(V«ć
o Isdanj«.)
102 številka.
V Trstu, v soboto dne 25. avgusta 1894.
Tečaj XIX.
hkdinmt»
iihaja po trikrat na teden t fceMili is-danjih ob torkih, iatrtkih in aoboftatla« Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri »jutraj, rečemo pu ob 7. uri večer. — Obojno izdanje *tane: ca Jerlen intMc . f. —.»0, izven Av»trljH f. 1.40 ca tri me*ec. . „ 2.flo , , . 4,— ■a pul leta . . . 5.— , , , 8— M TM leto . . , tO.— • ■ »t«.—
Na naroćbe brez priložene naročnin« m ne jemlje oilr.
Poaamitre Številke »e dobivajo v pro-dejalnicah tobaka v Irntu po 9 nvi., v Gorici po 9 nvi. Sobotno večerno iidanje v Iratu ■ ni., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Glasilo slovenskega politldnetfa druAtvi
Oglasi r« račune po tarifu v petitu; ta naslove i debelimi črkami rp plačuje proator, kolikor obaoga navadnih vrstic. I'o«lane oumrtnice in javnoitahvnle, domači oglaRi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopiHi naj te poiiljajo uredništvu : ulica CaRerma it. 13. V »ako pitmo mora biti frankovano, ker nefrankovana r« ne ■prej imajo, Rokopiii ie ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogtaae spre-jema Uprttvniitv ulioa CaRerma 13. Odprte reklamacije ao protte poMnine.
Primopako.
„r I«***« J4 MM'/'.
Obrekovalcem in ovaduhom!
Ljube parlamentarne zaveznike imamo ni Slovenci t najnovejii dobi — * a temi k e, ki obmetajo blatom ovaduštva vse ono, kar j« nam drago in sveto. To Vam j« prava druiba dranih denuncijantov, ki ne sumničijo le naiih naporov ita politiikem polju, ampak onečiičajo ae svojim strupom tudi naš plemeniti trud na kulturnem polju, kojega ne bi ae smela nikdar dotakniti umazana roka politiike strasti.
Čestiti čitatelji so gotovo ie uganili, da so nam tu na mialih glasila onih nemških liberalcev, katere j« ob aatonu politične ek-siitenoije njihove aadela nenadejana a le manj aasluiena sreća, da nam režejo politični in narodni kruh.
Pred par dnevi ie amo na kratko, toda odločno tavrnili nekega denuncijanta, ki je v glasoviti „Neue Preie Prene" na nečuven način ovajal naio plemenito in prekoriatno druibo sv. Mohora kot politično in agitator-sko druibo. Namen temu prek in prek neosnovanomu ovaduitvu je jasen: nahujskati slavno vlado, da bi uduiila to druibo, a katero ae more ponaiati narod alovenski |u-d vsem avetom; in če ie to ni mogoče, pa da bi jej delala aapreke na vaeb straneh.
Napad v „N. Fr, Pr." na druibo sv. Mohorja je provsročil veliko ogorčenje ne le med nami Slovenci, ampak tudi pri bratakem nam narodu hrvatskem. laborno uredovani „Agramer Tagblatt" je n. pr, aavrnil nemikega denunoijanta na tako odločen in sijajen način, d« smo vrlemu listu aarea od arca hvaleini na lekeiji, kojo je podal nemiki gospodi o kulturnem delovanju Slovencev pripomoftjo diuibe av. Mohorja. Nadejajo se, da uitreiemo s tem naiim Čitateljem, podajamo tu glavne miali ia omenjenega članka v •Agramer Tagblattu.*
Kar j« ta druiba dovršila sa prosveto naroda, kar je atorila sa oiivljenje narodne ■aveati med Slovenoi koroškimi, to je sabe-leieno na najčaatnejiem listu v kulturni sgo-dovini alovanstva. de pred malo desetletij iivelo je alovenako naseljenje v Koroški tja v en dan kot lena, topoglava masa, in če tudi mu je ostal jeaik slovenski — kajti traja vendar dolgo, predno ae po ptujen&-rodni agitaeiji a koreniko isruje prvobitni jeaik —, vendar niso bili Slovenci v tej pokrajini nič druaega, kakcr telo bret laatne volje in prikladen atremen gospodoieljnosti njih nemških nasprotnikov.
Po aaalugi vsiljenih jim nemških i o 1 stali ao v kulturelnem pogledu le male atopinj višje od ubogih Maori v Novi Zelandiji (otoki v velikem oceanu na juino vahodni strani Avstralije. Op. ured.), kajti atara akušnja nam pravi, da narodne iole, v kojih ni materini jeiik tudi poučni jeaik, nimajo nikake vigojtvalne vrednosti,
PODLISTEK.
K slavnostnem odkritju M. Cigaletovega spomenika
(na Črnem vrhu, 26. avgusta 1894.) Oklep in škit in OBt jeklena Mogotcem je pobede toak: Ljubesen je nakraa Slovena, Značaj mu trši od kremena, In zdušnost mu na boj barjak!
Ohol na prestol tujeo aeda — Zlati ne vpogne nas maifk! Slovenom deiei pa je beda; A krov na vzhodu boren gleda, Kjer rojen bil svetA Rešnik . . .
Vseobča zgodovina pravi: Kar mož poraail bojni piš, Kar lavorik možem ob glavi, Za tdušni boj, ca boj krvavi — Isšli so vsi ia kmetskih hiš 1
in da je bilo sa slovenskega kmetskoga fanta kar isgubljenih onih 6 let, katere je preiivel na nemški šolski' klopi. DA, priučil se ni niti nemškemu jetikn, ampak pokvaril je le svoj lepi materini jeaik, vsprejemši nekoliko nemških odpadkov, kojih ni razumel. In po. vrnivši se po 6 letih k plugu, bil je istotako neveden kakor popred. Is tega nesrečnega in onečiščujočega stanja — ki ni bilo na sramoto le slovsnetvu, ampak tudi toliko stavljenemu narodnemu šolstvu Avstrijskemu, raavijajočemu ae pod okriljem ustavoih liberalcev — rešila je Slovence Koroške najpopred druiba sv. Mohorja. To je nevenljiva aaslnga te druibe. Dobro organisovana in pod vodstvom patri-jotičnih in rasunnih mož, stopila je na torišče družba av. Mohorja, in ie po malih letih bilo je opasiti sledove njenega blagoslovljenega delovanja. Podavši ljudstvu slovenskih knjig v roke, poučevala in oplemenjala je isto ter vabudila v njem slovensko iavest. Slovenci Koroške so ae vsdramili ia nsrodnega in kulturnega mrtvila; in ie radi tegasasluii ime druibe av. Mohorja, da je vpiismo alatimi črkami v kulturno agodovino evropskih narodov.
Meato da bi po aaslugi cenili toli iadatno kulturno delo, mesto da bi v interesu pro-svete in človekoljubja — katero poslednje vendar ni monopol nomštva, ampak vkupna last vseh narodov — ieleli in povspeievali proovit ia raat druibe sv. Mohorja, meče nemikoliberatna atranka od sebe vsako pravico do naslova napredne in kulturi prijesne atranke, ker dopulča, da nje glasila obmetajo s blatom to druibo na najnesramnejši način, ter ae ne plaši najpodlejših denuncijacij, da bi le ugasila tej druibi iivljenja luč.
(Konec prih.)
Zborovanje „Zaveze" olov. učiteljskih druitev v Gorici.
(Itvirsn dopis.) V 99. 1. cenjene „Edinosti* se sioer nahaja kratka vest o tem aborovanjo toda sdi se mi vredno, da tudi cenjeni gg. Čitatelji .Edinosti" avedo kaj več o lepi elav-nosti.
Že v aredo, 15. t. m., ae je nabralo v Gorici lepo Število učiteljev od vaeh krajev mile naio domovine, in to tembolj, ker je isti dan ob 8. svečer bila seja upravnega odbora „Zavese" v čitalnici. Po seji smo ae sbrali v„Grand Hotelu Suda", kjer je tudi veliko naa prenočevalo. Že omenjenega večera je bilo pri Sudi kaj iivahno gibanje, veaelega posdravljanja in pripovedovanja ni bilo ni konca ni kraja. Radovedno ao naa gledali navzoči Ooričani; toda moram reči, da ne tedaj ne poalej ni nas nihče izsival. — Drugo jutro — 16. t. m. — ob 7 uri zjutraj je bilo sborovanje odposlancev „Zaveze" v prostorni telovadnici o. kr. uči-
Od zlatega vrednojši kova, ln vstrajuejši kut mramor, bron Moia so dela, zdušna sl6va, Podoba iije v njih njegova — Puj6 unukom kakor zvon. Med zvezdami na našem nebi Utrinja jedna evitel kras: Po oesti mi, po gozdnem žlebi, Za njo mi dnes hitimo k Tebi, Tja gor v prijazno gorsko vas . . . Tu gor, kjer žil mladost si rosno, Tu, kjer si možko zdušnost pil, Za hip Tvoj rod Ti je ponosno, Za žitje Tvoje plodonosno, Pomnik hvaležnosti razkril . . . Pomnik oskromen samo . . . Tvoj duh bo v delih večno žili Nad Tvojo govoril nam jamo Prorodbe gl&s, kot eilni Samo.' Svoboda nam — is dušnih sil I
teljišča, pri katerem ae je določil dnevni red občnemu zboru. Ob 10. uri istega dne so zborovali rasni odseki na c. kr. učiteljišču. V tem ee je bilo nabralo seveda že mnogo učiteljstva od vseh krajev, tako, da so seje raznih odsekov bilo dobro obiskovane.
