oktob«! PRIMORSKI DNEVNIK SSVJSSr - Cena 35 lir Leto XVin. - St. 244 (5328) TRST, sreda 31. oktobra 1963 PO UKINITVI AMERIŠKE BLOKADE IN PRELETA VANJA KUBANSKEGA 01EMUA Tant je začel včeraj v Havani razgovore s Castrom normalizaciji položaja na karibskem področju 'nzilski general Da Silva je hroal U Taatu Goulartovo poslanico Vztrajno posredovanje Goularta, Tita in Mateosa - Stevenson in foznjecov na skupnem kosila - Komentar moskovske «Pravde» Tant je prišel v Havani je Fischer LNAW YORK, 30. — Glavni tajnik OZN U T fianf Posebnim letalom v Havano. Na letališče v navmu Je ljui. Prispel ob 19.25 po srednjeevropskem času v spremstvu Uk ' Spreieli s° 8a kubanski zunanji minister Raul Roa, pod-R PiLbanjem ministrstvu Torras, brazilski poslanik v Ha-tatiR °' braznski general Albino Da Silva kot posebni od-% c Predsednika Goularta. General Da Silva je sporočil U ledu .ima zanJ osebno poslanico predsednika Goularta. em je v New Yorku pri-,---------------- ■n0 Prvega sovjetsko-ameri-■«ža i , a> odkar se je zaostril at v0koli Kube' Ameriški de-’ ih*,, C>ZN Stevenson se je iet«M cLsila’ ki Sa je priredil i<>. ^ dplpirnt 7nrin 70. g11 _ —Z je iM,n°stnem svetu. Kosila tskep eŽil tudi pomočnik so-vnanjega ministra In iom0 oov. Ostali povabljenci so ta. m° eiani Varnostnega r^j fant odbotJom iz New Yorka je e! n **j*vil, da upa, da bo do-K u, 0 ureditev spora med * irn&f-Ub>°. Dodal je, da name-ailt ‘ 11 Piodne razgovore s pred-irorn*'- kubanske vlade Fidelom ln z drugimil kubanskimi Si* arjjf^hudom se je U Tant Taz-S- številnimi osebnostmi, NSKA ‘fcftSShei6 bU tUdi POdtainik s«, da je U Tant prinesel na Kubo osebno zagotovilo Ken-nedyja, da ne bo odredil invazije Kube. Gre baje za poslanico Ken-nedyja U Tantu, U Tant je takoj po svojem prihodu v Havano začel razgovore s predsednikom Dorticosom, s predsednikom vlade Castrom in z zunanjim ministrom Roo. Razgovori so trajali dve uri in deset minut. Označili so jih za «zelo koristne*. Nov sestanek bo jutri popoldne ob 16. uri po srednjeevropskem času. Nocoj se je U Tant udeležil »delovnega kosila* s svojimi sodelavci. Medtem je ameriški departma za obrambo sporočil, da je odredil ukinitev preletavanja kubanskega ozemlja ves čas bivanja U Tanta na Kubi. Ze včeraj je ameriška vlada odredila, da se od danes zjutraj prekine na zahtevo U Tanta blokada okoli Kube za dva dni. Na vprašanje, ali se bo blokada obnovila po poteku 2 dni, je predstavnik departmaja za obrambo odgo- prepis al Ken- voril, da bodo tedaj »znova proučili vso zadevo«. To pomeni, da bo nadaljnji potek odvisen od U Tan-tovih razgovorov na Kubi. Predstavnik Bele hiše Salinger je na tiskovni konferenci izjavil, da ameriška vlada «želi razvoj zadovoljivega in učinkovitega nad-zorstva nad demontiranjem sovjetskih raketnih, oporišč na Kubi«. «Za to nadzorstvo pa ni nujno potrebna letalska izvidniSka dejavnost.« Na vprašanje, ali bi letala Združenih narodov sodelovala pri morebitnem letalskem nadzorstvu nad Kubo, je predstavnik državnega departmaja izjavil, da se o tem «sedaj posvetujejo med prizadetimi stranmi«. Amerišiki funkcionarji so izjavili, i stalni pripravljenosti, da odbije da so s sovjetske strani javili, da napad. Kubanska mornarica pa je je bila prekinjena graditev opo- začela štiridnevne manevre ob ”•* U Tant se zahvaljuje za pisma, ki ga je Hruščov poslal Ken nedyju, in izreka zadovoljstvo nad ukrepi, ki jih je odredil Hruščov, ter sporoča, da je dobil Castrovo vabilo za obist* na Kubi. Dalje pravi U Tant, da je zadovoljen, ker je Sovjetska zveza poslala v New York Kuznjecova, ki je njegov prijatelj. Pri tem dodaja, da se bo s Kuznjecovom ln s Castrom raz-govarjal o načinu nadzorstva po opazovalcih OZN in izreka upanje, da bo mogoč zadovoljiv sporazum. Havanski radio je danes javil, da bo Fidel Castro govoril v četrtek zvečer in obrazložil zadnji razvoj dogodkov. Isti radio je javil, da je Fidel Castro pregledal danes številne vojaške naprave, in Je pripomnil, da je kubanska vojska v rišč. Dodali so, da ni vzroka, da bi dvomili v to, da pa do sedaj še ni razvidno, da je bilo »ofenzivno o-rožje umaknjeno s Kube«. Danes je tajništvo OZN objavilo vsebino pismi-., ki ga je bil Fidel Castro poslal 28. oktobra U Tantu, potem ko jc predsednik Kennedy v pismu Hruščovu zagotovil, da bo ukinil blokado in dal jamstva proti invaziji Kube. V pismu našteva Castro pet ukrepov, ki so v ta namen potrebni in o katerih, je bilo govora že včeraj. Prav tako so objavili pismo U Tanta Hruščovu. ,,|iiiitiiiil|l„llll|ll|l|l„l,llfMllllltl1l,IIMIIIIIIII|l||||l,|l,|ltlllllMMIIIIII|lllllllllillinl|t|l„l,mi,lll|ll„,„|,|ll||l|,llll|lll|tll|ll)llllllllllllllllllllllllmlll|l Sključena debata o zunanji politiki italije Piccioni poudaril nujnost pogajanj |?a rešitev mednarodnih vprašanj iE# ? SB*a ministrskega sveta - Včeraj se je začelo zborovanje za i družite v obeh manjšinskih struj PSI (Vecchietti in Basso) UMPR si nnve' >žltVe: htSišt30' — Po zaključku razrprave o proračunu zunanje-1ii.iuM«1,,1tierniPoKVa ie zunanji minister Piccioni spregovoril danes ..»nržlie nf,o„^ali->anske zunanje politike: poudaril je zvestobo ie fntant;Skemu zavezništvu in procesu gospodarske in poje Zahodne Evrope. Kar zadeva OZN, si bo Ita- ne , aaulJe prizadevala za uveljavljenje načel ustanovne 1 Un„e®a naj višjega mednarodnega organizma. Minister je izje krize ’ -da premostitev se- . utegne premakniti točke tudi vprašanje krip‘r!'vf: Italija bo podprla Poi po„jOV?ru o Berlinu, je.Pic-(viOllfil Ujavi nl’ da Italija ostaja zve. Cfcvllv" I950 *. sveta NATO od decem->i na*ln meni, da so pogajanja za rešitev tega vpraša- ed Vsav*11. 2a rešitev tega vpraša-la ... I t«e n»rle.n Poskus enostranske e k .ii 11(1 ha? samo povečal ze itak ibro, touj^raost za mir. Potem ko ii čes* kija .ni pomen vatikanskega iko ^ ra*-°menil boljše perspek-(n.,.v vprašanja Južne Ti- dne čas. dalje stavkali nedoločen e (n*- V vpiasanja južne 1.-doma^. tttora cemer pa je poudaril, m M*®* 1 šttačai sP°razum imeti dokon->7iiltafel ."fflalii’' ne pa P°stati izhodišče osreči 2ahteve>, se je mini- 0S/6 ,el 11 odnosov med Italijo nd pr' kepami Afriiie, Azije in La-™ ter obsodil napad I -na Indijo. Ko je govoril (J p da ,Piccioni dejal med dru-, ,a f*|iai_ sta Kennedy in Hruščov ka ■ velik čut odgovornosti; **4»**/ vetu la je i'hln.» , oagovornosu; J6 bil zahodnih zaveznikov pa lsWi- i kompaktna in da bo „ i ^iih 2ala . bistven činitelj pri kom? , pihoHPo,’ajanjih med Vzhodom Ušila s; J. da L1”- Italija si bo prizade-■a bfe' fda v,;1 ta pogajanja rešila vsa 1 ’- ifi : 6reri, asanja, ki tarejo človeš- hi vprašanje razorožit- “o . ‘hna; njeno glavno vodilo 'vob0?. Nadalje ((ohranitev miru ‘o 1 in varnosti«. jji pos°?U mlnistra so sociali- VMp.aPPi napovedali, da se <«& sss. P?,L.l.*laSo?ft?ti pa SO dejali, da bo- l ZV**!, Šo *^anju csu nuuaijcvoii a bi r t??r.avo 0 proračunu no- Suni med katero Vse do«8 P°sianci poudarili, njetl' P.0!ic!ie. k ^ i ^0 pot®> t Ntu ministra Colomba a ia i?d°brili.......................‘->- »iAO1*,; ina Brili proračun ministr-bo dUstrijo in trgovino, ju- il* , r> t»b ot-»rgovino-P(Vfrta, ^,30 bo seja ministrske- ikege ?Va'i proti. Na popoldan so nadaljevali Ono j F-JniailGl puuuaim, Uvlu ®nje vlade niso storile S° Dr? avljenje ustave, hkrati zahtevo . ko gre za sindikalne manifesta. >i ji111 * n?*» fazoi? v'ade Fanfani je imel j C &0v°r s političnim tajni-PRI °r<>m, nato pa še s taj-Mn^fjem RrieaIejem, ki je izjavil i,1 « i,,'fa ga je Fanfani ob-»P- TainiPlu mednarodnega po-,Pra> >tiLrazgovJ,r PS°I Saragat pa je raVOfV' Ji)* ?ha n01 s socialističnima po-nu b11 jfri Se J.f0,1?0 in Venturinijem, išče***’ v#?hiožnii,ak!i,u*t tridnevna stav-: bolnij zdravnikov in asisten-t»v0ložai 1Cah; v primeru, da i . Ilile: •* tlP ginromani.l Vin bi bodo In^ki nn”' spremenil, ----------- 'V' hov;°n°vno stavkali od 5. Vna i p) 1>tiig?tavkavlbra. 5- novembra pa )ZS, ki jbi,b Ah nameščenci kmečkih iL u l6 ®Sa-’n; ,v ‘‘ kar ' {fovambra ne bi pri-“htevajo, bodo od tega Danes so se nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev in predstavniki zveze industrijcev, ki so potrdili ponudbo 10 odst. povišanja prejemkov od 23. t.m. dalje kot predujem na poviške, ki jih bo določila nova kolektivna delovna pogodba. V palači Brancaccio se je danes začelo zborovanje predstavnikov obeh manjšinskih struj PSI. levice in »demokratične alternative«, da bi se zlili v eno samo strujo. Zborovanja se udeležuje okrog 400 delegatov iz vseh pokrajin, poleg parlamentarcev in pokrajinskih tajnikov obeh struj. Uvodni poročili sta imela Vecchietti za levico in Basso za »demokratično alternativo«, Vecchietti je zatrjeval med drugim, da je usoda levega centra v vedno večji meri povezana z aktivizmom in iz-siljevalnimi pogoji, ki Jih je postavljala in jih postavlja desnica znotraj KD in izven nje, kar naj bi po njegovem mnenju vodilo v nasprotno smer od one, ki so j° bili nakazali avtonomisti PSI, ko so videli v levem centru začetek preobrata v levo. Na koncu je Veo-chietti zatrjeval, da so odnosi med PSI in KD v okviru levega centra S*' obeh levih struj «odpira pot v PSI alternativni liniji nasproti politiki Nennija«. Razlika med desnico in levico PSI je po mnenju Bassa bistvena razlika, perspektiva sedanje večine stranke, pa da je »neskladna s poslanstvom socialistične borbe levice«. Odločitev glede teh dveh stališč pa bo padla na prihodnjem kongresu stranke: »smoter združene levice je pridobiti v socialistični stranki večino, pristno socialistični platformi in tako likvidirati tendenco k postopni social-demokratizaciji, h kateri vodi politika Nennija«. Pogreb inž. Matteija RIM, 30. — Danes zjutraj je bil v Rimu pogrebni obred ob truplu pokojnega predsednika ENI inženirja Matteija. Obreda so se udeležili predsednik republike Segni, predsednik vlade Fanfani, predsedniki senata in poslanske zbornice in ustavnega sodišča, številni člani vlade in predstavniki posameznih strank ter druge osebnosti. Po cerkvenem obredu so krsto s truplom odpeljali v Matelico v pokrajini Macerata, kjer so krsto položili na pare v stanovanju družine Mattei. Pogreb bo jutri zjutraj. Med številnimi venci, ki bodo položeni na grob pokojnika bosta tudi venec zveznega izvršnega sveta Hrvaške Ivana Krajačiča. V Rimu je bil danes pogreb tudi ameriškega časnikarja McHaleja, ki je zgubil življenje, ko se je letalo Matteija ponesrečilo. začela štiridnevne manevre verni obali Kube. Veliko zanimanje je vzbudila navzočnost vojuškega adjutanta brazilskega predsednika generala Albina Da Silva, ki Je prišel v Havano kot posebni odposlanec Goularta, Predstavnik brazilskega poslaništva je sporočil, da je Fidel Castro obiskal sinoči brazilskega generala v brazilskem poslaništvu. Baje se general Da Silva namerava razgovarjati z U Tantom. Omenjeni predstavnik je izjavil, da je bil Da Silva pooblaščen začeti razgovore, «ki bi omogočili sporazum med strankami, ki so prizadete v sedanji krizi«. Iz Rio de Janeira javljajo, da je predsednik Goulart v stalnem sUku z brazilskima poslaništvom v Havani in Washingto-nu kakor tudi s številnimi tujimi diplomati v Braziliji. Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da Je jugoslovanski poslanik na Kubi Boško Vidakovič imel ta teden številne razgovore s kubanskimi voditelji in je skušal ugla-diti pot za razgovore brazilskega generala Da Silva. Razgovori jugoslovanskega poslanika so se začeli, potem ko so si maršal Tito, predsednik Goulart in mehiški predsednik Adolfo Ltpez Mateos izmenjali poslanice. Brazilsko zunanje ministrstvo Je sinoči objavilo vsebino Goulartove-ga odgovora na Titovo poslanico. Goulart izraža prepričanje, da je treba spor okoli Kube rešiti s pomočjo Združenih narodov ter da je treba uveljaviti načrt o «dezato-mizaciji« Latinske Amerike, za katerega Je dala Brazilija pobudo ob popolni poduori Jugoslavije. Moskovski radio je v oddaji v španskem jeziku poudaril, da »Sovjetska zveza s svojo politiko miru ne potrebuje raketnih izstrelkov na Kubi ali na katerem koli drugem delu sveta«. Oddaja Je bila namenjena Kubi. Komentator je nadaljeval: «Sovjetski izstrelki na vašem otoku so imeli namen jamčiti, da se premeči invazija Kube s strani napadalnih sil.