiša, v
se umaknejo k svoji konjenici. Nemški lokostrelci so začeli tudi streljati, zato je zdaj pa zdaj marsikateri med vejami skriti žmujdžin padel kakor dozorel češarek na tla in umirajoč pulil z rokami gozdni mah ali se pa premetaval kakor riba, ki jo potegneš iz vode. Nemci so bili obkoljeni od vseh strani, zato res niso mogli misliti na zmago. Ker pa so vendar videli uspeh obrambe, so menili, da se jih vsaj peščica utegne rešiti po-
lost obupanega in razdraženega ljudstva, ker sami niso
možu, ramo ob rami, sedaj
dvigajoč, sedaj spuščajoč sulice in kopja, sekajoč, zbadajoč, streljajoč z loki, kakor je pač dovoljevala zmešnjava, in bližajoč se neprenehoma svoji konjenici, ki se je borila na smrt in življenje z drugimi oddelki sovražnikov.
Medtem se je zgodilo nekaj nepričakovanega, kar je odločilo usodo trdovratnega bo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WHEELING — BY OWNER. Reduced for quick sale. 3 bedroom Brick and Frame ranch. Enclosed carport. Patio. Fenced in yard. — $16,900. 4%% mortgage. LE 7-5406. ______________ '	(41)
OSWEGO — Nr. Aurora. So. Col. mansion. Priced for quick sale. 14 rms., 4 baths, 2 acres, beaut. Indspd. 2 car gar. plus 2 gar. apts. Rear bldg. Antiques & Orientals. Val. $125,000. Sas. $57,500. By owner. 407 Main St. 554-8885.	(42)
IDEAL location for restaurant, motel. Heart industrial, recreation city 50,000. 1 Mi. u. S. 90-94, Mississippi River. Will invest. — Owner Jas. Squier Sr. 1443 Avon, LaCrosse, Wisconsin. PH 28688.	(40)
kateri pokajo stene, se razčesnila kakor drevo pod klinom in naposled razpadla.
Bitka se je v hipu izpreme-nila v klanje- Dolge nemške sulice in kopja so bila v gneči neuporabna. Zato pa so noži konjenikov škrtali po črepinjah in vratovih. Konji so se zaganjali v človeško gručo, prevračajoč in teptajoč nesrečne vojaščake. Jezdeci so lahko 'sekali od zgoraj, sekali so zgoraj, sekali so tohej brez oddiha in počitka. Z obeh strani pota so se usipale vedno nove- tolpe divjih bojevnikov v volčjih kožah in z volčjo žejo po krvi v očeh. Njih vpitje je glušilo glasove, proseče milosti, in stokanje umirajočih. Premagani so metali od sebe orožje; nekatere so skušali zbežati v
gozd; nekateri so se delali mrtve in padali na zemljo; nekateri so stali pokonci z bledimi obrazi in zaprtimi očmi ; drugi so molili; eden, ki se mu je očividno v strahu zmešalo, je začel piskati na piščalko, pri tem se je smejal, dvigajoč oči, dokler mu ni žmujdzki kij raztreščil glave. Gozd je prenehal šumeti, kakor bi se bil prestrašil smrti.
Naposled se je stopila križarska peščica. Le včasih se je iz grmovja oglasil odmev kratke bitke ali pa presunljiv krik obupa. Zbiško in Matko, a za njima vsi konjeniki so skočili sedaj h konjenici.
Ta pa se je še branila, postavljena v krogu, kakor so se vedno branili Nemci, ako se je sovražniku posrečilo, da jih je obkolil z znatnejšo močjo. Jezdeci, ki so sedeli na dobrih konjih in so imeli boljše .orožje kakor pešci, so se borili hrabro in s takim odporom, da jih je moral vsakdo občudovati. Med njimi ni bilo nobenega belega plašča, večidel je bilo srednje in nižje plemstvo, katero je moralo v boj na ukaz viteškega reda. Tudi njihovi konji so bili po večini oboroženi; nekateri so imeli trde odeje, a vsi so imeli železne oglavnice z jeklenim rogom \f sredi. Poveljeval jim je visok vitez v temnomodrem oklepu in podobni čeladi z zaprtim vizirjem.
Iz gozdnih globin je padala nanje ploha strehe, toda konice so se brez uspeha odbijale od vizirjev, od oklepov in jeklenih naramnic. Val žmuj-dzkih pešcev in konjenikov jih je obkoljeval od blizu, toda oni so se branili, sekajoč in bodeč z dolgimi meči tako trdovratno, da je ležal pred konjskimi kopiti venec trupel. Prve vrste napadalcev'so Se hotele umakniti, a ker so pritiskali nanje od zadaj, niso mogli. Naokoli je nastala gneča in zmeda. Pred očmi se je bleščalo od migotanja sulic, od bliskanja mečev. Konji so začeli rezgetati, gristi in se
plašiti. Zakadili so se žmujdzki boljarji, zakadili so se Zbiško in Čeh in Mazuri. Pod strašnimi udarci se je začela gruča majati in pripogibati kakor gozd pod viharjem, oni pa so se kakor drvarji, ki trebijo gozdno goščavo, pomikali počasi dalje v trudu in znoju.
Avtomobili v Avstraliji
Po najnovejših podatkih je zdaj v Avstraliji 3,234,000 avtomobilov, kar pomeni, da jih pride po deset na vsakih 34 prebivalcev. Glede avtomobilov v primerjavi s številom prebivalcev se je Avstralija povzpela v svetovnem merilu na četrto mesto in je za ZDA, Novo Zelandijo in Kanado.
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA. MATI, STARA IN PRASTARA MATI IN SESTRA
Jennie Tekavec
ki je izdihnila svojo plemenito dušo in odšla v večno življenje dne 23. februarja 1962.
Luč nebeška naj Ti sije, v naših mislih si vsak čas; srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
Žalujoči:
soprog JOSEPH; sin. JOSEPH;
hči MRS. ROSE MIKLAVŽ: sestri ANTONIJA STERLEKAR in FRANČIŠKA SNOJ brat ANDREJ AVBEL, tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov.
Cleveland, O., 25. februarja 1964.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASF
Euclid
E. 216 St., blizu Miller Ave-, v fari sv. Kristine, zidane ali lesene hiše, ranch in bungalow tipa, prostor za razširjenje zgoraj, dvodružinske, 2 ali 3 spalnice.
Blizu E. 185 St.
Zidana, na pol ranch hiša, 3 spalnice-, 1 Y> kopalnica, Sanitas na stenah, velika jedilnica, klet, v prvovrstnem stanju, 'garaža za 2 kare, $21,990.
UPSON REALTY 4S9 E. 260 St. RE 1-1070
(39)
Iščem garažo
Iščem večjo garažo med E. 55. in 71 cesto in St. Clair Ave. Kdor jo ima za oddati, naj pokliče 391-2225.	(39)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico na 1233 E. 58 St. —(42)
V	najem
Na 4132 Superior, 4 čiste opremljene sobe, udobnosti plačane. Kličite EN 1-9213 podnevi ali EV 1-4535 zvečer.
(40)
V	najem
Trisobna stanovanja, popolnoma prenovljene, novi furnezi in kopalnice, moderne kuhinje. Na 1007 E. 64 St-Kličite KE 1-2637.	(41)
\ ZULICH I
INSURANCE
AGENCY
,18115 Neff
1-42:21 §

