Izhaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4'50 in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 40 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Iz dobe pasjih dni. Živimo v časih preporoda in silnega političnega vrvenja. Stare države padajo in na njih razvalinah vstajajo nove. In ker hočejo ljudstva teh novih držav višje, višje do politične in gospodarske svobode, je logično, da padajo tudi stare stranke in se ustanavljajo nove vseh vrst in barv. Ta pojav se je prikazal tudi pri nas na Slovenskem. Tudi pri nas smo videli, da so politične stranke, če že ne padle, vsa] spremenile svoje ime, programe, taktiko itd. Vse to seveda z ozirom na razpoloženje ljudstva, ki je začelo po grozoviti vojni drugače misliti. To razpoloženje nc opažamo samo med našim delavstvom, pač pa tudi med malim kmetom. Tudi on gleda in misli drugače, tudi on ve, da je prišel čas, ko bo treba vsem dosedanjim njegovim >-dobrotnikom« pokazati — figo! Zato hoče kmet slišati tudi drugo plat zvona in prav pridno čita časopisje jugoslovanske socijalno demokratične stranke ter pristopa k njenim političnim organizacijam. To gotovim krogom ne da miru in dan in noč so v skrbeh kako in kaj! Pred kratkim se je ustanovila nova kmečka stranka, ki ji pravijo tudi »samostojna«. Mogoče, da je ta stranka res samostojna — na papirju! Pa za danes m moj namen, da bi o tem razpravljal. Nekaj druzega je, ki se mi zdi potrebno povedati, da širša javnost zve, kako znajo nekateri ljudje kmeta — farbati! Par tednov je od tega, ko je neki poslanec JDS stranke sklical shod v Slovenski Bistrici. Je-li bil ta shod javen ali zaupni mi ni znano; znano pa mi je, da je bil sklican zato, da se kmeta zopet enkrat nafarba, če se bo seveda pustil farbati. Prišlo mi je slučajno v roke vabilo, s katerim je goriomenjeni gospod vabil kmete na oni shod. Do tukaj nič hudega. Ko sem pa prečital vabilo sem udaril po mizi in vzkliknil, da tak način farbanja presega že vse meje! In res je kulmus vseh kulmusov. Poslušajte, kaj je bilo na vabilu med drugim pisano: »in na katerem ustanovimo »napredno demokratsko - agrarno-kmeč-k o - s t r a n k o«! Ko bi bil mož, ki je ona vabila podpisal in razpošiljal preprost človek, bi si lahko mislil, da je naredil to v nevednosti. A ta mož je akademik in poslanec, torej človek, o katerem ni mogoče reči, da ne ve kaj dela. Potem ko sem vabilo prečital sem sr mislil, da je vendarle res, da so še politik! na svetu, ki imajo kmeta za bedastega In da bo kmet šel še vedno za njimi čez drn in strn. Ni pa res, da bo šel naš kmet tem ljudem na limance. Res je, da se tudi naš kmet zaveda položaja. Tudi kmet, ki gara od zore do mraka, in ki je že od pamtiveka oropan vseh pravic, političnih in gospodarskih, je krenil na drugo pot, na pot osamosvojitve. To nam priča dejstvo, da so naši shodi osobito na Štajerskem številno obiskani. Ni več daleč čas, ko s! bosta kmet in delavec segla v roke in z združenimi močmi vrgla ono kliko, ki hodi med nje s takimi pamfleti, kakoršen je goriomenjeni. Ta pamflet je romal po zeleni Štajerski ob koncu pasjih dni, zato smo prepričani, da je bil v nesrečo stranki, katere reprezentant ga je razpošiljal. Bliža se dan, ko bo tudi v zeleni Štajerski vstala rdeča armada zatiranih, ki bo za vedno vrgla one mogotce, kateri so jih do sedaj vodili za nos in izkoriščali! Oni iz štajerskega labirinta. Stranka liberalnih gruntarjev. I To bi bil edino