« Radio je dalje poudaril, da so stališče Sovjetske zveze, napori tajnika OZN in odločnost Kube same napotili predsednika Kennedyja, da je zajamčil, da ZDA ne bodo uporabile sile proti Kubi. Moskovska «Pravda» pa pravi, da se bo svet mogel izogniti novim zapletljajem, »samo če bodo ameriški državniki pokazali enako modrost, kakršno je pokazala Sovjetska zveza«. »Svet, dodaja list, je prebrodil zelo težaven teden, morda najtežavnejši od konca druge svetovne vojne. Človeštvo je bilo na robu jedrske vojne. Svel, ve, da, če se je nevarnost sedaj zmanjšala, se mora zahvaliti stališču Sovjetske zveze, mirnosti in razsodnosti, ki ju je pokazala Sovjetska zveza.« »Pravda« poudarja, de je okrepitev o-brambe na Kubi bila za Američane samo pretveza: pravi namen Washingtona je bil, likvidirati sedanji režim na Kubi in ga nadomestiti s slamnatim režimom, ki bi bil naklonjen Ameriki. U TANT OSNUTEK USTAVE SR SLOVENIJE Konkretne določbe za enakopravnost narodnih manjšin Med javno razpravo o ustavi pošljejo prebivalci Slovenije lahko do konca leta svoje predloge republiški ustavni komisiji LJUBLJANA, 30. — Repub liška skupščina Slovenije je sprejela danes osnutek ustave Socialistične republike Slovenije in ga izročila v javno razpravo. Na seji, ki ji je predsedovala Vida Tomšič, je predsednik ko misije za pripravo nove ustave Miha Marinko podal poročilo, v katerem je podrobno prikazal ustavna načela, po katerih se je ravnala republiška ustavna komisija pri pripravi osnutka. Prebivalstvo Slovenije je na-prošeno, da do 31. decembra pošlje svoje morebitne predloge in mnenja republiški ustavni komisiji. Osnutek ustave Socialistične republike Slovenije med drugim posebno zagotavlja pripadnikom drugih narodov pravico do narodnega in kulturnega razvoja. »Poleg ustavne pravice, ki zagotavlja vsakomur, da neznanje jezika ne sme biti ovira za obrambo njegovih pravic, je poudaril Miha Marinko, osnutek ustave posebej zagotavlja pravice pripad- nikov drugih narodov Jugoslavije v Sloveniji glede izobraževanja in kulturnega udejstvovanja. Pri u-rejevanju manjšinskega vprašanja, v naši republiki izhajamo z načel« nega stališča, ki v manjšinskih narodnostih gleda element zbliževanja ljudi in narodov, element bogatenja kulture in človeškega sožitja. Osnutek zato ne uveljavlja samo načelna, da je dolžnost republike skrbeti za enakopravnost in vsestranski razvoj ter napredek manjšin, ampak tudi konkretno opredeljuje položaj madžarske in italijanske manjšine. Določa status narodnostno mešanih območij, določa obvezno skrb republike za razvoj dvojezičnega in manjšinskega šolstva in za vse tiste, predvsem kulturne instituci- je, ki so nujna podlaga kulturnega in vsestranskega razvoja manjšin. Jezik in narodnost, tako kot rasa, spol ali vera, ne morejo biti nobena ovira za uživanje vseh pravic človeka in občana. Kot vemo, tc pravice daleč presegajo vse klasič* ne pravice državljana, saj postavljajo človeka kot svobodnega u-pravljalca svojih zadev. Poleg tega temeljnega načela pa uveljavlja ustava še posebno zaščito manjšine kot celote in s tem tudi zdaleč presega ir. ne le obsega vsa mednarodna določila o zaščiti manjšin*. Ustava Socialistične republike Slovenije predvideva poleg sveta delovnih organizacij in dosedanjega republiškega sveta za novo republiško skupščino, podobno kot zvezna skupščina, gospodarski svet, socialistično-zdravstveni, kulturno-prosvetni in politično-upravni svet. Poslance za vse svete bodo delegirale občine. ......................................................... ZAČETEK ZASEDANJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA Mac Millan je potrdi7 obvezo Kennedyja da ZDA ne bodo intervenirale na Kubi Pri pogajanjih sta se uporabljali dve metodi: diplomatska pot in javna izmenjava sporočil socialdemokratskega značaja. Basso pa je zatrjeval, da združitev ............................................ Večina v OZN je zavrnila zahtevo za priznanje članstva LR Kitajske Indija je podprla predlog za sprejem - Ameriško posredovanje med Indijo m Pakistanom - Zorin poziva Indijo in Kitajsko, naj začneta pogajanja; vendar pa podpira kitajski predlog, ki je za Indijo nesprejemljiv NEW YORK, 30. — Glavna skupščina OZN je danes zavrnila sovjetski predlog, naj bi kitajsko mesto v Združenih na« rodih zavzela pekinška vlada. Sovjetska resolucija je bila zavrnjena s 56 glasovi. Zanjo je glasovalo 42 delegatov, 12 pa se jih je vzdržalo. Proti sta med drugimi glasovala delegata ZDA in Francije, za resolucijo pa sta glasovala med drugimi delegata Velike Britanije in Indije. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin je takoj po glasovanju pozval Indijo in Kitajsko, naj rešita s pogajanji svoj obmej- ni spor, in je poudaril, da trajanje tega spora lahko koristi samo mednarodnemu imperializmu, Zorin je izrazil zaskrbljenost svoje vlade zaradi kitajsko-indij-skega spora in je dodal, »da skupna zdrava pamet narekuje rešitev tega spora«. Pri tem pa je priporočal kitajske predloge od 14. oktobra. V zvezi z indijsko zahtevo, naj se kitajske čete umaknejo z indijskega ozemlja, pa je Zorin dejal, da »se ne bi smeli postavljati uvodni pogoji«. Dodal je, da bi rešitev upora okrepila mir v Aziji in nn svetu. Ameriški predsednik Kennedy je poslal poslanico Nehruju in pakistanskemu predsedniku Ajubu Kanu ter ju pozval, naj skleneta premirje v trenutku, ko ima Indija opravka s kitajskim napadom. Pakistanski list «Dawn» pa piše, da ameriško posredovanje ni uspelo ker je Pakistan zavrnil predlog. V Londonu je predstavnik ministrstva za odnose s Common-wealthom zanikal, da je Nehru zaprosil Mae Millana za posredovanje v sporu s Pakistanom. Dodal je, da je Mac Millan te dni poslal pakistanskemu predsedniku pismo. Predstavnik indijske vlade je danes izjavil, da je indijsko top- ništvo obstreljevalo položaje, ki so jih Kitajci zasedli v predmestjih Valonga. Indijsko topništvo je obstreljevalo tudi kitajske položaje vzhodno od Tavanga, ki so g® Kitajci zavzeli prejšnji teden. Na srednjem sektorju tega področja pa se je neka indijska garnizija umaknila, potem ko je dvakrat odbila kitajske napade. Na področju Ladak ni bilo sprememb, potem ko je kraj Demčok padel v roke Kitajcem. Iz. Pariza poročajo, da so se ob; novili razgovori med predstavniki Indije in francoske vlade za dobave majhnih količin orožja indijski vojski. Iz Kaira javljajo, da je Naser dobil novo pismo Caenlaja. »In-dian ExpreSs» piše, da v Kairu pripravljajo načrt, da bi poslali delegacijo desetih izvenblokovskih držav Afrike in Azije v Indijo in na Kitajsko. Delegacija bi skušala vplivati na voditelje obeh držav, da začnejo takojšnja pogajanja. LONDON, 30 — Danes Je bila slovesna jesenska otvoritev angleškega parlamenta. Ob tej priložnosti je kraljica prebrala v lordski zbornici kronski govor, ki vsebuje program vlade V govoru je bil začrtan program za Izboljšanje življenjske ravni prebivalstva in socialnega skrbstva. V prvem delu je bil govor posvečen mednarodnim zadevam. Vlada izraža zaskrbljenost zaradi kitajskega napada na indijsko ozemllc in napoveduje vso podporo obrambi Indijskih meja. Vlada poudarja, da je izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom glavni smoter njene politike. Vlada se bo še dalje trudila za sporazum o splošni in popolni razorožitvi. V zvezi s Kubo Je'v kronskem govoru rečeno: «Moja vlada je z veliko zaskrbljenostjo sledila Postavitvi ofenzivnih izstrelkov na Kubi in je ob posvetovanju z zavezniki v celrti izpolnila svojo nalogo za rešitev nevarnega položaja.« Zatem izraža zadovoljstvo zaradi rešitve krize ter ponavlja obveznost vlade, da se bo pogajala za sporazum o Berlinu, »ki naj zagotovi varnost in svobodo zahodnoberlin-skega prebivalstva«. Zavzemala se bo za okrepitev NATO in za sodelovanje z Združenimi narodi. Zatem poudarja politično in gospodarsko važnost razvoja evropskih skupnostih in nujnost pristopa Velike Britanije k tem skupnostim. Omenjena so tudi posvetovanja s Commonwealthom in z EFTA. Ostali del govora je posvečen gospodarskim in socialnim ukrepom V razpravi, ki je sledila kronskemu govoru, je Mac Millan omenil kitajski napad na Indijo in dodal, da bo Velika Britanija storila vse, kar bo Indija zahtevala, da ji pomaga. Govoril je zatem o Kubi in Je dodal, da so sedaj predvsem potrebni novi napori za rešitev nekaterih važnejših vprašanj. Zatem je razjasnil nekatere še nepojasnjene plati v diplomatski akciji v zadnjih dneh. Izjavil je, da je res, da je Kennedy zagotovil Hruščovu, da bodo ZDA ukinile blokado okoli Kube in se bodo obvezale, da ne bodo intervenirale na otoku po odstranitvi sovjetskih oporišč. To ameriško zagotovilo, ki ga Hruščov omenja v svojem zadnjem pismu Kenne-dyju, ni bilo objavljeno zaradi tega, ker je bilo sporočeno v Moskvo po diplomatski poti kot od; govor na poslanico Hruščova, ki je bila sporočena Washingtonu tudi po diplomatski poti. Mac Millan je dejal, da sta se prejšnji teden pri pogajanjih uporabljali dve metodi: OZN in neposredna sporočila med Washing-tonom in Moskvo. Po Prvi izmenjavi zagotovil med ZDA in Sovjetsko zvezo, da se izognejo incidentom v zvezi s pomorsko blokado (in to je treba v veliki meri pripisati naporom tajnika OZN U Tanta), se je v petek zvečer zdelo, da je Kennedy »dobil bitko ladij. Toda stanje se je še dalje Razgovor Gromiko-Kohler MOSKVA, 30. — Ameriški poslanik v Moskvi Foy Kohler, ki je Prišel nedavno v Moskvo, je napravil danes protokolarni obisk sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku. Obisk je trajal 45 minut. Ni znano, o čem sta diplomata govorila. slabšalo, ker so’ ZDA zahtevale odstranitev oporišč. Tedaj je Hruščov sporočil po diplomatski poti, da je pripravljen začeti pogajanja in se je obvezal, da bo prekinil pošiljanje sovjetskega orožja Kubi. »Toda, je nadaljeval Mac Millan, še preden so ZDA lahko proučile ta predlog in nanj odgovorile. je Hruščov poslal v Washing-ton, in to pot javno, odgovor, ki je predlagal ukinitev ameriških oporišč v Turčiji in ukinitev sovjetskih oporišč na Kubi*. »Ken-nedy, ki je imel pred seboj dva predloga, je sklenil, da odgovori tako rekoč kronološko. Po diplo- zagotovil Sovjetski bodo ZDA ukinile blo- matski poti je zvezi, da bode kado, in je dal zahtevana jamstva glede Kube, če bodo oporišča odstranjena. Javno pa je odgovoril negativno na predlog v zvezi z oporišči v Turčiji*. Mac Millan je nato dejal, da je bila ameriška vlada v tesnih stikih s svojimi zavezniki, »kolikor je položaj dopuščal*. Dodal je, da ga je Kennedy v ponedeljek zjutraj obvestil o svojih zadnjih namenih, in sledila je med njima stalna izmenjava sporočil. Zatem je Mac Millan izjavil, da je v nedeljo tudi on pisal Hru- ščovu, ker je hotel javno in jasno sporočiti podporo ameriškemu predsedniku. Zatem je izrazil željo po naporih, da pride do sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov, in je dejal, da bi bila potrebna pogajanja, da se po nevarnosti v preteklih dneh išče rešitev vseh perečih vprašanj. Na vprašanje laburističnega poslanca Shinvvella, ali Je Hruščov odgovoril na njegovo pismo, je Mac Millan dejal, da so dejanja sama dala odgovor, ker je angleška vlada zahtevala odstranitev raketnih izstrelkov s Kube. .......................................... Delo tristranskega odbora v Ženevi se nadaljuje v mirnejšem ozračju Vsi trije delegati so poudarili, da je sedanji trenutek ugoden zu sporuzum Bruzilski predlog za neatomsko področje v Latinski Ameriki in A/rikl ZEiNBVA. 