SEDEMDESET LET
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim elanom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
mmmk
KATOLIŠKA

flS;
mmmk
JEDKOTA

VICINITY OF 77 & BISHOP 2 flat Brick. 5&5. Gas and oil heat. Separate furnaces. Large lot. 2 car garage. Enclosed porches. By Owner. $25,900. Hudson 7-0781.	(41)
PETS & HOBBY
HOBBY-PETS Supplies — Inch tobaccos, magazines, candies & toys. Yearly gross $45,000. Loc. in main shopping area. Nr. commuter sta. Must sell. Call 231-1947. Ask for R. Wilson.	(41)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER COOK For Catholic Rectory. Stay. 2408 So. Albany.
Phone 521-1808.
(42)
ITASCA — BY OWNER. — 6 Rm. Brick Ranch. Att. gar. 2 air cond. bedrms., Ige. liv. rm. with firepl., dining area, Ige. country kitchen, Built-ins. Fam. rm. Lge. Patio. 98’ lot. Fully landscpd. Near Transp. Quick sale, $27,500. 773-1277.	(40)

Muilmly Funeral Home

ZRAČEVALNI SISTEM
Najstarejša slovenska podporna organizacija ) v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411 1
GLAVNI URAD K.S.K.J.
Joliet, Illinois
!	351-353 No. Chicago St.
MAYWOOD SEMINARY SECTION. BY OWNER. Immaculate 3 bdrm. Brk. Bungalow, with Dining Rm. Full bsmt, Expand. Attic, 2 car gar. Alum. Si/S. New Gas Furnace, — $18,500. FI 5-9067.	(40)
OWNER TRANSFERRED Will sacrifice, $16,500. Beautiful 3 Bedroom Ranch. Attached Garage. Fenced in yard. Landscaped. In North Lake Country. Many extras. 356 8472.	(42)
PARK RIDGE
2 bedroom, 2 baths, attached 1 Vz car garage. Enclosed porch. Full basement. $26,000. Close to everything. By Owner. Call 825-2657 after 6 P.M.	(41)
7 3
m
V blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
Ivan Rak
ki nas je dne 25. februarja I960 za vedno zapustil.
Spominjamo se srečnih dni, ko živel še med nami si Ti bil vedno nam vsem si drag in vsakdo Te imel je rad.
Luč nebeška naj Ti sveti v mislih naših si vsak čas, počivaj v miru, blaga duša, in pri Bogu pros’ za nas.
Tvoji žalujoči:
žena TINKA, sin JOHN, mama KAROLINA RAK, sestra ANI ŽUMER, bratje VINKO, Dr. MAKS in MIRO.
Cleveland, O., 25. febr. 1964.
NA SAMOTNI POTI — Štefan Penizin gre s svojim pasjim spremljevalcem skozi narodni park Koryak v Sovjetski zvezi sredi mrzle zime. Park je v tem času leta popolnoma zapuščen, vendar morajo čuvaji od časa do časa na pot skozi divjino, da vidijo, če je vse v redu.