odkrit, pošten, pravilen in primeren naslov stranki, ki se sama j zove »Samostojna kmetska stranka«. Ta | stranka torej izdaja reven in nedolžen listič »Kmetski list« po imenu. Ta list je precej podoben »Blaževem žegnu« ne koristi namreč nobenemu in ne škoduje nobenemu, ker ga menda živa duša na svetu ne bere. Tudi nam se doslej še ni zdelo vredno pregledovati njegovih praznih in dolgočasnih strani in le opozorilu nekega dobrega prijatelja se imamo zahvaliti, da smo prebrali v njegovi zadnji številki neko brezprimerno neumno in prazno čvekanje, ki nosi naslov: »Socijalno demokratična stranka«. Podpisan je pod tem več koi smešnim modrovanjem — kmet Ilija Gregorič. Kedo je ta človek, ne vemo in nas v resnici to tudi prav popolnoma nič ne zanima. Ravnotako prav nič ne vprašujemo, kakšen kmet je to. Beseda »kmet« ]e namreč hudo široka in to še nikakor gospoda kmeta Gregoriča ne priporoča. M! imamo n. pr. bajtarje, kajžarje, male kmete, srednje kmete (takozvane polgruntar-je) in pa velike kmete ali gruntarji. Kadar jim je to neslo so se n. pr. v Avstriji imenovali kmete tudi razni grofje, baroni in gospodje, ki so imeli samo takole po deset ali dvajsettisoč oralov zemlje. Da gospod Ilija Gregorič ni ne bajtar, ne kajžar, ampak vsaj gruntar, morda celo kak nekdaj propali liberalni kandidat, to bi mi na slepo srečo prisegli in — za tem grmom čepi zajec. LISTEK. ALBIN LAJOVIC: Pri {ežkem kmetu. (Dalje.) Ravnotako bo vpoštevati cele pokra line, ki skoro nimajo posestnikov pod 5 ha ha so zopet druge, revnejše, kjer izvečim nima nihče nad 5 ha. Dalje igra veliko vlo razdelitev gozdov, ki zavzemajo pone ^od cele pokrajine, drugod pa je poman] ^anje lesa. Vsa navedena dejstva nareku Jejo temeljito razmišljevanje, kako zagoto ^*ti pravično razdelitev in kako zagotovit r>ravno in materijalno obstoj kolonistov. Najenostavnejša razdelitev velepo ' estev bo v onih slučajih, kjer je večin? emlje že oddavna v najemu. Najemni! Postane mehanično posestnik, potem kc v hlačal od države določeno odškodnino D ”stalih slučajih bode razdelitev in raz^ ciro aja. velehosestev mnogo bolj kompli trphnVn Pr* tako važnem delu jt vrs;a, temeljitih predpriprav, da se vse iz^ v prospeh kmetijstva in ljudstva. Vs« posestva, ki nastanejo iz razdelitve veleposestev, morajo biti enotno gospodarsko zaokrožena, državni zakon pa mora poskrbeti za njihovo nedeljivost in prepoved za špekulačno prodajo. Finančni uspeh kolonizacij^, je še bolj zapleten, kakor pa zemljiščni. Najprvo treba odgovoriti vprašanje odkupa ali konfiskacije zemlje od veleposestnika. Država se mora pobrigati, da dobi zemljišča po najvišji ceni, da jih potem more prepustiti kolonistom pod najugodnejšimi pogoji. Vseobče razlaščen je ni nikakor priporočljivo, nasprotno velevata pamer in razum, da se pravično postopa z onimi zemljišči, četudi z veleposestvi, ki so blia z delom in pridnostjo, torej pravično pridobljena. Nikakor ne gre, da bi se stresan in otresli temelji osnovnega prava, temelji lastninstva, ki jih vsakdo z vso žilavostjo brani, kadar gre za njegovo lastno kožo. Nasprotno pa je povsem pravično, da se vsem onim, ki so se na katerikoli način in kadarkoli pregrešili proti narodu in slovenski domovini, brez vsake odškodnine odvzame vse, premičnine in nepremič- nine, ki jih razdeli država med potrebne. Sem spadajo posestva bivšega cesarja In članov njegove hiše, kakor tudi vseh onih oseb, ki so si bodisi s podelitvijo