List 40.
Misli o politiškem programu,
kterega so razodeli slovenski  rodoljubi,   dne 25. septembra t. 1.  v niariboru zbrani,  ter jih podajajo svojim slovenskim bratom na pretres.
Zahteve slovenskega naroda so:
A. Da se kranjskemu vojvodstvu povrne zemeljna celota.
Ko sta si cesar Karol V. in nadvojvoda Ferdinand I. delila avstrijske dežele, ter sta od kranjskega vojvodstva hotela odtrgati Metliko, Pivko, Kras in Istro, odrekli so jima leta 1521. kranjski stanovi obljubo zvestobe, dokler se jim ni potrdilo s pismom, po Karolu V. vlasto-ročno podpisanem ddo. Brusel 16. marca 1522., da z vojvodstvom kranjskim imajo zediniti se Metlika, Kras in Istra, pa tudi vsi drugi kraji, kakor so mu pred pripadali po pravici in navadi, in tudi, kar jih je Benečanov otetih, brez vsake izjeme , ter imajo vsi neraz-družno zvezani biti in skupaj ostati. In ostali so združeni. Še le minister Bach je leta 1849. samovoljno iz Istre naredil posebno kronovino in kosove Krasa pridjal k goriški grofii in Istri.
Ni dvombe, da bodo historično celoto kranjskega vojvodstva podpirali:
a)  Državna vlada, ker je Avstrii neobhodna potreba, krepke pokrajine proti Italijanstvu*); ta pa ne more biti niti italijanska, niti nemška, ampak slovenska;
b)  Slovani češke in poljske in vsi narodi ogrske krone, ker ima trdno zgodovinsko in ndrodno podlogo;
c)  vsi Slovenci; zakaj čim krepkeje bo kranjsko voj-vodstvo, tem jače bo pritezalo in edinilo druge slovenske kosove in tako vsem Slovencem podpora in središče postajalo.
B. Da se ohrani narodu slovenskemu narodna celota, to je, da njega potujčevanje za vselej prestane.
V ta namen se ima uprava, zAstop, vlada in rav-nopravnost slov. naroda na sledeči način uravnati:
J.  Uprava*
Upravni organizmi naj bodo:
1.   Soseska, ki obsega vasi in hiše, ki imajo skupaj eno poddružnico ali cerkev. Ona si voli svojega župana, ki gospodari ali sam ali s pridanim odborom s soseskinim premoženjem, ter izvršuje, kar mu občina naloži.
Združba v soseske je dobrovoljna.
2.   Občina, ki obsega več sosesk, ako je mogoče celo faro, in če je ta malehna, po več fard. Ona si voli svojega glavarja in odbor, v kterega se pa brez volitve jemlj6 soseskini župani.
Po ubogih in v izobraženje zaostalih deželah morajc
*) Glej sestavek današnji pod naslovom: „Avstrija, pozor!"
Vred.
občine  dovolj   velike  biti,   drugač zavolj   pomanjkanja imetnih in dušnih moči hirajo.
Zatoraj se druženje v občine, ki so prevažen organizem narodne avtonomije, ne more soseskam samim na voljo dajati, temveč naj jih združuje sam deželni zbor v dogovoru z vlado in soseskinimi zaupniki.
3. Zupan i j a, kakor kamen ogelnik narodnega samopravja, narejena po izgledu ogerskih varmedjij (ko-mitatov) in hrvaško-slavonskih županij (Kreisgemeinde).
Ona bi obsegala po več sedanjih politiških okrajev (kantonov) kolikor mogoče ene narodnosti, ter bi prevzela politično in sodno upravo L stopnje; prigledo-vala bi občine in vodila volitve za narodni zastop. Njeni organi bi bili: Skupščina, odbor, uradniki in služabniki , ki bi se lahko po okrajih razstavili, kakor sedaj državni.
Marala bi dovolj velika biti, in imeti vsaj kacib 100.000 duš; le potlej se je nadjati, da pride v skupščino dosti politično izobraženih, nezavisnih, značajnih mož, in da županija tudi kaj premore. Tako na pr. bi imelo kranjsko vojvodstvo 4 županije: gorensko^ osrednjo, dolensko in notranjsko.
Razlogi:
a)  Tudi do 1. 1848 je bila sodna in politiška uprava v deželnih rokah, samo da so jo do tedaj izvrševali samo grajščaki, ko privilegiran stan. Odkar je pa njih privilegij prestal, razširijo se čisto dosledno stanovske pravice na cel narod;
b)  le s tacimi županijami se bo mogoče iznebiti birokracije, ki samoupravi in narodni ravnopravnosti ne bo nikdar prijateljica;
c)  tako bi se dali zmanjšati upravni stroški. Zakaj če se zraven avtonomnih oblasti postavijo še državni uradi, bodo stroški dvojni.
Nadjati se je, da državna vlada napravi županij ne bo nasprotna, ker imajo korenino v zgodovini, in kar ona dovoli ogrskim deželam, tega slovansko-nem-škim ne more odreči.
IL Zastop,
Da se zastop za deželni zbor uredi na narodnem stalu, je treba:
1.    Da se v deželah, kjer prebivajo razun Slovencev se drugi narodi, napravijo volitveni okraji (Wahl-bezirke) po narodnostih.