30. — Zadovoljiv pre-okret dogodkov okoli Kube bi mo-rali izkoristiti za uspešen zaključek 'pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov. To tega zaključka so prišli predstavniki ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze na 40. seji tristranskega pododbora, ki je bila danes v Ženevi. Britanski predstavnik je omenil dogodke okoli Kube in je izrazil zadovoljstvo, ker napetost na karibskem področju ni negativno vplivala na sedanja pogajanja. Poudaril je, da so ti dogodki jasen dokaz, da se mednarodna vprašanja morejo rešiti samo, če se uvedejo odnosi medsebojnega zaupanja. Dodal je, da bi morali izkoristiti pravo pot, na katero so stopili, za rešitev vseh nerešenih vprašanj in tudi vprašanja prekinitve jedrskih poizkusov. Tudi sovjetski delegat Carapkin se je pridružil temu zaključku, vendar pa je poudaril, da je prišlo do zastoja, ki bi ga po njegovem mnenju lahko premagali, samo če bi zahodne države opustile svoje zahteve po inšpekcijah na kraju samem. Dodal je, da SZ ni opustila upanja, da bodo zahodne države sprejele moskovski predlog. Ameriški predstavnik Stelle se je tudi pridružil zaključkom prvih dveh delegatov ter je pozval Sovjetsko zvezo, naj sprejme načelo inšpekcij. Dodal je, da bi v takem primeru bil mogoč sporazum v nekaj tednih. Kljub izboljšanemu ozračju na pogajanjih so v pristojnih mednarodnih krogih mnenja, da je rešitev tega vprašanja, o katerem bodo jutri pogajanja stopila v peto leto, moč rešiti samo na sestanku na vrhu. Pripominjajo, da je za-d®va sedaj dozorela, ker bosta obe končali vsaka svojo vrsto jedrskih poizkusov. Čeprav obe strani še vedno ločijo nasprotja, so bila ta občutno zmanjšana. Prak-tiono obstaja že sporazum glede prekinitve eksplozij v atmosferi, vesolju in pod morjem, in rešiti je tri ž.e »Por o podzemeljskih eksplozijah. Prihodnja seja bo v četrtek. Medtem je ameriška komisija za atomsko energijo sporočila, da je danes eksplodirala nad otokom Johnston nova ameriška jedrska bomtoa, ki so jo spustili iz letala. V New Yočku je v političnem odboru OZN 'e Brazilija položila načrt resolucije, ki zahteva, naj se Latinska Amerika in Afrika določita za neatomsko področje. Kubanski predstavnik pa je izja- vil, da je odstranitev tujih oporišč, ki so raztresena po vsem svetu, prav tako potrebna za mir, kakor takojšnje prenehanje Jedrskih poizkusov. Dodal je, da Kuba, ki je miroljubna država, podpira vse, kar lahko omili napetost* in tudi ustavitev Jedrskih poskusov. DANES Z včerajšnjim prihodom glavnega tajnika OZN U Tanta na Kudo se začenja druga faza reševanja sporu med ZDA in SZ na karibskem področju. Predvsem Je V Tant prinesel na Kubo posebno zagotovilo Kennedyja, da ne bo ukazal invazije otoka, medtem ko je ameriški departma za o-hrambo sporočil, da je ukinil preletavanje kubanskega ozemlja med U Tantovim bivanjem na Kubi, že včeraj pa je vlada ZDA ukinila na 1) fantovo zahtevo blokado za 48 ur. Na Kubi je navzoč tudi vojaški adjutant brazilskega predsednika Goularta general Albino Da Silva, ki je izročil U Tantu osebno poslanico svojega predsednika. Poleg Goularta Je imel posredovalno vlogo v teh dneh na Kubi tudi jugoslovanski poslanik Vidakovič, ki je skušal ugladiti pot za razgovore generala Da Silve, potem ko so si maršal Tito, Goulart in mehiški predsednik Mateos izmenjali poslanice. V svojem odgovoru Titu je izrazil Goulart prepričanje, da je treba spor okoli Kube rešiti s pomočjo OZN in izvesti načrt o dezatomizaciji Latinske Amerike. Nadvse zanimivo je tisto, kar je sinoči povedal Mac Millan v angleški spodnji zbornici o tem, kako so pogajanja potekala. Kennedy in Ilruščov sta se poga- jc niuovv* pažOMi |IU ui* plomatski poti Kennedyju poslanico s predlogom za pogajanja in z obvezo, da bo takoj prenehal pošiljati orožje na Kubo. Toda že prej kot je Kennedy ta predlog proučil, je Hruščov javno predlagal umik ameriških oporišč iz Turčije v zamenjavo za sovjetski umik s Kuoe. Kennedv je tedaj odgovoril po diplomatski poti na prvi predlog ter zagotovil, da bo dal zahtevani jamstva glede Kube, če bo Hruščov umaknil oporišča. Ostalo je znano. Vsekakor pa so sedaj, ko se je svet globoko oddahnil, škodljive bahaške besede o zmagovalcih in premagancih, ki jih poslušamo v oddajah zlasti tukajšnjega radia. Glavno je, da je nevarnost mimo. Toda ne šc vas. Nevarnost je namreč, da sc iz krize potegnejo napačni zaključki. Zato so pravilni le tisti zaključki, ki vodijo k pomiritvi duhov in k odstranjevanju vsega tiatega, kar bi utegnilo preprečiti uspešen konec novega procesa, ki se je s rešitvijo krize začel. Mac Millan je govoril tudi o indijsko-kitajskem spopadu in dejal. da ho Anglija storila vse, kar bo Indija zahtevala. Značilno pa je, da je Zorin v glavni skupščini OZN včeraj, potem ko je bil s 58 glasovi zavrnjen sovjetski predlog za sprejem LR Kitajske v OZN, pozval Indijo in Kitajsko, naj se pogajala za rešitev spora; toda v zvezi z indijsko zahtevo, naj se kitajske čete umaknejo z indijskega ozemlja, je sovjetski delegat izjavil, da «se ne bi smeli postavljati uvodni pogoji«. Kennedv pa je poslal Nehruju in Ajubu Kanu poziv, naj skleneta premirje vsaj za dobo, dokler bo Indija v vojni s Kitajsko Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,2. najniižja 11,4, ob 19. uri 19,8, vlage 91 odst., zračni tlak 1008 stanov., ve er 26 km n,a uro vzhoduik-severovzhodnik, sunki 50 km. nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,8. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 31. oktobra ^ Boifenk u ' Sonic e vzide ob 6.42 in zaton* 16,55. Dolžina dneva 10,13. vzide oi> 9.15 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 1. novembri Da»n mrtvih SPOROČILO TRŽAŠKCCA ŽUPANSTVA Zakon o hribovitih področjih raztegnjen na gornjo okolico S tem bo zajemal tudi Bane, Bazovico, Cropado, Opčine, Lonjer, Padriče in Trebče Tržaško županstvo sporoča, da je po vztrajnih zahtevah doseglo, da se uveljavi zakon o hribovitih področjih, ki je bil že raztegnjen na tržaško področje, tudi za sledeče kraje v tržaški občini: Bane, Eazovico, Gropado, Lonjer, Opčine, Padriče in Trebče. Zato se bodo lahko za vse omenjene kraje uveljavile vse odločbe omenjenega zakona, ki določa razne ugodnosti za kmete, za javne ustanove in za denarne zavode. Te ugodnosti se nanašajo predvsem na nakazilo letnih predujmov denarnim zavodom, ki izdajajo kmetijska posojila in ki se obvezujejo, da bodo dali posojila neposrednim obdelovalcem zemlje, malim in srednjim zemljiškim lastnikom, malim in srednjim živinorejcem, obrtnikom in posamez nim združenjem, ki delujejo na omenjenih področjih. Ta posojila morejo doseči 80 odstotkov za predvidena dela in se morajo vračati s 4-odstotno obrestno mero v 30 letih; odobritev prispevkov u-stanovam, ki se ukvarjajo z izboljšavo zemljišč v hribovitih področjih, do največ 50 odstotkov predvidenih stroškov in ki bodo služila za izboljšanje posameznih kmetijskih posestev, za gradnjo gnojišč in namakalnih naprav, za nakup umetnih gnojil ter za nakup izbrane živine in izbranih semen; nakazilo prispevkov za u-pravljanje gozdno-pašniških imo-vin, ki so last občin in drugih ustanov ter za tehnično pomoč v višini, ki ne sme doseči manj ko 40 odstotkov predvidenih stroškov; odobritev predujmov javnim ustanovam in raznim združenjem, ki se ukvarjajo s študijem in raziska-vanji za sestavo načrtov, za bolj racionalno izkoriščanje kmetijskih, gozdnih in pašniških imovin hribovitih področij; odobritev ustreznih sredstev državni ustanovi za državne gozdove za nakup golih zemljiških površin, namenjenih za pogozdovanje. Hkrati pa je treba tej ustanovi omogočiti, da lahko razlasti omenjena zemljišča; raztegnitev na hribovita področja vseh tistih davčnih ugodnosti o davku na kmetijske dohodke, ki jih določa zakonski dekret od leta 1947. Prošnje za uživanje ugodnosti, ki jih določa zakon o hribovitih področjih, so lahko napisane na navadnem papirju in naj jih neposredni obdelovalci naslovijo na Inšpektorat za gozdarstvo (Ispet-torato Ripartimentale delle Fore-ste), Ul. Monte Grappa 1, ki bo poskrbel za njihovo rešitev. Hkrati pa županstvo sporoča, da Je Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem komisariatu že svoj čas začelo akcijo, da doseže pri ministrstvu za kmetijstvo spremembo naziva sedanjega Konzorcija za izboljšanje zemljišč tržaškega področja v Konzorcij za izboljšanje hribovitega področja, kar bo omogočilo še druge ugodnosti neposrednim obdelovalcem zemlje. Jutrišnje svečanosti v počastitev padlih Na pobudo pripravljalnega odbora, ki so ga sestavile partizanske in antifašistične organizacije v Tr- stu, bosta jutri, 1. nov. dve sveča-očastit žijo komemoraciji in s tem počastijo spomin naših žrtev. Seja občinskega odbora Na sinočnji seji občinskega odbora je župan sporočil, da so odprli dve novi delovni središči za pogozdovanje. Hkrati pa je odbor sprejel sklep, da se zaposlenim delavcem v teh središčih zviša nagrada, ki jo dobivajo poleg plače, od 2.000 na 5.000 lir mesečno. Nadalje je odbor odobril sklep Acegata o nakupu novih cevi za 30 milijonov lir. Nato je župan sporočil, da je poslal v imenu občinske uprave sožalno brzojavko vdovi tragično preminulega predsednika državne ustanove ENI inž. Matteia. Poleg tega je župan poročal odbornikom o sestanku skupnosti jadranskih pristanišč, ki je bil v Benetkah. Sestanek skupnosti jadranskih pristanišč Včeraj se je sestal v Benetkah svet skupnosti jadranskih pristanišč. Na sestanku so sklenili, da bodo Benetke še nadalje sedež skupnosti, medtem ko bo v Trstu njena študijska komisija. Predsednik Skupnosti je bil doslej beneški župan sedaj pa bodo izvolili novega, ki 'bo opravljal svoje posle štiri leta. Na sestanku so razpravljali tudi o pomorski progi v Severno Ameriko. Beneški župan Favaretto Fi-sca je zagotovil, da bodo tudi v Benetkah poglobili morsko dno v pristanišču, tako da bosta lahko tudi tam pristajali novi ladji Moona« (Ii comandante čel J razvi Moon). Techmiicolor. Rock R11® pre Cristallo 16.00 «Mož, ki Je uri»| il na berty Valence« (L’uomo cW . Llberty Volemoe), Yohn VVa.V" pr( Capltol. 15.30 ((Trije proti vsen» odstotk contro tutti). Technicolor. D* 10 za 33 natra, Dean Martin pij« Impero 16.30 «Sexy at neon«. ' ( 'j vedano mladini. . Massimo 16.00 ((Skobec ožjjjj-t W 300 1 sparvtero delilo stretto). (dno giat: lor. Rock Hudson. „ , i^a Moderno 16.30 - 22.00 Od d>r"C“ nelf četrtka Aldo Ceccherinl ln el dob Ferrari v reviji »Pripoveduj Ul, ]jajer (Raccontlni in rosa«. v .. «Tot6 prevara 62». eci Astoria 16.30 «Sijaj v travi (» leto. re neirerba). Technicolor. " 'uni pr( Wood. Prepovedano mladini-^ sti. vvwu. ricpvvcucniu imdw- , «n( Astra 16.00 ((Profesor med obkK >> professore tra le nuvole). R Vittorio Veneto 15.30 »Nekaj »» ‘'»Zlika (Qualcosa che scotta). TecBJU Za tx«udiwad me dtuua/. *— . v- Trhoy Donahue, Connie Ste* < v Ibbazia 16.30 »Angeli z revojv' »4;a (Angeli con la pištola). Tej... “'hevs lor. Hope Lange. Glenn r*haja n Marconi 16.00 «Buffalo Bill«. 1 Hednarc * i- Ti o color. Anthonv Quinn. Ideale 16.00 «Gospodovalec .. . . morij« (II domlmatore del St!P ko rl). Technicolor. ali JJPibe -#Lkoliec Namesto cvetja na grob pok- , “enih Zlobca daruje Zveza vojnih 1 ft°čna j NOV 2.000 lir za Dijaško Mat'1’ It jitarjc Namesto cvetja ma grob pok. V t Ca Gionorija daruje Anica Mr za Športno združenje «Bor». Darovi in prispevki KINO PROSEK - KONTOVFJ predvaja danes 31. t. m. ob 19.30 uri film: DOLGI POHOD NA PEKING (La lunga marci a per Pechino) H /umna predvaja danes 31. t.m. z začetkom ob 18. uri Metro barvni Zadnja sijajna pustolovščina španskega slavčka t/0SEi.IT&M . artik N«k« je ^8Cii0 I*02* po . ‘o s , fr te! , Pšenic ,9)»ko. te p°litik Canjš ŠG t0n » 9 so r Sle 1 £ v‘sc č*3sttmmcolor MALI POLKOVNIK (Joselito 11 piccolo colonnello) Igrajo: sr, ^ lahl 'deske oblike ldelstvu PrehrE °d° pot ca N«m TOMAS BLANCO, FERNANDO SANCHO in MARIA MAST. Poljec Pot j ARCOBALENO MEDNARODNEM FILMSKEM F®' POKAL VOLPI ZA NAJBOLJ90 NAGRADA SAN GIORGIO ^ FILM podro< c*ne p l.rVai0 2 * fr nji: ‘bed 1 £ io s Pl Pos 'Udi" sr zi Nke c lj(, Posai (d ,deŽel Pto, '■ 196 h^ine J“cer: >b: j nB-!ie na 1 V m°V ^asi VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . 118 200 141 limone . 83 176 165 jabolka . 29 118 71 hruške . 36 153 94 grozdje . 59 176 83 kaki . 29 59 47 domača pesa . 70 200 120 zelje . 47 59 53 cikorija . - . . . . . 100 120 110 čebula . 45 53 50 stročji fižol . 88 153 141 koromač . 71 106 83 solate . 75 220 125 melancane 141 94 krompir 81 EM paradižnik 106 71 zeleni radič I 550 450 zeleni radič II . 100 200 160 zelena 150 130 špinače 180 140 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) V stanovanju je padla hi si zlomila nogo V svojem stanovanju je včeraj popoldne nerodno padla 88-letna Bianca Schvarz iz Ul. Dante 8, ki si je verjetno zlomila desno nogo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v. bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. asi? eraj-danes ig! lnd° fr" '-'he , ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 30. oktobra 1992 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMIRLI SO: 91-letna Maria Hollis por. Stefamutti, 64-tetna Francesca ZoL tircih por. Cesini, 50-letnl Giovanni Ce-meri, 76-tetna Ernestina Hollersohmid vd. Faocanoml, 80-1 e trni Arturo Vagllerl, 78-lietna Gemma Lic e,n vd. Poli, 84-let-na Biianca Borghi vd. Susanma. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Dr. Codermatz, Ul. Tor b. Ptero 2; Marchlo, ul. Glnnastlca 44; Depan-gher, Ul. s. Giusto 1; Alla Madorina del Mare, Largo Plave 2; Zanetti, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Izlet SPDT na Pohorje. T In nedeljo dne 3. In 4. nov-lWt , brin, redi SPDT izlet na Pohorje- n hri skozi Ptuj. Obvestila 9-11. Vpisovanje m sedežni običajno, po vplačilu. ¥ Zlmovanje In smučarski te* j V tednu od 25.12. do 2.1-19®?« SPDT zlmovanje s smučart« f) jem (Za začetnike kot tudi Izvežbane) v Kranjski gori ^ Zaradi pravočasnega reZ'piS mest Je potreben takojšnji 1 kasneje do ponedeljka, 5. t.u1' Geppa 9-11, i, 0 tež PS in 1 frbe *vitih .»rebi dežel CSeln 'Oj- 1 S ka a tih rpi htev 0i ®Vt ja Naznanjamo žalostno vest, da Je izdihnila svojo D ^ ra dušo naše predraga FRANČIŠKA ČESNIK-CESINI Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, dne 31 t. tP" 15.30 uri iz kapele splošne bolnišnice. Žalujoči: mož Karel, sestra ** M brat Mario <11 ostalo sor°p' Trst, 31. oktobra 1962 H/82' tl d: i . Drebi <#v I”°Vn S h1 "'»hib ktobra zatoot 0.13. ' e ob joveinU'1 Gorski dnevnik 3 — 31. oktobra 1962 !ggg tTEDNOM OSVOBODITVE SVETA OD LA KOTE> |ad tri sto milijonov lačnih limfi °fl'ana' *r.olci in posledice na-sVierno tičanja cen živilom so ioči» d-' ^‘čni - Politika zahod-PreP° °*Vrop8ke gospodarske !ai!a niegracij° °t!ra*a napredek dežel v razvoju Olaf11 "01lkšna in kakšna ■bbs grtj ki jih vsebujeta gospo- Va n »A1 razv°j in pa razvoj druž- iindamt ite del < n? Odno^v na svetu, je naj-razvidno na področju vpra- f olj nladini- nut v ' * ~~~ ed lva*®ni so razlogi za vse I Dež «nebesnih vojakov T- + * * * -k Proizvodnja ži- l7kuHn»Minia Prehrane, mo eh«' 118 sv«u se je, v primerjavi in Way(l' °1’° pred vojno, povečala za iti vseh1’ o stotkov, prebivalstvo pa sa-ilor. ^ Za 38 odstotkov, kljub temu neon*- * ( J.e ®e vedno okrog 1,5 milijar-.< >a JUt** ^rez nezadostne hrane, toi0ŽTe£* (d ^ miui°nov P®, ki dobe-Uradujejo. Obenem so skla-Od d)"1 a oekaterih najbolj razvitih povedk« ili kd°besedno natrpana z žl-» Na I i *“,erim cene po drugi stra-v večini dežel rastejo iz le- ravl .a *eto' tega imajo nepo-icolor. f 'Oni Proizvajalci najmanj ko- * e stev‘J n. : revojvJ Zahodu malone obvezen vsega razvoja. To ‘ima nuino do izraza tudi i h 8narocln'*1 trgovinskih odno-)valeč ^ it_ i odnosi se še bolj za- 5>**Uka med cenami industrij- ■ le Štev«1 ln Poljedelskih proizvodov ' olve> »a Zahi da). JeC, !®mIievalec enn For» rihaja BIH*, ™ n. ralec ' M odnosi se dei st iee’ *"> skušajo posamezne dehti a*' integrirane ekonomske lne same proizvesti čim P°ljedelskih in drugih pre-"■,j8i,„,enih artiklov. Ali ni bila It i;?0 . Evr°Pa največji uvozil'pok W h 8ric in drugih prehrambe- ic-aP K*'/ i <(Bor». , a ob pok. i '*mb' art'klov? Z ustanovitvijo * s?S^e gospodarske skupnosti p8. ie začelo težiti za eman-»oz'10 *r^ča šestih dežel od t* Poljedelskih proizvodov, . s Povečano lastno proiz- ^akž t6r prometa- so prve posledice? Od ,lt -5 ,ie Postala, EGS izvozit^ |?n'Ce (Francija izvaža na * o. v Poljsko in Madžar- ‘0), °benem pa zalaga tudi ln,| 6re svoje članice z določe-Nb,. Poliedel3kimi proizvodi, 'Ptod Po relativno visokih ma-' a}n'h oenah. Toda s takš-2 ll’ko samozadovoljevanja iitsv; api^uje mednarodni trgo-Hi ? Promet med EGS in ostaja Vet°m- Dežele Skupnega tr-the j° PalPreč bolj zainteresiraj 4 razvijejo trgovinsko iz-^aiia,Vl1 med sabo, kot pa z o-le|e svetom. Pa ne samo de-Uge ^estorice», temveč^ tudi z dokajšnjimi viški tnate-1 sredstev, pri čemer po-zn vhk° tUdi določajo viso-obhv Za investicije ter dru- lielstvu sTe°Či Iastnemu p°' DJ..L ' S. tem se dvigajo ce-0(jo ambenih proizvodov v Potrošnikov, hkrati z vite., ‘ oarinami Fstanu m Malaji. 0 tej.Pa lahko na cene vpli-ave v distribuciji, kot je , v nekaterih deželah . aratj.n Prednjega vzhoda. 'hrerjaftega hi bilo napačno *braihh' Poiav naraščanja cen fa*vit t?'*1 artiklov v viso-°P»zit1P deželah z onim, ki ga !l*tiVn 1 v deželah v razvoju. 4 prev, V'SOl?a življenjska ra-a-- lvalstva visoko razvi-resda obremenjena milijonov pa imajo — v ko« '”vu računajo z rezer- n Ir.'*1 n° Perspektivo za za- t. n>” ra K b^1 je ,.n^aj Je %oJ, desetinami ‘Ikor 6 "t11- hi ‘hi u *ahk0 s ‘i V"’v .,o,p°d*r- i la a JU Se vprašanje po-Preba.ruSače: kako prehra- tf>v'>S'’0VnihalStV0’ Če pa S° ce* 0 V her««. nacionalnih proizvodi Č *bilne. Pri čemer jih ,,*ir»ti a Piti deloma ni moč . sl» bod tUi‘h tržiščih? Te •lab# težje prenesle sušo letine, špekulacije na °rzah, ali diskrimina- cijo in protekcionistično politiko v trgovinski izmenjavi! Letošnja dolgotrajna tuša je v poljedelstvu povzročila veliko škodo po vsem svetu. Tudi v Italiji. Računa se, da znaša ta škoda najmanj tri sto milijard lir, vendar predstavlja to samo deset odstotkov vrednosti lanskega pridelka. Mnogo težje bodo občutile posledice suše dežele v razvoju, kot n. pr. Maroko, Tunizija in Alžirija, na katere običajno odpade skoraj šesti del celotne afriške poljedelske proizvodnje. To pa zaradi tega, ker te dežele nimajo ustrezne proti-uteži v bolje razvitem poljedelstvu ter industriji, kot je to primer z Italijo. In prav te, Evropi najbližje dežele so — in še kako! — občutljive za katero si bodi spremembo, kakor tudi za razne težave tako v deželi sami, kot v mednarodni trgovinski izmenjavi. Zaradi tega postaja razlika med bogatimi in siromašnimi deželami iz leta v leto izrazitejša, posebno, ker je doslej bila prekrita s plaščem kolonizacije. Z osvoboditvijo, se pravi dosego neodvisnosti, vrste afriških in azijskih dežel, pa zdaj prihajajo še bolj na površje ne samo politične .temveč tudi doslej prikrivane ekonomske neenakosti, ki so vedno obstajale in še obstajajo. Kot' posledica takšne politike, je tudi povečana proizvodnja živil imela v posameznih predelih sveta različne rezultate. Vrh vsega je v Aziji in Afriki tudi večji naravni prirastek prebivalstva deloma zmanjšal učinek doprinosa na vsakega posameznega prebivalca. In, če celotni uspeh povečane proizvodnje skušamo prikazati glede na njegovo resnično vsebino, dobimo takole sliko: na razvitih gospodarskih področjih sveta se je proizvodnja hrane na posameznika povečala za 29, a na nerazvitih za komaj 2 odst. Torej, namesto da bi se ((prednost« gospodarsko razvitih dežel skušala na kakšen način u-blažiti, pa se v resnici s pomočjo politike ekonomske integracije in .drligih oblik diskriminacije še bolj zaostruje. Ali bo »Teden osvoboditve sveta od lakote«, ki ga bo FAO organizirala leta 1963, kaj doprinesel k izboljšanju teh razmer ter omogočil milijonom ljudi po svetu boljšo prehrano? Sredi oktobra sta en Cangkajškov in en ameriški polk «letalske pehote« napravila nad južno Formozo vaje. Na stotine padalcev in velikih padal prekriva nebo južne Formoze Kongres italijanskih filologov v Florenci Ugotovitve strokovnjakov glede ladinščine Pred dnevi se je v Florenci vršil XVII. letni kongres «Italijanskega filološkega krožka«, katerega so se udeležili številni jezikoslovci, filologi, zgodovinarji za srednji vek in geografi skoraj vseh italijanskih univerz. Ob tej priliki je bila s tem v zvezi sprejeta resolucija. V njej je najprej rečeno, da so se udeleženci seznanili z delom Carla Bat-tistija «Zgodovinsko - jezikovno vprašanje dolomitske. ladinščine», kakor tudi, da so poslušali ter razpravljali o štirih važnih poročilih, ki so jih v zvezi z istim vprašanjem imeli E. Sestan,, C. Battisti, G. B. Pellegrini in L. HeiImann. Nadalje je v njem rečeno, da italijanska jezikoslovna šola že skoraj celo stoletje, sledeč G.I. Ascoliju, smatra v pogledu dolomitske ladinščine za bistveno dejstvo, da je vsekakor pogubno, če se neka druga civilizacija vrinja v govorice, ki že od davna potrjujejo in dokazujejo krajevno latinstvo. Hkrati s tem so udeleženci kongresa izrazili tudi potrebo po neki radikalni reformi ladinske šole v dolinah Gardena in Badia-Marebbe, ugotavljajoč, da je v didaktičnem pogledu nesmiselno postavljati kot evodilni« jezik na isto ra- V resoluciji, ki je bila sprejeta, se poudarja, da nemščine, kot cvodil-nega» jezika, ni moč postaviti na isto raven z italijanščino ven tako italijanščino kot nemščino, ker da takšna samovoljna trditev o njunem enakem vplivanju na omenjeni dialekt u-stvarja nacionalno odpadništvo, zakaj — kot se je bil izrazil že Ascoli — v tem primeru bi dialekt izgubil svojo prvobitno dušo, da bi si prevzel neko drugo, ki ni njegova. Carlo Battisti, univerzitetni profesor v Florenci, je zatem dopisnika ANSE pojasnil bistva samega vprašanja, ki se je na kongresu obravnavalo pod naslovom «Vključitev dolomitsko-la-dinskih dialektov v skupnost alp-sko-beneških in alpsko-lombar-skih govoric», ((Doline Gardena, Badia, Fas ..............................iiiiimi.... TRAGIKOMIČNA ZGODBA NA AMERIŠKEM VOJAŠKEM OPORIŠČU Zelo neumni, hkrati ljubki albatrosi paralizirali postojanko Begunke iz vse Evrope našle novo domovino Ko so vojaki otok Midway uredili, so se ptiči tako razmnožili, da ogražajo promet - Niti «hladna» niti «vroča» vojna ni zalegla svojim letanjem paralizirajo za petdeset odstotkov ves vojaški letalski promet. Kaže, da albatrosi smatrajo, da imajo popolno pravico na to, kajti oni so bili tu že mnogo stoletij preden so se tu pojavili ameriški vojaki. Ko so Američani odkrili otok Midway, je na njem bilo razmeroma malo ptic. Toda brž ko so ga začeli preurejati in ga posaditi z raznim drevjem in drugo vegetacijo, so se albatrosi, ta čudna zvrst neumnih, toda zelo ljubkih ptic, začeli naglo razmnoževati. Poleg tega so se te ptice navzele neke čudne navade, da si spletajo gnezda na lepih krajih, najraje na vrtovih' in na tako imenovanih angleških travpikih, to se pravi v travi, ki so z njo vojaki posejali letališča. Res je, da kak albatros splete svoje gnezdo tudi na pesku, toda to so le redki albatrosi, ki so ostali zvesti svojim starim navadam. Ko so po vojni ameriški vojaki preuredili letališče in druge vojaške objekte, so albatrosi prenesli svoja gnezda na letališče, v bližino hangarjev, med skladišča razstreliva, v senco topov itd. Ker so se ptice tako naglo množile, je to postalo ameriškim