Jaz sem se vdeležil le aborovanja odseka sa mladinske spise in zborovanja Slomškovega odseka. Pri prvem je poročal načelnik ocenjevalnega odbora sa slov. mladinske spise, g. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah; pri drugem pa g. M. N e r a t, nadučitelj in urednik aPopotnikov". Oba poročevalca je poslušajoče občinstvo odlikovalo a burnim odobravanjem. Iatočaano je ob aplošnem odobravanju poročal v drugi aobi prof. Ko-privnik is Maribora v odseku sa šolsko vrtoaratvo. Mene je močne aanimal posebno odsek sa ocenjevanje mladinskih spisov, pri katerem aem avedel, da ae je sa raspisanih 100 kron sa najboljšo povest sa mladino oglasil le jeden natecatelj, in sicer a povestjo: ,Dti brata", kateri ae je nagrada tudi p r i s n a I a. Povest je spisal snan pisatelj sa mladino, ki se je skril aa psevdonim: „Duinn Mladinski". — Za raspissnih 5 cesarskih cekinov sa najboljše mladinske pesmioe pa ae ni oglaeil nihče; k ljubu temu se je pa nadejati, da v kratkem iaide taka abirka in to poeredovanjem g. prof. Ani. Basenieka, kateri je obe darili dal is — avojega iepa. Čast in alava vrlemu mladinoljubu!
Ob 1. uri popolndne je bil akupni obed pri Sudi. Bilo je 160 kuvertov, a navsočih je bilo golovo ie kakih 200 drugih goatov. Impozantan je bil pogled na tu sbrano inte-legenoijo: bilo je nevaočih več veleč. gg. duhovnikov, učiteljev in učiteljic is vseh krajev mile naie domovine. Iajemo je delala le tuina Koroška. A, kar me je poaebno veselilo, videl aem več gg. učiteljev in učiteljic tudi is t r i a i k e okolice. Vaeh učiteljio je bilo bliau 50, med njimi marši-koji lep, duhteč ovet. Veličastno-ganljiv prizor je bil, ko je med banketarje (na Budov vrt) stopil veleč. g. poslanec dr. A nt. Gregorčič. TedAj je ob jednem is vseh grl sadonelo: ,Ž i v i o poalaneo dr. Gregorčič!"; iivahno rokoploakanje je spremljalo veseli krik. Gosp. poslaneo se je na tej laskavi ovaciji zahvalil, na vse strani se pri-klanjevaje.
Preobširno bi bilo, če bi vam hotel navajati vse napitnice, ki so so izuščevale o tej priliki. Le to povem, da ao bile vse lepe, navdušene in a odobravanjem vsprejete. Veliko navdušenost je vzbudila posebno napit-niča poalanoa dr. Gregorčiča, kije napil „vrlemu slovenskemu učiteljstvu".
Po banketu ob 4. uri popoldne so je vršilo glavno sborovanje v telovadnici ženskega c. kr. učiteljišča. Sem se je natlačilo
Oči zdsj srć nam v bitnost Tvojo: Od zore pa do zore, mož Kreposti hodiš mučno hojo, Za mater domovino svojo, Zaklad prosveto sbirai roi . . .
Smehlja se domovina milo — To nAd je iarek is višin ; Prisivlje ona Te na krilo, Da tam gorjd Ti lajša silo — V objemu nje si srečen ain!--
Hudo ee taki nam spomini
Ko zastor pada ras pomnik ;
Čuj, glas srci nas vse jedini,
Bobnf po našoj domovini :
Oj, Stava Tobi dika dik ! Spitignev.
Kmetski upor, 121
Mf/oitovinika povesi ititnnJ*t<Va reka.
— Spisal A v j/ust Šenoa. Prtloiil 1. P. Planimki. — — Kaj, capin, varoji Bošnjak, ti sani-
kskih 300 učiteljev in učiteljic, pa tudi drugih odličnih poslusalcev. Zborovanje je dvoril vrli „Zavezin" predsednik g. Vojteh R i b n i k a r, nadučitelj v Dolnjem Logatcu, mož rodoljuben, umen, značajen, vstrajen in delaven. Lepo je pozdravil „Zaveznike" v imenu vlade tudi njeni zastopnik baron \V i n-kler, sin bivšega deželnega predsednika Kranjskega. Predavanji sta bili dve. Prvi jo govoril g. Peter M e d v e š č e k, nadučitelj v Opatjom selu, o „preosnovi nčnih knjig za slov. ljudske šole"; drugi pa g. M, J. Nerat, nadučitelj in urednik aPopotnikov" v Mariboru „O preosnovi naših ljudskošolskih čitank". O istem predmetu sta torej govorila dva govornika, vondar vsak s drusega stališča. Govorila sta pa prair izborno, in občno odobravanje jima je bita saslužena pohvala. Debate so se vdeleievali gg. nadučitolji Janko Leban ia Begunj, Fr. B a j t iz Ajdovščine, Ivan Krajnik iz Podmelca, direktor Ivan Lapajne iz Krškega, učitelj Klan j-iček z Štajerskega. Markantnu jo bila posebno lajava g. I. K r a j n i k s, naj bi slovenska ljudskoiolska berila bre* strahu po-gošče imenovala — Jesusa Kristusa. „S tem ae", pravi g. govornik, „odkrižamo očitanja, da je n a S a šola — brozvor-a k a, kar pa ni res, ker naš narod je eminentno ka toli šk in tudi šolo so — k a-teli i k o!" Opazil sem, da je ta isjava napravila dober vtis na navačne duhovuiko, med katerimi je bil tudi sam veleč. gosp. poalaneo dr. Gregorčič.
Potem je g. Ivan B a n o, učitelj v Divači, razglasil nekaj stavkov (luz) glodć naloge: .Nabirajmo sa ustanove učitoljskim otrokom in sirotam*. Do obširnejše razprave ni mogel priti, ker ni bilo časa. —
Sledilo so raslično volitve. V ocenjevalni odbor aa alov. mladinako spise so bili voljeni sledeči gospodje: Janko Loban, nadučitelj v Begunjah, načelnikom; odborniki pa : Ludovik Černej, uštelj v Makolali na Štajerskem ; II i n k o Podkrajšok, učitelj na Kranjskem; Davorin Judnič, učitelj v Trnovem na Kranjskem in Mate Kante, nadučitelj v Sežani. Ko se g. Janko Leban izgovarja, da ne more zaradi preobilnega druzega dela prevzeti več načolništva ocenjevalnega odbora, dvigne ga nekaj krepkih učiteljskih rok na rame ter nosi po dvorani. Bilo je zaatonj in udali se je moral! Predsednikom „Zaveze" je bil zopet izvoljon g. VojtehRibnikar, a podpredsednikom g. direktor Ivan Lapajne. Zaatonj se je hotel tudi g. Ribnikar odkrižati častne naloge, udati se jo moral kakor prej g. J. Leban!
No smem pozabiti, da se jo brzojavnim potom naananila Njegovemu Veličanstvu ce-
čuješ mojega gospodarja ? Možje, obrne so k tovarišem, zvežite paa!
Drmačić se umakne, vojščaki pristopijo, svet skoči mrmrajo na noge, Bošnjak sažvižga in deset oboroženih služabnikov prihrumi v sobo.
Zvežite psa, zakriči Bošnjak, a vi kmetski capini, da se mi no ganete s mesta. Ali pri ti priči skoči Ilija na noge, razgali prsa, na katerih se vidi bei križ od platna, vzdigne vrč in zagrmi:
—	Čas je napočil, bratje I Za svobodo in pravico nušo vzdiga se sekira in motika, Kmet je svoj gospodar, naj pado Tubi! Na noge I
—	Na noge! zagrmi Hvet in na muli ae zasvetijo sablje in puške. Boinjak preblodi.
—	Zvežite me ! zakruhota se Drmaćio.
—	Na noge! V božjem imenu! zaklićo Nožiua in isproži puško skozi okno. Hipoma
Mrj« Francu Jožefa udanost slovenskega
učiteljstva. lito tak6 se je posebna deputacije ila poklonit c. kr. okr. glavarju, naasest-niikemu sretniku, g. vitem Bosiai-ju. Vaien je tudi sklep, da se bode isdajala „k nji ž-nica «a slo ?. »ladino-, kateri bode založnik g. A. O a b r Š č e k. tiskar in urednik „Sode* v Oorioi.
Po 7. uri avečer je zborovanje končalo, a ob 8. uri je pričela beseda v goriški Čitalnici. Dvorana je bila tako natlačena, da je v njej vladala tropična vročina. Navaočen j« bil tudi namestniški svetnik g. vitei Bo« s i 2 i o.