ali pa na drug »hvaležen« način »pridobili« svoja posestva. Za vsa druga veleposestva pa plača država po zakonu ustanovljeno odškodnino, prevzame tudi eventualna bremena, ki teže konfiskovano zemljo. Najbolj priporočljiva oblika odplačila so državne rente na gotovo dobo. Večje težave nastopajo pri vprašanju, kako plača kolonist državi. Naravno je, da bo morala biti za vse koloniste in za vse vrste zemlje enotna cena. Z izkupičkom se pokrijejb vsi stroški in je mogoč z malimi žrtvami še precejšen stalen dohodek, zakaj tudi ono zemljo bo prodala država, ki jo je dobila po konfiskaciji in s to zemljo bo krila ono razliko, za kolikor bo ceneje prodala zemljo, ki jo je kupila. Kolonisti, ki imajo dosti denarja, naj takoj plačajo vso odkupnino. Kdor pa nima zadosti, ali ničesar, ta prevzame posestvo na zadolžnice, plačljive v gotovi dobi. Na Ta modrijan torej razlaga, da se socialisti bore le za korist mezdnega delavca. Kdor je le enkrat vtaknil svoj nos v socialno demokracijo, mora videti, da je ta trditev velika neumnost. Socialisti se borimo za osvoboditev vsega človeštva od kapitalistične-g a ižžfemanja. Ker pa kapitalizem najbolj stiska f- fe v n o ljudstvo sploh, zato naša stranka ni stranka mezdnih delavcev, ampak stranka revnega ljudstva. Ta sl seveda služi svoj kruh od trdega dela, v rudnikih, tovarnah, na poljti in drtlgocf, zato bi lahko rekli, tudi, da smo strahka revnega ljudstva. Vsak človek pa tudi ve in tudi gospodu »kmetu« Iliji Gregoriču to ne bo neznano. da si je tovarniško delavstvo priborilo z organizacijo in potom naše stranke že marsikaj, zaostalo je pa še zelo revno ljudstvo, katerega so doslej neomejeno vladali in izžemali »kmetje« kakor je gospod I. Gregorič. Po čem n. pr. plačujete g. I. G. svoje hlapce in dekle. Od česa žive po zimi dninarji, ki so delali pri vas čez poletje? Kako se godi po zimi vašemu sosedu, ki ima le eno kravico, njivo in morda kos travnika? Vprašajte ga, če je res popolnoma zadovoljen, da sede v Vašem občinskem odboru le gruntarji, bajtar in mali kmet mora pa molčati. Preglejte po svoji vasi in potrdili nam bodete, da razun Vas in še dveh, treh gruntarjev, spadajo vsi drugi našo stranko, ker morajo delati več in se jim še slabše godi nego vsakemu tovarniškemu delavcu. Na koncu svojega čvekanja naštevajo gospod »kmet« Ilija Gregorič tudi, koliko pristašev ima naša stranka. Prve volitve Vam bodo pokazale, da ste šteli hudo slabo, zato Vam danes ne bomo dokazovali več vaših neumnosti. Pozdravljamo ustanovitev samostojne | kmetske stranke. Potrebna je! Vanjo vsi ! gruntarji, mali kmetje bajtarji in posli. Na j eno stran revež, na drugo bogatin. Kjer i jih bo več, tisti naj vlada in tisti bo vladar ' in to bomo mi. Dopisi. Iz Semiča. 1 Ker smo Vam obljubili poročati o tu- ' kajšnjem sokolskem izletu, moramo obiju- i bo seveda držati. Pojdimo pa po vrsti: Prvič! Semiški sokolići so nastopili le pri prostih vajah v zvezi z drugimi, da se njihovega »pacanja« ni preveč opazilo. Prav žal, nam je, da jih nismo videli še na orodju, da bi v polni meri občudovali njihove umetnosti. Pruskem n. pr. je določena doba na 60 in pol let, v Galiciji 52—56, na Angleškem 50, na Norveškem 42 a na FrancosKem na 25 let, za češke razmere je priporočljiva doba 20—40 let. Država ima dolžnost podpirati v konkurenčnem boju denarno sla-bejšega klonista z dopustljivlml a uspeš-nm sredstvi. Predno zaključim razpravo, naj ovr-žem še