mornarjem že sitno. Poleg tega je prišlo tudi do nesreč, celo letalskih, in poveljstvo ameriške mornarice je sklenilo, da je treba temu napraviti konec, da je treba ptice pognati z otoka. In s tem sklepom se je začela najprej ((hladna vojna«. Najprej so ameriški mornarji po otoku nastavili celo množico strašil. Strašila so bila proti ptičem vedno učinkovita. In zbrali so stare slamnjače, razne odeje in drugo podobno neuporabno šaro ter iz tega napravili strašila, ki so bila »zares strah vzbujajoča«. Toda rezultat je bil ta, da bi se strašil prej u-strašil ameriški mornar kot pa albatros. Ti so se celo navdušili nad strašili in se začeli zbirati okoli njih, jih opazovati. In ko so odkrili, da so polni slame, volne in krp, so začeli to izkoriščati kot »gradbeni material« za izdelovanje gnezd. Cez kak teden ni od strašil ostalo nič drugega kot prazni koli. Ko to ni uspelo, so Američani začeli sežigati stare avtomobilske gume, misleč da bo ptice odgnal smrad. In smrad je bil zares strahoten, tako da so se mornarji morali skrivati pred dušečim dimom v zaprte prostore, albatrosi pa so mirno ležali v svojih gnezdih, kot bi se okoli njih ne dogajalo nič posebnega. Tudi poizkus s streljanjem je ostal brez uspeha. Vojaki so nekega dne začeli streljati hkrati iz težkih topov, možnarjev, bazook in najrazličnejšega drugega orožja. Toda to streljanje, to grmenje je imelo celo obraten učinek, kajti ogromno število .........................................................IH..............................11M ...........umil...... 1Jub°. k| ste jo bili dali. Zdravje nespremenjeno. Ameriška vojska ima oporišč in vojaških postojank po vsem svetu. Eno teh je na otoku Mid-way, kjer se je zasidrala posadka ameriške vojne mornarice. Kaže pa, da posadki na tem o-toku ni kdo ve kako prijetno in to ne morda zaradi izoliranosti, v kateri živi pač pa ji delajo preglavice — ptice. Na otoku Midway živi posebna vrsta albatrosov, ki spada med najbolj čudne, najbolj neumne, najbolj nespretne, hkrati pa tudi med najbolj simpatične, pa čeprav najmanj koristne ptice, kar jih je na svčtu. Na smolo ameriške mornariške posadke pa so si ta otok izbrali za svojo domovino tudi albatrosi in to ne oziraje se na ameriške vojaške potrebe. V določeni letni dobi je tu okoli 25.000 ptic, ki ležijo v svojih gnezdih in prav toliko je onih, ki s iiiiiiiii!iittMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUmililinm,im„iiitiiiiiiimi,mn,n,umu,i„l„l)ll|||||||||||n||||||||| PROF. KUKIN V MOSKOVSKI «PRA VDI» Stalin je bil zagovornik oportunistov in razbijačev Tudi Trocki je bil za odlašanje z revolucijo MOSKVA, 29. oktobra. — Stalin je v dobi, ko je izbruhnila oktobrska revolucija, podprl oportunistično in razbijaško stališče Kamenjeva in Zinovjeva. To se more danes sklepati iz podatkov, ki jih navaja moskovska «Pravda», ki je v članku doktorja zgodovinskih ved Kukina objavila ob proslavi 45. obletnice revolucije neke zgodovinske okoliščine v zvezi s pripravo oboroženega upora. V članku je rečeno, da sta Zinovjev in Kamenjev v trenutku, ko je pripravljanje oboroženega upora doseglo največjo napetost, objavila v nestrankarskem listu »Novo življenje« izdajalsko sporočilo, v katerem sta sovražnikom revolucije izdala partijsko tajnost o pripravah oboroženega upora, ki ga je pripravljala boljše-viška partija. To dejanje je Lenin obsodil v dveh pismih naslovljenih članom partije. Dejanje Kamenjeva in Zinovjeva je Lenin označil kot podlo izdajstvo in zahteval njuno izključitev iz partije. Centralni komite je Leninovo zahtevo po izključitvi iz partije obravnaval 20. oktobra. Nekateri člam centralnega komiteja, med katerimi je bil tudi Stalin, so nastopili proti Leninovemu predlogu. Stalin ni bil le proti izključitvi Zinovjeva in Kamenjeva iz partije, pač pa celo proti njuni izključitvi iz centralnega komiteja. Kot urednik partijskega glasila ((Delavska pot« je Stalin istega dne in brez odobritve centralnega komiteja objavil izjavo Zinovjeva, v kateri je ta Leninove argumente spravljal v dvom. Stalin je skušal v tem listu spor v centralnem komiteju prikazati kot «spor brez vsebine«. Brez odobritve centralnega komiteja in članov uredništva je Stalin izjavo Zinovjeva dopolnil še s svojim komentarjem, ki ga je prikazal kot da gre za komentar redakcije. V tem komentarju je Stalin vzel v zaščito Zinovjeva in Kamenjeva in zapisal, da je bil Leninov ton preveč oster. Svoj komentar je Stalin zaključil s pripombo, da se more ta problem smatrati že za zaključenega pa čeprav sta Zincvjev in Kamenjev v svojih izjavah potrdila, kako «v bistvu ostajata pri svojem stališču«. Zaradi tega je centralni komite Stalina kritiziral, na kar je Stalin reagiral z ostavko na mesto urednika ((Delavske poti«, vendar je centralni komite njegovo ostavko odklonil. V istem članku dr. Kukina se govori tudi o poizkusih Trocke- ga, da bi začetek oboroženega upora odložil do sklicanja drugega kongresa Sovjetov. Toda Lenin je zahteval, da se mora upor začeti takoj, pred zasedanjem in je 24. oktobra zvečer zapisal: «V nobenem primeru se ne sme pustiti oblast v rokah Kerenskega do 25. t. m. in je zadevo treba rešiti že danes, neodložljivo nocoj, ali to noč«. F. B. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izmenjava idej z enim od sodelavcev, bi utegnila omogočiti novo obliko poslovnega dela. Ne zaupajte pohvalam, ki prihajajo od strani neke neiskrene osebe. Zdravje dobro BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste zanimive ponudbe. Ne bodite preveč ljubosumni. Nervoznost DVOJČKA (od 21,5, do 22.6.) Sprejmite določene pobude za okrepitev svoje neodvisnosti. Prejeli boste prijetno vabilo. Zdravje odlično RAK (Od 23.6. do 22.7.) Ne zanemarjajte svojih dolžnosti. Slučajno srečanje bo omogočilo neko pomiritev. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Otresli se bosite nezaželenega sodelavca. Ne ustvarjajte sl sovražnikov z neprimernimi kritikami. Nadzorujte HOROSKOP zdravje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen vam Je uspeh, kljub omahovanju in pomislekom vaših sodelavcev. Srečne ure v družini. Zdravje odlično. TEHTNICA (Ud 23.9. do 23.10.) V svojem poslu ne začenjajte ničesar, ne da bi prej prejeli ustrezna solidna zagotovila Popolno razumevanje z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Ne bodite pretirano nezaupljivi v odnosu do sodelavca, ki vam Je že dokazal svojo Iskrenost. Izpolnit« ob- ,, STRELEC (od 23.11. do 20.12.) So-lidno finančno stanje vam bo orno-godlo uresničitev vseh načrtov Pomagajte onemu, ki ima manj sreče Pd^vas. Zdravje odlično. cJTuOROG (°d 21.12. do 20.1.) bkusajte utrditi svojo poklicno zna-nje. Ne zanemarjajte družinskih vprašanj Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dah bo ugoden, te se nameravate poda* ti na poslovno potovanje. Ne izpolnite vseh zahtev ljubljene osebe. Pazite na zdravje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z natančno organizacijo svojega dela, boste premagali vse težave. Zianimlv. večer za one, ki imajo smisel za umetnost. Zdravje dobro. ptic, ki so bile na okoliškem področju, so prihitele na otok Midway, da bi se prepričale, kaj se tu dogaja in so tu ostale. Nato so poizkusili še »zadnje sredstvo«. Povsod so nastavili močne zvočnike in zavrteli po njih plošče, ki so oponašale rjovenje raznih živali in zveri. In rezultat je bil ponovno negativen, ker je rjovenje zveri iz zvočnikov pritegnilo cele jate ptic, ki so, kot se je zdelo, uživale v tem. Poveljstvo mornarice ni vedelo več, kaj početi. Vsi poizkusi so ostali brez uspeha in poveljstvo je končno sklenilo, da bi ptice preselilo kam drugam. Toda tisoče in tisoče ptic ni lahko preseliti. Zato so napravili najprej poizkus. Mornarji so najprej ujeli večje število ptic, jih zaprli v kletke in jih z letali odpeljali ene na Aleut-sko otočje, ki je 4000 km oddaljeno od otoka Midway. Drugo letalo so odpeljali 7000 km daleč, tretje pa je večjo skupino albatrosov — samcev in samic ■— odpeljalo celo na Filipinske otoke, t.j. kakih 10.000 km stran od Midvaya. Vse izseljene ptice so bile zaznamovane, da bi se moglo kontrolirati, če bi se vrnile. In tudi ta poizkus je spodletel. 2e po desetih dneh so se zaznamovani albatrosi začeli vračati na svoja gnezda. Cez mesec dni so prileteli na Mid-'vay celo albatrosi, ki so jih bili prepeljali na 10.000 km oddaljene Filipine. Med potjo pa s° te ptice zvabile s seboj še druge, tako da jih je prišlo več kot so jih bili «izselili». Kaj početi ob tem? Preizkusili so vsa ((miroljubna« sredstva, toda brez uspeha. Lotili so se zato »vroče vojne«, da se izrazimo po voj'aško. Poveljstvo je ukazalo mornarjem, naj začno ptice pobijati. Toda’ vojakom ni bilo prijetno pobijati Ptice, posebno ko so albatrosi res neumni, vendar pa hkrati tudi tako ljubki. Povrh tega je bilo to delo tako odvratno, ker Ptice niso bežale pred smrtjo. Ko so se mornarji pognali na nje s koli in vsemomogočim orodjem, so albatrosi mirno čepeli v svojih gnezdih in čakali smrt. Tako je poginilo nekaj tisoč Ptic Toda ta pokol je zelo negativno vplival na posadko. Mno-gi mornarji, preden so šli «na delo«, so se pošteno opili. In Pili so tudi po opravljenem «delu», da bi pozabili na pokol. Nekateri stari podčastniki, ki so se udeležili vojne proti Japoncem, so trdili, da je bil ta Papad na albatrose mnogo težji kot vojna z Japonci. Ko se je vest o napadu ameriških mornarjev na mirne albatrose razširila po svetu, je vzbudila ogorčenje prijateljev Ptic in raznih organizacij za zaščito živali. Zaradi ogorčenih Protestov so morali akcijo prekiniti, poleg tega pa je ta akcija terjala tudi nekaj nesreč. V splošni ((ofenzivi« proti albatrosom, se je del ptic dvignil in neprestano letal nad in okoli otoka in letalski promet je bilo treba sploh prekiniti. Za pojav so se začeli zanimati strokovnjaki. Mnoga vseučilišča so poslala na Midway svoje ljudi, naj bi pomagali pri rešitvi tega tako nevšečnega Problema. Tudi drugi so se začeli s tem problemom ukvarja-tl, kajti dejstvo je, da je treba ali vlogo otoka kot vojaškega oporišča spremeniti, ali pa odstraniti ptice. Vse dosedanje akcije proti albatrosom pa so o-•tale neuspešne. (NATURE) Ne gre za «ncumne», toda ljubke in krotke albatrose, pač pa za jate čapelj, ki so iz raznih vzrokov zapustile svoje nekdanje «domovine» v mnogih krajih Evrope in se zatekle na obale Kopačkega jezera ob Donavi. Vsekakor bi mnogi lovci bili srečni če bi mogli tu sprožiti svoje puške, saj bi noben strel ne šel v prazno sa in Livinalongo,)) je dejal omenjeni jezikoslovec, «se ponašajo z arhaičnimi dialekti velike jezikoslovne vrednosti, za katere italijanski dialektologi, od Carla Salvionija in Giacoma Parodija naprej, smatrajo, skupno s fur-lanščino, da so še prav posebno sorodni, oziroma podobni onim s področja naših Predalp. Kongresa so se bili udeležili vsi najbolj vidni filologi, jezikoslovci, zgodovinarji srednjega veka in geografi italijanskih univerz.» «V vsakem primeru,» je dejal profesor Battisti, «nam približni pregled zgodovinskih m geografskih vprašanj v zvezi z dolomitskim 1 atinstvom, o katerem je bilo na kongresu govora, ustvarja nove možnosti v pogledu potrditve nekaterih temeljnih načel o tem vprašanju ter ustvaritve novih pogledov v zvezi z njimi. Temeljna načela pa bi bila vsebovana v tem, da dolomitske doline, v kolikor leže vzhodno od Isarca, niso bile pod vplivom retijskih; da podlagal ki se je na njej začela romanizacija, ni bila retijska, temveč galska m, končno, da se toponomastično področje Isarca in Dolomitov razteza tudi na severno stran Brennerja, kjer pa ni moč najti dovolj razčlenjenih leksikalnih elementov v fonetični strukturi, kot tudi ne sufiksov (obrazil), da bi se mogel obnoviti razvoj ladinščine. Vtem pa se glede na to posveča posebna pozornost proučevanju dialektov v Agordinu in Fiamazzu, ki so v zemljepisni soseščini z onimi v dolini Livinallongo. Lahko trdimo,)) je nadaljeval prof. Battisti, «da dolomitske doline v predlatinskem , latinskem in pa-leolitsko-srednjeveškem obdobju, čeprav v poletnem času obiskovane od pastirjev, niso imele pomembnejšega poljedelskega prebivalstva. Ustanavljanje ladin. s kih središč se je bilo opravilo na osnovi kolonizacije s pomočjo pastirstva, za kar gre zasluga velikim latifundistom, se pravi škofiji v Bressanonu in samostanu v Asteldbarii (Sonnenburg), ki so to bili opravili v XII. in XIII. stoletju.» eTorej.u je nadaljeval florentinski znanstvenik, «upoštevajoč, da je značilnost ladinskih govoric v odnosu do dialektov, ki se uporabljajo v Trentinu in Agordinu, v dejstvu, da je kulturni jezik v škofiji Bressanone nemščina, vtem ko se v Trentinu in Agordinu leksikalni in strukturalni razvoj vrši pod vplivom nacionalnega jezika, je očitno, da, se bo takšno stanje — v kolikor ni mogoče štirih dolomitskih dialektov zliti v en sam jezik — že naprej trajalo, bodo ti v najkrajšem času germanizirani, se pravi, da bodo izginili. Da bi se takšna izguba, ki bi bila zelo boleča, preprečila,« je zaključil prof. Battisti, nje potemtakem, v kolikor gre za arhaične, se pravi izredno dragocene dialekte, nujno potrebna določena didaktična reforma ladinske osnovne šole, ki bo novim pokolenjem lahko posredovala ter prikazala novo civilizacijo in naš jezik kot bistve. na elementa ladinskega nacionalnega življenja.)) Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 1145: Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.00: Podobe iz narave; 12 30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Igra ansambel Franco Vallisneri; 17,20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jugoslovanski skladatelji; 19.00: Higiena in zdrav-je; 19.15: Glasbeni kaleidoskop- 20.00: Šport; 20.30: »Elsemberška igra«, radijska drama; nato Pri-Jetnl spomini; 22.00: Neapeljsko gledališče San Carlo; 22 30: Ro- mantične melodije. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 14.15: Pesmi brez besed; 14 00- «Francesca da Rimini« (I nje); 14.30: Doba jazza deja. Koper 6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Operni sprehod; 13.40; Plošče; 14.00: Odmevi z dalmatinskih obal; 14.30: Za oddih in raz. vedrilo; 15.30: Zbor «Enakost» iz Kranja; 16.00: Otroški kotiček; io.JU: Simfonični koncert; 17.40: Pojo Cliff Richard In Connie Fran-Prenos RL; 19.00: Al-19 30 H?,use ‘n nJe*0V orkester; Prenos RL: 22.15: Pianist izscar Peterson; 22.40: Beethovnova Sonata št. 8; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program B,n30' Vreme na Ital. morjih; ».20: Omnibus; 10.30: Radijska Jo-'*> ll.OO: Omnibus; 11.35: Turln-sai avtomobilski salon; 13.30: Ml. Krof on z» dva; 14.55: Vreme na SREDA, 31. OKTOBRA 1962 Ital. morjih; 15.15: Filmske In gledališke novosti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za naj-mlajše; 16.30: Simfonični koncert; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.25: Literarna oddaja; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.21: Lahka glasba; 21.05: Politična tribuna; 22.15: Beethovnovih «Deset sonat za violino in klavir.« //. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Aura D’Angelo; 9.35: Radlobox; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Nastopajo pevd; 14.45 Plošče; 16.00: Melodije in ro. mance; 15.35: Pisan popoldanski spored: 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50; Plošče Biče Valori; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Filmska glasba: 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Srečanje Rlm-London; 21.00: »Canzonlssl- ma sera«; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Ekonomska rubrika; 18,40; Knjižne novosti; 19.00: Na programu skladbe Glovannija In Andreja Gabriellja; 19.15: Gospodarski pregled; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Beethovnove skladbe; 21.20; Dela Igorja Stravinskega; 22.15: Četrto nadaljevanje o pesniku Umbertu Sabi; 22.45: Skladatelj Pierre Bou-lez. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Uvertura, fantazija in suita; 8.55: Pisan svet pravljic ln zgodb; 9.25: Zabavni kaleidoskop; jo.lS; Nekaj madžarskih pesmi; 10.30: «Dere sem je mali bla«; 10.45: Človek in zdravje; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti: 12,15: Slovenske narodne; 12.30: Slavne so. pranlstke; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: S popevkami po Evropi; 14.05: Radijska Sola: 14.35: Orkestralni intermezzo; 15.15: Mala revija; 13.37: Dva znamenl-la pianista; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Hudič z violino; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18,10: Sejem plošč; 18.30: Francoske narodne pesmi; 18 43: Ljudski parlament; 19.00: Obvestila: 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Štirikrat petnajst; 21,00: Glasbena medigra; 21.05: Baldasare Caluppl; Podeželski filozof; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Glasbena medigra; 23,12: Skupen program JRT; 23.45: Škerl: II. concertino za klavir in orkester. Ital. televizija 8.30, 8.55, 12.15 ln 15.00: Sola: 17.30: Program za najmlajše; 18.15. Dino Terra; »Ogrlica«; 18.45: Dnevnik; 20.00: Znanstvena oddaja; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Politična tribuna; 22.05: Poje Nico Fidenco; 22.45: Mednarodni avtomobilski salon v Turinu; 23 25. Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Mario Soldati. »Okno«; 32.40: Dnevnik; 23.05: Galerija Jazza. Jug. televizija Ljubljana 18.00. TV slikanica: Kdo bo z nami šel v gozdiček. Beograd 18.15: Koncert za I. raz. red; 19.00; Beograjska kronika. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: Dokumentarni film; 19.45: Loto ln športna prognoza. JTV 20,00: TV dnevnik. Beograd 20.30: Ustavna tribuna. Ljubljana 20.45: Zvoki glasbene predklasike. Zagreb 21,25: Portreti in srečanja: portret Viktorja Čara Emina. BLAGOVNA IZMENJAVA S SLOVENIJO Promet v septembru na Goriškem je dosegel 488 milijonov Od tega je bilo uvoženega za 295 in izvoženega za 193 milijonov blaga Po podatkih trgovinske zbornice iz Gorice so na goriSkem področju v okviru videmskega sporazuma za blagovno izmenjavo s Slovenijo v preteklem septembru Izdali 30 uvoznih dovoljenj za skupno vrednost 85,5 milijonov lir, poleg tega pa je bilo uvoženega na carino še za 209,5 milijonov lir blaga. V istem mesecu so izdali 65 izvoznih dovoljenj za približno 193 milijonov lir blaga. Z dovoljenjem je bilo uvoženega največ živina in mesa vseh vrst In sicer za nekaj nad 73 milijonov lir, poleg tega pa še za 1,8 milijona lir mleka m za 10 milijonov lir mesnih konserv. Med blagom uvoženim na carino ao na prvem mestu drva in razni drug les za okrog 181 milijonov lir, dalje cementni izdelki za 23,4 milijona in cement za 2,2 milijona lir. Pri izvozu Je na prvem mestu tekstilno blago za 110 milijonov lir, sledi električni materi"! za 29 milijonov, umetna svila ..a 13 milijonov, kolesa in nadomestni deli za 10,6 milijona, razne vrste oblek za 8,1 milijona itd. Poseben kompenzacijski račun Je Izkazoval naslednje stanje: Saldo dne 31. avgusta 1962 325.712.662 lir Vplačila tekom meseca 240.601.508 lir 566.314.170 lir Izplačila tekom meseca 120.113.583 lir Saldo dne 30 septembra 1962 446.200.587 Ur Sindikalna kronika Jutri ob 11. uri se bodo na zvezi trgovcev sestali zastopniki sindikalnih organizacij delavcev, da b obnovili dopolnilni pokrajinski sporazum za delavce, zaposlene v slaščičarskih laboratorijih naše pokrajine. Delavska zbornica zahteva povišek mezde v znesku 500 lir za prvega slaščičarja, skladno s tem poviškom pa naj se zvišajo mezde nižjim kategorijam; izplača naj se jim doklada za obrabljeno delovno obleko. Včeraj so preložili sestanek, k: bi moral biti ob 11. uri na zvezi trgovcev v Gorici. Proučiti bi morali celo vrsto! zahtev, ki jih je Delavska zbornica predložila za kategorijo pekov. Ponovni sestanek bo prihodnji teden. Tajništvo konfederalne Delavske zbornice je izvedelo za izjavo g. Arriga in Flaccia Comarja v zvezi z zaprtjem v soboto 27. oktobra v znak represalije proti stavki de- VEKIH. Zaprto CORSO. 17.03: «Ne ubijaj* (Non uccidere), L. Terzieff, S. Plon. Jugoslovansko - francoski črnobeli film v cinemascopu. VITTORIA. 16.30: »Bengalski strelci« (I fucilieri del Bengala), R. Hudson in A. Uršula. Ameriški barvni film. CENTRALE. 16.30: »Triumf Robin Hooda«, G. Bumett in G. Sca-la. Italijansko-francoski film v barvah. lavcev v petek 26. oktobra. Tajništvo sporoča s tem v zvezi, da bo na sestanku na pokrajinskem uradu za delo 5. novembra predlagalo izplačilo odškodnine delavcem zaradi enostranske zapore podjetja, ki jo je odredila družba. Godba iz Kima v soboto v Gorici IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V gostilni na Oslavju je ranil mladeniča iz Sovodenj Furlan dobil štiri mesece zapora pogojno - Vrata avtomobila odprla in žena je zletela ven ter si prebila lobanjo so se V soboto 3. novembra ob 21, uri bc imela godba vojnega letalstva iz Rima koncert v veliki dvorani UGG v Gorici. Godba šteje 90 članov. Na sporedu so Rossinijeve, Beethovnove, Rossellinijeve, Chopino- -------- -=—...........-j- ,--------, ve in Respighijeve skladbe. Vstop i ozdravljive v 4 dneh pri Tomšiču, prost. I ki so ga pridržali v bolnišnici, pa Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je moral včeraj zagovarjati 54-letni Hilarij Furlan z O-slavja št. 2, ki je bil obtožen, da je z žepnim nožem prizadejal rane na obrazu 23-letnemu Martinu Tomšiču iz Sovodenj, Ul. Slata-per št. 8. Do dejanja je prišlo dne 19. marca letos v gostilni «Pri Pepiju» na Oslavju okrog 23. ure zvečeri Iz zapisnika kvesture je razvidno, in o tem smo ob svojem času že pisali, da je gostilničar Pepi Bensa telefoniral na goriško kvesturo in jo obvestil, da je Furlan napadel z nožem Tomšiča in da je on, gostilničar, potem vzel Furlanu nož iz roke. Takrat so odpeljali Furlana in Tomšiča v goriško bolnišnico, kjer so pri Furlanu ugotovili lažje poškodbe, tifiinmiitiiiimiimiiitiiiiiiiinitiiiMifiiiiiiiinituiiiiiiiiiiiitiiiaimiiiiiMiiimiiiiiiniiitiiiniiiiiiimiiiMimiii TRADICIONALNE SLOVESNOSTI NA GROBIŠČIH Tudi letos bomo počastili spomin padlih za svobodo Razne organizacije in ustanove bodo položile vence k partizanskim grobovom in spomenikom Kakor vsako leto se bo delovno ljudstvo Goriške tudi ob letošnjem dnevu vseh mrtvih spomnilo padlih tovarišev, ki so žrtvovali svoja dragocena življenja za svobodo. Organizacije frvših partizanov in zastopniki delovnega ljudstva bodo položili vence na grobove padlih in k spomeniKom. Osrednja svečanost bo na glavnem pokopališču, kjer bo številna delegacija položila venec na grobove padlih partizanov. Zbirališče bo ob 10. uri v Standrežu, od koder bodo ponesli vence na pokopališče. V Steverjanu bodo venec položili dopoldne, potem pa bodo odšli zastopniki še v Gonjače, kjer se bodo prav tako oddolžili spominu padlih. Na obeh krajih bo zapel žalostinke domači pevski zbor. V Pevmi bodo položili ob 9. uri venec k spomeniku padlih iz Pevme, Oslavja in St. Mavra. Venec bodo položili tudi v Doberdobu in sicer v dopoldanskih uran,, . ..... OB DNEVU VARČEVANJA Dar Kmečke banke slovenskim šolam DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,4 stopinje ob 1S.10, najnižjo 7,8 stopinje ob 7.20. Povprečne dnevne vlage Je bilo 61 odstotkov. Kmečka banka, ki ima svoj sedež v Gorici v Ul. Morelli, se je tudi letos ob dnevu varčevanja 31. oktobra, spomnila slovenskih šol v Gorici. Osnovnim in srednjim šolam je razdelila zvezke in druge potrebščine, višjim srednjim šolam pa je darovala po en izvod Slovenskega pravopisa za vsak razred. Učenci in vodstvo šol se za dar zahvaljujejo. Pri tej priliki naj omenimo, da bi bilo