Program vam je itak man, in le ob kratkem vans povem, da so se vse točke is« vršilo prav dobro, da-si je učiteljatvo imelo le jedno pevsko poskušnjo! Impo-zanten je bil pogled na močni mešani zbor, katerega je vodil nadučitelj rihenberški, g. Ambrož Poni i. Navdušenje je vabudila posebno društvena himna „Zavezna*, kateri jo besedo zložil g. Janko Leban, a jo uglai-bil g. dr. O. Ipaveo. Oinljlvo je bilo slišati ob spremljevanju orkestra ia preko sto grl: Od tam, kjer Drave ho deroče Podć valovi ared hribov, Od Save bistre, bodre Sočo, Od sinje Adrije breg«)v! Tovariši smo se združili, Da ivrati, delavni bi bili, Da srečna bode nam mladina, Po njej Blovenska domovina! A navdušenje vskipi do vrhunca, ko sa-done besede sadnjo kitice: Nevstraieno se potognlmo Za v g l e d naš, svobodo in čast, Požrtvovalno se trudimo Za n a i i h Sol procvit in rast L..
Ubogi pesnik se je komaj v potu svojega obraza ubranii zopetni ovaciji! —
A ne le pevske, nego tudi druge točke so se svršile častno. Gdč. Schaup jo prav dobro deklamovala Gregorčičevo pesem »Soči*. Ta prekrasna deklamacija se mi je zdela kakor u a v I a š 6 ta Gorico. Gdč. Irma Klavžarjova je umetniško dovrše-do igrala na glasovirju A. Stiihrovo „f a n t a* sij« vrhu jugoslovanskih po-p j e v k a", a tudi goriiki orkester je sado-ščol popolnoma.
Ob 10. uri svečer, po dovrieni »besedi*, drlo je vso oa Budov vrt, kjer se je raivilo živahno življenje. Bilo je naviočib najmanj 400 oseb. Tu se je aklepalo pri čaii do* brega plsenskega piva pobratimstvo med učitelji raznih pokrajin. Rihenberiki pevci so nas v tem sabavali s svojim petjem na spodnjem koncu vrta, na zgornjem koncu pa je žaljivi g. naduti. P o r e k a r otvoril „k r o k a r s k i a b o r*, pri katerem je bilo mnogo nedolžne žale in smeha. Pa kaj bi ne, saj smo med sabo imeli važega — okoličanskega žaljivca. Lep6 je bilo, g. urednik, prav Iep6! Jas pa sem si mislil: „Ni se bati, da Slovenija propade, dokler ima med Babo tako navdušeno učiteljatvo!" „Zaveta" sme biti ponosna na avoje delovanje. lato je gotovo v veliko koriat učiteljem samim in narodu t Kajti na takih potovanjih se učiteljatvo uči, navdušuje se ia vsore ter bo ob jndnem po trudapolnem delu v žoli prijetno zabava. Bog živi torej, Bog ohrani naio dično „Zavezo I" V njej se smerom pojavljaj oelokupnost slov. učiteljstva I — Drugi dan so nekaterniki isleteli v Cerkno
prihrumi štirideset kmetov s puikami v sobo, hipoma leže Tahijevi služabniki zvezani na tleh. Puška za pu&ko poči, oerkveni zvon udarja močneje in močnejo, a žirom celega okraja vrvi pod orožje narod, žirom celega okraja grme v pustno noč gromoviti klioi: V božjem imenu se vzdiga sekira in motika aa staro pravdo I
XXXII.
—	Kaj ste za Boga tako prepadeni, sin P vpraša Uršula Stepka, kateri se je ravnokar povrnil is Zagreba v Mokrice.
—	Zlo je, odgovori velikaž, nemirno hodć sam ter tjo po sobi.
—	Kakove novice prinašate P Kmetje so se vzdignili.
—	Da, žal, vzdignili, reče velikaž in zre v tla.
—	Govorite, za Boga!
—	Uzde so nam izmaknili iz rok. Ne vem, kaj bi mislil. Kot črni krokarji prihajajo z vseh etranij zli glaeovi na banske dvorove. Prokleta kmetska struja se razliva kut hudournik po celem okraji. Ne vzdigajo ao aauio Tahijevi kmetje pod Sosedom in na
k odkritju spominske plolča matematika dr.
vitezu Močnika. Upam, da dobite opis tudi te slavnosti. Drugi so pa ostali v mestu, ' ogledavži si je, ali se celo peljali a vlakom v Trst. Bili smo v posamičnih oddelkih tudi na Kostanjevici, kjer so nam prijazni preč. očetje frančižkani pokazali grobovje francoskih vladarjev. Bodi jim čast in hvala s a to! Pohvaliti moram tudi gostilni-čarja g. S u d o, ki nam je dobro postregel in pri katerem smo dobili cenena in analna prenočišča. —
Jas sem se bil pridružil skupini kranjskih učiteljev, ki je potovala ? Trst. Želeli ao me sabo kot »tolmača*. Toda varujte mi, g. urednik, da amo v Tratu izhajali tudi „*ensa Ia dolce lingua del s\u. Za a I o v e n-a k i denar anaata tudi triaiki gostilničar in trgoveo — slovenski! —
DOPISI.
Is Ouka dne 16. avgusta 1894. [Isv.
dopis.] *)
Gosp. urednik! T svojem aadnjem dopisu aem bil izjavil sicer, da bodem odgovarjal nadalje le na take dopiae, na katerih so podpiše moj naaprotoik. Ker p* je me gosp. dopianik napal pozneje na nosaslišan način, priailjen asm sagovarjati svojo čast.
Pred vsem mi je iirasiti svoje prepri-čanje, da so vsi nasprotni dopiai skovani v jedni in iati kovačnici — med učitelji. Kajti, »ko bi hotel kdo trditi, da je katerega omenjenih dopiaov pitala neučiteljaka roka, čivkali bi celo vraboi po atrebah, da to ni res.
Ti, gosp. dopisnik »in ombra" (res, tam je varno) mi očitate, da jas novine „žrem*, a vedite, da ste tudi Ti pogoltnili ves moj dopis „is Goriike okolice" v 83. itevilki, »jutranje isdanje, in ste v spominu obdržali le moj podpis: .kmet, ki posluje ie 24 let kot ud c. kr. okrajnega iolskega sveta*. Na moj podpis ste ae psi vrgli a vso svojo silo, a odgovore, koje sem sahteval od Tas, ste ostali na dolgu. Dolžan biti in ne plačati, to pa ni lepo I
Kar aem pisal v dopisa „is goriike oko* lice* v 83. številki, nisem pisal v svojem, ampak v imenu okrajnega Šolskega sveta, ki je bil aramotno napaden, kajti očitala se mu je pristranost. Krona Talemu sramotenju pa je bil vaklik: „Ali js to prav, da s« daje takim ljudem v roko tol ika oblast?"
Namesto da ste se sagnali le v mojo malenkost, bilo bi čaatnejži sa Taa in Tal atan, da ate dali pojasni Is, kakor sem aahteval in le aahtevam, kaj ate prav sa prav mislili so svojim tarokom: .Takim ljudem ae daje v roko tolika oblasti* — Gospdda učiteljska! Ali mislite res, da taki israsi aiso sramotilni, poniževalni in žaljivi P1 Komu dopo-veste to P! Kje sem Tam dal v svojem dopisu povod, da me obaipljete s priimki ,vitji" in „oblastne!* P Mar mislite, da so učitelji več kakor okrajni iolski svet P Z mano, kot privatno osebo, pometajte, kolikor Tam drago — saj mi ne morete ni koristiti ni Ikoditi —, a z udom o. kr. okrajnega iolskega aveta
*) Za nas b6di konoc tej neljubi polemiki t Mi smo gotovo postopali lojalno in objektivno na obe strani — potrpžljivo. Toda vsakemu propiru mora biti enkrat koneo. Ako ae hofejo gosp6da prepirati ie naprej, odprta jim je pot — med inserati.
Uredniitvo.
Stobici. Baničini kmetje na Ceaargradu so vzdignili besne glave. Kaštelan ae jim je uprl, ali kmetje ao aažgali grad, vseli topove, kaštelan pa je isgubil glavo. T okiški gori vre narod in je rasoril kerestinski dvor. Dra-ganiško "plemstvo gre pod svojo aastavo na Jastrebarsko, da udari na banioo. Krvnik Tahi je aaklenil Sosedu vrsta in naperil velike puško, da se kmetska besnost ohladi na krvavem zidovji. Toda kmetje niso navalili na Sosed. Povsod po anežni ravnini vidite, kako se dolga vrata razjarjenih kmetov vije kot črna kača, kako se jim lesketa svitlo orožje. Povsod se čuje glas cerkvenih zvonov, povsod plamtd Tahijevi dvori. Jezdil som skozi Stopnik. V vasi ni moške duie. Vsi so šli v vojsko, zakaj vojsko imajo. Krdelo se je pridružilo krdelu in je navstala četa, četa čoti in je navstala vojska. A vse to se je vzdignilo mahoma kakor strela.