trditev, da bo produkcija vsled razdelitve veleposestev padla in da bo ogrožena prehrana mest, ter industrijal-nih krajev. Par številk bo povedalo mnogo več, kakor popisana stran. Na Češkem obsegajo posestva do 20 ha zemlje v celoti 1,962.000 ha in rede (seveda pred vojsko) 2,220.000 glav goveje živine, potemtakem pride 1 glava na 0.8 ha. Veleposestva nad 100 ha imajo približno 1,900.000 ha zemlje, rede pa komaj 356.000 glav. Če računamo orno zemlje na 700.000 ha, potem pride šele na 2 Ha ena glava. Tedaj je živinoreja malih kmetov 2 in polkrat večja kot veleposestnikov. Drugič! Telovadbi je seveda sledila »prosta« zabava, kjer so navdušeni bratje prav hrabro uničevali alkohol. Te sokolske izobrazbe in kulture so bili deležni celo otroci. Videli smo n. pr. dvanajstletnega fantiča (če je pri naraščaju, nam ni znano), ki je bil opolnoči pijan skoro do nezavesti. Tretjič! Prisegali so si iznovega bratstvo in ljubezen do groba. V prevelikem havdušenju, je šlo njihovo bratstvo celo tako daleč, da so vrgli iz gostilne na cesto svojega bratca W. iž Metlike in gotovo bi prišlo še do velikega pretepa, da m | stopil in posredoval — naš sodrug. Četrtič! Za zabavo je skrbel tudi ne-I ki pajac, ki jim je prevračal kozolce in j pa — menežarija, v kateri si videl za eno krono poleg »Sokola« še gos, mačko in j podobne zverine. Res, silno duhovito. Še par takih »narodnih« prireditev pa bodo vsi pametnejši fantje sprevideli, da zanje | ni prostora med liberalno gospodo. Pa ! brez zamere »Sokoliči«. Zdravo! Iz Savinjske doline i nam pišejo: Vaš dopis »Iz Savinjske do-I line« meseca avgusta je naše revno ljudstvo močno razveselil. Naj ves svet izve, v kakšni klerikalni sužnosti živimo v naših krajih. Komaj čakamo, da bi prišli k nam kaki govorniki socijalistične stranke, ker bi se vanjo vpisali vsi, saj ljudstvo krvavo čuti, da ga bo pognala klerikalna vlada in klerikalno gospodarstvo popolnoma na beraško palico. Kaj bi se pri nas lahko vse naredilo, rudniki, tovarne itd. in ljudstvo bi dobilo zaslužka povsod. Seveda, klerikalni in liberalni bogataši bi nas potem ne mogli več tako izrabljati. Sedaj pa bogate tu razni trgovci in druge pijavke, ljudstvo je pa moralo trumoma bežati v Ameriko. Pa ti se bodo sedaj vrnili in prepričani smo, da bodo prinesli k nam tudi novega duha in tedaj bo konec sedanje klerikalne strahovlade in klerikalnega izžemanja. — Ljubljanski škof ima v naših krajih ogromne gozdove in moderno žago. Uslužbenih ima tudi veliko delavcev, a plačuje jih njegov vodja tako, da je sramota. Sv. Jedert nad Laškim trgom. Klerikalna »Kmetska zveza« ima pri nas silno navdušenih agitatorjev, med nekaterimi se najbolj odlikuje neki Ferdinand Potokar. Ta človek leta od hiše do hiše, da se prav resno bojimo za njegovo zdravje, zlasti pa za njegov želodec, ker naš »Ljudski glas« mu leži v njem in ga davi, da je groza. Včasih se mu na njegovih agitacijskih romanjih za klerikalno stranko pripeti tudi kaj neprl-jemega in možakar jo mora odkuriti z dolgim nosom, a to ga v njegovem sve- tem navdušenju prav nič ne plaši. Bo že Bog povrnil, si misli, in morda se ga tudi klerikalna stranka spomni s kakim ko-ritcem. Prav resno svarimo tega človeka, da neha s svojimi neslanostmi in da zlasti pusti v miru našo stranko, sicer bomo napeli druge strune. Stranice pri Konjicah. Dne 7. septembra je bil tukaj zelo dobro obiskan shod socijahiodemokratič-ne stranke. Govoril in poročal je