PSittBfft« Vgotovhfl MarWonta Cena 1 Din Lelo IV. (XI*), Štev. 63 Maribor, pondeljek 17. marca 1930 »yyi»A« faehaja razun nedelja in praznikov veak dan ob 16. uri Rabin pri po$tn*m e*k.»». v L]«blj«n< it 11.409 V«IJ* preja-nm v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na do« pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 l»gH| nr-astSSSSSSSSSSS Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaal po tarlfu Oglata sprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica it. 4 V Sofiji Primo de Rlvera na mrtvaškem odru NEPRIČAKOVANA SMRT BIVŠEGA ŠPANSKEGA DIKTATORJA. - DAN PRED ODHODOM V ZDRAVILIŠČE GA JE V PARIZU ZADELA KAP. Je bila mlnole dni izvršena demarša Jugoslovenske vlade, v sporazumu z vladami Anglije in Francije. Naš sofijski poslanik gosp. Nešič je dobil naročilo, da izroči bolgarski vladi noto, v kateri se dokumentarično ugotavlja, da so zadnji atentati v Jugoslaviji. v Pirotu in drugih krajih, delo ma-kedonstvujuščih, to je bolgarsko-ma-cedonskega revolucijonarnetra komiteja. Na podlagi te ugotovitve zahteva nota odločne korake proti delovanju teh organizacij, Ker je njih delovanje škodljivo za dobre odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo, za ohranitev jutru jn jievarno za odnošaje med bal kanskimi državami sploh. Poročajo dalje, da je poslanik Nešič osebno bil Pri bolgarskem zunanjem ministru Burovu in je na prijateljski način izjavil željo, da bolgarska vlada odgovori na ugotovitve mešane jugoslo-vensko-bolgarske komisije glede zad Bjih atentatov. Enako je bil pri Bu-rovu tudi angleški poslanik, Jd je izrekel v imenu svoje vlade željo, naj bi bolgarska vlada storila vse, da zaustavi pogubonosno delovanje make-donstvujuščih. Za minolo soboto so Pričakovali istotako demaršo franco* skega poslanika. j kratkih vesti te Jasno raz-viano, da ne samo jugoslovenska vla-SLm,JtnV,nost’ ampak da zlasti tudi &\it» p zaPadnl demokraciji. An- Srvft 2 žagate veliko važ- Th la /nKrl" m,r na Balkanu ter zla-^,?in ^S°^e?ske odnošaje med BolKarijo kot predpo-Prilik na Bal- desetletfav žrkM,°?Pvina zadn3efra u?! osvetljuje vse neprijetne odnošaje, ki so nastali haS ss ssararss sž ne samo pardon, ampak celn ra*™« tudi v oficijelnlh krotfh ta katerih zaupnik Jeneral VIkov fe Ce-lo dolgo casa sedel v vladi minister. Vselel n. spomlad. taLr° se tudi že po-meinih ^nce za likvidacijo ob- 2? f, vprašanj in v zvezi s donstvuJuSčih' T^aCy °, akcjje. J^irot Ska lrrmfp~»L ?ele zadnja pirot Uspehinl S *,e dones,a ™zitiven da nride konta36 P°^vl.ml° upanje, bratcliv, nS* ? do Prijateljskih in Vama obema drža- Makedoistvujušči so na olrot- Bandhijeu pohoč k morju BOMBAY, 17. marca. Gandhi nadaljuje svoj pohod proti morju. Njegovi spremljevalci trpe vsled žgoče vročine silno žejo in pomanjkanje vode. Prvih 5 dni je prehodil Gandhi 60 milj. Potnikom, ki so opešali, je dovolil, da se po-služijo avtomobilov, ki pa so večinoma angleškega izvora. Številni župani in občinski predstojniki, ki jih je Gandhi pozval, da naj potujejo skupno ž njim k morju, so to odklonili Snežni uiharji in toča u Nemčiji BERLIN, 17. marca. Preteklo noč je divjal v velikem delu severne Nem čije tako srdit snežni vihar, da so nastale ponekod v železniškem prometu velike ovire. Položaj se je tekom dneva še poslabšal, ker so sledili še težki nalivi in toča. Ponoči je bila po cestah nevarna poledica, kar je povzročilo celo vrsto težjih nezgod. BERLIN. 17. marca. Preteklo noč .le divjal nad Berlinom nenavadno hud snežni vihar. Zvečer je bilo še popolnoma iasno, nenadoma pa se je nebo stemnilo, nakar je pričelo opolnoči tako snežiti, da je bilo ob 6. zjutraj na ulicah snega že pol metra na debelo. Promet je bil močno oviran in tramvaj sploh ni mogel voziti. Zamude pa so imeti tudi vlaki. Skriunostna epidemija v RmeriM NEWYORK, 17. marca. Ameriško Javnost že nekaj dni eazburja nana-vadna epidemija. V Oklahomi je že 400 oseb zaporedoma zbolelo ob red kih simptomih, ne da bi zdravniki mogli bolnikom kaj pomagati, ker ne poznajo niti povzročitelja niti nači na