—	No grodd na Sosed, na Tahija P Pa kam gredćP vprala Uržula.
—	Kaj jaz vem! Na zapad gred6. Slišal som, da so udarili če« Sotlo na Štajersko.
—	Kaj bi radi Hrvati tu na Štajerskem, saj ni Tahija tu P
ae boste pometali. Ia vodite, da aisem užaljen samo jas, ampak vsi udje c. kr. okrajnega šolskega sveta. Beseda »kmet* pa me ni razjarila, ker sem res kmet.
Ko bi bilo to res, kar ste nalagali cenjenim čitateljem „Edinosti", v dopisu „Od nekod*, Iteviika 87, 2 oddelek, — kjer pravite, da ni rea, da bi bil aastopnik občin kmet, ampak pravi magnat, katerega škrinjioa je polaa stotakov, kojih bi se v sili lahko ianebil —, ne prepirala bi se o tem po časnikih, temveč bi se stvar reiila pred aodiičem. A ker smo ie nastopili pereani boj, odgovorite mi na to le vpraianje: Ali ima ali je nima pravice sleherni človek težiti po tem, da si sboljia gmotno atanje P* Zakaj udriha tedaj dopisnik »Z Goriškega14 v 87. številki „Edinoati* po najmlajšem in po njegovi sodbi manj sposobnem prosiloa; mar niste mogli sboboati med svet, da je fprosil sa ono službo najstarejši in najsposobnili učitelj, kajti potem bi se bili poskrili vsi drugi prosiloi liki miške 1 Tidite, kako obre-kujete svoj lastni stani Na Talo trditev, da jo „narmlajii" okolo moledoval, moram Tam odgovoriti, da bi lahko sodnijski dokasali, da se je ravoo Tal starejši io sposobnejši pro-sileo prilizoval na večih krajih, čeprav trdite, da je to proti njegovemu inačaju.
Mi na deieli ne potrebujemo veleumov kot ljudske učitelje, ampak praktičnih moi verskega mišljenja, kateri gotovo več opravijo pri neini deci, kakor pa vsi velenmi. Mi ne potrebujemo privržencev moderne pedagogike, kojih sad se ie kale marsikje. Ti ste tega meoenja, da je ia učitelja poniievalno, ako orgija pri sluibi bolji, a to ni res. Nasprotno: to je častno in vipodbadljivo, ako mladina
vidi svojega učitelja aahajati v cerkev.
(Konec prih.)
Politiške vesti.
Sestanek stranke prava v Zadru. Dne 22. in 23. t. m. vriilo se je v Zadru posvetovanje stranke prava v Dalmaoiji. Kakor posnemljemo ia dotičnih briojavk, doseglo ao je popoloo sporasumljenje med posamičnimi frakoijami. Klubu stranke prava v Zagrebu pripoinalo ae jo vrhovno vodatvo. Predsednik iborovooju, Ljubič, odposlal jo dru. A. Starčeviču brzojavko, v koji iaraia istemu popoloo saupanje v ime vseh prava* lev dalmatinskih.
Za Sicilijo! Italijanski minister ia trgovino Baraaauoli je izjavil v Sieni, da vlada vztraja pri ovojem načrtu glede rosdeljenja driavnih posestev in latifuodij potom dodne najemžčino. To isjavo ministrovo so kmetje posdravili velikim veseljem. Drugače veleposestniki ; ti poslednji hočejo uvesti sistematično agitacijo proti omenjenemu načrtu, čei, da je neiavriljiv, ker nedostaje ia mala gospodarstva prepotrebnih predpogojev : vode, priatav in kmetakih hiš. Ali to iagovor ne velja, kajti teh predpogojev ni bilo is tega jednostavnoga vsroka, ker niso imeli ničesa druaega. Is tega sklepati pa, da ne smejo ničesar imeti vse večne čase — to je pač vredno sicilijanskih tiranov ubosega Ijndstva.
Vojna med Kitnem in Japonsko. V današnjem ajutranjem isdanju smo objavili brsojavko, da ao so Japonei nekje stepli s Korejci in do jo bil o tej sgodi ubit japonski odpoolaneo. Nocojinja poročila po-
—	Kaj jas vem, udari Stepko srdito a nogo, — ali čujte, kaj jo to P Zvonovi svo-ne. Ali čujete krik P Stepko teče k oknu, je odpre: Za božjo voljo! To je v mojem vladanji.
T sobo plane mokrižki kaštelan ves rasburjen.
—	Gospodar! reče, slo je! Tojska hrvatskih kmetov stoji pod Ilijem Gregoričem pri Dubovi in se primika Brežicam. Dvatisoč oboroženih ljudij. Štaj aroi se jim povsod pridružujejo. Ali slo je tudi pri nas. Važi Je-seničanje so posekli mitnico in vzeli gospodski brod. Is Bregan so sapodili vale oskrbnike iu zvoue na vse svonove. Po vaseh dirjajo konjiki, možje segajo po orožji in kričč, da nimajo več gospodarja, da gredd k Hrvatom v Dubovo.
—	Bog ! vije Uršula roke, izgubljeni smo.
—	Kaštelan I reče Stepko prepadeu, zaklenite grajska vrata, naperite topove, zberite služabnike, koliko jih je P
—	Okolo štirideset.
—	Nič več P
—	Nič.
I jaiajujejo, da je bilo to mesto Soeml, prestolnica Korejska.
Sultan MaroČanski. Test o smrti sultana Abd-el-Asiza se ae potrjuj«. Ta govoriea ae je rasširila vsled tega, ker je bil sultan obolel sa kose, toda sedaj so je boleseu le obrnila na boljše.
Različne vesti.
Državni poslanec dr. Maks Mentor je
dospel včeraj is Benetek v Trst. Nastanil se jo v Barkovljah; nameruje ostati tukaj kakih 14 daij.
Boj u slovensko iole. Utok g. dr. Gre-gorina iside te dni v posebni knjiiiei kot ponatis is „Edinosti*. Kolikor smo poiavedoll, je ta jedrnati in isborno utemeljeni utok no le izdatno pomnož 1 sanimanjo sa to pereče vpraianje med trialkimi Slovenoi, ampak je oiivel tudi — nado do ugodnega vspeha, kar moramo vsekakor poitevati kot velik oioralea dobiček. — Mnogi ao radovedni, koliko je stal omenjeni reku rs, pri čemer si oevedo vsakdo misli Bog ve kako mastno ovoto. Tem radovednelem bodi v pojasnilo, da g. dr. Gregorin ne le ni računil niti nov čiča sa vse to ogromno delo, ampak jo poplačal le vse strolko sa kolek e. — Ker je čisti dohodek namenjen druibi sv. Cirila in Metodo, nadejamo oo najboljega vspeba od prodaje te knjiiioo.
Hle Rhodut, hle salta I Is sv. Krila na« poročajo, da se čuti veleč, gospod lupnik Grubiia jako uialjonega vsled naie trditve, da ni prijazen ndrodnomu gibanju po okolioi sploh in v sv. Krilu posobo. Fo takem bi morali soditi, da ae veleč, gospod lupnik čuti prijatelja n&rodnega napredka. No, mi nismo trdovratni grelniki ia mi smo pripravljani preklicati vae, kar smo pissli do oedaj neljubega o veleč. g. lupoiku, oko nam s dejanji dokaže, da smo bili na krivi poti. T to se mu ponudi skoro prekrasna prilika. Blila so namreč oni dan, ko oo bode vriilo opisovanje v Legino iolo v sv. Krila. Kako krasno prilika sa gosp. lupnika, da nam dokaže ovojo naklonjenost do slovenske narodnosti: sastavi naj ves ovoj vpliv v to, da se nijodon slovenski otrok ne vpile v Loginoiololln ta krasni namen dosele veleč. gosp. lupnik tem laglje, ker je sploh snano, da ima g. lupnik toliko vpliva do svojih ovčie, kakor morda nijeden drusih njegovih tovorilev po triaiki okolici I Torej gosp. lupnik, dajte, prisilite nao, da bodemo morali preklieevati in ispovedati prod vsem svetom, da smo Tam storili krivleo I To bi bilo najlepio aadoičonje sa Taa, sa narod slovenski pa velika — tolalba. A mi hočemo o.-age volje igrati pred svetom ulogo — spokorjinih grelnikov. Hio Rhodus, hio salta 1
Bfl. delegate sa proinjo sa osnutjo slovenske iole v Trstu posivijom podpisani, da so onidejo v torek dne 88. ob 8. uri svečer v „Del. podp. druitvu* k jako valnomu posvetovanju.	Fran Kravos.
Triaika posojilnica in krnnilnloa". re-gistrovana sadruga s omejenim poroitvom ima odslej tudi vsako popoludne svojo uradno uro in sioor od 3. do 5. ure. Seveda sa nedelje in prasnike jo isjema. — Ker se delokrog in I njim vred tudi promet tega na-
—	Stojte! Ponosite pismo gospodu Usko-ikomu, oberstlajtoantu Jožku Turnu v Kostanjevico. Povejte mu, kaj je in naj hitro polije kakih tristo Uskokov in dve vreči smodnika, Do, ali je S vrač v gradu F
—	Je.