prav, če bi se naših šol spomnila ob taki priliki tudi Mestna hranilnica v Gorici. Občinski davki na vpogled v Sovodnjah Sovodenjsko županstvo obvešča vse prizadete, da je v smislu predpisov zakona za krajevne finance na županstvu te občine od 1- do 20. novembra na vpogled seznam občinskih davkov za leto 1963. V tem roku si lahko vsi davčni ob-vezancl ogledajo seznam in imajo čas do 20. decembra za eventualne pritožbe glede nepravilnosti, ki bi jih ugotovili v njem. Pritožbe, napisane na kolkovanem papirju za 100 lir, je treba nasloviti na občinsko komisijo za davke. Opozarjamo, da Je treba v pritožbi navesti točne dohodke s priložitvijo potrebnih dokazilnih dokumentov. Delavci lahko priložijo pritožbi potrdilo svoje zadnje mesečne plače. Urnik trgovin za 1. november Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo za praznik 1. novembru veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik: Danes 31. oktobra bodo lahko ostale vse trgovine odprte do 19.30 ure. Mesnice bodo odprte tudi po-poidite do 20. ure. Jutri 1. novembra bodo dopoldne odprte prodajalne kruha in mlekarne dokler ne bodo zaključile z razdeljevanjem kruha in mleka. Cvetličarne bodo odprte tudi popoldne. Vse ostale trgovine, vključno mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo pa bodo o-stale ves dan zaprte. S Senator 1'elizzo pripravlja odhod številne delegacije predstavnikov oblasti videmske pokrajine na grobišče padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni v Kobaridu. Ob tej priliki bo čedadski župnik Perini daroval mašo na kostnici. Prisotni bodo vsi župani občin Beneške Slovenije ter odborniki iz Čedada. Ob tej priliki bodo položili dva venca. poškodbe, ki io bile pozneje o-zdravljene v 30 dneh. Tomšiču je ostala tudi trajna poškodba na obrazu. Pri včerajšnji razpravi so na podlagi izpovedi obeh in po izjavah nekaterih prič ugotovili, da je bil Tomšič skupaj z dvema prijateljema pri točilni mizi, kjer so pili kozarec vina. Takrat se je vrinil med nje Furlan, ki se je po sili hotel vplesti v njihov razgovor. Tomšič pravi, da so mu rekli naj se odstrani, Furlan pa da je kar na lepem in brez vzroka potegnil nož in ko si je Tomšič ravno oblačil suknjo, hoteč oditi iz gostilne, mu je prizadejal več ran na obrazu. Zanikal je, da bi on udaril s pestjo Furlana v o-braz, kakor je ta trdil. Sodišče je nato obsodilo Furlana na štiri mesece zapora pogojno na plačilo sodnih stroškov in mu je zaplenilo nož, s katerim je ranil Tomšiča. Obtoženca je branil uradno odv. Majo. * * # Pred razpravo o pretepu na Oslavju je bil na zatožni klopi 24-letni topniški podporočnik Santi Ciccarello iz Vidma, Ul. Brigata Re 33. Obtožen je bil, da je dne 29. aprila letos pri Villa Orba blizu Krmina z neprevidnim šo-firanjem avtomobila povzročil smrt 43-letne sopotnice Brune Chiarandini. Bilo je tistega dne okrog 14. ure, ko je Ciccarello vozil po državni cesti iz Vidma proti Trstu avto Fiat 1100-103. Z njim so bili v avtomobilu še 43-letna Bruna Chiarandini por. Gazzetta iz Vidma, njen mož infanterijski mare-šalo 52-letni Vito Gazzetta in njuna hčerka 20-letna Vittorina Gazzetta ter 79-letni upokojenec Enea d' Giusto. Žena je sedela spredaj na desni od šoferja, ostali trije pa zadaj. Kot je izpovedal na razpravi Ciccarello, je pred odhodom preizkusil. vsa vrata, če so dobro zaprta. Do nesreče je namreč prišlo na nekem širokem ovinku, kjer so se avtomobilska vrata na desni nenadoma odprla, ko je vozilo zadelo v obcestni kamen, ter je ženo vrglo iz avtomobila. Pri tem si je prebila lobanjo in ostala na mestu mrtva. Drugi potniki so ostali skoro nepoškodovani, čeprav je avto zavozil s ceste in potem ko je izruval obcestni kamen obtičal v jarku kakih 15 metrov bolj daleč. Vedno po izjavi Ciccarella, je bila njegova sopotnica kriva, da so se vrata odprla, ker da se je naslonila na kljuko, v katero se je zapletel tudi rokav njenega plašča. Tudi njen mož Vito Gazzetta je potrdil, da se je žena pogovarjala z njim in drugimi, ki so sedeli zadaj in je bila zato na pol obrnjena proti njim. Prav to. da so se vrata odprla naj bi bil tudi vzrok, da je vozilo zavilo na desno in zadelo v obcestni kamen. Vkljub takim izjavam je sodišče spoznalo Ciccarella za krivega .n ga obsodilo na štiri mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list ter na plačilo sodnih stroškov. Ciccarellu so tudi odvzeli ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo drago teto EDVINO KOSOVEL Se prav posebej se zahvaljujemo darovalcem cvetja, g. dr Humarju, ki je opravil obredne svečanosti, ter vsem tistim, ki so nam izrazili sožalje ter bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Žalujoči nečakinji Tatjana in Janka z možem dr. Igorjem Grudnom in ostalo sorodstvo Gorica, dne 31. oktobra 1962. vozno dovoljenje za leto dni. Obtoženca je branil odv. Cam-peis iz Vidma. Drž. tož. Bruno Pascoli; preds. sod. dr. Storto; zap. Daidone. Predsednik Sejni pride v Gorico? Predsednik republike Antonio Segni bo v nedeljo 4. novembra na državni praznik, obiskal nekatere kraje goriške pokrajine. Popoldne bo prisostvoval spominski svečanosti na redipugljskem grobišču, popoldne ob 15. uri pa bo na prefekturi sprejel predstavnike oblasti in ostale povabljence. Ni izključeno, da bo predsednik republike obiskal tudi goriško županstvo ter se seznanil z njegovimi predstavniki. S tem v zvezi je župan dr. Poterzio sklical nujno sejo občinskega odbora ter se Po telefonu posvetoval tudi z generalnim tajnikom predsednika republike. 5. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN te1"* o i *hb no: Včeraj šahovski brzoturnii nocoj streljanje z zračno puški Rudež (SPDT) najboljši v šahu - V streljanj nastop članov Cankarja in Rocola Šahovski brzoturnir, ki je bil na sporedu včerajšnjega tretjega dne 5. slovenskega športnega tedna se Je zaključil z zadovoljstvom igralcev in gledalcev. Prvi so imeli -priložnost, da se na deskah izkažejo, drugi pa so bili priče res borbenim igram, katerih zanimivost se je iz kola do kola stopnjevala. Na šahovskem brzoturnirju je sodelovalo 20 članov raznih društev. Igralo se je po švicarskem sistemu in za določitev zmagovalca Je bilo potrebnih 8 kol. Po ostrih in napetih borbah, med katerimi Je bilo več presenečenj, Je prvo mesto upravičeno in zasluženo zasedel član SPDT Rudež, ki Je za pol točke pustil za seboj člana svetoivanskega društva Kovačiča. Bolj ostra je bila borba za tretje mesto, katero sta si delila Uroš Koren (RMV) in Volčič (Škamperle). Tudi na ostalih mestih je precejšnja gneča, posebno od 8. do 12. in od 14. do 18. mesta, katero si doli kar pet igralcev. Končni vrstni red šahovskega brzoturnirja je sledeč: 1. RUDEŽ (SPDT) 7,5 točke 2. Kovačič (Škamperle) 7 3. —4. Koren (RMV) 5,5 Volčič (Škamperle) 5.—6. Bidovec (Dij. dom) 5 Mi jot (Škamperle) 7.—8. SimoncUa 4,5 Udovič 9. Fabjan 4 10. Jankovič 4 11. Kokošar 4 iiiiiiiiiiijiiiiimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLJUB DEŽJU NEKAJ ODLIČNIH DOSEŽKOV Sancin prvi tudi v Vidmu Maloštevilna ekipa Bora se je vrnila domov s tremi nagradami V Vidmu Je bilo v nedeljo eno zadnjih letošnjih tekmovanj. Vreme tokrat m bilo naklonjeno organizatorjem in prireditev je celo jutro motil hud dež, ki je stezo in odskočišča spremenil v pravo močvirje tako, da so že mislili tekmovanje prenesti na ugodnejšo priliko. Za prve tri plasirane v vsaki disciplini so bile namenjene res lepe kolajne videmske občine in nič čudnega ni torej, če so se atleti kljub neugodnemu vremenu z naj večjo vnemo borili za vidnejša mesta. Kot prvi so startali oviraš! 401) m. Codaruii je bil med tekom najhitrejši m zasluženo zmagal, medtem ko je zanimiv nastop v tej disciplini dolgoprogaša Danellutti-ja, ki je dosegel le desetinko sekunde slabši cas od zmagovalca. Zelo težko delo so imeli tudi metalci kladiva in kopja. Prvim se je stalno drselo pod nogami, drugi pa ............................udi- so metali na zaletišču, ki se je — ralo in zakrivili' vrsto neveljavnih metov. V obeh disciplinah so zabeležili le povprečne rezultate. Izredno slabe znamke so dosegli tudi skakalci. Tako v skoku v daljino kot v troskoku je bil prvi Donati, - - - id« ■“ J — manj od predvidenega pa je dosegel Cadin, ki je v troskoku zabeležil le 12,84, v daljini pa bil šele 4. V skoku s palice sta v posameznih kategorijah prvi mesti odnesla Neubauer in Savino, oba z istim rezultatom 3,20 Odlična sta bila na tekmovanju v Vidmu Loru in Buffon. Tržiški srednjeprogaš iz CRDA je ponovno tekel 200 m v 22"4 in premagal vse specialiste, Buffon pa je tudi tokrat premagal velikega rivala Fran-ceschinija, ki je tudi dobro metal. Od dveh rezultatov je posebno zanimiv čas Lcruja. Ta atlet je na 200 m nastopil komaj drugič po dolgem času nastopanja na daljših progah in z normalnim tekališčem bi bil njegov rezultat gotovo za 2 desetinki boliši. Pričakovati je, da bo s trdim delom, katerega so atleti iz Tržiča vajeni v zimskih mesecih, v prihodnji sezoni Loru tekel na 200 m pod 22 sekundami, na 400 m pa okoli 49”. O Buffonu pa povemo, da znaša njegov deželni rekord 15.56 m in ne 15,17 kot smo pred nekaj dnevi napačno poročali. V Vidmu so v nedeljo nastopili tudi mlajši mladinci. Tekmovalcev je bilo veliko in posebno na 250 m so dosegli presenetljive rezultate. Že v predtekih je Tonini dosegel 30”4, v finalu pa sta Moratti in Antoninl izenačila s 30” in 30”1 svoja rekorda, Tonini pa se je s 30”3 še za desetinko izboljšal. V metu krogle jo zmagal Delli Com-pagni, ki je v dežju dosegel 14,53. Na drugo mesto v tej disciplini se 5 je uvrstil Waiter Veljak, tretji pa je bil član Bora Fučka. O Borovem atletu naj povemo, da je metal skoraj meter pod realnimi zmogljivostmi, vzrok rezultata 13,12 pa je brez dvoma v slabem vremenu, ki ni dovoljevalo tekmovalcem, da se dovolj koncentrirajo. Po tretjem mestu Fučke je prišel za športno združenje Bor še drugi večji uspeh: na 1200 m je namreč startal Stojan Sancin, deželni prvak. Poleg njega so tekli vsi najboljši in mladi atlet je imel še enkrat možnost, da se izkaže. Namen potovanja v Videm je bilo le prvo mesto v tako močni konkurenci pa tudi č&š' ni mogel izostati. V prvem krogu je vodil kot po navadi PosarJll, v drugem pa ga je v vodstvu zamenjal Bacci. Po 800 m je Sancin odločno prešel v napad in pridobil skoraj 10 m naskoka. Prezgodnji finlš se mu je v končni ravnini skoraj maščeval, atlet pa je le zbral dovolj moči in odbil še zadnji napad nevarnega tekmeca Bačo)ja. Doseženi čas 3’29”8 je za sekundo in 3 desetinke slabši od rezultata z deželnega prvenstva v Trstu, v normalnih vremenskih pogojih bi pa bil Sancin sedaj brez dvoma tudi deželni rekorder proge. , . , . Na koncu tekmovanja so najmlajšim podelili tudi medalje z deželnega prvenstva v Trstu, tako da se je maloštevilna ekipa Bora vrnila v Trst kar s tremi nagradami. BRUNO KRIŽMAN IZIDI Člani in mladinci: 400 m ovire: 1. CODARINI (Li- bertas Videm) 59”4 22 m: 1. LORU (CRDA Tržič) 22”4, 2. Bensi (Ginn.) 22”8 kladivo: 1. BUONFRATE (Ginn.) 38,03 kopje: 1. ZANON (Pol. Friuli) 48,07 daljina: 1. DONATI (Fiamma) 6,29 5000 m: 1. BLASICH (Torriana) 16’45” palica: 1. NEUBAUER (Libertas Trst) 3 20 800 m: 1. DANELLUTTI (Pol. Friuli) 2’00”6 krogla: 1. BUFFON (Pol. Friuli) 14,85, 2. Franceschinl (Ginn.) 14,5? troskok: 1. DONATI (Fiamma) 13,32 4x100 m: 1. CRDA (Schiarelli, Mecchla, Furlan, Doru) 46”2 Mlajši mladinci: krogla: 1. DELLI COMPAGNI (Fiamma) 14,53, 2. Veljak (Libertas) 13,85, 3. Fučka (Bor) 13,12 4x100 m: 1. G1NNASTICA A (Mat-tagllano, Zanuttin, Tonini, Antoni-ni) 46”8 250 m: 1. MORATTI (Fiamma) 30”, 2. Antomni (Ginn.) 30”1, 3. Tonini (Ginn.) 30”3 daljina: 1. MATTAGLIANO (Ginn.) 5 97 ’ 1.200 m: 1. SANCIN (Bor) 3’29”8, 2. Bacci (CRDA) 3’29”8 palica: 1. SAVINO (CUS) 3,20. 