zdravljenja. Bolezen se iz Oklahome naglo širi dalje in razširjanja ne morejo preprečiti niti najstrožje zdravstvene odredbe oblasti. Znaki nastopijo hipoma. Človek omahne in postane hrom na rokah in nogah. Zdravniki so brez moči in se omejuje njih delo le na izoliranje obolelih. Pr votno se je domnevalo, da je nova bolezen posledica vživanja alkoholnih pijač, vendar se je pozneje pokazalo. da je to čisto nemogoče, ker napada skrivnostna bolezen tudi otroke, ki niso še nikdar zavžili nobene alkoholne pijače. Veliko število otrok — izpod 5 let — je že postalo žrtev te epidemije. Uelik požar u Peči BEOGRAD, 17. marca. Preteklo noč je nastal v Mitrovlčki ulici v Peči požar, ki je kmalu vpepelil 22 hiš, med njimi 9 trgovin. Škoda je velikanska in tembolj občutna, ker ni krita z zavarovalni' no. Oua in pol metra snega RIM, 17. marca. Na južnem Tirolskem je zapadel sveži sneg. Po dolinah ga je pol metra, po višjih legah dva in pol metra na debelo. Vsi gorski prelazi so nedostopni. Potrea u južni Italiji NEAPELJ. 17. marca. V Sarnu je spravil precej močan potres prebivalstvo v divji strah. Ljudje so palčno zbežali iz svojih stanovanj in iskali zaščite pod milim nebom. Po Poročilih observatorija na Vezuvu gre za zemeljske tresljaje, ki so posledica perijodičnega delovanja vulkana. skl sporazum reagirali z novimi atentati z Jasnim namenom, da sporazum onemogočijo. stvar »bolgarske vlade je sedaj, da Končno pokaže resno voljo za likvidacijo preteklosti, da pokaže, da se smatra bolgarski narod za vejo velikega naroda južnih Slovanov in da ho če kot tak živeti z Jugoslavijo v dobrih sosedskih in prijateljskih odno-šajih, in da obsoja ter da hoče z vsemi sredstvi delati na to, da zatre element neredov, nemirov in medsebojnih sporov. Bolgarska vlada ima besedo, ki pa mora postati tudi meso. Občni zbor organizacije vojnih Invalidov se je vršil včeraj dopoldne v dvorani Zadr. gosp. banke pod vodstvom predsednika g. Geča. Iz odbornišklh poročil je bilo razvidno, da je organizacija tekom minolega poslovnega leta vzorno delovala ter izvršila nešteto intervencij, prošenj itd. za svoje članstvo. Predsednik je tudi poročal o položaju invalidov po novem zakonu. Odbor je dobil absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem do-zdanji odbor z g. Gečem kot predsednikom na čelu. Kralju je bila poslana udanostna brzojavka. Poroka. Včeraj sta se poročila v Maribora g. Joško Košenina, carinik v Dravogradu in gospica Edita Raček. Bilo srečno! Pogreb gospe Cijanove, Včeraj popoldne so položili vzorno slovensko mamico, primorsko rojakinjo gospo Cijanovo, k večnemu počitku na Pobrežju. Na božji njivi, kjer počiva že toliko domoljubnih src, se je zbralo posebno mnogo primorskih rojakov, da pokažejo zadnjo čast svoji tovarišici. Pevsko društvo »Jadran« je zapejo pokojnici v zadnje slovo dve žalostinki, nakar je krsta zdrknila v hladno naročje svobodne slovenske zemlje. — Kriza v Slovenskem lovskem društvi. Včeraj popoldne se je vršil v Celju izredni občni zbor Slovenskega lovskega društva, kojega delokrog obsega celo dravsko banovino. Na dnevnem redu je bila sprememba pravil. Občni zbor je bil zelo buren, ker so podružnice Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota kot zastopnice mariborskega okrožja zahtevale reorganizacijo društvenega poslovanja, ki je postalo birokratsko-okostenelo, ustanovitev dveh popolnoma enakopravnih sekcij za mariborsko in ljublj. okrožja v okviru društva ter večjo avtonomijo za posamezne podružnice. Zastopniki centrale na te zahteve niso hoteli pristati. Razvila se je ostra debata in je bil občni zbor brez rezultata zaključen. Zastopniki navedenih podružnic so imeli po občnem zboru še svoje posvetovanje in so sklenili za jutri sklicati v Maribor konferenco vseh podružnic iz mariborskega okrožja, ki bo izdelala memorandum za bansko upravo v svrho objektivnega informiranja o razmerah v društvu. Božjastni napad na ulici. Včeraj 16. t. m. krog pol 23. ure jft 221etni ključ, pomočnik Karol Žnuderl iz Tvomiške ulice 24 dobil na Koroški cesti