—	Poiljite ga semkaj I A vi pojdita urno.
Kaštelan gre in malo posnejo pride kmet Ivan S vrač.
—	Česa ieli vala milost P vprala kmet hladno, motreč ispod obrvij Stepka.
—	Ali je vrag priiel v vale kmetske glave P Česa iščete po Štajarekem in Kranjskem P zakriči velikaš*
Kaj jaa vem, smaje s rameni kmet, saj veste, da sem iu bil v sluibi.
—	Ali ti moraš vedeti, kaj nameravajo.
—	Ne vem, vam pravim, gospodar; vprašajte jih sami.
—	Ivan I ispregovori Stepko mirneje, vzemi konja in hiti v Dubovo k Iliji. Zaroti ga, naj se spomni naše pogodbe, noj ao vrne in naj udari na Sosed.
(Dalje prih.)
iega Im. MToi« Mri od dne do da«, odradilo aa ja vsakodnevne popoldanske uradne ure, 4a se čim več ustreie slavnemu občinstvu.
P. R. |0ep6dl Ildrufnikon .Posojilnice in hranilnice* v Kopra daje se na znanje, da se od danes naprej pisarna poaojilnice nahaja bliso kapueinake cerkve v nliei .Porta 8. Pietro", hiia Baldassi N.o 609.
Koper, 24 avgusta 1894.
ODBOR.
Uhonok župan in narodan lupan. .Soča" poroča, da je novoiavoljeni gorički lupan dr. Veneti poslal uradno pismo v Podgoro, a namesto tega pristnega imena, rabil je prepovedano spako „Piedimonte". Vrli podgorski iupan g. Ant. KI a n i i č je pa ta dopis kar jednostavno vrnil, čel, da je bil poslan v napačen kraj, v Podgoro name-ato v Piedemonte. Zajedno je gospod Klančič prijavil t« Čin e. kr. namestniitvu v Trstu a proinjo, da pouči novega goričkoga lupana o njega dolinostih,
.TrfaikMMl Sokolu' so darovali sa nabavo telovadnega orodja v novi prostorni telovadnici: g. Ivan Hribar 3 gld., Ante Bogdanovi* 2 gld., Živio 1 gld., Fr, Tr. Tr. 00 nč., Branislav Bone 40 nč., Ante Sosič 30 nč., Margareta Majoen 55 nč., Pavlovič 15 nč., Minka Jug 20 nč., N. N. 50 nč., N. N. 30 nč., N. N. 20 nč., Josip Mila veo 14 nč., Babuder Fran 10 nč., Josip Bail 10 nč., Jernej dkvarče 10 nč., Ck 20 nvČ., N. N. 10 nč. Vsem darovateljem bodi isrečena prisrčna sahvala.
Za druibo ov. Cirili In Motoda. Želeč, da poatane „Delalsko podporno društvo" pokrovitelj druibe sv. Cirila in Metoda, ao darovali v ta namen: Josip Kosič 50 nvč., Ribaril 50 nvč., Krese vil 50 nvč., Gregor Rop-aik 50 nvč., Ivan Macarol 10 nvi,, Zobeo & Comp. 1 krono. Mi posdravljamo veseljem blagi namen vrlih darovateljev in telimo, da sa skoro uresniči njih ielja, v kar naj pripomorejo po svoji moči vai člani vDel. podp. druiva" t
Druiba av. Cirila In Motoda je od 28. roinika do 15. mal srpana prejela te-le darove: SI. upravailtvo „Mirovo* je poslalo abirko .prvih kron" v snesku 170 gld. 50 kr.; vsega vkup je doaedaj vrli .Mir" nabral 1293 „prvih kron* sa naio druibo. — Novoustanovljena lanska podruinioa v Krikem nas je rasveaelila a 100 gld., ki so deloma čisti dohodek od koncerta, prirejenega pod vodstvom g. Potrebina v korist nali družbi, doloma udnina in darovi. Hajvel aaslug pri ustanovitvi podružnice imajo goape M. Pfei-ferjeva, J. Hočevarjeva, A. Jugovičeva, M. Kesalerjeva in gdč. A. Sohmidingerjeva. Aka-demižka podruinioa vnetih graških velikoiol-oev nam je poalala 100 gld. Kakor do aedaj tri leta, tako so tudi sa I. 1894. alovenaki bo-goslovoi v Gorici poslali 100 gld. pokroviteljine. Isgledi vlečejo I G. Josip Rode, posestnik v Kameniku, nam je poalal po g. mestnem lupanu J. Močniku drugo polovico pokrovite-ji ne v aneaku 100 kron. Vitanjaka posojilnic* pod nafielniitvom v. č. g. Župnika J. Zičkarja je v naio korist sa 1. 1893. obre-atinoano naloiila 10 gld. sa 1894. I. pa 15 gld. in bo toliko časa prilagala, da se nabere aa pokroviteljino potrebna vaota 100 gld. Neumorno delavna Litijska podruinioa je pri občnem aboru 3. roinika 1894. 1. nabrala 79 gld. Cerkniika na Goriškem pri občnem sboru 4. roinika t. 1. pa 51 gld. 40 kr., kar nam je poalal č. g. kapelan Fr. Šaid. — G. Groaamann is Novega Mesta nam jo poslal 13. gld., ki jih je nabral neimenovan narodnjak is Žuiemberga ob priliki .Pravniko-vega" ialeta v Novo Mesto pri saostalih pravnikih pri Stemburji v Kandiji. — Preč. g. Fr. Ferenčak, dekan, in mestni župnik v Brežicah, je priatopil kot ustanovnik k tamošnji naši podružnici s doneskom 10 gld. Dalje so ie darovali: G. M. P. v K. V. 10 K.; si. druitvo českoslovanskih rudniških akademikov v Prokop-u v Ljubnem na Štajerskem 3 gld. 88 kr., g. J. A. po preč. g. dr. Lampetu 6 K., v. č. g. Aud. Pavlica stolni vikar v Gorici 6 K.; g. Straiiiki 6 K., kot Oiril-Metodijaki dar in aa a I o v e n a k o i o I o v V e 1 i k o v o i Neimenovaneo 6 K. Zahvaljujoč se požrtvovalnim domorodcem prosimo rodoljubno slovensko občinstvo, da bi se naa prav pogoato spominjalo, ker isdali smo letoa ule več sa alovenske iole, kakor ao nam isročili rojaki.
Vadstvo družbe sv. Cirila m Metodi.
Šolska In učiteljska razstava ¥ Gorici
bode o priliki del. učiteljske konference od 13. do 14. septembra t. I.
V	spomin na aokoloko alavnoat v Postojni ratpolilja g. Maks Šeber rasne slike, v kojih so posneti rasni momenti slavnostnega prostora in alavolok. Slike so lepo is-delane in se dobivajo pri učitelju telovadbe .Tržaškega Sokola". Cena jim je v veliki obliki 80 nvč., ▼ mali pa 40 nvč. komad.
Dalnatinokl vlnorajci pred kraljem. .Naša Bloga" poroča, da namerajejo dalmatinski vinorejci odpoalati deputacijo pred cesarja in kralja, da prosijo pomoči proti nesrečni italijanski klavsoli o vinu, koja preti Dalmaoiji materijalni pogin.
Čudna atrela. „Glas Črnogoroa" poroča is Kolašina, da je te dni udarila strela v neko lopo, v koji je iskala zavetja četa Črnogorskih vojakov, koje je ssssčila nevihta pri vojaški vaji. Strela je šinila po cevi puške, kojo je drial jeden vojakov na rameni, naravnost v aemljo. Cev se je popolnoma rastopils, a vojak je ostal popolnoma nepo-ikodovan.
V	Dekanih so se vrlile te dni občinske volitve pod snamenjem — aplošne amešnjave, v kolikor aodimo po došlih nam kratkih poročilih. V resniei ne vemo le danes, ali so smsgsli prijatelji ali nasprotniki dosedanjega nadiupana. Treba ie, da počakamo na poročilo naiega navadnega in sanealjivega dopisnika.
Krojač, kl ol ina pomagati. Is Bolonjn poročsjo: Policija je sasledila tukaj premetenega sleparja. Krojač Pavel Rota, ki biva v Bolonji ok jIo 8 let, priskrbel si jo ponarejen pečat, kojega je pritiskal gospddi dijakom na ponarejena vseučililčna spričevala. Da ta spričevala niso bila slabs, rasume se aamo ob sebi, a stala so pa tudi nekaj in sato Rotina kupčija ni šla slabo.
Pameten tehnik. Ismed Evropejcev, ki ao v aluibi korejskega kralja, je samo jeden, ki dobiva točno svojo plačo in ta je elektrotehnik kraljevske palače. Kralj in njegov dvor boje se namreč strašansko duhov, pošasti in drugih prikaani. Duhove, pravijo, morejo pregnati le vračarji in pa električna luč. Ako elektrotehnik ne dobi točno svoje plače, jednostavno ugasne h krati električna ras-svetljava v palači in ae ne pokale prej, dokler tehnik nI plačan popolnoma. Ia to se navadno agodi neverjetno naglo.
ujet hejduk. Nevarnega tolovaja Ilijo Vujaniča, na čigar glavo je bila raspisana visoka nagrada, ujeli ao te dni pri Sabcu. Vujanovič, isredno jsk mol, je bil ie trikrat pobegnil is sspora, poruiivši aidovje. Sedaj ao ga saprli v Beligrajsko trdnjavo. Vujanić je rodom is Bosne.
