Poštnina plačana v rotovtnl. Leto XVI., štev. 128 upruvmStvo; Ljubljana. Kn&fljeva ulica — Telefon ftt. 8122. 3123, 8124. 3120. 3126. Inseratm oddelek: LJubljana Selen* burgova m. a. — lei 3492, 24»2. Pooružmca Maribor: Gosposka ulica tt.lL — Telefon ftt. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt 2. — Telefon ftt. 190. Računi pri pošL ček. savodlh: Ljubljana ftt. 11.S42. Praga čislo 7Sa»0. VVlen St. 10S.24L 1 '925 Ljubljana, torek 4« junija 1935 Cena 2 Din Naročnina znate mesečno Din 26^— Za Inozemstvo Dtn 40.— (Jrednlfttvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 312&. 312«. Maribor, Gosposka ulica U. Telefon ftt. 2440. Celje, Stro88mayer}era ulica itev. 1. Telefon ftt. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Tragična obletnica Sestanek nove Narodne skupščine Živahno vrvenje v skupščinskih prostorih — Zanimanje javnosti — Polnoštevilna udeležba poslancev, izvoljenih na Jevtičevi listi — Začasno predsedstvo — Danes volitev veriSikacijskega odbora Koncem maja se je letos dopolnilo tristo let, odkar je prišla slovanska Lužica, iztrgana iz skupnosti dežel češke krone, pod oblast nemških vladarjev. S tem je bila zapečatena usoda poslednje veje nekdaj mogočnega slovanskega rodu na ozemlju današnje Nemčije. Lužiški Srbi so bili že pred tri sto leti edini, ki so se ohranili kot narod, dočim so ostali polabski Slovani podlegli asimilaciji in se potopili v nemškem morju. Da ni Srbov v Lužici zadela ista usoda, je zabranilo srečno naključje, ki je njih deželo spojilo s češko kraljevino v državno skupnost. Približno tri sto let sta Gornja in Dolnja' Lužica pripadali češki kroni, dokler ju ni v praškem miru leta 1635. odstopil Ferdinand H. saškemu knezu, kateremu sta bili zastavljeni že dve leti prej za njegovo zavezništvo in vojaško pomoč. Formalno se je ta odstop izvršil v obliki dednega fevda in je bila možnost povrnitve k češki kroni ohranjena, toda češka krona je v tuji oblasti obledela in njeni nositelji, Habs-buržani, niso kazali nobenega zanimanja za vzpostavitev integritete njenega zgodovinskega ozemlja. Od leta 1635. naprej sta ostali obe Lužici pod nemškimi vladarji, Saši in Prusi. Kajti tragedija lu-žiških Slovanov ni bila samo v zasužnjen ju, nego tudi v razcepitvi: dunajski kongres je raztrgal lužiško ozemlje in ga razdelil med Saksonsko in Prusijo. Naravna posledica nemške oblasti je bila počasno umiranje srbskega naroda. Njegov jezik je izginil iz šol in uradov, mesta so zasedli nemški uradniki in kolonisti, iz mest pa je prodirala germa-nizacija v podeželje, kjer je bilo kmet-sko ljudstvo prepuščeno samemu sebi, brez domače inteligence, brez voditeljev. Asimilacijo je pospeševala poleg posvetne uprave še verska razcepljenost. Po-nemčevanje se je vršilo po določenem sistemu. Skrbelo se je, da je najprej ger-manizirani pas pretrgal zvezo s Čehi na jugu in s Poljaki na vzhodu, tako da je bil slovanski otok od vseh strani cerni-ran z nemškim okoljem. Od leta do leta se ie krčilo število lu-žiških Slovanov in od nekdanjih milijonov se je ohranil do današnjih dni pičli ostanek 150.000. Sicer pa je občudovanja vredna življenjska sila lužiškega srbstva, ki je ki.jub stoletnemu martiriju ohranilo svojo narodno bitnost, svoj jezik in svojo slovansko zavest, četudi de-cimirano in brezpravno. Stoletno sožitje z žilavim češkim narodom ni ostalo brez blagoslovljenih posledic. Ko se je v prvi polovici devetnajstega stoletja razmahnilo narodnostno gibanje in zajelo vso Evropo, so oživeli tudi lužiške slovanske tradicije. Iz naroda so se dvignili voditelji, ki so širili nacionalno misel in dvigali narodno kulturo. Razvijati se je začela lužiškosrbska literatura, ustanovil? se je močna književna organizacija, društva so nadomestila šole. ljubezen do domače grude in do narodnega jezika je ustvarila narodno skupnost. Ta skupnost je kljubovala vsem poskusom umetne destrukcije, ki so jo zanašali tuji oblastniki m^d ljudstvo pod političnimi fn verskim: gesli. Tako so lužiški Srbi, sicer maloštevilni, pa notranje sklenjeni in čvrsti doživeli veliki trenutek, ki bi jim Dil mogel zagotoviti nacionalno ohranitev in novo bodočnost, ako bi se bila dosledno in iskreno izvedla plemenita ideja narodne samoodločbe in mednarodne pravičnosti. Vprašanje lužiškega srbstva je bilo pač načeto na mirovni konferenci. Zastopniki porajajoče se češkoslovaške republike so se v njegov prid opirali na argumente zgodovinskega in prirodnega prava. Toda zmagovalci pri zeleni mizi v Ver-saillesu niso imeli dovolj zanimanja za slovanski narodnostni drobec in niso hoteli z vprašanjem Lužice komolicirati težavnih pogajanj. Samoodločba lužiških Srbov je padla pod mizo in zbor diplomatov ie moiče potrdil stanje, ustvarjeno pred tri sto leti. V novih razmerah se je lužiško muče-ništvo začelo od kraja, težje znosljivo, kakor poprej, ker je bila predvidoma za vedno pokopan? nada na svobodnejši razvoj, Ki bi ustavil narodno umiranje. Osamljenost in zapuščenost lužiških Slovanov sta dosegli po novi ureditvi Evrope svoj vrhunec, kajti politična kon-stelacija jim je vzela vsako možnost naslonitve na svobodne slovanske narode, pa tudi mednarodno garantirana manjšinska zaščita je zanje praktično nedosegljiva. S kakimi občutki obhajajo lužiški Srbi tristoletnico svoje podreditve pod nemško oblast, o tem ne bomo izvedeli menda ničesar, kakor sploh le prav malo slišimo o njihovem resničnem življenju. Dve leti je tega, kar so presenetile slovanski svet bridke vesti o političnih preganjanjih, katerih žrtve so bili lužiški nacionalni in kulturni delavci, o razpustu društev in o ukinitvi lužiškosrbske-ga tiska. Bilo je to že po zmagi Adolfa Hitlerja, ki je takrat in pozneje javnn odklanjal vsako germanizacijo in se zavzemal za spoštovanje pravic narodnih manjšin. Pozneje so vesti o persekucijah utihnile in čuli smo celo o zaupanju, s katerim je lužiški narod položil svojo usodo v roke državnega kancelarja. Iz srca želimo, da te nade. če res obstojijo, ne bi rodile razočaranja. Dokler pa ne Beograd, 3. junija p. Novoizvoljena Narodna skupščina je imela dane6 svoj prvi sestanek, že ob 8 zjutraj je bilo opaziti okrog poslopja Narodne skupščine živahno vrvenje. V večjih in manjših skupinah eo prihajali novoizvoljeni narodno poslanci. Za sejo je vladalo veliko zanimanje tudi med beograjsko publiko, kii se je v dokaj veliki množico zbirala v okoliških ulicah in si ogledovala nove predstavnike naroda. VeLiko je bilo tudi povpraševanje po vstopnicah za Narodno skupščino. Publika je do zadnjega kota napolnšla obe galeriji v ^ejni dvorani. Med njo je bilo videti tudi nekaj bivših posiancev, ki so z zanimanjem ©lediili prvi seji nove skupščine. Nenavadna živahnost je vladala po hodnikih in v klubskih prostorih skupščinega poslopja, že na prvi pogled se je videlo, da so v novi Narodni skupščini po pretežni večini novi ljudje, ki jih v prejšnji skupščini ni bilo. Pač pa je med njimi tudi precejšnja garda nekdanjih predšestojanuarskih poslancev. Predmet razgovorov med poslanci je bila predvsem včerajšnja ustanovna seja kluba narodnih poslancev, izvoljenih na tisti ministrskega predsednika g. Jevtiča, in pa razprava o nalogah bodočega dela novega parlamenta. V tem pogledu so bili posebno živahni bivši na.rodni poslanci, ki so razlagali svojfim novim tovarišem tehnično stran poslovanja Narod, skupščine in jim dajali v marsikaterem pogledu zelo dragocene nasvete in pripombe k njihovemu maJo preopti mističnemu gledanju na svoje bodoče naloge. — Polagoma se je začela polniti sejna dvorana Poslanci so zasedli skoro vse razpoložljive prostore. Navzoči 60 bili malo ne vsd poslanci, izvoljeni na listi g. Jevtiča. Nabito polna je bila tudi novinarska loža, v kateri je bilo poleg domačih novinarjev izredno veliko število tujih novinarjev, ki se nenavadno zanimajo za razvoj političnih dogodkov v državi. Okrog 9. so začeli zvoniti zvonci po hodnikih in ki-ubekih prostorih in klicati poslance k seji. V sejni dvorani je nastal velik vrvež. Novi poslanci so se medsebojno predstavljali in živahno diskutdrali. Pozorno so jih motrili novinarji, pa tudi številni diplomati ki so se zbrali v diplomatski loži. Med drugimi so bili navzoči bolgarski poslanik Kazasov, albanski poslanik Rauf Fdco, turški poslanik Hajdar bej, francoski poslanik Dampierre, italijanska poslanik Viola itd. Par minut pred pol 10. je zavladala v dvorana tišina. Poslanci so zavzeli svoja mesta. Stari sJovenski poslanca so zasedli svoje prejšnje prostore, novinci pa 60 se razme-stili po svobodnem prevdarku. Med poslanci je sedel tudi hivai predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, ob njegovi strani pa bivši podpredsednik skupščine dr. Kosta Popovič. Vojislav La-zič je z večjo skupino bivšiih zemljoradmi-škiih poslancev, ki so 6edaj vsi izvoljeni na listi g. Jevtiča, zasedel prve klopi na levici. V njegovi družbi sta bila tudi Uroš Stajič in znani voditelj srbskih zemljorad-niških zadrug Vojislav Djordjevič. Cent-rum je zasedel 6 svojdmi prijatelji bivši minister in radikalskl poslanec Vojislav Janjič, dočim se je Milovan Lazarevič, ki je imel v prejšnji skupščina svoj sedež na levici, preselil na desno stran. Nikola Preka je s svojimi prijatelji iz bivšega Narodnega kluba ostal v zadnjih klopeh na levici. Med poslanci je bilo tudi nekaj senatorjev, ki so bila 5. maja izvoljeni tudi v skupščino. Ob pol 10. je prišla v dvorano vlada z ministrskim predsednikom g. Jevtičem na čelu. ki so ga zlasti novi narodni poslanci živahno pozdravljali. Takoj nato je stopil na govorniški oder bivši skupščinski tajnik Ante Kovač in ugotovil, da je starostni predsednik tega prvega predhodnega sestanka Narodne skupščine najstarejši poslanec Stevan Jankovič, stasit šumadijski 6eljak. Za svoja leta dokaj krepak in čil je g. Jankovič zavzel predsedniško mesto in s kratkim pozdravnim govorom otvoril prvi sestanek nove Narodne skupščine. V svojem govoru je pozval novoizvoljene narodne poslance, naj vestno vrše svojo dolžnost, kajti narod po obljubah ki so mu bile dane- pred volitvami, zelo mnogo pričakuje od te Narodne skupščine. Vedno naj se spominjajo tudi svoje prisege, da bodo verno čuvaM narodno in državno edinstvo. če se bodo tega vselej in povsod zavedali, jim ne bo težko izpolnjevati dolžnosti Spominjajo pa naj se vedno tudi blagopokojnega kralja Uedinitelja (Poslanci vstanejo in kličejo: Slava!), ki je na čelu naše hrabre junaške vojske ustvaril našo skupno domovino Jugoslavijo. m^ss^i i iit a—■ vidimo dejstev, nam mora biti ob mislih na severne brate tesno pri srcu. Taki občutki nas tudi navdajajo ob letošnji obletnici najusodnejšega spomina njihove zgodovine. »Naš blagopokoj'ni kralj, je dejal g. Jankovič med drugim, je bil moder in velik vladar, priljubljen pri vsem narodu baš zaradi tega, ker je znal voditi svoj narod. Zločinska roka je prekinila njegovo plodo-noeno življenje in povzročila Jugoslaviji ne-nadomesljivo izgubo ter praznino (Klici: Tako je!), ki jo mora do polnoletnost' našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II. (Viharne ovacije kralju) izpopolniti kraljevsko namesSmištvo. Kako zelo je pokojni kraljj ljubil svoj narod in svojo državo, se vidi iz njegovih poslednjih besed, izrečenih ob zadnjih utripih njegovega plemenitega srca. ko je zapustil vsemu narodu svojo poslednjo željo in oporoko: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Mi. kot zastopniki naroda, smo predvsem poklicani in dolžni, da čuvamo delo pokojnega kralja in zvesto izpolnjujemo njegovo oporoko, da bomo mogli bodočim pokolenjem izročti to, kar smo prevzeli od tvorca Jugoslavije, nesmrtnega in nepozabnega kralja Uedinitelja. V tej želji izrekam vsem tovarišem dobrodošlico.« V smislu skupščinskega poslovnika so bili nato izvoljeni za začasne tainike poslanci dr. Dragan Dimi6, Boža Porrenovid, dr. Jure Koče in Milan Bažak. Tajnik Ba-žak je pozval po imenu vsakega posameznega narodnega poslanca ter prevzemal od njih pooblastila, ki jim jih je izdal o njihovi izvolitvi Glavni volilni odbor. Nato je prečital poročilo Glavnega volilnega odbora o izidu petomajskih volitev. Pooblastila narodnih poslancev bodo skupno s poročilom glavnega volilnega odbora izročena v nadaljnje postopanje verifikacij- Beograd, 3. junija vp. Tudi v senatu, ki je imel za uro sklicano plenarno sejo, je bilo danes ves dopoldan zelo živahno, že pred 9. uro so se zbrali skoro vsi senatorji, med njimi tudi oni, ki so bili izvoljeni pri dopolnilnih volitvah dne 3. februarja. To je bila namreč prva seja senata po teh volitvah. Med senatorji se je takoj v začetku razvila živahna razprava o predlogu vlade, naj se izvoli novo predsedstvo senata. Senatorji so razpravljali pred vsem o vprašanju, ali naj se senat, ki je pričel danes svoje izredno zasedanje, na novo konstituira ald ne. Zakonske določbe so v tem Pariz, 3. junija, g. Nova vlada je trenutno zaposlena z redakcijo vladne izjave, ki bo jutri prečitana v zbornici. Izjava je zelo kratka in napoveduje, da bo vlada z vso odločnostjo branila frank in skušala doseči ravnotežje v proračunu. Takoj po prečita-nju vladne izjave bo ministrski predsednik Bouisson predložil zakonski osnutek o vladnih pooblastilih, ki je natančno tak, kakor ga je predložila že Flandinova la-da. Kljub temu je gotovo, da bo zbornica novemu ministrskemu predsedniku izrt' !a zaupnico. Zakonski osnutek bo takoj nato izročen finančnemu odboru zbornice v pospešeni postopek. Novi finančni minister Caillaux je danes prevzel svoje posle. Novinarjem je izjavil, da namerava imenovati posebno komisijo za reorganizacijo pariške borze. Pooblastila, ki jih bo zahteval Bouisson, se bodo razlikovala od pooblastil padle Flandinove vlade samo v tem, da jih bo Bouisson zahteval samo do 31. oktobra, dočim jih je Flandin hotel imeti do konca leta. skemu odboru, ka ga bo skupščina izvolila na svoji jutrišnji seji. Izmed poslancev dravske banovine kandidirata v ta odbor, ki šteje 21 članov, narodna poslanca dr. Jan-čič in Milan Mravlje. Ob 10. je starostni predsednik zaključil sejo in napovedal prihodnjo sejo za jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu jutrišnje seje je zgolj izvolitev verifikacijskega odbora. Seja poslanskega kluba Beograd, 3. junija. AA. Druga seja kluba narodnih poslancev, izvoljenih na državni listi predsednika vlade g. Jevtiča, se je vršila danes od 18. do 20. ure v veliki dvorani Narodne skupščine. Seji je predsedoval predsednik kluba g. Jevtič. Na seji so postavili kandidature članov za verifikacij-ski odbor, ki ga bodo volili na jutrišnji seji Narodne skupščine. Kandidature so bile postavljene soglasno in z vzklikom. Razen članov kraljevske vlade in vseh narodnih poslancev z državne liste predsednika g. Jevtiča je tej seji prisostvovalo tudi več senatorjev. Prihodnja seja kluba je sklicana za sredo ob 18. uri. Beograd, 3. junija p. Na nocojšnji seji je klub poslancev, izvoljenih na listi g. Jevtiča, določil kandidatno listo za verifi-kacijski odbor, ki šteje 21 članov in ki bo izvoljen na jutrišnji seji Narodne skupščine. Iz dravske banovine so določeni v ta. odbor gg. Milan Mravlje in dr. Jan-č i č kot člana in dr. š e m r o v, dr. Lov-r e n č i č in dr. Koče kot namestniki. pogledu povsem nejasne. Da se stvar razčisti, je bila pred plenarno sejo senata sklicana seja klvba senatorjev JNS, ki mu pripadajo skoro vsi senatorji. Seji kluba je predsedoval tudi predsednik senata dr. Ljuba T o m a š i č. navzoči pa so bili tudi vsi člani vlade z izjemo pol ure, ko je bila seja Narodne skupščine. Ogromna večina senatorjev je bila mnenja, da je ne samo v duhu ustave, temveč tudi po sami funkcija senata, ako se predsedstvo senata obnavlja samo enkrat na leto in*to ob otvoritvi rednega zasedanja 20. oktobra. Razprava o tem je bila dokaj živahna in je Uredbe, ki jih bo Bouissonova vlada izdala na podlagi izrednih pooblastil, bodo torej predložene poslanski zbornici v naknadno odobritev še pred koncem leta. »Eclio de Pariš« pravi, da se bo vlada posvetila izključno samo izvedbi težkih nalog, ki jo čakajo. iPetit Journak napoveduje, da bo odlok o odgoditvi parlamentarnega zasedanja pre-čitan 15. junija. Caillauxovi ukrepi za zaščito franka Pariz, 3. junija, b Francoski finančni minister Caillaux je sklenil imenovati poseben odbor za reorganizacijo francoskega finančnega trga, da prouči pogoje za ustanovitev posebnega organa, ki naj bi oazil na dotok borznih papirjev in njihovo emisijo. Razen tega pripravlja novi finančni minister zakonski osnutek o strogih ukrepih zoper one. ki bi sku"-i. spravljati na francoski trg nedovoljene papirje. trajala skoro tri ure, tako da se je otvoritev plenarne seje senata zavlekla vse do 11.45. Ker mandati pri dopolnilnih volitvah 3. februarja izvoljenih senatorjev še niso verificirani, je predsednik senata sklical danes tudi verifikacijski odbor, na katerem so Dila izročena polnomočja novo izvoljenih senatorjev, skupno z ostalim volilnim gradivom, ki ga ie dostavil senatu Glavni volilni odbor. Verifikacijski odbor bo verjetno že v teku jutrišnjega dne opravil svoje delo, ker utemeljenih pritožb zoper volitve senatorjev ni. Z novo izvoljenimi senatorji je dobil naš prvi dom nekoliko drugačno sliko. Med šestimi slovenskimi senatorji so, kakor zns.