božjastni napad in je obležal nezavesten. Rešilni avto ga je pre peljal v bolnico. — Vlačuganje in prepovedan povratek. Sinoči je mariborska policija aretirala Ano H. radi vlačuganja, Ivanko K. pa radi prepovedanega povratka. Prvo so oddali v bolnico, drugo sodišču. — Poučno potovanje yr sveto deželo. Društvo »Putnik« v Beogradu priredi od 9. do 29. aprila poučno potovanje v Carigrad, Damask, Haifo. Na žaret, Jeruzalem, Betlehem, Jordan, Kairo, Aleksandrijo in Atene. Potni stroški bodo znašali za drugi razred Din 14.100, za tretji razred pa 10.500 Din. Prospekti in priglasi v potovalni pisarni »Putnik« v Mariboru. Aleksan drova cesta 35. — Društvo hipnih posestnikov v Mariboru pojasnjuje v izogib zamenjav, da dru-Stvenf član gospod Albin Novak, tr govec v Mariboru. Glavni trg št. 18, ni istoveten z društvenim novim tajnikom, gospodom enakega imena. — Pohorske ceste TRIJE NAJNUJNEJŠI SODOBNI PROBLEMI. - POHORJE V PROMETNEM, GOSPODARSKEM IN TUJSKOFROME TNEM POMENU. — NAŠA DOLŽNOST Nova doba je postavila naše ozemlje pred tri probleme, od katerih zavisi v veliki meri vsa naša bodočnost, pred problem prometa, gospodarske konkurence in turizma. V času, ko zmaguje automobil nad železnico, so ceste zopet pridobile na veljavi, na kateri so bile po Iznajdbi železnice toliko izgubile. Njihova veljava pa še neprestano narašča in bo, verjetno, še dolgo naraščala; zato bo vsa naša bližnja bodočnost odvisna od tega, kako bomo uredili, preuredili in izgradili naše cestno omrežje, da bo moglo vršiti one naloge, ki se mu danes stavijo. Na drugi strani pa so s povojno dobo, posebno z novejšo stabilizacijo gospodarskih pravcev, minili oni časi patrijar-halne; primitivnosti, v katerih brzina ni imela glavne vloge. Danes je namreč bolj kakor kdaj prej v veljavi geslo: »Čas je denar U V gospodarstvi! more uspevati, le oni, ki se razvija, s, časom.in ki poskrbi za točnost in likvidnost svojih gospodarskih, pred vsem trgovskih poslov. Tretji problem, ki je še posebno problem Slovenije, pa je tujski pro met. Ž njim moramo nadoknaditi svojo siceršnjo gospodarsko pasivnost, ako hočemo ostati aktivni. Na te tri prcvažne probleme se nam je zdelo potrebno pokazati, da ob njih presodimo pomen in potrebo pohorskih cest, ki so se te dni določale po posebni komisiji; kajti, te ceste so v najbolj tesni zvezi z vsemi tremi omenjenimi problemi. V prometnem' oziru samem so preva-žno izpolnilo našega cestnega omrežja, ki je sedaj s pohorskim masivom v dolžini približno 50 km in širini nad 20 km popolnoma prekinjeno in presekano. Ves cestni promet se tedaj vrši samo krog. njega, na njegovem podnožju, iti 'ne more odpreti svetu njegovih naravnih bogastev. S tem pa ravno prehaja zadeva pohorskih cest v območje drugega, gospodarskega problema. Pohorje je,, kot edina izjema med ostalimi našimi gorskimi masivi, vse obrastlo z gozdovi, smrekovimi, jelkovimi in bukovimi, ki tvorijo ogromne zaklade narodnega premoženja. Pohorski les je prvovrsten, ponekod more konkurirati z najboljšimi alpskimi kvalitetami, : je pa po veliki večini mrtev kapital baš zaradi tega, ker manjkajo Pohorju primerne in porabne ceste. Transportiramo iz gozdov po sedanjih poteh mu zaradi prometnih stroškov jemlje možnost uspešne kon kurencc in ga kvari tudi kvalitativno; kajti les, ki se spušča v dolino po drčah ali po hudournikih, ne more biti nikdar tak, kakršen je, če se vozi na vozovih po gladkih cestah. Z izgradnjo projektiranih cest bi bila tedaj mogoča povsem nova konkurenca, konkurenca v kvantitativnem in kvalitativnem oziru. Pohorje pa ni samo prometno in gospodarsko važno, pomembno je tudi kot središče tujskega prometa. Vsled zložnega in kolikortoliko ugodnega pristopa ter svojih krasnih razglednih točk, zdravega svežega zraka, biserno čistih izvirkov iti romantičnih naravnih lepot, je kakor ustvarjeno za to, da postane prvovrstno izletišče ter zdraviliško, letoviško in športno torišče ne le vsega mariborskega okrožja, ampak tudi bližnje in daljne okolice. Kadar bodo na njem dograjene vse za to potrebne