sodrug Brezovšek iz Celja. Poslušalci, katerih se je nabralo veliko število, so z zanimanjem in odobravanjem sledili njegovim izvajanjem. Uspeli je bil ta, da je takoj pristo-! pilo k stranki 59 udov; bilo bi jih še več, ; pa nismo imeli zadosti pristopnih izjav, j 'hudi Konzumno društvo se zelo razvija. ; Ljudstvo je pač začelo spoznavati, kam i spada. To vse pa zelo boli tukajšnjega g. I župnika. Sicer se skuša iz vsega malo po-i norčevati v »Straži«, vendar pa ta nje-I gov humor zgleda bolj žalostno. Ta gos-j pod imaio sploh navado, da se iz ubogtn i ljudi norčujejo. Pretečeno nedeljo se je ce-I lo tako izpozabil, da je na prižnici oznanil mašo na sledeč način: Prihodnjo nedeljo se bodo brale slovesne sv. maše na Bri-njevi gori za tiste, kateri niso tam v vojski poginili... Ta je zelo lepa; najprej nas je pomagal tiščati na fronte in je darova! sv. maše zato, da bi bili kolikor mogoče bolj korajžni in brezmiselno drveli v smrtno nevarnost, sedaj nas pa preostale pita z živino; ker pravi, za tiste, ki niso poginili. Pri nas je namreč navaca, da pravimo o človeški smrti umiranje, on pa pravi, da poginjamo, kakor živina. Tisto vemo vsi, da smo bili teleta, ker smo se pustili voditi za nos od vsakega, ki se je smatral za pametnejšega, toda tl časr so hvala bogu minili. Spoznali smo svojo neumnost in sedaj vemo, kje smo doma. Vi le idite po svoji poti naprej in vodite svojo »čredo«; ne bo dolgo, ko se Vam bo vsa čreda izneverila in boste ostali sami pastirji. — Svetujemo gospodu Župniku, naj pusti našo politiko pri miru.' Mi bomo vse, kar je za nas, sami opravili. Pač pa bi mu priporočali, da bi se rajše pobriga! bolj za svojo cerkev, da bo imet vsaj svojega cerkovnika in da bodo sv. maše darovane bolj slovesno, tako kakor je drugod navada; še pevcev nimate stalnih. Razumete! i Ptujska gora. Gospodje okoli mariborske »Straže« stojijo vedno na straži in pazijo od katere strani se sovražnik prikaže. Takrat se je prikazal na kvoti »črna gora« in postavil tam svojo patruljo, ki pripravlja ostali armadi — »formarš«! Generalni štab klerikalne armade, ki ima svoj glavni stan v Mariboru pa poroča, da v »rdeči armadi« Strokovnjak Laur se je dolgo let pečal s statistiko dohodkov malega kmeta in veleposestnikov, ter prišel do zaključka, da prinaša 1 ha posestva doi I. 5 ha od živinoreje 768 f ., od polja 867 fr. na leto, 10 „ „ v 660 m • n ' rt • » 15 „ „ , 559 » It v . n 30 „ , „ 518 . . „ 588 . „ . nad 30 „ , „ 415 „ p 9 490 „ „ „ . Skoro do enakega zaključka je prišla zemljedelska komisija pri češkem deželnem odboru, ki je ugotovila sledečo produktivnost 1 ha 0—10 10-20 20-50 50—100 nad 100 na|ve6ja razlika cukrovka 629 580 520 568 ■— 496 133 žito 454 360 370 281 223 krompir 408 274 329 387 41 krma 335 354 308 164 171 Povprečna razlika prve in zadnje postavke znaša torej 142 K na 1 ha, ali posestniku 10 ha da vsak ha na leto 142 K več, kakor pa veleposestniku. Pa še drug popolnoma napačen nazor moram pri tej priliki izpodbiti. Naši posestniki mislijo, da so poljedelski stroji samo za veleposestnike. Ta trditev ne dr- ži prav nič. Na češkem so ugotovili, da uporablja: posestnikov do 10 do 100 nad 100 ha kosilnice 11.605 27.642 2.090 stroji za žeti 403 5.625 1.438 mlatilnice 73.886 78.862 1.873 slamoreznice 174.046 84.240 2.226 šrotovnike 2.075 4.189 740 čistilnice 96.296 69.235 2.011 Mali posestniki, kakor se vidi, kupujejo in uporabljajo stroje mnogo bolj