-no, trije novi: gg. mim^ui dr. Kramer. Pu-celj in dr. Marušič. člani senata so poleg ministra dr. Marušiča tudi predsednik vlade g. Jevtič, notranji minister Vfelja Popovič in minister financ dr. Milan Stojadino-vič. Gotovo je, da bodo člani vlade, ki so istočasno bili izvoljeni tudi za narodne poslance, odložil senatorske mandate z izjemo finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki pri volitvah za narodne poslance ni kandidiral in ki je bil imenovan za senatorja s kraljevim ukazom. V primeru, da bo dr. Marušič odložil svoj senatski mandat, bo prišel na njegovo mesto za senatorja prvi namestnik s kandidatne liste JNS za sc-natske volitve z dne 3. februarja dr. Milan Gorišek, odvetnik in župan pri Sv. Lenartu. Po s"ji kluba senatorjev se je malo pred 12. pričela plenarna seja senata, ki jo je vodil predsednik dr. Ljubomir Tomašič. P j odobritvi zapisnika zadnje seje je predsednik sporočil, da sta med počitnicami senata preminula dva ugledna člana tega doma, senatorja dr. Valeatin Rožic in šerif Ar-nautovič. Predsednik dr. Tomašič jo v daljšem govoru orisa! velike zasluge obeh pokojnikov. O dr. Rožiču je zlasti poudaril njegove velike zasluge za kulturno, gospodarsko in nacionalno porzdigo koroških Slovencev. Tudi potem, ko je moral zaradi tvojega nacionalnega dela zapustiti Koroško in se preseliti v Jugoslavijo, je dr. Rožič vse svoje delo posvetil svojim bratom, ki so ostali izven Jugoslavije. Prav tako je bil pokojni šerif Arnautovič, ugleden muslimanski prvak, velezaslužen nacionalni delavec. Senat je počastil spomin obeh pokojnih senatorjev s tem, da je stoje poslušal predsednikov govor. Senat je nato odobril še poročilo administrativnega odbora, s čimer je bil dnevni red današnje seje izčrpan. Prihodnja seja bo v petek dopoldne ob 10. Na. dnevnem redu je poročilo verifikaciiskega odbora o odobritvi manuatov jnv izvoljenih 23 senatorjev. neposredno prizadete, kakor Anglija, ki ima v severozapadni Abesiniji svojo interesno sfero. Tak razvoj razmer bo nazadnje onemogočil sleherno arbitražo in privedel do neizbežnega popolnega preloma med Italijo in Abesinijo. Zato so radikalne represalije Italije potrebne. Med nje spada logično tudi poslednja delna mobilizacija italijanske vo; ske. Normandie osvojila modri trak Neu>york, 3. junija, b. Francoski preko-mornik »Normandie« je ob 10.50 prispel pred Newyork ter tako s povprečno hitrostjo 29 vozlov na uro prekosil dosedanji rekord za prevoz Atlantika za dve uri ia 28 minut. »Normandie« si je s tem osvojila modri trak Atlantika. (Dosedaj je imel modri trak italijanski prekomornik »Rex«. Op. ur.) Žrtve potresa v Indiji London, 3. junija. AA. Po najnovejših podatkih je strahoviti potres v severnoza-padni Indiji in Beludžistanu zahteval najmanj 40.000 smrtnih žrtev. Samo v Quetti jih je 26.000. Število Evropcev, ki so na"li pri potresu smrt, ceinijo sedaj na 250. Osrednja indijska vlada v Simli poroča uradno, da so zaradi nevarnosti pred oku-žitvijo odstranili vse prebivalce Quette in okolice, ki so se rešili pred katastrofo, in da je okoli te pokrajine postavljen vojaški kordon, ker so izgubili sleherno nado, da bi mogli pod razvalinami najti še koga živega. Doslej so pokopali ali sežgali okoli 30.000 trupel, pod razvalinami pa jih je še najmanj 20.000. Vlada prevzela pokroviteljstvo nad proslavo konjerejskega društva v Št. Jerneju Beograd, 3. junija, p. Narodni poslanci inž. Zupančič, dr. Lovrenčič. dr. Režek in dr. Fux so v teku današnjega dne intervenirali pri vladi glede proslave konjerejske-ga društva v Št. Jerneju na Dolenjskem, ki bo obhajalo 17. julija 50 letnico svojega obstoja. Naprosili so vlado, naj bi prevzela pokroviteljstvo nad to proslavo. Vlada ie želji ugodila in jo bodo zastopali minister za kmetijstvo dr. Jankovič. minister za socialno politiko dr. Marušič in ban dravske banovine dr. Puc Kongres narodnih železničarjev Beograd, 3. junija, p. Osrednji odbor jdmženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev je sklical svoj XVII kongres za časa od 5. do 7. julija v Osijeku. Abesinifa pripravljena Po italijanskih trditvah je Abesinija vojaško pripravljena v vsakem pogledu Rim, 3. junija, k. V »Giornale d' Italia« je objavil Virginio Gavda članek z naslovom »Dejstva in pravice«, v katerem se bavi z odnošaii med Italijo in Abesinijo in izvaja med drugim: V Abesiniji lahko mobilizirajo 2 milijona voiakov, -ki so se v zadnjih letih do dobra oborožili. Samo redni kadri abesinske vojske štejejo 200.000 ljudi. Pod vodstvom belgijskih in švedskih vojaških misij ter s pomočjo domačih častnikov, ki so študirali na vojaški akademiji v St. Cvru pri Parizu, ter z dobavami orožja belgijskega, češkoslovaškega in švedskega izvora se je abesinska vojska v vsakem pogledu znatno izpopolnila. Italija se je v svojih kolonijah v vzhodni Afriki skoraj nenadoma znašla pred nasprotnikom. čegar sile se daleč podcenjujejo V sporu z Italijo je Abesinija pokazala povsem ofenzivne namene, ker se na lih^m mobilizirajo vsi za vojsko sposobni Abesin-ci. Včasih se je mobilizacija vršila javno in z velikimi ceremonijami. ro-ti prepovedi ter v daljši spomenici zlasti obsodil okolnost, da se čisto dobrot vorne zbirke prepovedujejo v tako pretežno katoliškem mestu, kakor je Monakovo. Kakor pa vse kaže. da državno oblastvo v Berlinu odobrilo postopek bavarskega namestnika, ker prepoved zbiranja ni bila preklicana. Največ povoda za napad na samostane in redovnike pa je dal lepak, ki ga je »Caritas« nalepila po mestu. Slika predstavlia redovnico, držečo v naročju siromašnega dojenčka. Ta slika je dala povod za ogorčene izpade časopisja, ki o-značuje celibat katoliškega kilera kot nemoralno institucijo, poudarjajoč, da ta svetovni nazor, ki zanika življenje in proslavlja samski stan kot popolnost. nima pravice do obstoja v današnjih časih. Zlasti se je temu lepaku uprla strankina korespondenca, ki naglaša absurdnost zahteve, da hočejo nadzor nad zakonskim življenjem, nad starši in otroki ravno duhovniki one cerkve, ki svojim uslužbencem ne dovoljuje prirodnega zakonskega življenja. Ta absurd da je na dlani ležeč, zato da je omenjeni lepak cinično smešenje materinstva. Taka argumentacija nahaja ugodna tla zlasti pri mladini in priznati se mora, da so »nemški pogani« zelo spretno zasukali simboliko letalca v svoje agistacijske svrhe. Proti takemu načinu borbe tudi evta,nge.lriis':d cerkev nima kaj ugovarjati in tako imajo napadalci na rimsko cerkev na svoji strani velik del nemške javnosti. Vse to kaže, da se narodni socialisti prav nič ne brigajo za določbe konkordata. Pričakoval je zato še novih napadov na katolicizem, ki pa gotovo ne bo brez odpora kapituliral. Računati je zaradi tega treba z zopetno poosf:itvijo odnošajev med hit-lerjevstvom in katoliško cerkvijo. ko odgovornost im bodo končno le morali priznati polnomočje mojemu nasledniku. Po odhodu ministrskega predsednika prevzame obrambo vladinega predloga minister Herriot. Se par govorov, glasovanje in — padec vlade. Konec razburljive in dramatične parlamentarne seje, ki bo ostala znamenita zarad nekaterih preudarnih govorov, nastopa bolnega ministrskega predsednika, senzacionalne demisije finančnega ministra in končno padca vlade. Vse to se je odigralo v napetem in razburljivem ozračju, toda brex vsakega krika, brez najmanjše žaljivke od ene ali druge strani. — I. Z." Življenje za šmarnice Ljubljana, 3. junija V soboto ^e je blizu Bleda zgodila težka nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 141etnega sina blejskega tesarja Stanka Habjana. Napotil se je na Kupljenik šmarnice nabirat,_ in ko je plezal po precej nevarni steni, je nenadoma izgubi! ravnotežje in omahnil. Padel je kakšnih 25 m globoko in nezavesten obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Ljudje, ki so bili priče nesreče, so fanta pobrali in prenesli na Bled, kjer mu je prvo pomoč nudil zdravnik dr. De Gleria, nato pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. A vsa skrbna nega zdravnikov je ostala zaman in v nedeljo zvečer je nesrečni Stanko poškodbam podlegel. Milijonski promet vzorne stanovske organizacije Ljubljana, 3. junija Grafično delavstvo dravske banovine je imelo pretekli teden vrsto zborovanj, na katerih se je pripravljalo za občni zbor svoje podporne in strokovne organizacije. V soboto zvečer je bil nato občni zbor Dobrodelnega društva grafičnega delavstva, ki ga je vodil predsednik A. Hart-man, o gospodarskem stanju pa je poročal blagajnik g. Štrekelj. D^štvo ;a imelo lani 108.900 Din dohodkov in 105.153 Din izdatkov. Ponovno je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor. Skupščini društva je sledil takoj nato delegatski zbor strokovne organizacije grafičnih delavcev, ki so mu pr;sostvovali delegati iz vseh krajev Slovenije. Delegatsko zborovanje je trajalo vso noč. V nedeljo dopoldne pa se je vršil v dvorani OUZD občni zbor. Zveza grafičnih delavcev je lani imela 6 in pol milijona Din denarnega prometa. Za nezaposlene je izdala v Ljubljani 558.820 Din, za starostne podpore 543.394, drugih podpor pa 115.957 Din. Dom grafičnega delavstva je imel lani skoraj 1 milijon prometa. Poročila so bila soglasno sprejeta. Na koncu je bil vnovič izvoljen stari odbor zveze s predsednikom Dragom Kosmom in blagajnikom Josinom Štrukljem. Napredovanja in upokojitve Beograd, 3. junija, p. S kraljevim ukazom sta na predlog prosvetnega ministra napredovala v 5. skupino sreska šolska nadzornika Andrej Škulj v Ljubljani in Ciril Vizjak v Novem mestu. Upokojeni so, ker so bili izvoljeni za narodne poslance, učitelji Rudolf Plesko-vič v Trbovljah, Karol Doberšek v Preva-Iju in Leopold Kopač v Slovenjgradcu. — Upokojen je nadalje Ljudevit Komar, učitelj v Ponikvi. Za prometna uradnika 9. skupine pri železniški direkciji v Ljubljani sta postavljena uradniška pripravnika Sava Jovano-vič in Franc Zmazej, za administrativnega uradnika v X. skupini pa uradniški pripravnik Boris Bolotnikov in Fridrih Gre-gorij. Beležke Šolske zahteve koroških Slovencev Avstrijski zvezni kancelar je izjavil koroškim Slovencem: Nimamo nobenega interesa, da bi iz Slovencev delala Nemce. Pač pa imamo interes nad tem, da so Slovenci dobni državljani zvezne države Avstrije. Koroški Slovenci so se že mnogokrat sklicevali na to načelno izjavo in vežejo sedaj z njo tudi svoje šolske zahteve. O šoli, kakršno zahtevajo, je priobčil zadnji »Koroški Slovenec« daljši članek, ksi pravi med drugim: »Zahtevamo predvsem tako šolo, ki ne bo vzgajala mladine v mržnji do domačega slovenskega 6veta in izkoreuinjeva-la doraščajočega rodu iz domačih tal. Naša mladina naj se v šoli vzgaja v ljubezni do domačega slovenskega ln v spoštovanju do nemškega naroda — soseda. Zato mora biti naša šola resnično dvoje-aična. Usposobiti mora otroka, da bo dobro obvladal materni in državni jezik, šola, ki ne vzgaja otroka v znanju njegove materinščine in ga morda še celo odvaja od njegove zasebne izobrazbe tako, da mu ne nudi niti znanja latinice, je in ostane kulturni in gospodarski girobokop naroda. Taka šola pa je tuidi kailturna sramota za večinski narod in državo, za krščansko Avstrijo pa bi bila v nebo vpijoča krivica nad manjšino. Zato zahtevamo v interesu države in našega ljudstva v naših šolah prva štiri leta sto venski učni jezik. Državni jezik naj se poučuje v prvem letu 2, v drugem 4, v tretjem 6 in v četrtem osem ut na teden. V nadaljnjih štirih šolskih letih bodi nemščina učni jezik, slovenščina pa se mora poučevati vsaj 6 ur na teden, šolski nadzornik naj bo mož našega zaupanja. V dvojezičnih šolah naj poučuje samo tak učitelj, ki res obvlada oba deželna jezika. Poset slovenskih jeznkovnih ur na učiteljišču in zirelostni izpit iz slovenščine morata biti pogoj za vsako učno moč, ki hoče poučevati na dvojezičnih šolah.« Naši Nemci se organizirajo Nedavno tega smo poročali, da so se ljubljanski Nemci organizirali in osnovali podružnico »Kulturbunda«, ki je pred tedni že javno nastopila. Sedaj je ustanovljena enaka podružnica tudi v Slovenjgradcu. Ustanovil jo je umirovljeni učitelj g. Jos. Hernaus. V odbor so bili izvoljeni gg. hotelir Hans Schuller za predsednika, dr. Harpf za njegovega namestnika, Hernaus za tajnika, H. SchuLler mL za blagajnika, pečar Fr. Lobe. pek I. Katzianer i.n I. Debelak pa za odbornike. Nemci se torej pridno organizirajo, zlasti v bivši mariborski oblasti. Bojevniški popravek k bojevniškim informacijam Od trboveljske bojevniške organizacije smo prejeli s podpisom gg. predsednika Ra-teja in tajnika Zupanca, naslednji popravek: >V »Jutru« z dne 26. maja ste pod naslovom »Sic transiit gloria...« objavili notico, v kaiteri je o naši, bojevniški skupini na- Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri Randolf Scott v cowboyskem filmu BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— vedenih več podatkov, ki so neistiniti, pa vas zaradi tega prosimo, da v smislu zakona o tisku z dne 6. avgusta 1929 obiavito naslednji popravek: Ni res, da se je udeležilo članskega sestanka bojevniške organizacije jedva 20 odstotkov članov te nekdaj tako močne trboveljske bojevniške postojanke, ki je štela še pred volitvami 900 članov. Nasprotno je res, da se je udeležilo tega sestanka Dai-manj 350 do 400 članov te organizacije, ki šteje danes enako kakor pred volitvami 5« vedno 900 članov. Ni res, da je »to posledica razočaranja članstva nad delom sedanjih voditeljev organizacije,« in da »ljudje postajajo apatični, odlagajo svoje funkcije in pošiljajo odboru članske legitimacije v arhiv.« Nasprotno j<» res, da Slanstvo ni prav nič razočarano nad delom sedanjih voditeljev organizacije, da ljudje nikakor ne postajajo apatični, ne odlagajo svojih funkcij in ne pošiljajo članskih legitimacij v arhiv, in da iz organizacije ni sploh nihče izstopil, ampak so bili iz organizacije le štirje člani zključeni. Ni res, da je »na sestanku podel celo predlog. da se izključi vse one bojevnike, ki so se udeležili volitev v Narodno skupščino.« Nasprotno je res, da se je na sestanku poudarjalo, da se pri volitvah v Narodno skupščino bojevniška organizacija kot taka ni mogla udejstvovati, ker je nepolitična organizacija, in da je bilo vsakemu članu organizacije na prosto dano, da se udezstvuje pri volitvah tako, kakor smatra sam za najboljše, da pa se ni smela izrabljati v volilne svrhe organizacija kot taka. Ni res, da je »na kraju sestanka podpredsednik trboveljske organizacije g. Kuhar izjavil, da odstopa, ker je nemogoče, sodelovati pri organizaciji, ki je izključila svoje svoje ustanovitelje in zatajila prvotni bojevniški program.« Nasprotno je res, da ie g. KuhaT odstopil kot podpredsednik iz čisto drugih razlogov.« Tako se glasi trboveljski popravek. Pristaviti imamo samo to, da trditve, ki jih popravek popravlja, niso bile naše, marveč da smo le zabeležili, kaj je o občnem zboru tri*>veljske bojevniške skupine poročal bojevniški >Prelom«. To smo tudi v svoji beležki izrecno povedali. Sestanek poljskega Sejma Varšava, 3. junija. AA. Prva seja izrednega zasedanja Sejma je napovedana za četrtek 6. t. m. popoldne. Na njej bodo izkazali čast spominu maršala Pilsudskega. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Sllvia Sidney v prekrasni drami Jermie Gerhardt Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— elitni kino matica TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer PREMIERA VESELOIGRE NEKE MAJSKE NOČI LJUBIMKANJE NA DVORU MARIJE TEREZIJE VIKTOR DE KOWA KATICA NAGY HANS MOSER Poraz socialistov v Švici Pri plebiscitu o socialističnem predlogu za izredne gospodarske ukrepe so zmagale meščanske stranke Bern, 3. junija, d. Švicarski narod se je včeraj z referendom izrekel proti izrednim gospodarskim ukrepom, ki so jih predlagali socialistični in radikalni klubi. Za njihov predlog je glasovalo 566.COO glasovalnih upravičencev, proti pa 426.0C0. Predlog je odklonilo 18 kantonov, sprejeli pa so ga samo štirje. Pri glasovanju je sodelovalo 94'/e volilcev. Z odklonivijo tega predloga so odpadle vse kombinacije, ki so se širile doma in v tujini v zvezi z valuto in vprašanjem ccn. Pristaši izrednih gospodarskih ukrepov so zahtevali, naj zvezna vlada poskrbi za zagotovitev primerne eksistence vseh švicarskih državljanov in za ohranitev konzumne sposobnosti prebivalstva s pobijanjem splošnega znižanja mezd v kmetijstvu in obrtni produkciji. V ta namen naj se zakonodaja usmeri tako. da se bo uresničilo, kar je švicarski minister za narodno gospodarstvo vedno zahteval med vojno in v povojnih letih za uveljavljenje socialne pravičnosti. Nasprotniki tega predloga so trdili, da ima za cilj socializacijo Švice po ruskem zgledu in da predstavlja samo stopnjo, po kateri bi hotela švicarska socialna demokracija priti do politične moči. Agrarne in obrtne organizacije so ga pobijale, ker bi mogel obremeniti državo z obveznostmi, ne da bi se oskrbela zadostna denarna sredstva, kar bi moglo dovesti do tega, da bi se Švica vedno bolj zadolževala. Posledica bi bila bržkone poslabšanje švicarske valute. Zato so zagovarjali pozitivno delo in hitro izvedbo gospodarskih in socialno-političnih ukrepov, ki iih določa program zveznega sveta, predvsem pa ukrepov, ki imajo za cilj ohranitev in pospeševanje obrti ter male trgovine. Plebiscit je potekel v vseh kantonih v popolnem redu. Izid glasovanja pomeni nepo-biten uspeh meščanskih strank. Zanimanje za velesefem Tudi včeraj je bilo zanimanje za letošnjo velesejmsko prireditev prav živahno. Ni bilo sicer toliko radovednežev kakor v nedeljo, zato pa je bilo večje število resnih interesentov. Tudi mnogo inozem-cev je zadnje dni prispelo na velesejem, zlasti Italijanov in Avstrijcev. V skupinah prihajajo šole, predvsem strokovne in srednje šole, pa tudi skupine vojakov iz ljubljanske garnizije so bile na velesejmu pod vodstvom ofioirjev. Kupčije so se pričele razvijati in javljajo že zadovoljive zaključke in prodaje rnjenih daril, zlatih in srebrnih vencev, ter se vpisali v spominsko knjigo. Ob 17. so se z avtobusi vrnili v Mladenovac, od tam pa v Beograd in Ljubljano, kamor so dospeli v nedeljo ob 9.37 uri zdravi, dobro razpoloženi, z najlepšimi spomini. Železničarska slava Ljubljana, 3. junija Danes, na dan sv. Konstantina in sv. Jelene, je poteklo 46 let, odkar so železnice predvojne Srbije, ki jih je imel v zakupu zasebnik-tujec, prešle v državno last in eksploatacijo in ta dan proslavljajo jugoslovenski železničarji svojo slavo. Tretjič letos so ta lepi narodni običaj južnih bratov prevzeli med svoje praznike tudi železničarji na področju ljubljanske železniške direkcije. Proslava, ki dobiva leto za letom spričo velike vneme in naklonjenosti g. direktorja Cugmusa svečanejše lice, je bila tudi letos zamišljena čim širše, in sicer z veliko veselico na prostem in primerno proslavo pod domačo streho. Prvi del sporeda je žal pokvarilo nestalno vreme, drugi del proslave pa je bil dopoldne ob 10.30 v svečano okrašenih prostorih kina »Ljubljanski dvor«, ki so jih do zadnjega napolnili zastopniki železničarskega stanu vseh strok in kategorij iz Ljubljane in ostalega območja. Razen zastopnikov vseh stanovskih žel. organizacij so prireditev počastili ban dravske banovine dr. Puc, zastopnik komandanta dravske divizije brig. general Pekič, predsednik ljubljanske občine dr. Ravnihar, pomočnik bana dr. Pirkmajer, šef vojaške delegacije polk. Nedelikovič z vsemi častniki, gen. tajnik TPD g. Pogačnik, ki je obenem zastopal Jadransko stražo, številne odlične dame in drugi. Brzojavno so železničarjem čestitali slavo minister dr. Marušič, komandant divizije div. gen. Nedeljkovič in načelnik štaba dravske divizije. Proslavo je otvorila godba »Sloge« s primerno koračnico in uverturo Jenkovega »Kosova«, nato pa je moški zbor tega glasbenega društva krasno zapel Aljaževo »Na dan Slovan«. Kot domačin je za tem v zastopstvu odsotnega g, direktorja pozdravil zbrano družbo, predvsem pa odlične goste, načelnik občega oddelka dr. A. Fatur, za njim pa sta dva govornika — viš. svetnik K. Zupanič ki viš. kontr. Jože Jenko — v imenu strokovnih organizacij na kratko ori-siala pomen železničarske slave, pri čemer sta oba obudila spomine na strašno tragedijo, ki je od lanske slave do letošnje U- JfG prisojnih gorskih višavah krepkega borovega debla pridobivamo nesnago razkrajajoči terpentin,ki daje spojen s čistilno močjo ALBUS-mila idealno pralno sredstvo j ALBUS-terpeniinovo-milc z ALBUS- terpentinovim milom oprano perilo je fcajet solnčni žarek. Vaše perilo se blesti v snežni belini in diši čudovito. ALBUS-terpentinovo milo je idealno pralno sredstvo. dela jugoslovenski narod, izgubo Velikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Navzoči so počastili Njegov spomin z vzkliki »Slava«, h koncu pa spontano vzkliknili Njegovemu nasledniku, mlademu kralju Petru II. Spored sta izpopolnila Aljaževa pesmica »Zakipi duša radostna«, ki jo je spet lepo odpel moški zibor »Sloge« pod taktinko in s solom Bog. Premelča ter primerna koračnica. Gostje so se še malo pomudili v družbi naših vrlih železničarjev, ki so spet dokazali, da veje v njihovih vrstah zdrav in krepak jugoslovenski duh. Veličastna zadnja pot Narednik France Vričko in podnarednik France Štefančič na mrtvaškem odru sredi vencev in cvetja, kjer ju je v nedeljo in včeraj kropilo mnogo, mnogo ljudi. Ljubljana, 3. junija. Danes popoldne je ogromna množica občinstva spremila obe žrtvi vrhpoijske-ga zločina do njunega poslednjega domovanja, Ob mrtvašnici obče državne bolnišnice so se začeli pogrebci od blizu in daleč zbirati že okrog poldneva, a do četrte ure, ko so krsti dvignili v steklena voza, je bil ves ta del mesta do Sv. Petra in do viadukta na Šmartinski cesti eno samo morje v pridušenem pričakovanju zajete množice. Obe trupli, h katerima so svojci, prijatelji in tovariši že v soboto nanosili mnogo svežega cvetja in zelenja, sta bili do danes zasuti od rdečih in belih rož. V mrtvaški veži je mamo njiju ves popoldan defilirala neskončna vrsta znanih in neznanih ljudi, da ju pokrope s kapljico blagoslovljene vode in se ustavijo za trenutek s pobožno mislijo pred njima, ki sta na tako junaški način žrtvovala svoji življenji službi in zvestobi do zakona in države. Vsi ljudje, ki so prihajali tod mimo, so se s pritajenim glasom dotikali dogodka in iz marsikaterega očesa se je utrnila solza. Pogled na mrtva orožnika v mrtvaški veži je bil še toliko otožnejši, ker je na levi zraven njiju ležalo še truplo nesrečnega Franceta Tomažina z Gmajne pri Krtki, ki je umrl v bolnišnici kot žrtev surovega fantovskega napada na vasi in ki je poldrugo uro za njima nastopil svojo poslednjo pot. Žalni sprevod Ob 15.36 so uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda pričeli zabijati žeblje v pokrova obeh krst in vdovi obeh orožnikov — z gospo Vričkovo je bila tudi komaj llletna hčerka Anica — je zajel krčevit plač, ki je globoko presunil vso množico, ki se je trla okrog mrtvašnice. Počasi se je formiral ogromen, skoraj neskončen žalni sprevod, v katerem so bili razen najožjih sorodnikov obeh vrhpoljskih žrtev tudi številni zastopniki orožniških, policijskih in civilnih korporacij. Med drugimi so se pogreba udeležili pomočnik bana dr. Pirkmajer in vladni svetnik dr. Mencinger za bansko upravo, komandant dravskega žandarmerijskega polka polkovnik Tartaglija s svojim adju-tantom kapetanom Radičem in z vsemi oficirji polkovnega štaba, komandir ljubljan- ske žandarmerijske čete kapetan Perič, ki je bil neposredni starešina obeh umorjenih orožnikov, policijski upravnik Keršovan s poveljnikom policijske straže Grilom, sreski načelnik Kosi iz Kamnika, sodniki Av-sec, Kralj in Kovač kot zastopniki okrožnega in sodnik Jerman za sresko sodišče ter namestnik državnega tožilca Branko Goslar. Na čelu sprevoda so trije orožniki nosili velik križ, za njimi je stopala godba dravske divizije in igrala žalne koračnice. Sledil je močan oddelek orožnikov s puškami na ramah, nato oddelek policijske straže, jetniškiih paznikov, finančne straže. Za njimi so se razvrstili nosilci vencev, ki so jih med drugimi poklonili obema pokojnima oficirji žandarmerijskega polka, pod-oficirji in gojenci orožniške šole, Moravča-ni, ki se jih je udeležilo pogreba okrog 100 z županom Tomcem in dekanom Cegmarjem na čelu, policijski stražniki ter policijski uradniki in detektivi, ki so prav tako stopali v sprevodu v prav častnem številu. Vozu z duhovniki, v katerem so sedeli bolniški kurat Ponikvar in dva lazarista od Srca Jezusovega, sta sledila vozova z obema krstama. V prvi je ležalo truplo pod-narednika Franceta fitefančiča, v drugem truplo komandirja narednika Franceta Vrička, pred vsakim je orožnik nosil njuna odlikovanja na žametni blazini, a ob krstah je stopala častna straža orožniških podoficirjev s puškami in nasajenimi bajoneti. Za obema vozovoma so skrušeni stopali najbližji svojci obeh vrhpoljskiii žrtev, najprej mala Vričkova Anica, nato pa obe plakajoči vdovi z ostalim sorodstvom. Tako se je pomikal sprevod po Zaloški cesti. Cegnarjevi, Holzapflovi ulici in nato po šmartinski cesti proti Sv. Križu. Pri Sv. Križu Vse do viadulkta je bil raavrsčen obakraj ceste na goeto strnjen špalir Občinstva, da toliko ljudi menda se ni bilo pri kakšnem pogirebu. Na pokopališču 6o obe trupli najprej zanesli v kapelo, kjer je duhovščina opravila pogrebne molitve, pevci pa so zapeli v srce segajočo žalostinko. Ob odprtih grobovih, ki so jima ju izgrebli drugega ob drugem, da bosta tudi večne sanje sni vala skupaj, kakor sta skupaj padla v tovariški borbi, sta jima izpregovorila za poslednje slovo kapetan Perič io moravški dekan Ceg-n«ar, ki sta v toplih, žalostnih besedah poveličevala njune vrline v službi in njuno izredno priljubljenost med prebivalstvom. Ko je se enkrat zapel zbor policijskih stražnikov, ko sta odjeknili častni salvi iz stoterih pušk, iin eo se pričele u&Lpati grude na Vričkovo in štefančičevo krsto, je ostalo suho le redkokatero oko. Pod silnim, pretresljivim dojimom velike žrtve, ki sta jo dala v srečanju z zloeirceaa za narodno skupnost, in v iskrenem so-ouvstvovanju z vdovama in njunima sirotama, eo se pogtrebci polagoma vračali proti mestu in domov. Žalovanje v Moravčah Moravče, 3. junija »France, potrpi, saj dolgo itak ne bova trpela, šla bova«... Tako je govoril pokojni Vričko, okrvavljen in oblit z znojem proti hropečemu, a še vedremu Šte-fančiču. In govoril je resnico! Tudi on je odšel za Štefančičem, kot tovariš v življenju in smrti, v ono kraljestvo, kjer vladata mir, poštenje in pravica. Srečna sta. Toda vsem, ki smo ju poznali in spoštovali je hudo. Nam, ki vemo, da bi še rada živela zaradi vsak svojega ljubljenega otroka, žene in zaradi krepkega življenja samega. Saj bila sta življenja polna junaka, ki se nista bala ničesar, najmanj smrti. Nam vsem je hudo. To našo pekočo bolest opazi zdaj vsak, ki pride v Moravče. Z vseh hiš plapolajo žalne zastave, vse govori o pokojnih dveh z globokim spoštovanjem in sočustvovanjem. Mnogi pridemo na njuno zadnjo pot Dr. Oton Fettich - 50 let Te dni je v krogu svoje rodbine obhajal petdesetletnico rojstva ugledni ljubljanski odvetnik in javni delavec g. dr. Oton Fettich. Jubilant je stoodstoten Ljubljančan in je bival izven rojstnega mesta prav za prav le v času visokošolskega študija. Rodil se je 1. junija 1885, gimnazijo je ab-solviral v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju, kjer je bil 1. 1909. promoviran za doktorja prava. Posvetil se je advokaturi in po končani sodni in koncipientski praksi otvoril 1. 1916. samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. Že kot srednješolec se je g. Fettich pridružil narodnoradikalnemu omladinskemu pokretu ter je bil tudi na Dunaju v -»Sloveniji« zvest sodelavec in prijatelj dr. Žerjava v borbi za preporod slovenske akademske mladine. Enako je bil med glavnimi stebri ferialnega društva »Prosvete« ter njenega razsežnega in pomembnega izobraževalnega dela. Požrtvovalen javni delavec je ostal tudi vse nadaljnje življenje in je tak še danes. Nad deset let je že predsednik Tiskovne zadruge, enako dobo je bil starosta Sokola II., mnogo let je že predsednik ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa, delaven odbornik je v mnogih drugih organizacijah. V politiki se je posvetil pred vsem vprašanjem gospodarskega in komunalnega značaja. Več let je že član mestnega sveta in v tem položaju med drugim tudi predsednik Malo-železniške družbe, funkcija, ki ravno v današnjih razmerah ni baš zavidanja vredna. Sredi vsestranskega dela je praznoval svoj življenjski jubilej, ki mu ob njem iskreno in z najboljšimi željami čestitamo tudi mi. Domače vesti Demonstracije v samostanskem kinu Tudi nedeljski »Slovenec« se že zgraža nad filmom »živele žene!« Pravi, da so klerikalni akademiki v petek pri večerni predstavi priredili v kinu bučno demonstracijo, in nato napoveduje: »Kakor je akademska mladina znala protestirati proti židovsko kapitalističnemu šundu, tako bo vedela storiti isto glede židovsko-boljševiških filmov, ki pod lažno krinko ruske umetnosti vrše komunistično propagando in kulturno boljševizaoijo sredi Ljubljane«. V isti številki, samo na drugi strani, poroča »Slovenec«, da predvaja kino Ko-deljevo, ki je last samostana in se nahaja v samostanskem poslopju, film »Vihar«. Ta film je stoodstotno »židovsiko-boljševi-ško« delo. Ker je ogorčenje klerikafnih akademikov po sebi umevno enako, pa naj se predvaja film v samostanskem ali kakem posvetnem kinu, je tudi po sebi umevno, da so demonstrirali in protestirali v nedeljo tudi v kinu na Kodeljevem. Kakor pa je splošno znano, se izza samostanskih zidov le težko kaj izve. Zato nam morajo čitatelji oprcotiti, ako jim o teh demonstracijah ne moremo postreči z avtentičnimi informacijami. ♦ Počastitev spomina narodne junakinje. V nedeljo so v Beogradu z velikimi častmi položili v grobnico zemske ostanke slikarice Nadežde Petrovičeve, ki je leta 1915. kot žrtev logarja umrla v vojaški bolnišnici v Valje vu. Nadežda Petrovičeva, je kakor je »Jutro« že poročalo, posvetila in žrtvovala svoje življenje narodni svobodi s tem, da je sodelovala do svoje smrti v borbah za naše osvobojeni« kot pomočnica in tolažnica ranjencev in bolnikov ter kot voditeljica postojank Rdečega križa na bojiščih. * Novo postajališče našega zračnega prometa. V Kragujevcu so v nedeljo z veliko svečanostjo o tvori M letališče ter krstili letalo krajevnega odbora Aeroklu-ba. Svečanost je privabila velike množice meščanov in okoličanov. V dokaz velikega zanimanja za naše letalstvo med najširšimi s-loji prebivalstva naj služi tudi dejstvo, da je vsak 10. prebivalec Kragujevca član Aerokliuba, ki deluje šele štiri leta ter si je med tem časom že uredil lepo letališče s hangarjem in nabavil tudi moderno letalo. Vsi fotoamaterji zahtevajo Prodaja za vso Jugoslavijo Foto Tourist LOJZE ŠMUC LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 8 kjer se sprejemajo fotografije za veliki fo-tonatečaj revije »Jugoslovenski turista — Naša pota«. Ne pozabite: 100 nagrad in po morju do Kotora in nazaj zastonj! 5176 ♦ Zanimiva propaganda jadransikih ribičev. Ribar&tvo na Jadranu se vse bolj organizira. Ribiči se združujejo v zadrugah, da si z združenimi močmi nabavljajo moderno orodje. Največja je ribiška zadruga »Nehaj« iz Omiša, ki ima najmodernejše orodje in motorne ladje. Ta zadruga ima tudi velik ribiški parnik, ki nosi društveno ime. Odibor za droge bo izvedel sedaj originalno idejo, ki bo širila napredek med jadranskimi ribiči, na drugi 6trani pa izvedla tudi najuspešnejšo propagando za naše ribarstvo. Uvedena bodo 14 dnevna potovanja z ribiškim parnikom. Parnik » Nehaj« lahko sprejme 40 potnikov, ki bodo izbrani iz vrst samih ribičev in iz javnosti, ki se zanima za ribolov. Parnik bo 14 dni plul ob obali in se bodo njegovi gostje seznanili z vsemi podrobnostmi modernega ribolova. Potniki bodo 14 dni živeli na morju na ribiški način. Do vseh podrobnosti bodo spoznali težave in lepote ribiškega življenja in seveda tudi vse vnete rib. Udobnosti, kakor na kakem luksuznem parniku, sicer ne bodo imeli, zato pa bo stala tudi 14 dnevna zanimiva ekskurzija z vso oskrbo samo 750 Din. Za letos je na programu sedem takih ekskurzij, udeležbo pa je treba javiti centrali ribiških zadrug v Splitu. ♦ Maturanti II. drž. realne gimnazije v Ljubljani I. 1925. Ob desetletnici mature se bomo sestali 2«. in 29. t. m. v Ljubljani. Prosim, prijavite se z eventuelnimi predlogi na naslov: dr. Mermolja Mirko, Zavod za spoljnu trgovinu Beograd, Rat-nički dom. ♦ Državne upokojence obvešča poštna blagajna, da bo 7 e.redo izplačevala pokojnine. ♦ Poroka. V nedeljo se je v Kranju poročil g. dr. Leo P o m p e , sodnik v Laškem, z gospodično Dorico Savnikovo, hčerko veletrgovca in industrijca g. Ivana Savnika. Bilo srečno! ♦ Nenavadna tatvina v banjaluškem poštnem uradu. Policaja se trudi, da bi med uslužbenci poštnega urada v Banja-luki izsledila tatu, ki je že več mesecev na nenavaden način kradel poštne znamke. Te dni so na bregu potoka Crkvene, ki teče skozi Banjatoko, našli kupe pisem in dopisnic, s katerih so bile odilepljene znamke, na njih pa so bili žigi banjalu-škega poštnega urada. Tat je moral biti med onimi uslužbenci, ki so sprejemali pisma, žige je udarjal poleg znamk, znamke pa je potem odlepil ter pisma metal proč. Stranke so ee pritoževale, da že letos od februarja niso dobivale nobenih od- govorov na evoja, banjaluški pošti izročena pisma. • Eno srce — ena radenskal ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane U— Romanje NSZ na Oplenac je zagotovljeno. Odhod iz Ljubljane bo 8. junija s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 20.15. Udeleženci romanja NSZ potujejo z istim vlakom, kakor društvo »Soča«. Zunanji udeleženci morajo biti pravočasno v Ljiubljani odnosno