naprave, postane lahko naš slovenski in jugoslovanski Semmering. Vsč to pa zamore postati zopet samo tedaj, če bodo na njegove vrhove vodile primerne avtomobilske ceste. Tak bi bil tedaj v glavnem pomen in namen pohorskih cest, da strategičnega niti ne omenjamo, čeprav je najmanj vsaj tako tehten kakor so prvi trije. Zato bo dograditev sedanjega projekta Reka -Areh, Ruše - Areh in Šmartno - Areh za Pohorje, Maribor in vse mariborsko o-krožje velik dogodek. Vendar pa zadnji trodnevni ogled terena še ne pomeni tudi, da- se bodo te ceste zares gradile in da se bodo že sedaj gradile. Vsa zadeva je zaenkrat, žal, še teoretičen projekt, a baš na nas, ki smo na teh cestah najbolj zainteresirani, je, da storimo v Ljubljani vse. da. bo od teoretičnega projekta prišlo čimprej tudi do stvarne izvedbe. Če bomo vsi izpolnili svojo dolžnost, potem bodo v treh ali štirih letih vse tri pohorske ceste že gotovo dejstvo, in v zgodovini našega zelenega obdravskega višavja se bo pričela nova prometna, gospodarska in tujskoprometna doba. mariborsko glečališče REPERTOAR. Pondeljek, 17. marca. Zaprto. Torek, 18. marca ob 20. uri »Takrat v starih časih« ab. B. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubeje ve. Sreda, 19. marca ob 15. uri »Radikalna kura«. Kmečka predstava. Pri znižanih cenah. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi. Gostovanje ge Matilde Kraljeve.. Četrtek, 20. marca ob 20. uri »Nas gosp. župnik« ab. A. Kuponi. Ptujsko gledališče. Petek, 21. marca ob 20. uri »Takrat v . starih časih«. Gostovanje Mariborskega gledališča. Sprememba repertoarja v marib. gledališču. Prvotno je bilo predvideno gostovanje gdč. Marice Lubejeve v četrtek, 20, t.' m. za ab. C. Ker pa gdč. Lubejeva pride samo lahko v torek, zunanji abonenti reda C pa žele izključno četrtke, se bo uprava marib. gledališča obrnila na zagrebško upravo, da bo omogočeno gostovanje gdč. Lubejeve vsaj drugi četrtek, 27. trn. Gostovanje Marice Lubejeve. v »Takrat v starih časih« v torek 18. trn. velja za red ab. B. Ab. A. pa dobi v četrtek, 20. tm. »Našega gospoda župnika«. Dve gostovanji in kmečka predstava v marib. gledališču. V torek, 18. tm. gostuje priljubljena subreta zagrebške operete in ljubljenka marib., zagrebškega in beograjskega občinstva, gdč. Marica Lubejeva kot Angelček v »Takrat v starih časih«. V sredo, 19. tm. gostuje v večerni predstavi Straussove klasične operete »Netopir« operetna diva Matilda Kraljeva kot sobarica Adela, ob 15. uri pa bo druga kmečka predstava. Vprizo-ri se Doboviškova izredno vesela burka s petjem in godbo »Radikalna kura«, pri najnižiih cenah od 4 Din do S Din. Baletno-koncertnl večer Zagrebčanov. Napaka vseh baletov, ki prihajajo v Maribor, je, da smatrajo mariborsko gledališko občinstvo dozorelo le za lažje programe. To napako sta storila v soboto tudi g. in ga. Froman, prvaka zagrebškega baleta. S svojimi posameznimi in skupnimi nastopi sta sicer sijajno pokazala visoko popolnost in rutino tehnike, posebno v polki, španskem plesu, lutkah itd., a pravo irmetniško globino nam je odkrila prav za prav samo labudja smrt ge. Margarete Fromanove. Na vsak način pa je bil spored preveč enostranski in prekratek, saj je bil ves večer skupaj s pevskimi nastopi ge. Zlate Lipovščak-Rajčeve in precej dolgim odmorom, zaključen že ob 21.20. Ga. Lipovščak-Raj-čeva je dobra koloraturka, elegantna in sigurna v nastopu, precizna, dobro, šolana in z glasom precejšnjega obsega, vendar pa nikakor ne dosega naše ge. Lov-šetove. Ker je nastop baritonista gosp. Draga Hržiča bil vsled bolezni preprečen, je bil tudi obisk bolj slab. Ob drugem obisku prvakov zagrebškega baleta bi si tedaj želeli daljši spored in več diferencijacije, pred vsem pa več težjih, umetniško globljih točk. -r. Koncert zamorcev. Kakor smo že javili, je predprodaja vstopnic za koncert ameriških zamorcev The Utica Jubilee Singers« že pričela. Svetujemo vsakomur, da se za vstopnico pravočasno pobriga, ker je povpraševanje izredno živahno. V naslednjem objavljamo imena nastopajočih: vVilliam