Vlaok uradnik — hudodelec. Is Gradoa poročajo, da so predvčerajšnjem saprli tam nekega viaokega uradnika driavnih ielesnio, ki iivi ie već let umirovljen v Gradcu, ker je satoien rasnih hudodelstev proti nravnosti.
Voftnl polar. Včerajina reika .Bilanoia" poroča, da se je sestala na Reki posebna sodna komisija, koja preiskuje vsrok poiara v skladiščih. Ta komisija je ssslišala rasne oaebe, koje so prve sspaailo požar, toda ia iajav teh oaeb ni moino dognati pravega varoka. Komisija bode satorej saaliiale ie druge osebe. — Ogenj še ni udušen; pod rasvalinami vedno le tli in gost dim ae vali is pogorišči.
Poakuien aamomor — radi selitve. Go. udovo Dovič, o kateri aao javili v današnjem ajutranjem isdanju, da se je hotela usmrtiti saradi toga, ker bi se morala seliti, odpeljal je včeraj samaritan g. Treves v blaz-nico pri av. Justu.
Poakuien aamomor v zaporu. Policijski ofioijal g. Tis je prijel včeraj na Barrieri snanega tatu in postopača Antona Koviča ia Gorice. Odpeljal ga je v sapor na polioijsko nadsorništvo v ssgati del Moro. Po noči so čuli stražarji v saporu aamoikel padec; vsto-pivši v sapor, našli so Koviča ležečega bres zavesti na tleh. Okolu vrata je imel sa-drgnen komad pasa, a drugi komad je visel ras kril v oknu: Kovič se je hotel obesiti, toda pas ae je bil utrgal. Pozvali so zdravnika, koji jo kmalo spravil siromaka k zavesti, potem je ukazal, da se ga odpravi v bolnišnico.
Sodnijeko. 20letni težak Josip Slama is Pirana je dobil včoraj pred tukajšnjim sodiščem teden dnij zapora zaradi pijančevanja. Zatoien je bil sicer javnega naailstva,
ialjenja straiarjev in telesnega poškodovanja, toda tekom razprave se je dokasalo, da je omenjena hudodelstva storil v pijanosti, zato ga je aodišče rešilo obtošbe in ga kaznovalo le zaradi pijančevanja.
Policijsko. 181etno hišino Ano G. iz Tot minskegs okraja so saprli, ker je ukradla svoji gospodinji slat križec, posut s dragocenimi kamenčki. — Nesnsn tat se je včeraj pepoludne vtihotapil v stanovsnje gospe Irene Rivsc, stanujoče v ulici Capuano hšt. 17 in odaesel povrhno suknjo, vrodno 18 gld. — Na trgu Ponte rosso je ukradel včeraj zjutraj nesnsn tat kmetijci Mariji Kuzman košarico a 100 jajci. Jajca so vredila sicer le 3 gld., toda sa ubogo žensko je to ogromna škods.
Na sveti večer.
Spiial Anton Zaje,
Sveti večer je. V moji siromašni sobici vlada mrak in ojstra zima. Na mizi stoji bo-iično drevesce, kojega mi je zvoata prijateljeva roka preskrbela. Približam se, hoteč pripaliti svečice na njem ali noge so mi odrekle svojo službo in onemogel sedem v stari naslonjač poleg mize.
Po glavi vrstč se mi rasne mieli in slike
—	alike moje prošlosti, nade in isgubljene sreče. V duhu vidim Tvoje milo lice, Tvoj vitki staa in Tvoje krasne oči — is kojih mi je Tvoja svesta ljubeaeu aijala in raz-avetljevala temni pot življenj*. V duhu vidim Tvoje izmučeno telo, vidim Tvoj ssdnji, v srce segajoči pogled — in kakor smrtni glas mi ie don6 Tvoje ssdnje besede na uho,
—	.Z Bogom 1" rekla si. — „Oj, kako mi je težko zapustiti one, — koje je moje srce ljubilo!" — Umrla si! — Naj bo, — Bog je tako hotel! — Ti si bila nevina cvetka, kojo je Gospod vtrgal — in da jo obvarje od viharjev hudobnega sveti — na nebeško livado presadil. Od tam gori gledal aedaj na one, koje si na zemlji ljubila I
Studen veter potegne skoz razbito okno in me predrami iz tuinih misli. Vstsnem. Nogć se mi tresejo od slabosti in zime. Odtrgam komad raztrgane suknje in se nesigurnim korakom podam proti oknu, ssmašit ulaz neprijaznemu vetru. Iz sosedstva doni mi veseli emeh in radostno petje na uho Primaknem se bližje, naslonim vročo čelo na ledeno iipo in srem v razsvetljena okna nasproti stoječih hiš. Kamor koli se mi oko ozre, povsod vlada veselje in le v mojem srcu je pusto, prazno. — .Zadosti je, — mol sem, — ne smem plakati!"
Obrnem se, primem sa božično drevesce, vtaknem jo pod suknjo in grem počasi ia sobe.
Po ulicah je polno ljudij; hišo so razsvetljene; svonovi slovesno poj6 in vabijo pobožne aemljane k polnočni službi boiji. Tudi jas se na stopnicah neke oerkve spustim na kolena. Cerkev je aijajno rasavetljens in is nje doni veličanatveno petje in butanje ogromnih orgelj. Sklenil sem roke in s globočine mojih grudi prosil Vsegamogočnega aa mir Tvoji duii in lek mojemu srcu. Kako dolgo sem tu klečal — ne vem. Ko aem se predramil, vladala je sveta tišina in polumrak v hiši božji. Spomnil sem ae Tebe in božičnega drevesca. Vstanom — in da si malo ogrejem smrslo ude, korsčim proti mojemu cilju — pokopališču.
Tužno saškripljejo ssrjavela pokopališčna vrata; debel sneg pokriva grobove in ateiice, povaodi vlada smrtna tišina. Počasi gasim po anegu, iščeč Tvoj grob. Najdem ga. Razkrite glave in z drhtečo roko postavim božično drevesce nanj; vzamem žveplenko, prižgem jo in s solznimi očmi gledam, kako se plamen — jednak človeškemu življenju — dvi^a, plapola, začno pojemati in naposled zdahne,
.Do vidonja, Milka! Tudi jaz bodem šel malo k počitku ! — Lahko noč !"
Najnovejše vesti.
Dunaj 25. Nj. Vel. ceaar je z Najvišjo odloko s dne 23. t. m. pomiloatil 61 kaznjencev.
Budimpakta 25. Ravnateljstvo ogerskih driavnih železnic objavlja, da more priata-uišče na Reki služiti prometu kljubu velikanskemu požaru kakor prej, ker ae je odredilo vso potrebno, da se nadomestijo pogorela skladišča.
Madrid 25. Kabiti se organisujejo, da napadejo Mazagan. Španijolci ae pripravljajo, da odbijejo napad, a morebiti oelo naakočijo na Kabile. Španijolska ladija je izkrcala v Mazaganu 20 topov in 300 vojakov.
London 24. .Bureau Reuter" javlja iz Vokohame : Vhoda v pristanišča Vokohama in Nagasaki čuvajo vojaki. Tu:e prisedie ladij« mora spremljati krmar japonske mor-narnice.
London 25. Ii Hong-kong* javljajo, da je naročila kitajska vlada v Evropi 100.000 pušk, koje hoče plačati z novim posojilom. (Kako to P Saj so vendar službena poročila trdila, da Kitajska no iščo posojila pač pa Japonska? Ur.). Ladije, obloženo z orožjem in streljivom za Kitajsk i, ustavilo so se pri Filipinskih otokih, ker ne morejo do Kitajske, no da bi jih zaplenili Japonci. PoČekale bodo ugodno priliko, da prevarijo pozornost Japoncev.
ZAHVALA.
Pred-ednistvo „Zavezo »lov. učit. društev* izreka tem potom srojo najprosrčtiejso zahvalo »lav. krajnom« odboru urit, društva za goriški okraj, posebno njega predsedniku, reutrudljivemu nad tužitelja g. Tomažu Jugu; g. r. kr. šolikemn svetov ilcu Fer. Vodopiveu ; g. Kr. Hafnerju, ravnatelju r, kr. ženskega učiteljica in slavnoj čitalnici za blagovoljno prepustitev za zborovanju potrebnih prostorov ; vrlim pevkam in pevcem ; Klavnemu županstvu in preča«titi duhovščini v Cerknem in sploh rsem. kateri ho pripomogli k tako sijajnej izvršitvi šestega glavnega zbora „Zavezo" t Gorici.
Predsednikvo „Zaveze sIot. nčlt. drnAter" v Dol. Logatou, 22. avgusta 1894. J. Žego,	V. Rlbnlkar,
I. i. tajnik	t. f. prmifMk
Trgovinske brsojavke.