Zidanem mostu, kjer vstovpijo v posebni vlak. Od odhodne postaje do vstopne postaje v poeebni vlak je dovoljena polovična vožnja na vseh rednih potniških in brzi h vlakih. Natančen program potovanja prejme vsak udeleženec v posebni okrožnici po pošti. Ker je na razpolago še nekaj mest, ee sprejme še nekaj prijav v teku današnjega in jutrišnjega dneva. Stroški 160 Din. Prijave sprejema tajništvo NSZ v Ljubljani, Delavska zbornica (Miklošičeva cesta 22b (K). Telefon 20-77. Povratek v Ljubljano bo v torek 11. junija ob 6.44 zjutraj. Pripominjamo, da vesti o ogromnem navalu na Oplenac o katoliških bin-koštnih praznikih niso resnične. Po naših informacijah na pristojnih mestih so prijavljeni 6amo NSZ, »Soča« in neka skupina iz Maribora. u— Proslavo JS in RK v šentviški meščanski šoli je v nedeljo obiskalo nad 800 oseb. Spored je vseboval dve zborni de-klamaciji, 4 telovadne vaje, dramatični prizor Begumoi, d Temperatura: LJubljana 22.0, 12.6; Maribor 25.0, 11.0; Zagreb 21.0, 13.0; Beograd —, 12.0; Sarajevo —, 8.0; Skoplje 29.0, 9.0; Kumbor —, 14.0; Split 22.0, 15.0; Rab —, 15.0; Rog. Slatina 19.0, 9.0. ŠPORT Dirkališcite motodirke Hermesa 9. in 10. junija na dirkališču Hermesa. Že nekaj tednov sem se odbor Hermeso-ve motosekcije z vso vnemo pripravlja, da na binkoštne praznike nudi športni publiki prvo motociklistično prireditev letošnje sezone. Poskrbljeno je bilo v prvi vrsti, da se na to prireditev povabi čim več izvenljubljanskih dirkačev, t. j. Mariborčanov in Zagrebčanov, med katerimi so tudi takšni, ki za domačinom Staričem prav malo ali nič ne zaostajajo. Seveda je vprašanje, koliko je Starič na svojih gostovanjih na inozemskih dirkališčih pridobil na tehniki. Odgovor nam bodo torej nudile nedeljske in ponedeljske vratolomne dirke na našem dirkališču. Da se bodo kon-kurentje še bolj borili za prva mesta, je prirediteljski odbor razpisal zmagovalcem krasne nagrade, ki so jih prispevali našemu športu naklonjeni prijatelji, večinoma pa odborniki in člani sekcije, ki razen organizacijskega dela v sekciji žrtvujejo tudi nemalo denarnih prispevkov, ko gre za propagando motociklistike. Te številne nagrade so občinstvu na vpogled in krasijo izložbo znane Breznikove trgovine glasbenih instrumentov na Aleksandrovi cesti. Nadalje je tt. »Bata«, tvornica gumija Borovo, razpisala za zmagovalce lepe denarne nagrade. Program za oba dneva je po inozemskih izkušnjah sestavil sekcijski teh. referent Starič, ki nam v tem pogledu obeta popoln uspeh! Klasifikacija zmagovalcev posameznih kategorij temelji tokrat na točkah, ki pridejo do veljave ne prvi, temveč šele drugi dan. Dirkač, ki bi mu na en ali drugi način pri tekmovanju prvega dne sreča ne bila naklonjena, lahko upa, da na ta način pride iz tekem naslednjega dne kot zmagovalec posameznih kategorij. Ta način tekmovanja in pa ustrezajoče nagrade so konkurente tako podžgale, da se je prijavilo že precejšnje število. Ako bo vreme naklonjeno. bomo na binkoštna praznika popoldne prisostvovali napetim in lepim dirkam naših motociklistov. Zaključek teniškega turnirja Včeraj popoldne se je odigral finale singla gospodov mednarodnega teniškega turnirja Ilirije med obema Zagrebčanoma Schafferjem in Mitičem. Borbo, ki je trajala nad dve uri, je odločila večja rutina bivšega dolgoletnega državnega prvaka Schafferja. Prvi set je nudil izenačeno igro. Oba igrača sta forsirala dolge in plasirane žoge. Zmagal je Schaffer s 6 : 4. V drugem setu je prevladoval Mitič, vendar je bila igra bolj izenačena, kakor kaže rezultat 3 : 6 za Mitiča. Tretji set je spet prinesel zmago Schafferju s 6 : 4. Po kratkem odmoru se je pričel četrti set. Schaffer je znatno popustil in je Mitič naglo zmagal s 6 r 2. V odločilnem zadnjem setu je že kazalo, da bo zmagal mladi Mitič. Vodil je že s 5 : 3, tu pa se je pokazala večja rutina in izdržljivost bivšega prvaka. S preudarno in mirno igro je beležil točko za točko in dobil 4 games zaporedoma in s tem match. Končni rezultat 6 : 4, 3 : 6, 6 : 4, 2 : 6, 7 : 5 za Schafferja, ki si je s tem osvojil poleg doubla gospodov s Ku-kuljevičem in mešanega doubla z go. Go-stišo še tretje prvo mesto. Gorska dirka v Zagrebu Ob ugodnem vremenu in ob velikem zanimanju številnega občinstva so se v Zagrebu na Vončinini ulici vršile avtomobilske, motociklistične in kolesarske dirke. Z velikim zanimanjem so se pričakovale zlasti dirke motociklistov, čeprav letos niso nastopili naši znani dirkači. Dirke motociklistov so se končale brez večjih nezgod. Rezultati motociklistov so zadovoljili. Pri mnogih dirkačih pa se je videlo, da jim še manjkajo izkušnje in tehnika vožnje, ki je potrebna za gorsko dirko. Start avtomobi-listov, ki so nastopili v večjem številu nego lani, se je odvijal zelo hitro. Doseženi rezultati so dobri, vendar pa dosedanji rekord proge ni bil porušen. lAvtomobilisti so pokazali dobro tehniko in mnogo hrabrosti, kar velja zlasti za zaprte turistične vozove. Rezultati dirke so bili: Biciklisti, prvorazredni vozači: 1. Davidovič Drago (Orao), 2. Fiket Rudolf (Gra-djanski), 3. Ormuž M. (Gradjanski). Ju-morji: 1. Nežmah (Železničar), 2. Govekar (Gradjanski), 3. Penčev (Orao). Motociklistična dirka: motorji do 250 ccm. 1. Boškovič Hanja, (Puch) 58.2, 2. Bla-žinovic A. (Ariel), 64, 3. Frljuk (Puch) 64.4. Motorji do 350 ccm: 1. Kovačec (BSA) 51.4, 2. Karažija (Ariel) 62. Turistični motorji do 1200 ccm: 1. Sebastjan (Harley-Davidson) 47.4, 2. Soštarko (Ariel) 53.6, 3. Kralj (Puch) 62. Športni motorji do 500 ccm: 1. Turjak (Rudge) 46.2. Najboljši čas dneva. 2. Adelmann (Rudge) 46.6, 3. Šild-habl (Matchless) 47-2. Motorji s prikolico: 1. Zemljak (Motosacoche) 52, 2. Podravsky (JAS) 62..4, 3. Blau (Ariel) 63. Avtomobilske dirke: turistični vozovi: razred A do 750 ccm. Startna štev. 1. Dau-bachy (DKW) 1:34, 4. Startna štev. 2. Brlek (DKW) 1:15. Razred B, 750 do 1100 ccm: Startna štev. 5. Meynier (Ford C) 1:05. 2. startna štev. 6. Haupt (Adler Trumpf Ju-nior) 1:13.4. Razred G, 1100 do 2000 ccm: startna štev. 7. Lemaič (Standard Swallow) 1:02.6, startna štev. 11. Alpi Rauch I. (Opel) 1:02.4. Razred D, 2000 do 4000 ccm: startna štev. 15. Šandor (Ford V—8) 53, startna štev. 17. Zgrebec (Adler) 1:07.6. Najboljši čas turističnih avtomobilov je dosegel g. šandor na vozu Ford V—8., ki je prevozil kilometer v 53 sekundah. Športni avtomobili, razred B, 750 do 1100 ccm: startna štev. 21. inž. Oskar pl. Hugo (Adler Triumpf Junior Šport) 60..2. Razred C, 1100 do 2000 ccm: startna štev. 25 Ar-lavi (Bugatti) 522. Najboljši čas športnih voz. Nekateri vozači avtomobilov so hoteli izven konkurence popraviti svoje rezultate, a brez uspeha. Mladika — KAC 1 : 2. Mlada Mladika na Kodeljevem nas je v nedeljo prijetno iznenadila z mednarodno tekmo. Prav je, da je dana tudi vzhodnemu delu Ljubljane možnost, da vidi inozemske igralce. Številna publika je to Mladikino gesto sprejela z velikim zadovoljstvom. Mladiki je manjkalo elana, igrala je previsoko, strele je pa izvrstni KACov vratar polovil, zato so gostje odnesli zmago. Sodil je g. Kos dobro. Mladina SK Celja : vojaški team 39. p. p. 2 : 2 (1 : 0). V nedeljo popoldne je bila na Glaziji v Celju odigrana nogometna tekma med mladino 9K Celja in vojaškim teamom 39. p. p. Tekma je bila zelo živahna in zanimiva. Obe moštvi sta predvajali lepe kombinacije, igrali ves čas požrtvovalno in nudili dober nogomet. Na vsaki strani je po en gol rezultiral iz enajstmetrovke. Gola za Celje sta padla v 42. min. prvega in 21. minuti drugega polčasa, gola za vojaški team pa v 10. in 39. minuti drugega polčasa. Koti 5 : 1 za Celje. Tekmo je sodil g. Veble objektivno. Na igrišču se je zbralo okrog 300 gledalcev. Razpis propagandnega gozdnega teka, ki ga priredi SK Jugoslavija v Celju, lahko-atlet&ka sekcija, dne 23. junija ob 11. dopoldne na Mrzlici. Proga teče od planinske koče na Mrzlici proti jugu po potu, v smeri proti šmohorju, nato zavije proti za-padu in severu proti koči nazaj. Meri ca. 6 km. Pravico udeležbe ima vsak član kateregakoli kluba ter tudi tekmovalec izven klubov. Tekmuje se kot posamezniki odn. kot moštva. Moštvo sestavlja 6 tekačev, od katerih pridejo v poštev za klasifikacijo prvi štirje. Prvi, drugi in tretji na cilju dobi priznalno plaketo, prvo ter drugo moštvo istotako. Točke se štejejo tako, da prvi na cilju dobi številko 1, t. j. eno točko, drugi dve itd. Moštvo, ki dobi najmanjše število točk, se proglasi za zmagovalno. Tekmuje se po pravilih JLAS. Pri-javnina znaša 2 Din za osebo, moštva 10 Din. Prijave se pošiljajo klubu, na dan prireditve pa se sprejemajo do pol 11. dop. na startu. Prireditelj si pridrži pravico spremeniti progo, jo podaljšati ali skrajšati, kakor bodo nanesle terenske prilike in vreme. Vsak tekmovalec .lahko tekmuje kot posameznik, obenem za moštvo. Pisarna LNP se nahaja v Pražakovi ulH št. 8, prvo nadstropje. Zbor sodnikov JLAS. Danes ofo 20.30 redna seja v restavraciji Slamič. Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. Redna seja upravnega odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Tehnični odsek odbora za proslavo 15let-nice ASK Primorja. Danes ob 21. seja v restavraciji Slamič. SK Ilirija (bazenska sekcija). Redni ha-zenski in lahkoatletski trening že danes ob 18. i.n ne, kakor je bilo prvotno določeno, v sredo. V četrtek ob 19. igramo v drugi poskusni tekmi proti Jadranu na igrišču Jadrana v Koleziji. Postava družine bo objavljena v garderobi. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes cd 18. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. Službeni Erlih. Ob 20.15 seja sekcijskega odbora pri Kočarju. Gg. Eelber in Plevelj sigurno. SK Reka. Danes ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Konzum na Glincah. Kajak klub Ljubljana ima v četrtek ob 20. članski sestanek pri »Šestici«. Razpravljali bomo o regati na Savi. Gospodarstvu Naši vinogradniki v borbi za obstanek Krasno uspeli občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Ormožu Maribor, 2. junija. Veliko je delo, ki ga vrši Vinarsko društvo za dravsko banovino v prid svojega članstva. Letošnji občni zbor, združen s sedmim vinarskim kongresom v Ormožu, o katerega poteku je ponedeljsko »Jutro« na kratko poročalo, je razodel vse tiste velike bolečine, ki jih naše vinogradništvo čuti na svojem telesu, pa tudi voljo, da se to zlo v okviru danih možnosti z vztrajnim delom zatre. O vsem tem delu pričajo poročila, ki sta jih podala predsednik Lovro P e t o v a r in tajnik, upokojeni višji vinarski nadzornik Jože Zabavnik na sobotnem občnem zboru. Predsednik Lovro Petovar je podal obširno poročilo o delovanju društva in je navedel vse akcije in prošnje, ki jih je društvo napravilo, da olajša težko stanje našega vinogradnika. Zal uspehov ni bilo mnogo. Podčrtal je zlasti tudi zahtevo po rajonira-nju vinogradov, ki je upoštevana v osnutku zakona o vinogradništvu, od katerega si vinogradniki obetajo mnogo dobrega. Pečal se je tudi z veliko nevarnostjo, ki preti našemu vinogradništvu zaradi uvoza banat-skih vin v naše kraje. Tajnik g. Jože Zabavnik je podal obširno poročilo o delovanju glavnega odbora. Poročilo se temeljito peča z vprašanjem trošarine na vino, s propagando za večji konsum sadja in grozdja, s pregledom vinskih tipov v dravski banovini, z vprašanjem banatskih in dalmatinskih vin pri nas ter z novo nevarno boleznijo vinske trte. Vinarsko društvo šteje danes 28(53 vpisanih članov; zaradi krize je število plačujočih članov do l. 1933 silno nazadovalo, vendar se kaže v zadnjem času navzlic težavnemu položaju vinogradnikov naraščanje smisla za skupno zastopanje interesov in se je iani, zlasti pa letos število plačujočih članov zopet precej dvignilo (za okrog 200 plačujočih članov), kar je pa še vedno premalo v primeri z nalogami, ki jih ima izvršiti društvo. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo lani Za PS€l motoma kolesa OLJE • S KATERIM SE DOSEZAJOREKORDI in DOBIVAJO DIRKE, DAJE, NARAVNO, TUDI V NORMALNEM POGONU NAJBOLJŠE REZULTATE STAflDARD - mm 011 UPAM OF JUGOSLAVIJA, Im. skupaj s premoženjskim saldom iz leta 1933 (23.600 Din) vsega 38.000 Din dohodkov. Cisto premoženje društva je nazadovalo od 40.000 na 34.600 Din. Temeljita je bila razprava v zvezi s temi poročili in v zvezi s tremi referati na današnji kongresni dan, ki so s strokovno temeljitostjo vzbudila občo pažnjo. Ravnatelj banovinske kmetijske šole na Grmu inž. Ivo Z u p a n i č je referiral o racionalizaciji v vinarstvu, inž. Sergij G o r i u p, referent za vinarstvo in kletarstvo pri ban-ski upravi v Ljubljani, je poročal o številnih sodobnih tehničnih pridobitvah v vinogradništvu in kletarstvu, društveni predsednik g. L. Petovar pa je govoril o vino-gradnikovem gospodarskem stališču ter njegovih potrebah. Stvarna in na akademski višini stoječa je bila debata, ki se je razvila v zvezi z vsemi temi vprašanji. Debate so se udeležili višji nadzornik g. Gom-bač, inž. Zupanič, dr. Lašič, dr. Brodar, inž. Goriup, upokojeni ravnatelj A. Zmavc in Korat iz Zg. Radgone. Sad sobotnih in današnjih razprav so točno in jasno formulirane zahteve, ki jih vsebuje soglasno sprejeta resolucija. RESOLUCIJA Zakon in pravilnik k zakonu o vinu naj se najstrožje izvajata, zlasti naj se strogo postopa proti kršiteljem onih odredb, ki določajo provenienco in sortni značaj domačega vina. — Država kakor banovina naj pospešujeta s čim večjimi razpoložljivimi sredstvi produktivno vinarsko zadružništvo. — Pri vseh trgovinskih pogodbah naj se gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našega vina in grozdja, zlasti v CSR na podlagi kompenzacij. Pri sklepanju naj sodelujejo kot delegati vinarski strokovnjaki. Carina na galico naj se ukine, ali pa domača galica poceni za ceno razlike na uvozni carini (Din 132). Revidira naj se pogodba z »Zorko«. Prav tako naj se ukine carina na žveplo in druga sredstva za po-končevanje bolezni in škodljivcev. Pri podeljevanju dovoljenj za vinotoče naj se postopa širokogrudno v korist vinogradnika, posebno v krajih, kjer se uvaža vino iz drugih vinorodnih okolišev. — Dovolijo naj se brezobrestna posojila za obnovo vinogradov siromašnim vinogradnikom v izrazito vinorodnih položajih. — Zemljari-na za naše vinograde naj se zniža prav tako za 20 odst., kakor se je znižala zemlja-rina za vinograde v kamenitem svetu, ker je velik del naših vinogradov v lapornati zemlji. — Izvaja naj se najstrožja kontrola privatnih trsnic v smislu trsnega izbora, selekcije, pravilnih podlag in kakovosti materiala. — Cepljene trse in drugi trsni material naj oddajajo banovinske trsnice siromašnim vinogradnikom po znižani ceni. — Za ptujski vinorodni okoliš naj se ustanovi posebna banovinska trsnica. — Vsako krošnjarenje in preprodaja trsnega materiala naj se najstrožje kaznuje. Nekonce-sionirane trsničarje naj oblast najstrožje zasleduje po zakonu. Strogo naj se izvaja zakon in pravilnik o pospeševanju vinogradništva, po katerem je vsako sajenje in razmnoževanje samorodnic prepovedano. Odpade naj določba, po kateri sme imeti vsak vinogradnik do 500 samorodnic za lastno uporabo. Pri kr. banski upravi naj se poleg referenta za vinarsko panogo nastavi še kletarski nadzornik za bivšo ljubljansko oblast. — V izrazito vinorodnih srezih naj se postavijo kot sreski kmetijski referenti ozir. njih pomočniki specialisti za vinarstvo. Trošarina na vino naj se ukine, dokler pa to ni mogoče, naj se trošarina reducira na minimum, na največ na' 1 Din za 1 liter vina. — Kr. banska uprava naj stavi v svoj proračun primerne postavke za prirejanje vinskih sejmov, vinskih razstav in za strokovne ekskurzije vinogradnikov. Strokov- ni nasveti in analize kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj naj bodo za vinogradnika brezplačne, zlasti kar se tiče analize zemlje zaradi izbire pravilnih podlag. Splošno naj se pristojbine za vse enološke analize znižajo za 50 odst. — Za primer, da pride do regulacije cen kmetijskih pridelkov, zahtevamo, da pride v prvi vrsti v poštev vino v pravi relaciji s cenami drugih kmetijskih pridelkov. — Vprašanje obrestne mere naj se uredi primerno rentabilnosti vinogradništva. Ker različna sodišča različno, tolmačijo uredbo o viničarskem redu, zahtevamo avtentično tolmačenje poedinih paragrafov te uredbe, ki jo bo predložilo vinarsko društvo. Pri bodočih kmetijskih zbornicah nai se osnuje samostojni vinarski odsek — Uvede naj se monopol na špirit in naj se dovoli uporabljati špirit samo v industrijske svrhe. — Proizvodnja ocetne esence naj se prepove, dovoli naj se samo uporaba čistega vinskega in sadnega kisa. — Uporaba industrijskega špirita naj se prepove za izdelavo alkoholnih pijač — Proizvodnja destilatov iz uvoženega suhega grozdja, smokev in drugega sadja naj se prepove. Vinogradništvo v vsej državi naj se strogo rajonira. Vinogradi v ravnini naj se postopno opuste. Iz prometa naj se izključijo bela in originalna rdeča vina (cvi- MODRE GILLETTE električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in Jamčijo bolj pogosto uporabo vsake brit- ček) izpod 8 in črna vina izpod 9 odst. alkohola. Iz svojega krasno uspelega kongresa v Ormožu so odposlali na predlog predsednika g. Petovarja naši vinogradniki vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.., pozdravne brzojavke pa min. predsedniku Jevtiču, kmetijskemu ministru dr. Jankovi-ču ter banu dr. Pucu. Upati je, da bo vodstvo pomembnega društva, ki je ostalo v dosedanji sestavi popolnoma nespremenjeno z zaslužnim prvoboriteljem g. Petovar-jem na čelu, moglo čim več doseči za naše vinogradništvo, ki ga stiskajo tegobe nar še dobe. ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne ^1*8112 JOSCfOVC greočlc Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Zborovanje agrarnih interesentov Ljubljana, 2. junija. Ob pičli udeležbi delegatov iz vse banovine se je vršil danes dopoldne občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov. V otvoritvenem nagovoru se je zvezin predsednik g. Stražišar iz Brezovice v toplih besedah spominjal najvišjega zaščitnika bajtarjev, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I., ki je dal izvesti agrarno reformo. Njegov spomin, kakor tudi spomin lani tragično preminilega boriica za kmetske pravice dr. Janžeta Novaka, so počastili zborovalci. Po sprejetju udanostnih brzojavk na kralja, predsednika vlade, kmetijskega ministra, ministra dr. Marušiča in bana dr. Puca je pri prehodu na dnevni red pozival predsednik članstvo k sodelovanju in grajal njihovo nezavednost pri velikih nalogah, ki še čakajo zvezo. Za njim je govoril obširno o delu zveze njen tajnik narodni poslanec gosp. Milan Mravlje : Letošnji občni zbor se je sestal pod izredno težkimi okoliščinami, saj mnogi delegati niso mogli priti na občni zbor zaradi pomanjkanja sredstev za vožnjo. Zveza šteje 4000 članov, kar je v primeru z 20.000 agrarnimi interesenti naše banovine razmeroma malo. Vzrok za to je okolnost, da je večina agrarnih interesentov v Prekmurju, saj je od skupne agrarne zemlje 16.000 ha čez 10.000 ha v Prekmurju. Prekmurski interesenti so organizirani v lastnih ^Agrarnih zajednicah«, ki so v ozkih zvezah z nami. Njihov zastopnik, bivši nar. poslanec Hajdinjak, je delal za nje z nami. Zakoniti postopek za agrarno reformo je končan in se pričenjajo parcele prepisovati na agrarne interesente. Kljub temu veleposestniki še vedno strašijo, da še ni nič gotovega. Toda ni je sile, ki bi mogla vzeti^ le košček te zemlje nazaj. Prepis v zemljiško knjigo največ ovira določba, da mora nove lastnike vpeljati v posest posebna komisija na licu mesta. Ker pa ni denarja za te komisije, vse počiva. Agrarna zemlja preide v roke njihovih lastnikov na dva načina, in sicer po odškodnini ali pa po odkupu sporazumno z veleposestnikom. Zveza agrarnih interesentov je vedno opozarjala svoje člane, naj se z odkupi ne prenaglijo. Odkupnino je treba šteti že v 2—3 letih, dočim teče odplačilo odškodnine 30 let. Edino tam, kjer da veleposestnik svojo zemljo za 30 odstotkov ceneje pri takojšnjem odkupu, se lahko pogodi za odkup interesent, ki ima denar. Treba je pomisliti mimo tega, da je cena zemlji zadnja leta močno padla in je treba zato znižati količnik za odmero odškodnine, sicer obstoji nevarnost, da bo vso agrarno zemljo prevzela Agrarna banka, ker je ne bodo mogli interesenti kupiti. Dosedaj dodeljena agrarna zemlja ostane tistim interesentom, ki so plačevali v redu vse svoje obveznosti za njo. Nikjer ni pričakovati večjih izprememb, razen pri kočevskem Auerspergu in ljubljanskem škofu.« Nato je g. Mravlje v podrobnostih navedel vso agrarno zemljo, ki je prišla v poštev za reformo. Kakor je delo za obdelano zemljo že končano, tako je težava z vprašanjem razlastitve veleposestniških gozdov, ki merijo v naši banovini 170.0C0 ha. Čeprav je blagopokojni kralj odločil, da se vzamejo veleposestnikom tudi vsi gozdovi do 1000 ha, so se znali veleposestniki na razne načine izogniti, deloma kot tuji državljani, deloma pa s sporazumom z interesenti, da so rešili znatno večje površine zase. Danes upravlja razlaščene gozdove »Začasna državna uprava«, ki daje agrarnim interesentom na podlagi občinskega seznama potreben les za kurjavo in gradivo, deloma zastonj deloma po znižani ceni, in izkorišča gozdove po obstoječih gozdnih zakonih. Ob koncu svojega poročila je tainik pozival vse člane na skupno in složno delo. Blagajnik je v svojem poročilu tožil, da se čimdalje bolj zanikerno plačuje članarina in so bili v preteklem letu izdatki zveze za polovico večji od dohodkov. Naglašal je, da je dolžnost vsakega člana, ki je že prišel do svojih pravic, skrb, da pride zadnji njegov tovariš do svojega deleža. Predlagal je, da bi sčasoma prekrstili zvezo v >Zvezo malega človeka«, Ki naj bi povsod podpirala težnje najbednejših in najštevilnejših državljanov naše banovine — bajtarjev. Na poziv predsednika je podal nato član »Začasne državne uprave« ravnatelj gosp. Fran T r č e k prav zanimivo poročilo o gospodarstvu uprave. Med drugim je omenjal neprilike z veleposestniki. Njihove pritožbe so zaposlile celo vrsto komisij, kar je oviralo delo uprave in ji jemalo denar. Vse dosedanje pritožbe pa so se pokazale ničeve in so bile le blamaža za pritožnike. Glede bodočega razvoja je g. Trček prav optimističen. prosi pa interesente nekoliko potrpljenja, sodelovanja in objektivnih informacij. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Stražišarjem. Namesto pokojnega dr. Novaka je prišel kot brezplačni pravni svetovalec v odbor njegov bivši sodelavec dr. Maček. Ob koncu je sprejel občni zbor še naslednje resolucije: 1. Zahtevamo ponovno in odločno, da se končajo dela glede utrditve objektov in subjektov na vseh veleposestvih pod agrarno reformo, da pridejo agrarni interesenti že do pravne in dejanske posesti zemlje, do katere imajo pravico po zakonu. Ta končna dela se vlečejo že predolgo in zborovalci imajo vtis, da je sedanji birokratski način končne likvidacije prepočasen in veliko predrag. Zahtevamo, da izda vlada nalog, da se morajo ta dela takoj izvršiti in zaključiti brez nepotrebnih in dragih komisij na podlagi zbranega gradiva. 2. Glede razlaščenih gozdnih delov zahtevamo enako odločno, da se imajo razlaščeni gozdovi nemudoma prevzeti od sedanjih lastnikov veleporestnikov, ker more imeti sedanje zavlačevanje prevzema samo ta namen, da se Že itak zelo okrnjena agrarna reforma v dravski banovini še bolj brez-uspeši. Sodni procesi, ki se pravkar vrše, dokazujejo jasno, kakšnih grdih, nemoralnih sredstev so se posluževali prizadeti veliki šumski posestniki, da v škodo naroda in države onemogočijo ali pa vsaj zavlačujejo izvedbo agrarne reforme, kakor jo je predvidel veljavni agrarni zakon, ki ga je podpisal sam blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj. Ti procesi so ljudstvu, ki težko čaka, da se tudi gozdna agrarna reforma končno izvrši, odprli oči in mu nalagajo opreznosti, ki naj jo dobe tudi poklicane državne oblasti, ki morajo budno paziti, da se izvrši agrarna reforma po duhu svojega namena in pozitivnih zakonov. Prevzem že razlaščenih šum se odlaša leto za letom in proti tej prepočasni proceduri vlaga današnji zbor svoj protest. 3. Z upravo lazlaščenih gozdov, kakor se vrši sedaj, zbor ni zadovoljen. Smatramo, da se je tudi gozdna agrarna reforma izvršila v tem namenu, da se z njo socialno pomaga vsemu bednemu kmečkemu narodu. Sedanje začasne uprave nimajo nobenega ^ivega stika s prizadetimi interesenti, niti z njihovimi organizacijami. Slej ko prej ponavljamo svojo zahtevo, da naj se v dravski banovini izroči uprava razlaščenih gozdov »Zvezi pašniških in gozdnih zadrug« za dravsko banovino, ki bo te gozdove upravljala z vestjo poštenega upravitelja in trgovca, a v socialni prid vseh agrarnih interesentov dravske banovine. Nimamo ničesar proti temu, da se postavi ta uprava Zveze pašniških in gozdnih zadrug pod strokovno banovinsko nadzorstvo. Občni zbor je sklenil, naj gg. narodni poslanci izročijo to resolucijo osebno ministru za kmetijstvo, ministru za šume in rudnike, predsedniku vlade in gospodu banu dravske banovine. Gospodarske vesti = Uvozna prepoved za oljna semena. Kakor je »Jutro« že v nedeljski številki poročalo, je ministrski svet 31. maja izdal odlok, da se ukine carinska prostost za zemeljske orehe in se prepove uvoz nekaterih oljnih plodov in semen. Ta odlok je bil takoj objavljen v »Službenih novinah« od 1. junija in je s tem dnem stopil v veljavo. — O vprašanju naših telefonskih pristojbin bo pod okriljem Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani predaval v torek 4. t. m. ob 8. uri zvečer inž. Arnold Zupančič. Predavanje bo v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica št. 27. L nadstropje. Snov predavanja je aktualna za vse telefonske naročnike, ki so vljudmo vabljeni. Vstop prost. Borze 3. junija Na ljubljanski borzi sta devizi London in Ne\vyork danes nekoliko popustili, ker se je situacija francoskega franka nekoliko popravila. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili in notirajo sedaj 8.95 do 9.05. V zagrebškem privatnem kliringu je tečaj še bolj nazadoval in so se avstrijski šilingi trgovali po 8.8150; nadalje je bil promet v angleških funtih po 235.76, v grških bonih po 32.50 in v španskih pezetah po 6.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni škodi nadalje slaba in no-tira vojna škoda za kaso 368 do 369 brez prometa (v Beogradu je bil promet po 36S) Zaključki so bili v 7 odst. Blairovem posojilu po 67 do 67.50 ter v 8 odst Blairovem posojilu po 78.25. , Blagovna tržišča 2ITO. -f Chicago, 3. junija Začetni tečaji: Pšenica: za junij 83.50, za sept. 84.6250, za dec. 86.625; koruza: za julij 79.50, za sept 74.3750. -f VVinnipeg, 3. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za okt 83.75, za dec. 85.25. > JUTRO« Št« 128 6 Torek, 4. junija 1935 Trije sunki - 30 tisoč mrtvih Potresno razdejanje v Beiudžistanu - »Alah, usmili se nas!" - Mrtvih je toliko, da štejejo samo žive Prešli teden, v noči od četrtka na petek je zadela Beludžistan potresna katastrofa, ki je brez primere v zgodovini te dežele Pet četrti ure pred polnočjo je zasijalo nebo v Quetti nenadoma v rdečem siju. Prikazen so videli redki ljudje, kajti večina prebivalcev je trdno spala. Nastopila je smrtna tišina, čez nekaj minut pa je završalo v zraku in nato se je stresla zemlja. Prvemu sunku, ki je trajal kakšnih 20 do 40 sekund, sta sledila še dva sunka, krajši in daljši. In po kratkem premoru, ki ga je sprožila groza potresa, se Je oglasil iz tisočerih grl obupen klic nesrečnikov pod razvalinami: »Alah, Alah, usmili se nas!« Psi so strahotno zavijali, ljudje so ječali, po ulicah so hiteli vojaki in domačini ob svitu bakel, ki so odgrinjale grozo preživelih trenutkov. Razdejanje je bilo strahovito. Razen nekaterih vojašnic, vojaških šol in redkih drugih stavb, s^ se vse hiše sesule v kup razvalin. Potrganih je bila nad 2000 brzojavnih vodov. Edino radio je bil oblastem na razpolago in po njem so oznanili Jobovo vest sosednim deželam in Angliji. Zastopnik generalnega guvernerja Norman Cator se je le po naključju rešil, prav tako kaiat-ski kan z rodbino. Prizore ob potresu je težko opisati. Na postaji v Quetti je nastala takšna panika, da so potniki obupno naskakovali vlake, ki so čakali na odhod. Plezali so na streh e vagonov meneč, da se bodo rešili. Druge, ki so stati pred blagajniškimi okenci in čakali na izdajo vozovnic, pa je zatekla strašna smrt. Postajno poslopje se je sesulo na kup in oni so obležali v razvalinah. Potresni sunki so bili tako močna, da je metalo otroške zibelke ob zid in so otro-čički popadali na tla. V Quetti je našlo smrt pod razvalinami 34 angleških letalcev, nadaljnjih 12 pa še pogrešajo. Tudi policijsko četo v mestu je potres popolnoma decimiral. Rešil se ni baje nihče. Od poštnih uslužbencev se je otela samo četvorica. Pisma pO' šiljajo zdaj brez mark, pred poštnim in tw» zojavnim uradom pa se zbirajo množi« nesrečnikov, ki iščejo svojce in sorodnike. Od nekaterih družin so ostali pri življenja samo otroci. Sodijo, da je potres ugonobil najmanj 30.000 ljudi Razdejanje je tako veliko, da niti ne sprašujejo, kdo je mrtev, ampak registrirajo samo tiste, ki so ostali živi. Vse hiše na progi od Quette do Kalata (160 kilometrov daljave) so porušene. Med tema dvema mestoma leži ognjišče potresa. A tudi druga mesta, predvsem Čaman ln Mustang so hudo trpela. V SMkarpusju vlada velika žalost, ker ni družine brez mrliča. Bojijo pa se, da se bo zlo še povečalo, če izbruhnejo nalezljive bolezni. Srce maršala Pilsudskega počiva poleg svoje matere v Vilmi Taborišče Šotorov nt ranjeno© in bolnike Zaradi tega sežigajo mrliče na mestu, kjer jih najdejo pod razvalinami. Angleška vlada je že poslala v Behtdži-atan mnogo letal z zdravili in živili. Razmeroma najmanj je trpela železnica, ki je le neznatno poškodovana. Promet z vlaki bo najprej vzpostavljen, s prvimi lokomotivami so dospeli na kraj nesreče zdravniki z bolničarkami, a tudi vojaška ojačenja, kajti položaj skušajo izkoristiti temni elementi, ki plenijo povsod, kjer slutijo kaj plena. Velike skrbi povzroča oblastem nedostajanje živil in pomanjkanje vode. Pojavljajo se tudi šakali, ki predstavljajo še večjo nevarnost, ker se z njih pohajkovanjem lahko razpasejo v potresnem ozemlju epidemične bolezni. Sloviti sadovnjaki v Quetti so popolnoma razdejani. A ne samo mesta, tudi druge naselbine je izbrisal potres- s površja zemlje. Od Quette proti Kalatu se vleče pokrajina kakor puščava. Le tu in tam vidiš dim sežganih trupel, ki kaže, kje je de pred kratkim utripalo življenje, ki je tako nenadoma ugasnilo. ★ Beludžistan je jugovzhodni del Iranske visoke planote. Na zapadu meji na Peraijo, na severu na Afganistan. V GedroziJSel pi^čavi beiudžistanske dežele je izginil velik del slavnih vojsk Aleksandra Velikega. Angleži so zasedli distrikt Quetta, koder je najbolj razsajal potres, 1. 1876. Pozneje L 1883. so kupili od kelatskega kana še kos zemlje, 32 km dolgo in 8 km široko dolino, ki predstavlja strategično najvažnejšo cesto, ki drži iz Indije v južni del Afganistana. Quetta je glavno mesto dežele in ima kakšnih 50.000 prebivalcev, med njimi pa je skoro polovica vojaštva. Mesto slovi po svojih parkih in sadovnjakih, ki so, kakor pravijo poročila, popolnoma uničeni. Konec minulega tedna so v Vilnu začasno položili k večnemu počitku srce narodnega junaka Poljske, maršala Pilsudskega. Prenesli so ga v cerkev sv. Tereze v Ostri BramL Preden je maršalovo srce nastopilo svojo pot v Vilno, je bila intimna svečanost v varšavskem Belvederu, kjer so se poleg maršalove rodbine zbrali najvišji predstavniki današnje Poljske: politiki, vojaški dostojanstveniki in prijatelji pokojnika. Položili so pomaziljeno srce Pilsudskega najprej v stekleno, nato pa še v srebrno žaro in se poslovili od njega. Opolnoči je odpeljal srce proti Vilni poseben vlak, s katerim so odpotovali v Vilno maršalova vdova, obe hčeri in genera-liteta. Vlak je dospel na cilj ob sedmih zjutraj. Na kolodvoru so sprejeli došlece vojaški dostojanstveniki severne Poljske in notranji minister kot predstavnik vlade. Po ulicah je bil razvrščen špalir čet do Ostre Brame. Pred cerkvijo se je zbrala ogromna množica ljudstva. Srebrno žaro s srcem pokojnega maršala je prijela v roke njegova vdova in jo nesla skozi mesto v cerkev. Vsa na ulice obrnjena okna so bila razsvetljena. V cerkvi sv. Terezije je bila masa zadušnica, po kateri so žaro z maršalovim srcem začasno zazidali v odprtino poleg podobe čudodelne Matere Božje. Ob istem času, ko so položili v cerkev sv. Tereze v Vilnu maršalovo srca sta izkopala na vaškem pokopališču v Suginti NEKAJ ZA VSE Oči je treba stalno negovati. Njih lepota in bistrost trpita, če jih prenapenja-mo. Čitanje v polumraku, šivanje pri nezadostni svetlobi itd. je treba na vsak način opustiti. Stiskanje vek pri gledanju v slabih svetlobnih razmerah pospešuje nastanek gubic pod očmi. na Litovskem bivši adjutant maršala Pil sudskega in generalissimov nečak smrtne ostanke maršalove matere, ki so jo pokopali pred 51 leti. Položili so kosti v krsto, katero so z dovoljenjem litovske vlade prepeljali na Poljsko. Začasno so jo položili v cerkev sv. Tereze, kjei ostane do septembra. V septembru bodo maršalovo srce in smrtne ostanke matere Pilsudskega položili dokončno k večnemu počitku na vilnskem pokopališču med junaki, ki so dali svoje življenje na oltar poljske svobode. Nova vlada v Pragi Ministrski predsednik Jan Malypet» je sestavil novo čsl. vlado, ki se le nezaiaino razlikuje od dosedanjega kabineta Srečen padec z višine 11.000 metrov Fantastičen doživljaj češkega pilota Sef-pilot češkoslovaške vojaške tvormce za letala »Letna« Anderle je te dni absol-viral polet, ki mu bo do konca življenja ostal v živem spominu. Kmalu po obedu se je dvignil v zrak z lovskim letalom »S 331«. Nameraval je posekati domači višinski rekord V šestih minutah 40 sekundah je dosegel ie višino 5000 m, čez nadaljnje četrt ure pa je že bil 11.000 m nad zemljo. Hotel pa se je dvigniti še više. To mu pa ni uspelo, nasprotno, izgubil je oblast nad letalom in je začel naglo padati. Gledalci na letališču so bili prepričam, da bo Anderle vsak trenutek treščil na zemljo, zato je nastalo med njimi veliko vznemirjenje. K sreči pa je prišlo drugače. Anderle. ki mu je 11.000 m nad zemljo postalo slabo, se je v višini 5000 m zopet osvestil. Trepalnice pa so mu zaradi izrednega mraza — toplomer je kazal —64 stopinj — zamrznile. Instinktivno je prijel za krmilo in skušal pristati. Poskus se mu je posrečil. Ko je lovsko letalo sedlo na tla, je takoj pristopil zdravnik, ki je odredil, da morajo pilota nemudoma odvesti domov. Merilne naprave lovskega letala so odnesli takoj v državni meteorološki observatorij, kjer so jih pregledali in ugotovili, da j« dosegel Anderle v resnici višino 11.0U) m. S tem je vsekakor postavil nov rekord v ČSR, kajti največja doslej dosežena višina je znašala le 9400 m. Reševalci iščejo žrtve pod razvalinami Tri vrečice zlata V noči od torka na sredo minulega tedna so izginile iz skladišča kolodvora v Lilleu tri vrečice, ki so jih bile poslale pariške banke svojim podružnicam v Lille. V vrečicah je bilo zlato. O tatovih ni sledu. Kakor na ljubljanskem velesejmu * *« se kažejo in obračajo pomerjevalke oblek pred gledalci tudi v pariškem Grand Palaisu Gospa, Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo družino. Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen! On potrebuje živce za svoj posel! Vsaj v nedeljo, — če že nI mogoče češče, — mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico RADENSKE! Vaša pažnja bo nagrajena! »O brezkonkurenčni kvaliteti RADENSKE se prepričajte gratis v našem lastnem paviljonu na velesejmu.« Vrnili so ga st toda šele potem, ko so slednji feanditem odšteli 200.000 dolarjev pripoveduje, da so imeli Caillaux — redivivus »Kdor ne leži na Francoskem na pokopa- .išču Pere Lachaise, ni mrtev«, je dejal nekoč neki Parižan in za nobenega človeka ta izrek bolje ne velja nego za Jožefa Cail-lauxa, ki je sedaj z 72 leti zopet postal minister. Bila so leta, ko je bilo videti, da ni noben Francoz moralno in za javnost bolj ubit nego on, a tudi nihče ni vedel bolje nego on priti spet do veljave. Njegov oče je bil finančni minister v tisti vladi vojvode de Broglie, ki je 1877. poskusila državni udar proti republiki — a ji ni uspelo. Caillaux mlajši je postal finančni uradnik in v davčnem departemen-tu je izvršil velika dela. Imel je pa za uradniško kariero preveč temperamenta in je presedlal v politiko. Kot pristaš skrajnega meščanskega radikalizma je bil kmalu med vodilnimi osebnostmi in v vladi \Val-deck-Rousseauja. ki je združevala ljudi s skrajnih kril francoske politike, je postal finačni minister. Imel je v načrtu uvedbo progresivnega davka na dohodke in si je s tem nakopal sovraštvo vseh. ki so imeli v republiki kakšno imetje, mandat ali vpliv. Saj niso mogli razumeti zakaj se za takšne stvari vnema on. ki je vendar sam pripadal sloju bogatašev Prešla so leta in Caillaux je postal ministrski predsednik. V tej funkciji je likvidiral maroško afero, ki bi svetovno vojno povzročila skoraj desetletje prej. Vodil je politiko, ki je hotela Novi francoski finančni minister J o s e p h Caillauz zbližanje in zvezo z Nemčijo. Dogodki so šli mimo njega. Tik pred izbruhom svetovne vojne je bil spet finančni minister. Tedaj se je zgodilo, da je njegova žena ustrelila glavnega urednika »Figara«, Calmetta. ker je priobčil pisma najintimnejše narave in je ob ljubijal še druga. Zaprli so jo, a v razprav-nih dneh, ki so padli baš v dneve vojnega izbruha, je prekosil Caillaux kot nje bra-nitelj samega sebe. On sam je bil tisti, ki je vodil proces in ta proces je postal silovit obračun s celo opozicijo, njeno taktiko in finančnimi zvezami. Go. Caillauxovo je porota gladko oprostila. V vojni je bil Caillaux, ki se je nekoč potegoval za zvezo z Nemčijo, zelo neza-željne, saj svojega naziranja tudi sedaj ni branil zase. Celo kadar je molčal, so se ga bali. Hoteli so se ga iznebiti s tem, da so ga poslali v brezpomembni misiji v Južno Ameriko, a vrnil se je vse prekmalu. Šele tedaj se je upal Clemencau nastopiti proti njemu, obtožiti ga veleizdajniških zvez z nekimi ljudmi, ki so jim očitali plačano službovanje Nemčiji. Caillaux je prišel v ječo. Po petletni konfinaciij v svojem volilnem okraju se je vrnil v triumfu v Pariz in šest tednov pozneje je vrgel Herriotov kabinet. Caillaux je bil nato pravosodni minister v več vladah na zadnje v Bri andovi vladi, ki je padla 1926. Odtlej ie počival, a to, da so ga v sedanjem resnem času znova pozvali v ministrstvo dovolj razločno govori, kako cenj Francija preteklo delo in izkušnje tega borbenega in mnogo preizkušenega moža. Banditi, ki so nedavno ugrabili sina ameriškega tvorničarja Weyerhaserja, so dečka izpustili. Devetletnega fantiča je našla policija v Issquahu blizu Cascade Moun-tains v državi "VVashington.. Dečka so odvedli na policijo, potem pa so ga izročili po najkrajši poti obupanim roditeljem, ki so bili že v resnih skrbeh za življenje svojega sina. Fantič je očetu in materi pripovedoval, da so ga odpeljali ugrabitelji najprej v neko samotno hišo. štiri dni je bil mali We-yerhauser tam jetnik razbojnikov. Potem so ga posadili v kovčeg, ki je imel luknje za zrak, spravili kovčeg na avtomobil ter so se vozarili z njim okrog. Fantič meni, da je bilo to v Oregor.u in Aberdeenu. Med vožnjo je imel tudi zavezane oči, da ne bi videl krajev, koder je potoval Izpustili so ga na ta način, da so mu vrgli čez obraz dve odeji, mu stisnili v roko bankovec za en dolar ter mu priporočili, naj gre kar po cesti naprej, ker bo prišel na ta način po najkrajši poti domov. Deček je nekaj časa stal sredi ceste, nato pa je potrkal na vrata prve farmarske hiše, odkoder so obvestili policijo, ki je prišla ponj. Toča razbila 60*000 šip 42 toče na m2 Nad Kecskemetom na Madžarskem je divjala te dni toča, da malo takšnih, škodo na poljih, vrtovih in sadovnjakih cenijo na najmanj 200 milijonov pengov. Toča je tolkla tako na gosto, da je je obležalo na kvadratu i meter povprečno 42 kilogramov. Na poljih je ležala do 15 cm visoko in posamezna zrna so tehtala 20 do 25 dkg. V mestu samem je razbila okrog 10.000 okenskih in izložbenih šip. Strela je udarila v 17 oseb ter nekatere med njimi smrtno nevarno poškodovala; ubila je tudi mnogo živine. V občini Szentes je ubila toča več tisoč malih živali. Setev je okrog teh dveh krajev, kakor tudi na zapadni strani Donave, tako uničena, da so občine zaprosile vlado za novo semen je, ker drugače ne bo zemlja obrodila letos prav ničesar, škoda na sadnem drevju pa je sploh nenadomestljiva. Ugrabljenec ugrabitelji dva avtomobila, s katerimi so se odpeljali v največjem diru potem, ko so ga postavili na cesto. Seveda se je to zgodilo šele tedaj, ko so roditelji otroka izročili roparjem 200.000 dolarjev, ki so jih zahtevali za izpustitev dečka. Ameriška policija sodi, da so dečka ugrabili tisti ljudje, ki so pred časom odvedli pivovarnarja Edvarda Bremerja iz St. Paula, ki jim je tudi moral odšteti 200.000 dolarjev, da so mu vrnili svobodo. Za voditelja ugrabiteljev veljata širom Amerike znana bandita Al vin Karpis in Harry Campbell, ki je trenutno na listi ameriških zločincev zabeležen kot sovražnik države št 1. ANEKDOT Sloviti goslač Pablo de Sarasate je bil pri nekem koncertu v Chicagu tako sla/bo razpoložen, da mu je občinstvo žvižgalo. Da bi ljudi pomiril, je goslačev impresarij v odmoru stopil na oder in povedal, da zmore veliki virtuoz posnemati na svoje gosli vsak poljubni instrument: orgle, ci-tre, flavto itd. Občinstvo naj samo pove, katero glasbilo naj posnema. >GosIi!« zavpii nekdo z gaierije. VSAK DAN ENA »Draga moja, za srečen zakon je treba šest stvari!« »Katerih, mama?« »Prvič: moža, drugič, tretjič, četrtič, petič in šestič pa; mnogo denarja!* Kulturni pregled Nekatere nove skladbe na koncertu »Slavca" V soboto, 1. L m., je priredilo pevsko društvo »Slavec« ob svečani priliki razvitja prapora — daru blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja — spominski koncert v počastitev visokega darovatelja. V ta namen je mladi in zelo agilm pevovodja Ivan R u p n i k sestavil poseben spored, ki sta ga izvajala pevski zbor »Slavca« in pomnoženi orkester 40. pešpolka (triglavskega). Koncert so pose-tili vsi zastopniki oblasti in kulturnih ustanov, med njimi zastopnik kralja general P e k i č, ban dr. P u c, mestni načelnik dr. R a v n i h a r ter mnogi ostali odličniki. Prireditev bi po sporedu in namenu zaslužila mnogo več zanimanja. V odmoru je župan dr. Ravnihar s primernim nagovorom izročil j-Siavcu« odlikovanje sv. Save UL stopnje, ki ga je društvo s svojo neomajno vztrajnostjo in delovanjem za pro-speh naše pevske kulture prav gotovo zaslužilo. * Spored je bil prav pestro sestavljen iz skladb jugoslovenskih, ruskih in bolgarskih skladateljev. Po uvodni svečani koračnici in državni himni je zaigral orkester, ki so ga poleg celotnega korpusa vojaške godbe sestavljali tudi člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Pachovo »Dies irae«, kratko žaiobno koračnico, ki je smiselno uvedla spominski koncert. Mešani zbor je nato zapel zanimivo Dalmatinovo »O Jezu Crist« v obdelavi Srečka Koporca, Kogojevo ^Orel«, ki bi jo bilo dobro še večkrat slišati, in Koporčevo »Pet pedi«, ki se mi prav tako ni zdela dovolj jasno podana, da bi mogel o nji izreči odločnejšo sodbo. Sle- , >••• " . • • * i. m: Pevovodja Ivan Bupnik dile so: Rukovet Mokranjca, Behterova »Verni kavah« in Ljadova (zakaj neki: Lia-dow? v nemški transkripciji) »Vozle rečki«, efektni, hvaležni zbori, dostopni tudi širši publiki in zato priljubljeni pri vsakem sporedu. Glede kvalitete zbora imam vtisk, da je ženska polovica znatno boljša od moške ter se odlikuje po prijetnih glasovih in zvočni izenačenosti, kar o moški ne bi mogel vedno trditi. Posebno so potrebni oja-čenja, odnosno izboljšanja tenorji, ki gla-sovno-tehnično in zvokovno niso bili vedno kos svoji res težki nalogi. Zbor pa je obvladal vse izvajane skladbe na pamet, kar ni bila lahka naloga vzpričo kompozicij, ki ne zahtevajo le posluha, temveč vprav nepričakovanega znanja — nepričakovanega za večino naših pevskih zborov. Da zaradi izredno težke naloge, ki si jo je zastavil zbor. ni moglo biti vselej vse vzorno v in-tonaciji. je skoraj ob sebi razumljivo. Ne Praga in sodobnost V Pragi, konec maja. Ko bi hotel meriti naprednost mest v cme:nosti. bi sploh ne meril, temveč mirne duše pokazal na Prago kot na prvo avantgardo. In to povsod: v muziki, upodabljajoči umetnosti in literaturi. Drugod je mir, tu se tolčejo za obstanek in zmago najbolj ekstremne neumne in blazne struje in naj-ekstremnejši močni, zavedni pokreti: vse od surrealizma do dejstva Habove šole. Po svetu verjamejo ljudje le na malike preteklosti. pri nas je samo sodobnost tista, ki se ji ne smejemo: mislim tako: ki se ji smejemo s pritrjevanjem, kajti konservativci se smejejo s pesimizmom. Eno je neoporečno: v umetnosti je skoro brez pomena beseda :k a j<. če pravim brez pomena, mislim samo poudariti važnost tistega >kako<: vsebina glasbe je lahko danes ista ko pred stoletjem. Nikoli pa ne morejo biti ista sredstva izražanja, nikakor ne moremo danes imeti isti način celotnega življenja, kakor je bil ne vem kdaj. Tip vsebine je isti. toda tip načina je radikalno drugačen. Zato mora biti radikalno drugačna glasba! To kot pripomoček, da se razumemo; v resnici sem hotel reči tole: vsaka glasba, ki je adekvatna svoji dobi. to se pravi, ki je tudi spisana v dobi. ko more biti adekvatna. je dobra! Kdor zna pokazati to ade-kvatnost v umetnini, je umetnik. To je jasno! Potemtakem ne more biti glasba, pisana danes in adekvatna devetnajstemu stoletju. dobra _ ker je enostavno kopija in falsifikat. In hkrati ne more biti glasba, pisana v stilu devetnaistesa stoletja, adekvatna današnji dobi. Glasba z novimi izraznimi sredstvi je danes nujnost in pogoj umetniške vrednosti. To neomajno zavest nujnosti in vrednosti novodobne umetnine da samo bojišče ekstremov: Praga. Uprizoritve Szimanowskijevega ?>aleta ^Razbojniki«. Poncovega baleta »Usode« v Na rodnem divadlu in Bfichnerjeve drame »Dantonova smrt« v npmškf>m gledališču so dokazale, kai pomeni živpfi v dvaisetem stoletju kot nolnokrvprn ^Invpk dvai=ptpo=Vp M*nna1na šnln. toda v niegovpm zad-niom dpbi se izvršila krpnka irprenipm-Sa- nipgnra crlicba. orpf samo misel in «ub-Ktnrvsf ?p dobila voljo in stik z zemljo — ritem. Res je: tarejo se ma med seboj bi- kaže pa odrekati zboru ambicije in vere v delo in uspeh, ki bi bile v čast vsakemu zboru velikega formata. Pesmi je vodil di' rigent Rupnik mirno in obzirno in je bilo videti, da zbor dobro razume njegove in-tencije, čeprav je bil del sporeda vsekako za glasovno in interpre tacijsko zmožnost tega ansambla prenapet. Orkestralni uvod koncerta je vodil kapelnik živanovič s temperamentom in z jasnim, smiselnim podajanjem. Druga polovica sporeda je v primeri s prvo pomenila znaten odmik od kvalitete v smer proti diletantizmu, dasi so prireditelji gotovo želeli stopnjevati koncert v nasprotni smeri. Kot noviteto smo čuli Koporčev »Epilog simphonico« (kakšen jezik je to?), o katerem je dirigent Rupnik uvodoma pojasnil, da je nastal kot sklepni stavek suite vprav okoli usodnega dne 9. X. 1934, kar je skladatelju dalo določene smernice v invenciji. V delu je vte-lešene dokaj poti jugoslovenskega naroda od L 1918. do 1934. Tako nekako sem vsaj razumel uvodno besedo, dasi mi potem skladba ni mogla dati točnejših opirališč za zasledovanje teh napovedanih dogodkov. Začetek kompozicije obeta biti zanimiv; kasneje pa se preplet glasov razvija vedno bolj kaotično, tako da o kakšni občutni tematiki ni več sledu. Ker se skladatelj obenem odreče vsem prednostim zvočne instrumentacije ter pusti dobršen čas, da igra orkester v celoti in tako rekoč poljubno — tudi dinamično — je vtisk vse prej kot jasen. Morda je bila temu kriva izvedba, o čemer pa bi mogel točno izreči sodbo le oni, ki pozna delo vsaj iz par-titure. Tako pa je bil končni vtis simfoničnega epiloga malce konfuzen, brezbarven, enoličen. Zaključni poceni efekt udarca na činelo bi lahko izostal, ker je neokusen. Dva stavka Gerbičeve simfonije, ki sta sledila Koporčevi kompoziciji, ne moreta vzbuditi v količkaj kritičnem poslušalcu posebnega spoštovanja do kompozicijskega znanja in invencije tega skladatelja ter bi bilo bolj pietetno, da ju ne bi izkopali za to priliko. Poleg tega pa dirigent Rupnik kot orkestrski vodja ne more biti še kos svoji nalogi, ker mu niti pri-prosti tehnični pojmi dirigiranja — ako sodim po tej drugi priliki javnega nastopa, ki sem mu prisostvoval — niso znani; torej ni tudi pričakovati, da bi znal jasno podati svojo interpretacijsko predstavo, čeprav je orkester storil vse, da bi mu olajšal delo. Dober zborovodja še ni dober dirigent — prestop iz ene panoge glasbenega udejstvovanja v drugo ni tako preprost, kakor se običajno dozdeva začetnikom. Isti nedostatek je oškodoval tudi obe zaključni točki, Rupnikovo himno »Zastava* in Rimskega - Korzakova »Slavo«. Rupnik se je predstavil tudi kot skladatelj s prilič-no kratko himno za zbor to orkester^ ki oči tuje talent in smisel za zvočnost, obenem pa ne kaže znanja kompozicije in drugih integralnih glasbenih komponent; zanimivo je, da tudi to skladbo zaključuje izoliran udarec na činelo. Trud, ki ga je podvzel »Slavec« za izvedbo svojega sporeda, ni bil v pravem razmerju z doseženim umetniškim nivojem prireditve. Dokazal pa je, da je organizacija društva v dobrih, idealnih in požrtvovalnih rokah. Morda je bil spored izbran nekoliko preekstremno; vendar smatram za hvalevredno, da se izvajajo nove skladbe domačih avtorjev, ki zaslužijo vso pozornost. Da so mnenja o novitetah rada deljena, je le koristno za nadaljnji razvoj skladatelja in interpreta, ako znata upoštevati dobro mišljen nasvet. L. M. š. tonalne harmonije — toliko je ostal Francoz — toda v splošnem je hotel že takoj od začetka kaj drugega: uvedel je slovansko folkloro s Tater, dal je duška svobodni naravi seljakov v ekstatičnih plesih — prav za prav se je izneveril Poljakom. Zato je Miroslav P o n c iz Habove šole Ceh s sigurnim naglasom na prvem zlogu besede. Preko medle uverture se mu je stvar močno razvila in posrečila. Zvezal je tri antične like: Sapfo, Perseus in Medusa in Simonides — v simbolično sliko današnje dobe. Menim, da je razlika med Szimanow-skim na dlani. Vse je delano čisto, vsak glas zase in nikjer se ne križa z drugim. Melodika in harmonije se gibljejo vedno v okviru novih skal: prevladuje predvsem volja. dosti večja ko pri Szimanowskem. ki dela melodije v skalah, toda harmonije so svobodne. Glavna vrlina Poncovega baleta je, da je dosegel tako zvano novo konsonant-nost. hiba ie. da ni nekompromisen. — V obeh baletih je plesala kot glavna oseba prepričevalno dobro Jelizaveta Nikol-s k a. In Georg Bfiehner? Med predstavo mi je dejal tovariš: »vidiš, to je tisto sijajno. kar je pokazal Bfiehner v tem svojem Dan tonu: samo teoretiki, nepolnokrvni ljudje, kakor je profesor Robespierre, lahko gredo preko človeških žrtev za svojim ciljem : toda človek z radost jo do življenja, polnokrven človek Danton, čuti vedno z ljudmi, čuti, da je vendar celota več ko en sam človek na visoki poziciji, ve. da mora voditelj ali umetnik delati pot ljudem od fizičnosti h duhovnosti — do vedno več-je duhovnosti. Ivan Pučnik. Op. uredništva: Splošni nazori, ki jih izraža pisec tega dopisa, so seveda njegovo osebno mnenje in ne obvezujejo uredništva kulturne rubrike. Zapiski Predavanje o Masaryko\i kritiki historičnega materializma. v soboto je priredilo Filozofsko društvo svoje peto tn obenem zadnje predavanje v tej sezoni. Njegov prizadevni tajnik, vseuč. asistent Lojze Potočnik je v enournih izvajanjih orisal T. G Masaryka filozofsko kritiko historičnega materializma ln marksizma. Predavanje je bilo v glavnem posneto po Masarykovi knjigi »Socialni otAzka«, ki je izšla že 1. 