Culver, George Whitington, Marshall Colle, Ben Skinner, Clarence Ratleffe in Jeremian Hardy. Na klavirju spremlja. Miss Marguerite Hall, seveda tudi zamorka. Pri tej priliki bodemo v Mariboru prvič imeli priliko slišati tudi solo na banjo (izg. bendžo) značilen zamorski instrument. Zamorci odpojejo del svojega interesantnega in originalnega, programa v svojih nošah, kar bo’dalo njihovemu nastopu posebno pestrost. —. Mariborski indn NEGRO REVELLERS ZAMORCI IZ OBALE MISSISSDPIJA PRIDEJO! Prua akademija Sokola !. V soboto zvečer ob 20. je novi Sokol L, ustanovljen za magdalensko predmestje šele pred 2 mesecema, priredil svojo prvo javno akademijo, ki je pokazala na eni strani, kako nujno potrebna je bila njegova ustanovitev za ta pretežno delavski del mesta, na drugi strani pa nenavadno pridnost, s katero se je društvo poprijelo dela. Društvo ima danes že nad 300 članov iz vseh slojev prebivalstva, zlasti iz delavskih krogov. Na stopilo je krog 60 moške in ženske dece, moški in ženski naraščaj, člani in članice ter člani djačke čete inženjerske podoficirske šole, ko je komandant g. pukov-nik Putnikovič gre Sokolu z vso ljubeznijo na roko, prepuščajoč telovadnico šole za sokolske vežbe in prireditve. V tej Sokolani .ie bila tudi sobotna prireditev, ki jo je posetilo več stotin narodnega občinstva, tako da je bila velika dvorana, okusno okrašena z zelenjem in narodnimi trobojnicami, nabito polna mladine in staršev. Ob vsakem nastopu ni lrotelo biti konca aplavzom. Posebno so ugajali nastopi dece, Pivkove skupine moškega naraščaja, simbolične vežbe boja za osvobojenje, vežbe djačke čete s puškami, s katerimi bo nastopila cela šola na vsesokolskem zletu v Beogradu, nastop članic kot mornarji z vesli, simbolične vežbe-ženskega naraščaja z belimi, modrimi in rdečimi rutami i. t. d. Vmes so se vrstile deklamacije in glasbene točke. Naš stari narodni in sokolski delavec dr. Pivko kot starosta nove sokolske edinice lahko s ponosom gleda na ta prvi nastop svojih telovadcev in telovadk, zlasti še, ker pomeni razvoj Sokola I. tudi mogočen razmah novega nacijo-nalnega življenja v Mariboru desno od Drave. Občni zbor Vodnikove družbe v Ljub* liani. Vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani sporoča, da se bo vršil njen letošnji občni zbor v četrtek dne 3. aprila ob 20. uri v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljub ljani, Kazina, II. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Računski zaključek za leto 1929 in poročilo nadzorstva. 3. Proračun za leto 1930 in določitev članarine za 1. 1931. 4. Določitev književnega programa za 1. 1931. 5. Volitev nadzorstva. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. — Akademija na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Podružnica Ferijalnega saveza na drž. moškem učiteljišču je priredila v soboto, dne 15. marca, akademijo pod geslom; Pomagajmo si sami! Vlada namreč sedaj nekak interregnum — čakamo še na ime uovaiije učitelja glasbe in petja. — Pa so se mladi junaki-uČiteljiščniki postavili na noge in iz lastne inicijative priredili prav dobro uspelo akademijo. Pevski zbor je pod taktirko-svojega spretnega pevovodje izborno zapel nekaj priljubljenih pesmi. Posebno jc dopadla Ipavčeva »Planinska roža« in Vilharjevi pesmi »Mornar« in »Slavček«, v katerih se je izredno odlikoval bariton-solo. Enako sta ugajali dve narodni pesmi: »Moja kosa« in »Milka, oj srček moj!« Orkester, ki ima vrlega kapelnika, je zaigral nekaj orkestralnih skladb. Zlasti ie žel odobravanja Operetni podpuri (Fetrasl in Offenbachov »Orfej v podzemlju«. Da je med učiteljiščniki tudi dobrih deklamatorjev in talentov za oder, so dokazali z deklamacijo Župančičevih pesmi in z vprizo-ritvijo dveh slik iz »Hlapca Jerneja«. — Mladi naraščaj vrši vestno svojo vzvišeno nalogo, ki jo stavi učiteljev poklic, ker si je v svesti, kaj je mladim srcem lepa pesem, in ker upošteva, kolik pomen ima petje in glasba za vzgojo mladine. Da.se je mladina v tolikem številu udeležila lepe prireditve, je vse hvale vredno; utiša, ki