BudimpsitZ. Pionir« za joHon 6 52—6-54, za spomlad 6 'J7 — 6'98 Koruza za avg.-sept. 5-7'J do 6*74. Oves za jesen 5-74—5 75 [{ž za jesen 5 12 ;V14.
Pšenica nova od 78 kil. f. 6*50—0-55, od 79 kil. f. 6-55—6-60, od 80 kil. f. « 60—6-65. od 81 kil. f. 6 85-6-70, od 82 kil. for 6-70—6 73.
Ječmen «20-8 40; proso 5*70—rt,—
Povpraševanjo in ponudbo po pŠonioi sioditje. Prodalo ne jo 20.000 mt. ht. po nespromonjenih cenah, trg miren. Drugo vrsti žita nespremenjeno. Vreme vročina.
Praga. Neratlnirani sladkor za avgust f. 15.15 nova rob i za december f. 14 20, jako mlačno.
Havrs. Kava Nantos good average za avgust 97-75, za docember 86 25.
Hamburg. Santosgood average za avgust 78.75, september 75-50, deecmbor 68 75, trg miren.
Novi Jork 24. Tržišče z žitom su vodno oživlja. Rdeča pšenica 58'/f (poslednji toden 5S1,,), koruza 61 (prej 58"4). I.otino pionii-e cenijo na 161 milijonov hektolitrov.
Dmii^JskA borza aa.
lOO«.
avgusta
_____ danes	včeraj
Državni dolg * papirju .... 98-55	98-55
, „ v srebru .... 98-HO	98 60
Avstrijska renta v zlatu . . . 122 90	123--
. . v kronali . . . 97 85	»7-80
Kreditno akcijo.......360 75	301-70
London 10 Lst....... 124 35	124 40
Napoleoni.........»-89	9 89
100 mark.........61—	«1'-
1»0 italj. Ur....... 44-55	44 50
Tršna oens.
(Csae ss razumejo na debelo In s carino vred.)
Somašl pridelki.
(Vna od for. do for.
Mol: Koks.........100 K. -.-	-. [
Mundoloni...... „	10.50	11.—
svetlorudeči...... „	—.—	—,—
teinnorudcči..... „	—,—	—
kanarček....... „	—.—	—
bohinjski................10,50	11,-
beli veliki..............—.—	-.-
„ mali....... „	—. —	—. -
zeleni, dolgi ..... ,	—.—	—.—
n okrogli .... „	——	-.--
mešani, hrvatski .... „	—.—	— ■—
„ Štajerski.... „	—.—	—.—
Mulo fino štajersko..... ,,	84.—	90,—
Jsinsn št. 10..................9.25
„ 9 ..................975	—.-
n 8..................11.25---
Zelje kranjsko..................8. -	9 -
a»ps , ................——	— .—
Eromplr, štajerski . • . . . „	—— .—
Proso, kranjsko....... „	8.50	—,—
^ČS, kranjska........ „	—.—	—.—
sb ogorski........ „	5:1,—	54.
Malt ogerska........ „	55.—	56 —
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. Tudi v teru tednu ne moremo zabeležiti uičosAr važnoj-šega. Kljubu v« Ht m o malnnn splueni alubi šetvi pšenice, koju se podražaju stuliio, si moka ni prav nič opomoglu. Vernjetno jo pu, da se zhnlj$H v kratkom, že zaradi tog«, ker rb bližamo dobi tmjvečo vporab«. — Mlin v 8 t r a ž i A 6 u ima to-l« c<-iio : Št. 0 f. 12.60, St. A f. 12.15, it. 2 f. 11.00, št. 3 f. 10.70, št. 4 f. 10.25, št. 5 f. 9.80, št. 0 f. 8.-, št. 7 f. 0 35, št. 8 f, 5.20. — Mlin „E o o n o m o" iuin pa tu-1« ceno: Št. 0 f. 14.—, št. 1 f. 13.50, št. 2 f. 13—, št. 3 f. 12.75, št. 4 f. 12.25, št. 5 f. 11.75, št. 6 f. 11.—, št. 7 f. 9.50, št. 8 f. 8.50, (številki 5 in 6 r škoiitnui).
Otrobi. pEcminrno* je prodal 3d pn1-cej svojega izdelka. Danes zahtevu f. 4.10 za kviutal z vrečo vred. — 0«tulu luaiito so zanemarjene in brez povprušovanja.
Drobni otrobi držijo ho vodno dobro in imajo šo dovoljno prometa.
Goved. Od 1(3. do 22. t. m. prodalo ho je v TrBtu 406 volov in 54 krav klavno živine in sicer 28 volov iz Kranjske, 180 iz Hrvatsko, 5 iz Furlaniju, 185 iz Dalmacijo in 8 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjsko po f. 45'— do 46.—; voli iz Hrvatuko po f, 42.— do 43.— ; iz Furl. po f. 45.— do 46.—; iz Dalmacije pu f. 42'— do 43.— in domači po f. 45*— do 46.—; domače krave po f. 43'— do 44'— in krave iz Kranjske po f. —.— do —•— kvintal mrtvo vage.
Seno in alama. Seno I. vrite prodajalo
se je v tem tednu po f, 3.32, II vr. po f. 2.40, »lama I. vr. po f. 2.05 in II. vr. po f. 2-75 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranj-•ko surovo maslo prodajalo ae je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 94 do 90 ni., ▼ p Mrt. od 30 do 50 kg. po 90 do 94 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 105 do f. 1.10 in * part. od 30 do 50 kg. po f. 1.02 do 105 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.06 do 1.10 kilogram.
Jajca na debelo po f. 210 do 2.40 sto komadov.
Ko koli po 90 nvč. do 1*25 komad, piiieta po 80 nć. do f. 140 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.28 do 2.75.	.R. M.*
SVOJI K SVOJIMI
Gostilna Ivana Trevna ^„"1'.«"
29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Topijo se z mirom izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji ceni. Topna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2 — 52
Ivan flohalalf Via Benvenute it. I v Trstu
ivail UCUOian, jmn zalog<> vsakovrstnega jedilnega hlaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo.	2—52
Rib&rić L7,,olova,e,ji *
Bratje muc&l petru, priporočajo svoje zaloge v Tr«tu: via Fondaren št. lt Piaxxa tleli o Vatle 2, vin Madonnina 2, F1axxetta fnntohioli 2, z ubodom tudi v ulici Tur rente po naj m*J i h cenah. Oglje 1. kakovosti knrboniria. kok. drva na metre itd. Naročbe se spre-mljejo tudi z dopisnico.
Slovencem tržaškim rJr:
k o v I j a h „ Alta bella IIrlente**. l/borna domača kubinja. pristna domaća vina in kraški teran.
GaabvJJml Dovotak.
K7nhor !n O • '*d®lovatelj umeteljnih 4.UUCL III	ognjev priporoča so si.
občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki počasti \ i naročili temveč, ker se naslanja na rek „Svoji 1« avojlm . Naročila vsprejemajo se na cesti Ko s s e t t i bšt. 121 (Camp. Morpurgo) v Trsiu. — Cenike v slovenskom jeziku pošilja franko in gratii.
RODOLJUBI!!
Podpisani nxznanjiim, da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo kremo v ulici Valdirivo št, 19., znano pod imenom „Croce di Malta.* Točil bodem vina prve vrste, kraški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poštene. — Nadejajoč se, da ne bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravos.
V ulici Cecilia št. 6
toči se
izvrstno istrijansko in furlansko vino po 28 novčičev liter. Belo vino po .12 in moškat po 40 novčičev, — Marčno pivo po 24 nvČ.
Gostilna.
„CANTINA ISTRIANA"
Via Tivarnela, blizo poataje južne ielsinloe.
Prodaja najboljša istrska vina po Stt kr. in kraški „Auberski" teran po «« kr. liter; piro is tovarno „Steinfeld" po B8 kr. liter. Kuhinja prve vrste. — Kosila po aa kr. — Slavnomu občinstvu v mestu in na iložoli priporoča se uljudno podpisani za mnogobrojni obisk.	Josip Mote.
Franjo Štolfa
urarakl mojster v Komnu it. 162.
izdeluje stolpne uro po najnižje mogočih cenah. Navijajo se poljubno vsakih 30 ali 39 u r, pa tudi 8 do 1B dnij in 6 musoct-v. Za delo jamči 3 đo S let. Priporoča so preč. duhovščini in slavnim občinskim predstojništvoin, da bi so obračali v slučaju potrebo do njega.