1898. Med tem je sociolo|ko raz-iskavanje v marsičem napredovalo ln Ua-saryk je ponovno izrazi] željo, da bi svoj nekdanji spis temeljito predelal in izpopolnil na osnovi novejše literature in socialnih izkušenj, ki jih je prineslo zadnjih dvajBet let. Državniške skrbi ki visoka starost mu žal niso omogočile tega načrta. Predavatelj je podal Masarykovo kritiko v izvlečku in brez svojega komentarja; pokazal je predvsem, kako Masaryk kritizira historični materializem z metafizičnega in etičnega vidika ter pobija argumente njegovih pristašev, ki ga prikazujejo kot znanstveno edino mogočo razlago historičnega procesa. Masaryk je v svoji kritiki marksizma mnogo uporabljal Marxove in Engelove spise ter po Kazal, da sta oba ustanovitelja in ideologa marksizma v teku svojega življenja ponovno izpremenila nazore o nekaterih osnovnih filozofskih vprašanjih; potemtakem sama nista bila tako ortodoksna marksista, kakor so danes prenekateri njuni eksegeti. Posebno prepričevalni so bili Masarykovi ugovori zoper pozitivistične miselne elemente v marksizmu in zoper njegovo mehanično pojmovanje razvoja, ki ima tipično obeležje miselnosti »prirodoslovnega« 19. stoletja. če bi bilo predavanje nekoliko preglednejše podano z večjo govorniško veščino, bi nedvomno napravilo večji vtisk. Treba pa je priznati, da se je predavatelj potrudil, podati kar le mogoče zaključno sliko Ma-sarykove kritike marksizma; kajpak, to kritiko bi bilo treba postavljati v širši okvir Masarvkovega celotnega svetovnega in življenjskega nazora, da bi bila jasnejša in še bolj utemeljena. — Predavanje, ki ga je o tvoril in zaključil predsednik Filozofskega društva univ. prof. dr. Fr. Ve-b e r, je bik) prav dobro obiskano. Ga. Lojkova v »Siromakovem jagnjetu«. V soboto so. tako so najavili, zadnjikrat v sezoni dajali Zweigovo »Siromakovo jagnje«, tokrat s Silvo Lojkovo kot Bellilotto, ki jo je sicer kreirala Šaričeva. A občinstvo je predstavi in nastopajoči mladi umetnici pokazalo toliko zanimanja, da je bila hiša polna do roba — in večer, ki je deležen tolikšnega odziva, najbrž ne more biti zadnji. 0 Silvi Lojkovi sem imel že po njenem debutn v »Bunburvju«_ priliko, da opozorim na njene simpatične, kultivirane igralske kvalitete. Čeprav Bellilotta ni dramatična vloga v pravem pomenu besede, je igralka ob nji vnovič in v večji, plemenitejši meri izpričala svoj talent Brez velike zunanje geste — saj Bellilotta v resnici nima svoje vidne drame — je podoživela podobo lepe, dragocene žene, ki je njena preprosta, naivna milina obenem vse njeno tragično gorje. Lojkova je obsežno dejanje obvladovala kot velika, suverena igralka in je v celoti napravila prav močan vtis. Nje uvrstitev v redni ansambel pomeni lepo obogatitev naše drame. L. M. »Misel in delo< priobčuje v pravkar izišli 9. (junijski) številki uvodnik redakcije z naslovom »Sloga«. Tiče se vprašanja, ki so ga sprožili najnovejši politični dogodki: sloge med vsemi slovenskimi skupinami. Stališče redakcije »Misli in dela« je preudarno in trezno. Univ. prof. dr. France V e b e r je posvetil daljši članek enemu največjih jugoslovenskih filozofov, dr. Branislavu Petro-n i j e v i 6 u. Pisec ga karakterizira kot znanstvenika in kot človeka. Petronijevič je eden izmed vodilnih srbskih intelektualcev in dr. Vebrov oris njegove osebnosti je menda prvi večji poizkus, da se zainteresira za Petronijeviča tudi širša slovenska javnost. V Obzorniku je več krajših člankov: L. S. Š. piše o Josesu Pilsudskem, dr. R Vr-čon podaja pregled mednarodnih političnih dogodkov v maju, L. Č. poroča o knjigi Alberta Masnata »Nationalites et federalism^c, Z. piše o higienski strani mladinskih javnih nastopov, U. pa giosira mladinski kongres v Ljubljani. Na platnicah so številne »drob-tine«, večidel polemične beležke, katerih dobršen del se tiče razmer na ljubljanski univerzi. »Misel in delo« izhaja mesečno in stane samo 60 Din na leto. »Mest« slavističnih predavanj.« V »Prager Presse« z dne 2. t m. je izšel članek >Die Stadt der slavistisehen Vortrage«. Tu eitamo med drugim: »Če bi šlo za to, da damo današnji Pragi kako ime, ki bi jo primerno označevalo, ki ji lahko z vso pravico predlagali naziv: »Praga mesto slavističnih predavanj.« Res da ne zveni tako lepo kakor n. pr. »Dunaj, mesto popevk«, vendar verno ustreza dejanskemu stanju. Vprašanje je, ali druga mesta trajno ohranijo pravico do svojega okrasilnega imena, toda da se Praga lahko po vsej pravici imenuje mesto slavističnih študij, je sedaj statistično dokazano po zaslugi Slovanskega instituta v Pragi.« Nato pisec članka poroča o statističnem pregledu, ki ga objavlja pravkar izišli letopis Slovanskega instituta za tri-letje 1932—34. Tu priobčeni pregled ni popoln. A že iz njega lahko posnemamo dejstvo, da v Pragi ne mine dan, da ne bi bilo kakršnokoli slavistično predavanje ali drugačna slavistična prireditev. V teh treh ietih. ki štejejo 1096 dni, je namreč bilo v Pragi 1CM2 slavističnih predavanj in 29 slovanskih jezikovnih tečajev. Če pomislimo, da jezikovni tečaj traja več kakor en dan in da je število tam naštetih predavanj v resnici znatno višje, tedaj pač ne bo težko priznati, da v Pragi kane vsak dan v duhovno kupo vsaj ena slavistična kapljica. Nato pi-sec našteva, kako so v tej dolgi in častni vrsti zastopani slovanski narodi. Na prvem mestu so Velikorusi s 387 predavanji in 6. jezikovnimi tečaji, nato pa slede Ukrajinci, Poljaki, Jugosloveni (79 predavanj, 6 jezikovnih tečajev), Bolgari. Lužiški Srbi in Belorusi. Tem je prišteti še splošnoslovanska predavanja in predavanja slovanskih gostov, posebej pa še predavanja, debatne večere in druge prireditve Slovanskega instituta. To dolgo vrsto predavanj je priredilo 64 društev, združb in institutov. Te številke samo potrjujejo na tem mestu že večkrat poudarjeno dejstvo, da je Praga središče slovanskih stikov. Lahko bi še rekli: današnje največje ognjišče slovanske misli v njeni realni in konkretni obliki. Gostovanje jugoslovenske pevke r Pragi. Primadona beograjske opere Bahrija Nuri Hadžič, ki je že pri nedavnem gostovanju v Pragi dosegla lepe uspehe, bo prihodnje dni zopet nastopila v praškem Narodnem gledališču, in sicer v »Aidk, »Faustu« in Ja-načkovi »Jenufi«. v praškem radiu pa l>o pela pesmi jugoslovenskih skladateljev. 0 vojaškem in političnem polomu ril-helmovske Nemčije v svetovni vojni je izšla pri Melantrichu v Pragi obsežna, dokumentirana študija majorja Richarda Wolfa »Zhrouceni Nemecka«. Izjava. V reviji Kronika slovenskih mest, letnik n., št. 1, je v inseratnem delu pod mojim oglasom pridjan pristavek; Tvrdka je-, bila odlikovana na svetovni razstavi v Londonu 1. 1933. z diplomo, zlato kolajno in grand prix. Izjavljam, da se je dostavil ta dostave k v omenjeni inserat pomotoma, ker je moja tvrdka ustanovljena šele marca 1985. Prane Bricelj. Zmaga dravskih šahistov V zanimivem dvoboju izbranih Šahistov dravske in savske banovine so zmagali Dravci z IZVz j 7V2 Ljubljana, 3. junija. Ponedeljsko »Jutro« je na kratko poročalo o velikem uspehu reprezentančnega Šahovskega moštva dravske banovine v dvoboju proti šahistom savske banovine. Dvoboj je priredil pripravljalni odbor za dravsko šahovsko zvezo v Ljubljani. Dopoldne je bil v restavraciji »Zvezdi« sestanek odposlancev šahovskih klubov dravske banovine. Od 22 oblastno prijavljenih klubov se je sestanka udeležilo 12. Delegate je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Kozina. Za njim je poudarjal važnost šahovske zveze velemojster doktor Milan Vidmar. Zborovanje so pozdravili tudi zastopniki »Šahovskega glasnika« iz Zagreba. Zborovalci so soglasno sprejeli predloženi osnutek pravil in so sklenili, da bo ustanovni občni zbor zveze v avgustu. Popoldne je bilo v veliki dvorani Uniona zelo živahno. V dveh dolgih vrstah, ki sta bih z vrvjo ločeni od občinstva, je stalo 20 miz s šahovnicami. Zbrane šahiste je najprej pozdravil g. Kozina, katerega predlog, da se pošlje prosvetnemu ministru g. dr. čiriču ki je tudi sam šahovski mojster, pozdravna brzojavka, so sprejeli navzočni z velikim odobravanjem. Takoj nato je vodja turnirja profesor g. dr. Bajec objavil vrstni red Borba se je začela. Rezultat ie pokazal veliko premoč dravske banovine, čeprav se je na oko zdelo, da bodo zmagali gosti, ki so imeli v svojem moštvu kar tri mojstre. Kakor so moštvo savske banovine sestavljali po večini zagrebški šahisti, je bil tudi pretežen del dravske reprezentance sestavljen iz ljubljanskih igralcev. Izven Ljubljane so bili edino Poljanec, Ostanek, Savli. Kukovec in Mešiček, ki so z izjemo Poljanca vsi Mariborčani. Razen Poljanca, ki pa je bil prej dolga leta prvak Ljubljanskega šahovskega kluba, so na prvih desetih deskah igrali sami Ljubljančani, člani LSK. Rezultat na teh deskah je bil za goste porazen. Dosegli so samo eno zmago in dva remija, drugod pa so morali kloniti domačim. 8:2 je najzgovornejši dokaz, da je Ljubljana trenutno najmočnejše šahovsko središče v Jugoslaviji in da so njeni vodilni igralci popolnoma enakovredni mojstrom, ki jih je postavila savska banovina. V drugi polovici so bili gosti premočni fn so dosegli tri zmage in štiri remije, skupno torej pet točk. Najbrž pa bi se tudi ta rezultat izpreme-nil, ako bi domači nastopili v najmočnejši postavi z dr. Vidmarjem, Ludvikom Ga-brovškom, Vogelnikom in Rupnikom ter Ki bila zmaga se prepričevalne j ša, Zaradi boljšega pregleda navajamo lestvico obeh moštev z rezultati po deskah. Dravska banovina Savska banovina 1. Pire % 2. Poljanec 0 3. M. Vidmar 1 4. SorH 1 5. Furlani 1 6. Sikošek i4 7. Preinfalk 1 8. prof. Stupan 1 9. Longer 1 10. J. Gabrovšek 1 11. C. Vidmar y, 12. Cibic 1 13. Ostanek yt 14. Šiška 0 13. Savli 0 16. Peterman Y> 17. Kukovec 18. Marek % 19. Mešiček 1 20. Gerzinič 0 Vukovič dr. Drezga 1 inž. Tekavčič 0 dr. Kalabar 0 Agapjejev 0 dr. Dumič M Rojnič 0 Rožič 0 Gorski 0 Avirovič 0 Baver y, Grenčarski 0 dr. 2idovec J4 Filip čič 1 Žagar 1 Petrič % Tenner % Petek Vx Kraljevič 0 Savič 1 TEHNIČNA PISARNA Ing. Ognjeslav poobl. civ. strojni inženjer LJUBLJANA. PRA2AKOVA UL. 8-L vrši vse strojno-inženjerske posle ter dobavlja vse vrste strojev predvsem 5104 VODNE TURBINE 2e po dveh urah je beležilo domače moštvo prvo zmago. Mešiček, ki je obenem igral zelo uspešno tudi na mednarodnem teniškeirf turnirju SK Ilirije, je hitel, da bi lahko čimprej odšel na teniško igrišče. V indijski partiji je kot beii gladko premagal Kraljeviča. Pol ure pozneje je Žagar z zmago proti Šavliju stanje izenačil. Remija na 16. in 11. deski stanja nista izpremenila. Snet je profesor Stupan pripomogel domačim do vodstva. Ne za dolgo. Mojster dr. Drezga je z močnim napadom kmetov beležil zmago in p>ostavil stanje na 3 : 3. Odslej pa so se vrstile zmage Dravcev. Ob 17.45 je Šorli krasno premagal mojstra dr. Kalabarja, nato pa sta se v izenačeni poziciji oba mojstra na prvi deski zedinila na remi. Pire se je kot črni branil v damskem gambitu s slovansko obrambo. Stanje 4% : 33^ za domače. Ob 18.10 je bila končana 9. partija. Gabrovšek je lepo premagal Avirovica. Takoj nato je Furlani povišal stanje na 6% : 3K. Filipčič je sicer za eno točko zmanjšal razliko z zmago proti Šiški, vendar so po 15 minutah domači z zmagama Longerja in Milana Vidmarja spet povečali razliko ki je znašala že štiri točke. Preostalo je še sedem partij. V nekaterih je bilo stanje nejasno, v treh pa so bili Zagrebčani očitno na bolišem 2e ie kazalo, da bo končni rezultat neodločen Ob 19.15 »ta se Marek in Petek v hudi končnici, kjer sta oba imela prostega kmeta na 6. liniji zedinila na remi. Stanje 9 : 5. V ostalih partijah «o se pozicije ie toliko razbi-strile da ie bila zmaga Ljubljane že zaneft-Ijiva Ostanek je imel proti dr. Zidorcu , kvalitete, Cibic proti Grenčarske- mu gotovo zmago, Sikošek proti dr. Dumi-ču najmanj remi, Preinfalk pa proti Rojni-ču premoč kmeta z upanjem na zmago. V ostalih partijah je bil položaj boljši za goste .Dr. Dumič je moral odpotovati in sta zato mojstra Pire in Vukovič partijo ocenila. Ker je bila zmaga domačih že zanesljiva, je Pire predlagal remi, ki ea je Sikošek sprejel. Stanje 9% : 5%. Ob 19.40 je kapituliral Grenčarski proti Cibicu. Potem je padla odločitev na zadnji deski, kjer je Savič dobil proti Gerziniču. Stanje 10^4 : 6%. Ob 20.15 je zmagal še Preinfalk. Velik naval je bil okoli 17. deske, kjer se je Kukovec že nad štiri ure boril s figuro manj proti Tennerju. S prodorom prostega kmeta je prisilil nasprotnika, da je vrnil figuro, in partija je bila remi. Kukovec je bil junak dneva. Partijo Ostanek : dr. 2-idovec so tudi ocenili. Pircu in Vukoviču se je pridružil kot vrhovni sodnik še dr. Vidmar. Sporazumeli so se za remi. Končno stanje je bilo torej 12% : ~XA za dravsko banovino. eEPEBTOAA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 4: Operna produkcija gojencev državnega konservatorija. Sreda, 5.: Zlato tele. Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.: Zemruda. A. Prodaja vstopnic za goetovane mariborskega gledališča se zaključi danes, zato opozarjamo vse, ki se zanimajo za gostovanje, da si še danes rezervirajo vstgpnice, kajti če se ne odzove publika do zaključka v izdatni meri, bo gostovanje, kakor vse kaže, odpovedano. Poslednjič opozarjamo p. n. občinstvo. naj izkaže razumevanje za delo mariborskih kulturnih delavcev ter omogoči z mnogobrojnim obiskom predstavi. Prodaja je pri dnevni blagajni v operi. Tel. št 2231, 3306. Jntri ponove v operi Koczalskega »Zemru-do«, opero v petih slikah, ki je dosegla pri kritiki in publiki izredno lep uspeh. Kreacije sodelujočih, predvsem ge. Gjungjenac, g!». Primožiča in Gostiča. so na umetniški višini. Originalni baleti in slikovit orientalski ambijent tvorijo s prelepo vsebino mn-zikalno in v vseh ozirih dognano delo. Dirigent dr. Svara. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 4.: Tajfun. Proslava 251etniee gledališkega delovanja g. Milana Skrbinška, Abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Torek. 4.: Trafika. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Bloki ne veljajo. Zaključek sezone. Obiščite zadnjo predstavo te serije, izvrstno veseloigro >Trafika. ki je dosegla vselej zelo močan uspeh. »Trafikas je odrsko učinkovit komad, ki osvaja s spretno pisano, zabavno vsebino. Čisti dobiček pred-stnv$ je. .namenjen. igralski stanovski organizaciji, »Združenju gledaliških igralcev« loserirajte ' v »Jutru«! Kako izgledate 2 glavi pred uporabo preparata za formiranje ušes »RECTODOR« Isti glavi 5 minut po-cneje po povsem neopazni in preprosti uporabi »Rectodora«. Uspeh ia neškodljivost zajamčena. Garnitura 90 Din. Zahtevajte izrecno kozmetične specijalitete SCHRODER-SCHENKE t vseb najboljših par-fumerijah in drogerijah — Kjer jib ni. tj« jih razpošilja psrhnnerra »OMNIA« oddelek I/i Zagreb, Gunduličeva ul. št. St — Poštnina pri vplafanjn naprej 7 Din po povzetju 14 Din. Zahtevajte brezplačno veliki ilustrovani katalog! 5179 velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka Id vzorčasta, različne kakovosti, m obleke, bluze in perilo PENSION ZANIER SV. PAVEL PRI PREBOLDU Savinjska dolina Dravska banovina Smrekov gozd, 65 mtr dolgi, lastni kopalni basen, tenis, ping-pong, volley-ball, igrali-šča za otroke. Penzija s prvovrstno hrano v sezoni od Din 38.— do Din 50.—; izven sezone od Din 34— do Din 40.—. Takse prosto. — Prospekti. 5103 IRMANSKA DARILA po nizkih cenah pri J. VILHAR arar LJUBLJANA Sv. Petra cesta S6 pri Zmajskem mostu I.VELESEJEM V PADOVI OD 9. DO 24. JUNIJA veličastna trgovinska razstava vseh venecijanskih provinc »Venezia Suganea«, »Venezia Tridentina« in »Venezia Giulia« ter podunavskih držav POSEBNE POTNE OLAJŠAVE! 4586 B. L. Stevenson: 47 SA1NT-YVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem >Videti je, da imate zmerom v vseh rečeh prav,< sem mu pritrdil. >Saj izprevidim. A ime tistega odvetnika bi vam bilo vendar utegnilo uiti v kakem pogovoru, in jaz bi se utegnil s tem okoristiti in se na svojo pest obrniti do njega. Tako bi šli moji posli bolje izpod rok, ne bi imeli vi kake sitnosti zaradi mene.