ga je napravila lepo u-spela prireditev, ne bo pozabila. Vsa čast zavodu, njegovemu ravnatelju in učitc-iijiščnikom! Počaščenje deta. Zadruga krojačev in sorodnih obrti v Mariboru je imela včeraj 16. tm. ob 9. v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor. Na slovesen način so bile izročene častne diplome članom in erii članici: za 401etno mojstrovanje načelniku Antonu Kosarju in Francu Lepeju, ter za 43-letno mojstrovanje Mariji Koller. Načelniku Kosarju je bila obenem še izročena posebna spominska diploma v okvirju z napisom: Za velike zasluge kot 40-letiiemu mojstru in 10-letnemu predsedniku zadruge. Za načelnika je bil ponovno izvoljen g. Anton Kosar, za njegovega namestnika Mihael Lešnik, v odbor pa Štefan Dolček, Stanko Vidovič, Ignac Božič, Fran Cverlin, R. Zotter, Frida Novak, Marija Kicler, Anton Tautz in Margareta Simmerl. —• Joželov prater — otvorjen, Premijera Jožetovanja je včeraj uspela že v precejšnje zadovoljstvo vseh »podjetnikov«, pa tudi vsi radovedneži iz mesta in okolice so prišli na svoj račun. Proti večeru je zavladalo po »praterski cesti« že značilno praznično vrvenje: 4 vrtiljaki, 2 gugalnici in 3 strelišča so bili že skoraj oblegani, vsem je pa prednjačil lepo razsvetljeni električni vrtiljak pri Križevem dvoru, ki ie s svojim igranjem in sijajem vabil še pozno zvečer tudi meščane z levega brega: »Singerji« s pretekle in polpretekle dobe so se kar kosali, kateri bo s svojimi zvočnimi efekti, bobni in činelami prišel bolj do veljave. Da niso manjkale tudi »senzacije« in »atrakcije« je razumljivo! Dama s tremi nogami, amerikanski čudeži, smešni paviljon, mišičasti atlet in brzofotograf — vse to so še skromni ostanki nekdanjega »veleobrata« pri Križevem dvoru. Vsekakor se bo do srede še marsikaj izpopolnilo, nekdanjega obsega pa studenški prater ne bo več dosegel. Saj so pa tudi časi in ljudje postali resnejši. — Podružnica Vinarskega društva za Maribor in okolico se je včeraj dop. ustanovila na zborovanju pri »Orlu«. O pripravljalnih delih je podal poročilo g. ravn. v p, A. Žmavc. Obširno se je razpravljalo o težkem položaju našega vinograd ništva vsled pomanjkanja trga in vsled konkurence drugih vin. V razpravo so posegli gg. Lipovšek, min, v p. Vesenjak, Miovič in drugi. Predsednikom je izvoljen g. dr. KronvožI v odbor pa gg. Jos. Zabavnik, ravn Žmavc, ravn. Priol, min. v p. Vesenjak, Ivan Šerbinek in Ivan Bregant Pevsko društvo »Jadran« priredi jutri zvečer ob 20. uri (v torek) družabni večer na čast Jožicam in Joškom v mali dvorani Narodnega doma. K obilni udeležbi, posebno Jožice in Joške, vabi odbor. 813 Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, f Občni zbor trgovskega gretnija za okolico Maribor se bo vršil dne 23. tm. ob 13. uti v Gam-brinovi dvorani v Mariboru. Izven običajnega dnevnega reda se bo letos vršila tudi volitev načelstva. Člani se vljudno vabijo, da se zborovanja polnoštevilno udeležijo., 822 Jožefovi sejmarji! Gremij trgovcev za mariborsko okolico opozarja vse sejmarje, kateri nameravajo priti na Jožefov sejem, da prinesejo obrtne liste s seboj, ker se bo na licu mesta izvršila stroga kontrola. Ne-upravičencem se bo obratovanje zabra-nilo! 823 Kegljaški večer Zimskošportnega odseka SPD v Mariboru odpade vsled praznika ier se bo vršil prihodnji ..večer v sredo, dne 26. marca ob 30. v Narodnem domu. Vsi na plan) 82G Velika kavarna. Danes in v sredo gostovanje karakternega komika Franca Amona. V torek koncert kapele Wolfsthal. 