Sploh naj volijo volitveni okraji svoje poslance direktno, kolikor mogoče, vsak le po enega.
Vodba volitev gre županijam ^ kakor se imajo po tem našem programu po narodnosti narediti.
2.    Da se v raznonarodnih deželnih zborih napravijo narodni odseki (kurije).
Tako so tudi v prejšnjih časih stanovski deželni zbori reči,  ki so se tiskale le enega stanu,  ali, če so
stanovi bili različnih ver,   le ene vere,   po kurijah ob-
,*-   ravna vali.
3.    Skupne reči ilirskega kraljestva in štajarskega vojvodstva, ki delate notranjo-avstrijsko skupino , naj zaatopa skupinski zbor, v kterega pošljejo deželni zbori te skupine svoje poslance.   Za reči pa, ki se tičejo na-
*, rodnosti, snide se skupinski narodni zbor, v kterega pridejo samo poslanci deželnih zborov ali kurij dotične narodnosti.
4.   Skupne državne zadeve bo zastopal po smislu diplome 20. oktobra 1860 državni svet, ki se sestavi iz poslancev deželnih  zborov  in bo glasoval po skupinah.
IIL Vlada.
C. k. namestništvo je v deželi državo-vladni organ za politiško upravo. Ono izvršuje državne in deželne postave, pregleduje samopravne organe in pazi, da se postava povsod izpolnuje.
Na čelu skupinske uprave stoji dvorska kancela-rija^ na čelu državne pa ministerstvo na Dunaji.
Deželne ali zborne sodnije ima vsaka dežela svoje, višo sodnijo pa cela skupina eno.
/r. RavnopravnosL
Narodna ravnopravnost je z diplomo 20. oktobra 1860. in slovesno cesarsko besedo Slovencem zagotovljena. Njo uresničiti v djanji je sedaj skupna pravica pa tudi skupna in solidarna dolžnost celega slovenskega naroda. Skupno in solidarno bomo stali ne le vsaka dežela zase, ampak vsi za vsacega in vsaki za vse, z delom, tiskom in besedo, da se pogubljivo in nekršČan-sko potujčevanje naše narodnosti za vselej ustavi; zakaj zguba, ki zadene ktero koli slovensko stran, zguba je za vse Slovence; in zaostajanje ktere-koli slovenske pokrajine v razvitku vsem drugim škodo nanaša.
Mi zahtevamo, da se slovenskemu jeziku izkaže v šoli, uradu in cerkvi popolna pravica, in tirjamo:
1.    Da za Slovence nihče ne postane niti učitelj, niti uradnik, niti duhovnik, kdor ne dokaže, da zna popolnoma slovenski jezik govoriti in pisati.
2.    Da se uradnikom, učiteljem in duhovnikom, pa tudi advokatom in notarjem med Slovenci, ki nimajo popolnega znanja slovenskega jezika v pismu in besedi, postavi rok (termin),   do kterega se ga naučiti morajo.
3.   Da se ukaže že precej zdaj uradnikom , ki so jezika zmožni, da dopisujejo in odpisujejo slovenskim ljudem po slovenski, in da zapisnike ž njimi narejajo po slovenski.
4.    Da se po ljudskih šolah slovenskih krajev, po glavnih in farnih brez izjeme, slovenščina vpelje že precej zdaj za učni jezik.
5.    Da se po gimnazijah in realkah med Slovenci nauk z ozirom na ravnopravnost uravnd po programu, ki so ga „Novice'' 6. novembra 1861. leta podale.
Sploh pa mora po ilirskem kraljestvu in štajarskem vojvodstvu slovenski jezik, ker je deželni (Landes-sprache), za vsacega obligaten biti, tako, kakor je sklenil lani češki zbor zastran češČine.
6.   Da se napravi stolica, kjer se bodo učili prav-doslovni predmeti, zlasti pozitivno pravo, po slovenski.
7.   Da se pri visi sodnii postavi svetnikov (Rathe), ki bodo slovenskega jezika v pismu in besedi zmožni, po razmeri slovenskega prebivalstva.
F.  Pot^ po kteri se program izvrši.
1.   Ministerstvo je prositi, da po dolžnosti, s ktero ima oktobersko diplomo in cesarsko obljubo dopolniti, precej potrebne naredbe izdd, da se ravnopravnost slovenskemu jeziku uresniči.
2.   Po oktoberski diplomi, po patentu 20. sept. t. 1.
320
in po zgodovini imajo deželni zbori pravico, državo-pravne predmete obravnavati. Tega pota se bomo tudi mi držali. Ker so pa Slovenci v nekterih deželnih zborih po sedanjem oktroiranem volitvenem redu v vekoviti manjšini, a od večine se ni nadjati podpore našim narodnim prizadevam, zato bomo Njih Veličanstva prosili, da nam ono v tistih primerljejih, v kterih nam dosedanje oktroirane naredbe neprestopljive zapreke stavijo, iz Svoje polnovlastnosti potrebno pomoč za državopravno našo uredbo nakloniti blagovolili. Na koncu bodi še to opomnjeno, da te misli (ta program) podajajo le poglavitne Črte in načela. Vi pa, slovenski rodoljubi, prevdarite, popravite, dopolnite, kar je treba, ter pomagajte, da se poslopje narodne organizacije dovrši Vam in narodu slovenskemu na zadovolj-nost, srečo in slavo.