Gostilna „AlVAnttco Moro"
ulica Sol i t a rio 13, (po domaČe pri nltrvačkovcHu) priporoča pravi kraški teran ix Komna I. vrste po 40, II. po :t2 i/I belo vipavsko po 36 nč. liter. Izboren vi:ie*linflu v steklenicah. — Dobra kuhinja in po eent Je vedno na raxpolago. — Driel se gesla: „Kojak k rojaku", priporoča se podpisani :a obil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
Ivan Goriup
ponentnik na OpČinah
ponuja priznano izvrstno vino iz svojih posestov v Rojanu, belo in rudeče, gospodom gostilničarjem in zasebnikom. Za družino v Trstu so doBtavi v stano-vnnje, v sodih od 50 1. naprej, voznino in uiitnine prosto, po 32 novč. Za veča naročila po dogovoru. Ima v zalogi tudi pristno domači tropinovoo in bri-njavoc. - Na željo so dopošlje uzorce s ceno.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
Piazza Cnsnrma h. št. 2, (zravon Tiskarno Dolenc) toči teran I. vrsti iz prvih kletij iz Kazelj in Avberja po 48 nč. litor, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — O r h S k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemika) po jnko umoHtnih ccuah. — Priporoča so si, občinstvu (10 i)	Ant, Brovedani.
Dr. Gustav Gregorin
odvetnik v Trutu
je premestil svojo pisarno
s dnem 24. avgusta t. I.
y Tia Molin Piccolo
it. 3, II nadatr.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico p. Carlo Gortan
vla Časoma % Trst (naspr. plvarni Pilsen)
Tvornih glasovirjev Henrik Bremiiz
v Trstu, Via Nuova it. 13
pijaninov amcrik. sistema [garantirani novi od 170/ fgld. naprej. Prodajejo se| tudi na mesečne obroke iaplaMji ve v treh letih ter dajejo v najem od 3 gld. na mesec naprej.
LvofsU loterija. 2021 dobitkov
Glavni dobitki
60.000 sl. 10.000 gl. 5.000 gl.
v gotovini j| po odbitku I0°|Q
Lvovske srečko A 1 gld. priporočata: Uiroiumo Morpurgo, Ign. Meumann.
Služba čuvaja
pri tukajšnji , Slovanski Čitalnici"
se odda s 1. novembrom 1894. Mosečna plaća 30 gld., prosto stanovanje, brezplačna kurjava in svečava ter precejšnjih pristran* skih »aslužkov. Prednost imajo olenjeni, kojih soproge so kuharico in nimajo majhnih otrok. Prošnje ta to službo je osebno izročiti do 15. septembra 1894 v pisarni dr. M. Protnerja via delle Poste itev. G.
Zdravnik 13 ~40
Dr. M. Lukšič • Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
pivovarne bratov
Relnlnghau« v Stelnfeldu — Gradec
156
zaloga kisli rodo Hattoni s Misr
pri
A. DEJAKD, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
se priporoča proč. duhovščini sa napravo corkvenih posod in orodij ii čistega srebra, alpaka in medenine, kot: lllOll-Strane, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebriin in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji predastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Po&ilja vsako blngo dobro spravljeno in poštnine franko I	2-24
Gostilno s prenočišči
ALLA NUOVA ABB0NDANZA
ulica Torrante IS«
24-7
priporoča podpisani slavnomu občinstvu. Prostori bo odprti in preskrbljeni s svetimi jedili do 2. uro po-polunoči, z izvrstnimi namiznimi in desertnim! vini ter iivrstno kuhinjo. Drokerjovo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči [ oni/ni V. FA VERO.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na menjice in intabulacije proti • 0 obrestim, na zastavo »ročk in vrednostih papirjev pa proti •'/," . obrestim. Od hranilnih ulog plačaje po obresti. Uradni dnovi so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoladne, seveda izvzomii nedeljo in prnz-nike. izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoladne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži voljajo po 200 kron Zadružni deleži »e lahko plačujfljo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znafia vsaki delež 10 gld.	1 —U<t
9 častnih in priznalnih diplom.
Kwlidina
restitucijska tekočina
n. in k. priv. pralna voda za konje. Cena steklenici avatr. velj. gld. 1.40.
Rabi so 30 lot v dvomili hlevih, v vetjih vojaških in r.aaehnih hlevih kot krepčilo pred težkim delom in po težkih delili, proti po-ilitvnm, iavlnjenjem, otrpneloat kit itd. ter daje konjem »osebno moć za brao tekanje.
GLAVNA ZALOGA:
Pran Iv. Kwlzda
c. in kr. avstrijski in kr. rnmanaki dvorni založnik, Okr <ini tek ar v Korneeburgu pri Ounajn.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati jo izrecno:	ji. Ku izdino restltncijnko tekočino.
Jak. Klemena
_ TRST
W Via S. Antonio M. 1. ^
priporoča Častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu
svojo veliko skladišče blaga m prihodnjo spomlad in poletje, to j« blago za moAke in gospe, perkalj, svilnate rute ratnih vrst s franzami ali brez njiii, srajce za turiste, „JBger^perilo. bombažne in volnene jopice, inožko in žensko bele in barvane srajce, možke ovratnike, bogato zalogo zavratnlo na izbern, dežnike in solnčnike, porilo, platno, musolin, koto-nino, bombažne, barvane tkanine, ki Be morejo prati, bombažno sukno za možke, rokovice iz Švedskega sukanca in svile ia možke in gospe, rokovice ix sukanca po Švedski fiegl, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za ženska Šolska rično dola. Vsprejemajo so naročila v vseh teh predmotja ter se zagotavlja točna in vestna postrožba.
Škropilnice in žvepljalke
inžinirja Žlvioa.
Vsake vrste stroji zn kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na pur in s petrolijem, pumpo (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz <fc. Comp.
t (Živic in družb.)
v Vratu, uilo« Zon*« S.
Omonjene škropilnice se pošiljajo na vsako pošto avstro-ogrske monarhijo, franco, po 10 gld. komad.
na dobela in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cono, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika zaloga oljnatih |bnrv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francijo, Nomfiije itd. Volika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugoduih conah. — Lesk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. 104-38
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Jlisparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacoga zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludno. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludno. Obresti na
knjižico...........3°/0
Jtačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Znesko do 100 gld. precej, preko 100 do 100) moru so odpovedati H dni in zneske preko 1000 gld pa 6 dni. Enkomptuje menjice domiellirano na
tižaSkcni trgu po.......3'/j<"o
ISmuJufe na drž. papirjo avstro-ogernko
do 10110 gld po........4°/,
V i i j o zneske od 1000 do 5< 00 gld po 5'/,'/, Dt(fe derar proti vknjiženju na posesti v Tnitu.
Obresti po dog ivoru	2 — 24
Trst, dno &. inaja 1894.

Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstne lesenine, kakor :
tram«, iagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, petek itd.
Naročila izvršujejo se točno in po nij-uiJ.ji ceni. 104-2
%
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trata.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reaerva draitva dn« 31. dcoembra 1892
Glavnica druStva Premi j na resor va zavarovanja
na življenje	l
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju Premijna reserva zavarivanja
bhiga pri prevnžunju Keserva na rnzpolaganjo	l
Roserva znvarovunja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) r Ronerva zavarovanja proti pre-
minjanjn kurzov,bilanca (B) , Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje . Občna reserva dobičkov	„
Urad ravnateljstva : Vin Valtllrlvo. |»a>. « (v lastnej HiSi)
gld. 4,000.000--
13,?12ff 34« 98
1 ,«32.248 22
49.465.07 500.000'-
333.822.42
219.391-83
ROO.OOO'— 1,187.164.86
C. kr. dvorna lekarna
Irana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporoft^joč ae najtoplojo in ob-Ijubljujoč .natančno postrežbo r. umerjenimi ce-nami. Članom „Delalskega podpornega društva* pa naznanja še posebej, dn mu je odbor istega dovolil »prejamnti recepte od njih v slučaju, ako
S'im takšne društvena zdravnika predpišeta. Za učajne lekarske potrebe se priporoča
»"-»O_Ivan Mlaaan.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod »RED STEARN LINIE« is Antverpena direktno v
Nev M & Philadelljjo
koncesijonovana črta, od o. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno: kon-cesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasae 17
ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau & oommercieler Correspon-dent Ser k. k. Oeaterr. Staatabahnen in Inntbruck.
FILUALKA
c.&. m
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vred«, papirjih aa V aapaleealh aa
4-dnevni odkas 2'/,% 30-dnovnl odkaz 2°/0 8- . »V.0/. 3-meseČni , »O- , -	»'/o	«- .	, 2'/,*/«
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. velj,, stopijo nove obrestne takso v krepost z dnem 4. febrnvarja, 8. febru-varja in odnosno 2. marca t. 1. po dotičuih ob jnvali.
Okrožni oddel.
V	vreda. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Roko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Oradee, llormaastadt, Inomost, Celoveo, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troAkov.
Kupnja in prodaia
vrednostij, dtviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24- 22 pri odbitku l0/«, provizije.
Predujmi.
Bprejomajo so vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem krodita v Londonu ali Pariitn, Ber linu ali v drugih mestih — provizija po po godbi.
Na vrednosti ohronti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
-•prejemajo se v pohrano vrodnoBtni papirji, zla ali srebrni donnr inozemski bankovoi itd. p< pogodbi.
Niiša blagajnu izplačuje nakaznice narodne bauke italijansko v italijnnskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst, 31. jatiuvarja I8H4.	2 -24
Lastnik politićno društvo .Edinost* — ludavatelj in odporni urednik : Julij Mikota. — Tisku Tiskarna Dolenc v Trstu.