81* Kal Je naiia „NonregiaM v Antarktldl! ZANIMIVO POROČILO NORVEŠKE EKSPEDICIJE. L JE VIDA. - RAZKRITJE NOVE KOPNE ZEMLJE. - PO 3000—4000 METROV. - KOREKTURE ZEM-GLOBOČINA MORJA Zanimivo je, da sta v času, ko se je mudila v območju južnega tečaja znana ekspedicija ameriškega raziskovalca, admirala Byrda, bili tam še dve drugi znanstveni ekspediciji: ekspedicija Avstralca profesorja Adevsona z ladjo >Discovery« in norveška ekspedicija pod vodstvom konzula Lars Christensena, ki se je posluževala ladje »Norvegia«. Vse tri ekspedicije so imele s seboj najmodernejše pripomočke. Byrd je — kakor znano; — s svojo ekspedicijo prišel v nevaren položaj, in rešila ga je polarna ladja »City of New-York«; koncem minulega meseca. S tem so bila zaenkrat raziskovanja v antarktičnih krajih zaključena, ker že začetkom marca je nastopila tam strašna polarna zima in onemogočila vsako nadaljno delo. Norveška ekspedicija je že objavila obširno poročilo o svojem delu, in strokovnjaki izjavljajo glede rezultatov te ekspedicije, da so zelo znatni in dragoceni. Ekspedicija »Norvegije« je anektirala najprej tajinstveni Bouvetov otok, na katerem so se ob tej priliki izkrcali prvikrat ljudje. Odtam je krenila ekspedicija na zapad, da preišče otok Petra L, ki ga je i. 1821 prvi zagledal Rus F. G. Bellingshausen in ki ga je ponovno šele 1. 1927 zopet odkril neki norveški kitolovec. Morje okrog njega je sedaj dobilo ime Amundsenovo morje, otok pa je bil tudi anektiran za Norveško. Tako so si Norvežani pridobili v Južnem ledenem morju baze za lov na kite in imajo v tej gospodarski panogi skoro monopol. Važen rezultat norveške ekspedicije so mnoge korekture zemljevida. Lars Christensenu je uspelo dokazati, da °toki Thomson, The Chimnies, Pagoda ^ock in Dougherty ne obstojajo, dasi so dozdaj bili na- zemljevidih zabeleženi. Tildi je izdelala Christensenova ekspedicija iz aeroplana s pomočjo fotografskih Posnetkov točen zemljevid Bouvetovega otoka in odkrila tudi velik vulkanski krater sredi otoka. Nato je »Norvegia« krenila proti jugovzhodu in raziskovala nepoznane dele južnega polarnega kontinenta. Avija-tikoma Riiser Larsenu in Liitzow Holmu je uspelo, da sta med Enderbyjevo >n Kempovo obalo razkrila trdno zemljo. Od I. 1831 in 1833 dalje ni v te kraje pro-drla nobena ekspedicija in moštvo »Nor-je izvesilo tam rorveško zastavo. Nadaljni teden je uporabil Lars Chri-stensen za raziskovanje obale vkljub ve-iKim težavam. Orijentacija v teh krajih je zeio težka, včasih celo nemogoča, ker ogromne ledene grmade in plošče zakrivajo obzorje. Tudi se na meii morja in kopna dvigajo često goste megle in zelo nevarno je v tem slučaju poskušati polete z aeroplani: dr. Schreiner in Leif Lier, ki sta se dvignila na aeroplanu s kitolovca »Kosmos«, se nista nikdar več vrnila. Vkljub temu pa je na indirekten način mogoče ugotoviti, ali so kje v bližini trdna, tla in kje točno se začenja kontinent. Obala kontinenta namreč ne pada strmo v morje, ampak se spušča polagoma, in s specijalnim merjenjem se lahko prilično točno prepričaš, ali se bližaš z ladjo kopnu. Globočina morja znaša v Antarktidi po nekoliko tisoč metrov, in če morje naenkrat postane plitvo (to se pravi par 100 metrov), je to sigurno znamenje, da kopno ni več daleč. Pri tem raziskovalcem izvrstno služijo neke moderne metode merjenja (»Echolot«) in »Norvegija« je merjenje razmeroma lahko in točno izvršila. Med 32. in 34. stopinjo vzhodne dolžine je morje globoko povprečno 500 do 600 metrov, dočim znaša normalna globočina sicer 3000—4000 metrov. Raziskovalci so se za določevanje mej kopna in za potrjevanje svojih rezultatov v merjenju posluževali še druge metode. Znano je dejstvo, da solnčni žarki nikdar ne upli-vajo na temperaturo polarnega morja in ledu, dočim se na kopnu in v bližini kopna ta upliv popolnoma jasno lahko opaža. Nemški raziskovalec prof. Baschin je meril v bližini Gronianda visoke temperature, tal, dočim je zrak bil izpod ničle. Toplota zemlje povzroča spremembe v atmosferi., topli zračni tok pa ustvarja značilne oblike oblakov, ki so vidni na daleč in na široko in jih je zelo lahko spoznati. Takšne oblake- je opažal Riiser Larsen na 32. stopinji vzhodne dolžine, krog 60 milj daleč od kraja, kjer je bila sedaj »Norvegia«. Pred vrnitvo v domovino je »Norve-gia« zaznamovala še en lep uspeh. Dne 16, febr. — na 71. stopinji širine in 12. stopinji vzhodne dolžine — je padla globočina morja od 2550, naglo na .314,320 in 160 metrov. Drugega dne —17. II. 1.1. — je posadka »Norvegije« zagledala kopno, in avijatiki so ugotovili, da se to kopno raztega kakih 185 km na jug in da znaša