12. Okorn 13. Gruden 14. Kravos 15. Križmančič 16. Žagar 17. Žerjal 18. Sušmel 19. Kovačič Lucijan 20. Gregorič ilkrazS' Jh je lošen si k Preč J*110 re. vrnii - ^Wasi Danes zvečer pa bo turnir r1 ipar 4 3.4 3 3 3 3 3 1 0 ljanju z zračno puško. Zaradi likega števila udeležencev je J as Mju-ditveni odbor razdelil tekm*1 na dva dela. Prvi del bo noc« rečer 1 na njem bodo nastopili sam« Posebni ni prosvetnega društva C®11*, Na vnra Rocola. V petek pa bodo Pr® , vrsto vsi preostali prijavljen® ije Udeležence tekmovanja v ‘edsta^a nju opozarjamo, da se drže,® iat) ^ dil prirediteljev In teh, ki Ji*1 'tivjj0 javljamo: 1 Tekmovalo se bo z zračno K oj-jj na razdaljo 10 m. Lahko se ® pa z lastnim orožjem. Vsak 'T'""",,'nni "»mil, pa £i aaovimai vav/zijcau. v — . ženec ima pravico do 3 posKJ *. in 10 veljavnih strelov. St*’ *a| stoječi. Morebitne pritožbe, ki Sj biti pismene, sprejema prir®" najkasneje 1 uro po zakljv*® tekmovanju s priloženo 1000 lir. V primeru negativ®1 šitve se kavcija ne vrne. . n , Tekmovalci so dolžni obn**’ **Strt športno. V nasprotnem prim®’! »M » lahko prireditelj po predh0" <"" ©J opominu črta iz seznama ud® cev. * Prireditelj si pridržuje da po potrebi tr pravila sp' Zaradi slabega vremena 1° , BEOg vsem dežja, ki je razmočil j šolskega stadiona na Kolo« A, ^ bili prireditelji letošnjega SPr j* pre1^ 1 TENIS ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA Sp toi Jugoslavija in Anglij med letošnjimi udeležen H sr.j Sitosti e Posti sedat oato j. .i___ V prvem kolu Jugoslovani proti Avstrijcem Uničenj; >se Kub neo v#1 tr -n ‘ STOCKHOLM, 30. — Letos bo teniški turnir za pokal Šved**1 Uac;j“°s kralja, ki je največja tovrstna evropska teniška manifestacij® s K nai pokritih igriščih, potekal ob večji udeležbi. Prejšnjim 11 na*’ b podro jočim ekipam sta se letos pridružili še Jugoslavija in Anglija- ® , ®*dnil; na bo torej nastopilo 13 ekip, V sedanjih turnirjih je Danska ®*J, gega kola bodo v dveh dite z: samezniki bodo igrali tri * J,'lat,- ’ u doublu pa KOŠARKA la trofejo petkrat, Švedska štirikrat, Francija dvakrat čija enkrat. V prvem nastopu na tem turnirju se bo Anglija znašla pred norveško reprezentanco, Jugoslavija pa se bo spoprijela z Avstrijo. Najvažnejše srečanje prvega kola, ki se bo začelo čez nekaj dni, bo brez dvoma spopad med Švedsko in Francijo, ki bo na švedskih tleh. Francija ima izredno priložnost za zmago, ker bo morala švedska reprezentanca na polje brez svojih najboljših stebrov Lundquista in Schmidta, ki sta zasedena s tekmami medeonskega finala za Davisov pokal v Mexico Cityju. Italija bo nastopila šele v drugem kolu in sicer v Bruslju proti Belgiji. Srečanja prvega in dru- "™" *s‘»“ -- . j ,nSlUu bo potrebnih Pet ‘te” tel Urugvaj nc bo igral na turnirju v MaP b Zt Se<či IVLVJJN HLVUJUjU, «JU. — 0 |j Mr ; ska košarkarska reprezent*®« 1 Pos odpotovala v Manilo sartio^ ‘fli«. Imel turnir veljavnost sv*1 prvenstva. J primeru pa. e® prvenstva, v primeru pa, lipinski politični organi Z sklep, da jugoslovanskim «i ne izdajo vstopnih vizumov-j ff j) vilmfnl nA Ki n/lAlArbil niti ♦ I rugvaj ne bi udeležil niti jj rodnega turnirja, ki bi m°* domestiti svetovno prvenst’ IVAN CANKAR 1 -J Hlapec Jerne# »Dolgo boste iskali, oče! Iskali so pravice, veliko jih je bilo, pa so obležali na poti; Pilatuž pa si je umil roke!» Rekel je in se je zasmejal in Je šel po svoji poti. »Tudi ta je okusil krivico!* je pomislil Jernej. »Zakaj smejal se Je, ko mu je bilo do joka!* In hodil je po ulicah, izpraševal je in je iskal in je našel. Velika hiša je bila visoka in prostrana, kakor jih Jernej se ni videl enake. S plahim korakom je stopil v vežo. Ljudje so hodili tam križem po vežah, hodnikih in stopnicah; gosposki in kmečki ljudje, moški in ženske; In vsi so imeli skrb na obrazu in vsem se je mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni vedel, ce bi na desno ali na levo, po stopnicah ali naravnost. Pozdravil ie gosposkega človeka, vprašal ga je po sodnikih, gosposki človek pa je pogledal, skomiznll je z rameni ln je hitel dalje. Tako ie stal Jernej tam s klobukom v roki in ni vedel kam.. Pa so se nenadoma oglasili na stopnicah kričeči glasovi, debel moški glas in tenek ženski. »Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!* Prišla sta s težkimi koraki po stopnicah, obadva od srda zaripljena v obraz, ženska, praznično oblečena, je imela v rokah dežnik in culo, moški pa je tolkel z gorjačo po kamenitih stopnicah. , Od zgoraj je zaklical miren glas, ki se mu je poznalo, da Je gosposki; tako je bil sladikast in uglajen. ♦Premisli svoje besede, človek, da Jih pozneje ne boš premišljeval!* Jernej se je čudil ln kakor strah mu je seglo v srce. Napotil se ie po stopnicah, toda šel je počasi, kakor da bi nosil težek tovor, še je slišal od daleč, kako je tolkla na kamenita vežna tla gorjača kmetova. »Tudi on je rekel... da je iskal pravičnih sodnikov, pa so ga zalotili razbojniki...» Tako je stal Jernej vrh stopnic in je čakal, da bi ga kdo ogovoril ter poprašal po opravkih. In res je prišel mimo mlad človek, pogledal je dolgega Jerneja, ki je stal tam s culo in škornji, in se je ustavil. »Kaj pa vi?» je vprašal. »Tako je: ne vem, kam bi, ali na desno ali na levo, ko je hiša pravice tako velika. Povejte mi, kje so sodniki!* Mladi človek se je zasmejal. «Sodnikov je tukaj mnogo, ljubi oče — katerega iščete in čemu?* »Pravičnega sodnika iščem, m mi do imena in obraza. Tako je stvar: delal sem štirideset let, ustanovil sem dom in hišo. Bistro pomnite: ustanovil sem dom in hišo. Zdaj pa razsodite : čigava je jablan — ali tistega, ki jo je sadil in cepil, ali pač tistega, ki je klatil jabolka, ko so dozorela? — Zakaj rekel je: nži, delal si štirideset let, ustanovil si dom in hišo, zdaj pa pojdi po svetu in išči svoje pravice! Pa nisem obupal, šel sem po svetu, iskat pravice, in tako sem prišel. Kam naj se napotim, prijatelj, kje naj potrkam, ko je toliko duri.* Ni več stal sam mladi človek, troje že jih je stalo pred Jernejem. In vsi so gledali veselo in vsi so se smejali. Jernej pa je bil osupel in užaljen. »Povejte mi, ko vas je toliko in ko ste učeni!* Suh bradač, ki je imel naočnike, si je pogladil brado in se je blago nasmehnil. »Ali so vas klicali?* je vprašal. «Kako klicali? Sam sem prišel, po svojo pravico sem prišel! Kako bi me klicali, pravico mi ponujali, ko še ne vedč za pravdo Jernejevo? Razložil bom, pa naj presodijo!* »Ali imate napisano tožbo?* »Cernu napisano? Kakšno tožbo? Nikogar ne tožim: meni pravico, drugim ne krivice! Ne maram, da bi koga, pa če je velik negodnik, vklepali zaradi mene ali da bi ga obešali. Tudi ni potreba, da bi jezični dohtarji, malopridneži, pisali mojo pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi ušesa imajo, da poslušajo. Pokažite mi, kam naj potrkam!* Spogledali so se, ki so stali pred Jernejem, bradač pa se Je vdrugič nasmehnil in je rekel: «Pojdite z mano, da vam pokažem, kjer so pravični sodniki!* Jernej je šel z njim in vsi, ki so poslušali, so šli za njima. XII. Prišli so do duri, ki so bile odprte na stežaj. v izbi je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo Bradač je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in se je nasmehnil in je rekel: «Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročam popotnika, ki išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je otresel?* Tako je uganjal burke s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namršil je svetle obrvi. »Cernu komedije? Kdo ste vi, človek, in koga iščete?* Jernej je stopil blizu predenj. «Jerne j sem iž Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se napotil po svetu, da bi poiskal pravico, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.* «Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite in čemu?* «Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal: ge otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor se ni bil kanil pot od mojega čela Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, Ki si ga sam postavil ln ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je Človeška sila ne more razdreti. Razsodite!* J|V. Tako je govoril Jernej, počasi in po vrsti, brez hina^ “ Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal žalostno. «Le vrnite se,» je rekel, «vrnite se na Betajnovo k i J* i>:> gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite; spoznaj Ni,*®1«« vico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha jjNiUejJ10 leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj v iu.ltaiijJ bo storil, kakor boste prosili!* Jt11*!^ Osupel je poslušal Jernej take besede: dolgo je m0*1, O, er »Kaj ste sodnik?* i »Sodnik sem.* * ra?' -l «Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?* Ui,we?' »Tako sem razsodil.* J »i-av , Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil v‘ JN ital sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi. »ji t* ]1 u,,. »Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po čloVe®,( Ipavic po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negod’, * ki-a, bi jo jaz postiljal in ravnal trdih štirideS®} posteljo, ki sem jo ja Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, livoi,. postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: n®01 ^a,'ja. brati,, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki N^aro sl s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica, da se j®«*- obn' trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni ve^} V k' naredile in zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad vid*^, ’ojJ.*a«na ‘i bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte t . _ > "U<*J AU M olof lil IldUlUZicIl, K.U 111 J4 1 If , ' O n da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Ce je zapisano, povejte, J',: |)( Jernej, kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od v t d«lo vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom, te,io Ni^ vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In še mi r«t\S h-,1® ... _________ _____________________________ kako da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v jj ? je je zakopano, pač za klaftro globoko — kako naj ga s,.1^-ir j~ —iugiiiu 5iuuunu 17t.an.vj naj ga * «Vi ■ t, ‘»O-ii Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? »njopaaj deset let — kako naj jih spravim, kako zauživam na m ij Tllkai ie nula* nariln nnt.ri in nra-rni^lrn nhlolrol šU'♦ lk.-v Tukaj je cula: perilo je notri in prazniška obleka! SyL| let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in ko11.« Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; stfbP1 •* (y X'“***vv Jv pril. UJiiUj Olui Ci y Ilv Zliiaili pi VOlvli f ( vejte mi, če Je to samo toliko tednov in samo toliko ** ta cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena sraKi (1|5t o;;il vično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravi® -j vračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga J •|vl,l:t? postavil!* N I* « (Nadaljevanje siev"fsti}. iutri <1 V® VnaLjti»! zs, »n UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 H-Il. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštmi predaj 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico Ml. Tel. 33.^ — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Tel. št. 37-338 — NAHOCNlNA: mesečna 650 lir letna ,M,,u Ur polletna 3500 Ur. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, pol'*100 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, --j Striianeva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 600-14/W74 — OGLASI: Cene Ofiasuv: Za vaak mm v širini enega stolpca: trgovski -100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 80 Ur beseda. — Val oglasi se naročajo pri uP Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO ra Izdaja in tiska Zalošništvo tržaškega tiska, Trat :s'; C'