pridno, kakor pa veleposestniki, torej imajo podjetja za nabavo gospodarskih strojev jasno bodočnost. Bolj težavno vprašanje je, kako vpo-rabiti gospodarska poslopja razdeljenih veleposestev. Da bi se nastanilo po 40 rodbin na 200 ha zemljišča in použivalo gospodarska poslopja, tega vendar ne bode nihče zagovarjal. Tudi čista gospodarska društva bi bila primorana postaviti za vsako rodbino ali posebno hišico, ali pa odkazati primemo stanovanje, kar pa zopet ni ničesar druzega kot neugnana želja po lastnem kotičku. Tedaj vsebuje tudi socijalističen načrt kopico Izdatkov. ni vse v redu. Tako n. pr. bodo rdečkarjl cerkve podirali in metali Kristusa iz šole. Tudi »provijantna skladišča« te armacre niso popolnoma v redu. Če ne verjamete vprašajte mariborsko »Stražo« in ta Vam pove, da je deželno sodišče zahtevalo so-druga Kristana, ker se mora uvesti proti njemu sodnijsko postopanje. Vsi časopisi so že objavili vest, da je dežerno sodišče ustavilo postopanje proti Kristanu kot brezpredmetno, le klerikalna »Straža« ima še črno korajžo in brezobraznost take reči trditi .Le ne razburjajte se gospodje okoli »Straže«. Naš shod na Ptujski gori je komaj začetek, to hujše šele pride! Le izvršujte Vašo dolžnost in stojte pridno na straži. Mi stojimo tudi in kmalu Vas prisilimo, da vržete Vašo črno puško v koruzo! Gubčeva zveza. V prihodnji številki začnemo objavljati program pred kratkim objavljene »Gubčeve zveze« in opozarjamo nanj vse ; naše somišljenike in prijatelje. Naročite sl pravočasno tudi primerno število Izvodov te Statistike, da ga bodete imeli vedno pri roki in ga zanesli v zadnjo kočo. SSK Po Svetu. 52532ŠI Na Reki traja cirkus še vedno dalje. D'Annunzio se je s svojimi vojaki odločno uprl laški^ vladi in noče zapustiti Reke. Vse pa kaže, da sta vlada in d’Annuzio dogovorjena. Po robu tem hujskanjem so se postavili socijalisti, ki poživljajo vojake na upor, ker vedo, da bi vse to počasi moralo pripeljati do vojne z Jugoslavijo .V Italiji zato vedno bolj vre in vse kaže, da je revolucija neizogibna. Tako daleč pripelje narodna blaznost ljudstvo. Slepi in gluhi so Italijani za glad in gospodarski polom, ki grozi Italiji in je že pred vratmi, hočejo podjarmiti le stotisoče Jugoslovanov. Mislijo menda, da bodo z njimi polnili svoje prazne želodce in plačevali svoje ogromne dolgove. Tudi VVUson se drži dobro in je prav odločno izjavil, da ne bo nikdar dovolil, da bi postala Reka, brez katere Jugoslavija živeti ne more iaška. Pripravljen je ustaviti ves dovoz živil v Italijo in to bi bilo menda edino, kar bi Lahe izpametovalo. Celo Dalmacijo hočejo d’Annunzijevi norci vso zasesti. Pred kratkim so prišli v Trogir, prebivalstvo se je pa — uprlo in ti žalostni junaki so jo odkurili, kolikor so jih noge nesle, pustivši tam orožje in vse drugo. Štrajki so v Ameriki, na Francoskem in na Angleškem na dnevnem redu. Neprestano stavka na stotisoče delavcev. Kapitalizem, le kratka je še tvoja vlada. V Avstriji stoje pred strašnimi časi. Nimajo živil, ne hremoga, ničesar, razen kup ničvrednih bankovcev, za katere jim živ krst ničesar ne proda. Avstrija ima 6 milijonov prebivalcev in polovica od teh jih strada 'n zmrzuje brez dela in brez jela na Du-'aHi. Je pa Jugoslavija že še raj v pri-■aeri z Avstrijo, kjer nihče ne ve kaj se ,rmravlja na zimo. Agitacija za monarhijo ’v tam zopet zelo živahna, ljudstvo se za kruV° ne zmeni dosti, ono želi le kruha, . Ljenln 3Doru