najvišja višina kakih 350 metrov. Tako se je »Norvegiji« posrečilo, da je pod vodstvom Lars Christensena izvršila mnogo razkritij, ki so znatno pomnožila poznavanje »belega kontinenta*. Strohouno sodba o naši brezalkoholni produkciji, ki jo je v zadnjem »Liječničkem Vijesni-ku« na podlagi izvršene kemične analize objavil znani kemik in vseučil. prof. v Zagrebu, dr. Bubanovič, ni najbolj la- SkaVl- P,r,a'?’]da Je. pičilo preiskal vse brezalkoholne puace. ki se producirajo in trošijo v Jugoslaviji in oriše! do sledečih zaključkov: da niti en Produkt ni iz prirodnih surovin, kakor navajajo v reklami; da imajo vsi kisel priokus, ki prihaja od ogljikove in mlečne kisline; da je v njih komaj 5—6% sladkorja, in to večjidel v obliki ra/pa-dalnih produktov navadnega sladkorja sahurože, torej, da so te pijače izdere samo z dodatkom navadnega slad-samo v nekaterih je sladki okus ”°«čan z dodatkom saharina; v nobe-Produktu pa ni niti sledu dušikovih vojin, vsled tega tudi ne važnih spojin Prehrano, beljakovina ali vitaminov. w**iuIT1 tem so glavne sestavine teh °*nih pijač ogljikova kislina, +ma!o mlečne kisline in sladkor. " tudi, sicer mala, količina soli’ki s5cer pri mineral' ♦ J\PoIe8 Ogljikove kisline igrajo gotovo delotvorno vlogo v organizmu, uphva, da so te pija£e mam vredne nego naravne mineralne vode. To je sodba znanstvenika o brezalkoholnih pijačah pod imeni. Grenadir, Foking, Kola, Si-naiko, Jogura, Zepelin, Limeta in Cha- beso. Dr. Biibanovič končuje svoj članek z ugotovitvo, da bi v naši državi, tako bogati na sadju, morale biti brezalkoholne pijače producirane _ it sadja, kakor to delajo v Švici in na švedskem. Oli so zraščeni duojčki ena ali čue osebi? Med parabrodno družbo White Star Line in zrašoenima sestrama^Gibbs je orišlo do zanimivega spora. Zraščena dvojčka sta namreč hotela oditi na turnejo v Evropo, vendar pa sta odločno odklonila dve vozni karti, češ da dobite v Zedinjenih državah vedno samo eno karto. Parobrodna družba pa se je postavila na čisto drugačno stališče in nravi: Nikakor ne gre za to, ali ste obe mladi sestri medicinsko in juridično ena oseba. Za parobrodno družbo je merodajno le to. da dvojčka jesta za dve osebi. Jugoslovenski večer v Varšavi. Dne 12. trn. zvečer je Poljska filharmonija v Varšavi priredila večer, posvečen jugoslovenskemu Jadranu. — Naš poslanik g. Branko Lazarevič je predaval, recitirale so se jugosloven-ske uesmi, godba je svirala iugoslov. skladbe. Profesorju dr. Benešiču iz Zagreba, ki je na Poljskem znan kot Prevajalec poljske lepe knji«^ - ’ o-slaviji j© občinstvo prirejalo srčne o-vaciie. Spori Težkoatletske tekme za pr-uenstuo Drauske banouine V soboto in nedeljo so se vršile v Narodnem domu težkoatletske tekme za prvenstvo dravske banovine, ki jih je priredil SK Železničar. Tekmovalo je 52 atletov za naslov prvaka. Organizacija je bila prav dobra, kar je predvsem zasluga marljivega tajnika SK Železničarja g. Fischerja. Žal, da so se nekateri zagrebški atleti jako nedisciplinirano obnašali. Tekmovanju je med drugim tudi prisostvoval predsednik težkoatletskega sa-veza gosp. M. Denich. ki je po tekmi izročil posameznim zmagovalcem spominske kolajne. Rezultati so naslednji Dviganje uteži. I. kategorija: peresna teža: (1 tekm.) 1. Avčin (SK Ilirija, Ljubljana) 265 kg v štirih dvigih. II. kategorija: lahka teža: (3 tekm-) L Terglavčnik (Železničar, Maribor) 272.5 kg v štirih dvigih, 2. Emer (Železničar, Mb.) 230— kg v štirih . sadna drevesca Itd., zanesljiva vrste in prvovrstna kakovosti samo pri Vallkl drevesnici Rosenbeif Maribor. TržaSka c. 64, elef. 2301 Ve« p« imami ceni Zahtevajta cenik Lepo praktično darilo *a Imendan vseh Jožetov je ŠARKELJ ali POTICA li oarrte oek-me SCHMID. Maribor. 3iir?l?eva ulica 6 Na Jožefovo vse pecivo sveže. Da lahko ustreženi željam vseh Interesentov, vljudno prosiy za pravočasno naročilo, 806 KoosordJ »Jtftu v LfeMJeai; predrta«* isdajatelja ta urednik: PRAN BRO ZOVfC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna 4 d- predstavnik STANKO nirrRU V Maribor*