« >Dobro,«s je rekel in mahnil z roko. »Omenim torej gospoda Robbieja; a zdaj dovolj o tem! Ne, počakajte, že vem. Nate nekaj, 8 čimer se lahko uvedete, ne da bi me spravili v nesrečo.« Vzel je listek papirja, zapisal nanj svoje ime in naslov svojega edinbur-škega tovariša in ga vrgel predme. 20 Moja poštna kočija Ostanek večera nama je minil ob pospravljanju, podpisovanju listin in izvrstni mrzli večerji v odvetnikovi sobi; ob dveh po polnoči sva bila pripravljena za pot. Sama nisva vedela, kod naj zapustim hišo, a Rowley nama je priporočil neko okno, ki je gle« dalo na konjske hleve. Pri tej priliki sva zvedela, da služi to okno poslom za skrivna vrata, kadar hočejo skrivaj uiti na kako nedo« voljeno večerno zabavo. Dobro se še spominjam odvetnikovega kislega obraza, ko je dobil to pojasnilo. »Temu moram pa res na=> praviti konec,« je ponovil nekajkrat s stisnjenimi ustnicami in nagrbančenimi obrvmi. »Kar jutri na vse zgodaj ga dam zazidati!« S tem namenom se je poslovil od mene, skoraj ne da bi vedel, kdaj. Ko sva bila zunaj, mi je podal najine svežnje in mi s skriv« nostnim obrazom še enkrat stisnil roko kakor človek, ki hoče poudariti, da me v prihodnjem trenutku ne bo več poznal. Nato sta slišala, kako se je okno zaprlo za nama, in kmalu sva se iz* gubila v strašno blodišče teme in gozdnih senc. Rahel, moker sneg je zaspano padal z neba, ponehaval in spet naletaval. Dolgo vsa korakala med drevjem in zadevala v vrtne seči, in nekateri jarek se je smel pohvaliti z najinim obiskom. Mislim, da sva bila s svojimi težkimi škornji, svojima plaščema in visokima klobukoma, obtovorjena s poštno listnico, skrinjico za pištole in dvema obilnima nahrbtnikoma, zelo podobna dvojici razbojnikov, ki sta oplenila Amersham Plače in se zdaj vračata v svoj brlog. Nazadnje sva prišla na stezo, po kateri sva mogla brez posebne previdnosti korakati vštric. Do Aylesburya, kamor sva bila najprej namenjena, je bilo devet milj. Po uri, ki je bila del moje potne oprave, je utegnilo biti okoli poli treh zjutraj; in ker nisva hotela dospeti pred dnem, sem velel spremljevalcu, naj hodi počasneje. »Nu, Rowley,< sem rekel, »dotod je vse v redu. Vprašanje je samo še, kaj naj se zdaj zgodi, ali bolje, kaj misliš ukreniti? Jaz grem na potovanje Ali hočeš iti z menoj?« Tiho se je zasmejal. »To je vendar že dogovorjeno, gospod Anne. Vodite me, pa boste videli!« »Vraga! Po tem takem se menda trdno zaneseš, da si mi dobro došel?« »Da, če dovolite, gospod,« je rekel Rowley in se pri najini sve-tiljki toli deško boječe in vendar tako zmagoslavno ozrl vame, da se je nehote oglasila moja vest. >Ne, ne,« sem se uprl, »ti morda misliš, da si se odločil, a to si storil z zaprtimi očmi. Treba je, da še enkrat premisliš. Pri grofu si imel dobro službo — in zakaj si jo zamenjal? Ti meniš, da sem plemič v knežjih razmerah in po mislih pametnega sluge izvrsten gospod Nu, dečko moj, vedi, da ni tako.« Ko sem tako govoril, sem mu s svetiljko posvetil v obraz. Živo opvetljen je stal pred menoj na ozadju nepredirne noči in padajočega snega in z odprtimi usti kakor okamenel zijal vame. Nikoli še nisem bil videl obraza, tako naprej določenega, da bi izražal osuplost; in prav to me je spravilo v izkušnjavo, da ga še bolj osupim. »Nikakor ne,« sem nadaljeval z grobim glasom. »Vse to je videz, samo videz. V nevarnosti sem, preganjan in brez doma. Od tega trenutka vržem ime in naslov od sebe; moja prostost in moje življenje visita na nitki. Usoda, ki te čaka, če pojdeš z menoj, je ta, da te bodo gonili vohuni in se boš moral skrivati pod lažnim imenom in uganjati najobupnejše sleparije, da, nemara celo deliti usodo morilca, ki je obljubljena cena za njegovo glavo.« Izraz njegovega lica, to prehajanje iz osuplosti v osuplost, je še prekašal moje pričakovanje in je bil res zlata vreden. A zdajci se je zjasnil »O, nič me ni strah!« je vzkliknil in se zasmejal: »To vem že od kraja!« Najrajši bi ga bil oklofutal. Tolikanj sem se bil zaletel, da me je stalo menda dve milji hoda in pol ure prigovarjanja, preden sem mu dopovedal, da govorim zares. Da, v tem pogovoru sem si toliko prizadeval in toliko naglašal svoj nevarni- položaj, da sem čisto pozabil 6krb za bodočo varnost in mu povedal zgodbo o Go" guelatu. Nazadnje sem mu tudi razodel, da sem Napoleonov vojak. Predolg jezik imam, kaj hočete, a zdi se mi, da je to napaka, ki jo boginja sreče ljubi. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 30.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za snkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n;M m _ „ r.,. „.ltf odgovor, priložite Ulit y znamkal1' Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predarji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ,, Jutra", Ljubljana« Sluf.be me Beseda 50 para. davek 2 D i a. M iifro ail dajanje aaslova 3 Oln Najmanjši znesek K Oln Pri samostojnem gospodu ki mi odstopi večjo prazno Bobo, bi v zameno brezplačno opravljala celo gospodinjstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Simpatična 28«. 1.30Š2-2 Mlad trg. pomočnik prikupljive zunanjosti, vsestransko verziran. z večletno prakso, želi name-ščenje za takoj ali pozneje. Xa željo položi tudi kavcijo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra v Ljubljani pod značko »Pomočnike. 12S04-2 Kmečko dekle staro 17 let. vajeno vsph domačih del in nekaj kuhe išče službo začetnice. — Jerica Srebre, Gtištanj. 13113-3 Beseda I Din, davek 2 Din. za iirro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šiviljsko va.ienko pridno in pošteno sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Vljudna«. 33COi-ll msEim Beseda 1 Din, davek 2 Din. aa iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši mesefe 17 Din. Gospodinjo Izobraženo, snažno, mlajšo, išče samski gospod. Ponudbe z osebnhn opisom na oglasni oddelek »Jutri« pod »Vdana«. 1.2S3o-l Brivskega pomočnika dobrega delavca, po možnosti ondulerja, veščega v železni in vodni ondulaciji eprejme takoj Josip Polak — Rakek. 1308S-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah .»Jutra«. 10079-1 Jelonošo (silko) v boljše restavracijo v letovišču sprejmem takoj. — Reflektanti z daljšo prakso in znanjem nemškega jezika pošljite ponudbe pod značko »Marljiv in zanesljiv« na oglasni oddelek Tkalke (ce) in navijalko sprejmem v delo v Ljubljani, Tjrševa cesta 60. 13U&7-1 Knjigovodjo perfektnega, zmožneg3 za direktno prodajo, sprejmem v stalno službo. Začetna plača 800 Din, pozneje več; dvomesečna po-skušnja. Ponudbe s spričevali in referencami na naslov: Ing. Jaromir J. Ha-nuš, Beograd, Frankopan-ova 32. 13077-1 Upokojenec vešč nekoliko knjigovodstva. dobi par ur dnevno nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pošten«. 13003-1 Krojaškega pomočnika za majhnp komade sprejme takoj modna krojačnica Vinko šefic, Sv. Petra nasip 15. 13101-1 Frizersko pomočnico tudi začetnico sprejme takoj salon Polanc, Kopitarjeva ulica 1. 131.17-1 Mesar, pomočnika prekajevalca, dobrega izdelovalca hrenovk, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13108-1 Salon Bazanella Gajeva ulica št. 6, sprejme takoj več samostojnih pomočnic in vajenke. 13115-1 »Jutra«. 1307S-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobro izurjenega brivca in frizersko vaienko sprejme takoj Rožič. Šiška Celovška cesta 31. 13119-1 Šiviljsko pomočnico sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13120-1 Prodam Seseda 1 Din, davek 2 Din ta iifro ali datanie aaslova S Din Najmanjši znesek 17 Oln Prima športne suknjiče po 98 Din in pnmparlce po 48 Din dobite le pri Preskerju na Sv. Petra cesti štev. 14. 31-6 Pozor, zobozdravniki in dentisti Ugoden nakup posameznih kosov iz zobne prakse pri nadrobni razprodaji v Tavčarjevi ulici štev. 2/1. 13062-6 G. Th. Rotman: Pobegli cvetlic-*" lonec Strah In groza, kako sva jo obdelovali! Bum! Resk! Tresk! Nazadnje je stena odnehala; strahovito je počilo, najina ječa se je sesula, in v naslednjem trenutku je padel težki zaboj z medenjakom na naju. »Joj, joj!« sva zavpili. zakaj bolelo naju je grozno, in mislili sva, da ni nobena koščlca v najinih telesih več cela. Otroški vozički znižane cene od 1. do 10. junija S. REBOLJ in drug Ljubljana, Gosposvetska iS in velesejem paviljon H zunaj. 103-6 Otroški voziček globok — dobro ohranjen, proda Stopar, Sv. Petra cesta 1J/I. 13086-6 Parkete prvovrstne, hrastove in bukove dobavlja in polaga Ferdo Primožič Ljubljana, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 16. Popravila in struženje starih parket. Delo solidno, cene zmerne. — Telefon: Škafar, 28-23. 13081-6 Zeissikon aparat 10/15, Tessar 4,5, ugodno proda Pogačnik, Dunajska cesta 20. 13002-6 Lesena stena primerna za stano-vanje ali garažo, stoječa pisalna miza. stojala za klobuke in lesene glave naprodaj na Aleksandrovi cesti št. 7/2, levo. 13006-6 Lep inventar za delikateso ali mlekarno ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13109-6 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ■a iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avto Bugatti Grand-Sport. 2 sedla, 8 cyl. brzina, 180 km na uro prodam ali zamenjam za večji. Vprašati pri portlrju hotel Metropol. 12975-10 Kolesa Beseda t Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Kolesa od 1. do 10. junija znižane cene S. REBOLJ in drug Ljubljana, Gospusvetska 13 in velesejem paviljon H zunaj. 103-lil Seseda I Din, davek 2 Din ea iifro ali dajanje aaslova i Din Najmanjii znesek 17 lin Zlato uro kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 600«. 13110-7 Otroški tricikelj dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tricikelj«. 13107-7 Železne barele 300 literske, kupimo. Ponudbe na naslov: »Salu««, d. d., Ljubljana. 13099-7 Kapital Seseda t Din, davek 2 Ud, ta iifro ali dajanje naslov« 3 Din- Najmanjii znesek 17 Din. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah. _lfU-16 Vlagatelji pristopite » zaščito lastnih interesov k »Društva u zaščito vla gateljevc. Ljubljana. Mi kložičeva cesta it 7/D 176-16 r/j / 7/jrr/ n Beseda I Din, davek 2 D , ia iifro ali dajanje aaslova -> Oln Najmanjii znesek 17 Din. Lepo, solnčno sobo v vili tik Bleiweisove ceste oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13USJ1-28 Opremljeno sobo z 3 posteljama in predsobo oddam. Kopalnica in I klavir ter v predsobi tekoča voda. Sv. Petra nasip št. 43. 13L18-23 60.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na I. mesto posestva (2 hiši) — vredno 300.000 Din. Obresti in vračilo po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »B varno 60.000«. 13065-16 Hranilne knjižice Posojilnice v Zagorju ob Savi, prodam ali zamenjam za knjižice Ljudske posojilnice v Zagorju ali Okrajne v Litiji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenjam ali prodam«. 13106-16 Vrednote Beseda I Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje aaslova 5 Oln. NaJ-nanjil znesek - Din Vsakovrstno zlato kupnje po aajviijib cenah Černe — juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3 EISBSB Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Za 71etnega dečka bela mornarska obleka, skoraj nova, ugodno naprodaj na Bleiweisovi cesti št. 3/II desno. 13116-13 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjii zne«ek 17 Oln Ribji lov izvrsten postrvji potok 16 minut iz Šoštanja se odda v najem. Poizve se: Adolf Orel. Beograd. Jug Bogdanova 24. 12806-17 Jeseda I Din, davek 2 Din ea iifro ali dajunje naslov* i Din Najmanjii znesek 17 Din Damski salon na prometnem kraju v večjem, prometnem, eksistenčnem mestu dravske banovine ugodno prodam. Ponudbe pod šitro -.Sigurna eksistenca« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 13063-1B Vsled opustitve špecerijske trgovine, zelo ugodno prodam ves inventar in zalogo blaga. Oddam pa tudi lokal z zelo nizko najemnino. V plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice. Ponudbe na naslov: »Kaven«, poštni predal 150, Ljubljana. 13106-19 Opremljeno sobo in dvosobno, opremljeno stanovanje s kopalnico oddam v Maistrovi ulici štev. 16/1. 13100^28 Sobo lepo opremljeno, po nizki ceni takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 13097-28 Veliko prazno sobo lepo in zračno, oddam gospe ali gospodični, oziroma zakonskemu paru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1308&-23 Beseda I Oln, davek 2 Din. za iifro alt dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii znesek *7 Din. Tristanovanj. hiša z mesarskim lokalom, pripravna za vsako obrt, naprodaj. Ljubljana — Rožna dolina Vi št. -1._13060-20 Visokopritlična hiša podkletena, masivna, voda in vrt, pripravna za lahke obrti, poleg remize in šole ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« __13506-20 Hino z gostilno enonadstropno, novo, prodam v Ljubljani VII za ceno 230.009 Din. hipoteka 150.000 Din se lahko prevzame, ostanek po dogovoru. — Pojasnila daje Sag-meister, Celovška cesta 48 13074-20 Stanovanje d«seda 1 Dtn, davek J Dtn, •a Ufra ali dajanj« našteva 5 Din Najmanjii znesek n Otr 2 enosobni stanovanji oddam v najem v Rožni dolini, cesta VI štev. 4. 13090-31 Stanovanje sobe, kabineta, kuhinj« in shrambe, v II. nadstropju oddam s 1. julijem v Le-podvorski ulici 3, Ljubljana VII. »3063-31 Kam pa,kam Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjii znesek 11 Din Za binkoštne praznike Avto-Izlet na Gross-glockner s Kranjske gore z odprtim avtomobilom, 12 ln petsedežnlm Odhod na binkoštno nedeljo zjutraj ob 8., povraten v ponedeljek do turista. — Naročila sprejme najkasneje do 7. junija. Natančne Informacije daje Juvan ln Ježe, Kranjska gora. 12815-18 Beseda 5® para, davek 2 Din, sa iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjii 12 Din Prazno sobo čisto, zračno, z elektriko in posebnim vbodom, iščem s 1. julijem. Pritličje izključeno. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Upokojenec 2790«. 131.12-23,'a Važno za rudarska in industrijska podjetja in lastnike rudarskih koncesij! Rudarsko udruženje Raky-Globoko v Selnici proda: KOMPLETNO za iskanje nafte (sirovega olja), zemeljskega plina, rud, premoga ali vode z vrtalnim stolpom in vso strojno opremo za pogon in razsvetljavo. Vrtalno dvigalo sistema »Raky-Bohrkran VET« za vrtanje do 1200 m. Bazen tega je naprodaj popolni vrtalni material za vrtanje do 1200 m, kakor tudi drogi za vrtanje, raznovrstni svedri in krone za vrtanje z vsem priborom ter cevi za zaščito izvrtnin v vseh dimenzijah, nekoliko tisoč metrov. Nadalje par Junkersovih Dieselovih motorjev 60, 40 in 25 HP, kakor tudi nekaj el. motorjev in kompletna oprema za proizvajanje el. struje za pogon in razsvetljavo. Navedeni material lahko ogledate v skladišču udruženja Raky-Globoko v Selnici, pošta Mursko Središče (Savska banovina), ki daje interesentom tudi vse ostale pobližje informacije. 5087 Prazen kabinet za 100 Din iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj kabinet«. 13100-23/a Beseda 2 Din, davek 2 Din za iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Poletno bivanje mla-deži na Angleškem Vdova zdravnika sprejme v oskrbo preko poletja goste na počitnice, 50 milj od Londona, blizu morja. Solidne cene; pouk v angleškem jeziku in nadzorstvo vrše hčere. Vse vrste športa. Vprašati Mrs. A. Boyle The Millhause Birch u. " Celchester Essex, En-giand. Informacije daje tudi direktor J. Pollak, Va-raždin, Zagrebačka cesta 78 1307638 Beseda J Din. davek 2 Dia za iifro ali dajanje naslova S Dia. Najmanjii znesek 20 Oln. Samski gospod star 43 let, Zagrebčan, verziran vsestransko, ki ima nekaj gotovine, išče damo v svrho takojšnje ženitve. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča«. 12745-35 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Pozor! Pianini Pozor! novi, črno polirani, orehovo pisani, specijelno izdelani, po 10 in 12.000 Din harmonij za 2200 itd. Oglejte si na Gosposvetski cesti 12, dvorišče. Petletna garancija. 13103-36 t J Beseda I Din, davek 2 Din, ta iifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pisalni stroj malo rabljen, vreden 2000 Din, dam kot nagrado tistemu, ki mi preskrbi stal-oo službo sluge, skladiščnika, natakarja ali kaj temu sličnega. Star sem 29 let, še ne kaznovan, poštenega in treznega značaja, nekadilec. — Zmožen sem tudi vseh lažjih pisarniških poslov, katera tudi sedaj opravljam. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestni uslužbenec«. li94S-2 Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 V izdelavo sprejmemo vsakovrstne izdelke iz lesa, usnja, kovine, pločevine, gume itd. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod iZadruga«. 13114-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Dia. Telefon 2059 Suha drva, Premog, if karbopakete 0 ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. št 5 uspehov na en oglas v JUTRU" KART0LEUM Tiajjefkinija zastirka za sLa.bc pod. STANOVANJSKE POTREBŠČINE VELESEJEM PAVILJON »E« „VEKA" MARIBOR 5119 SVETOVNO ZDRAVILIŠČE F RAN C O VE VARI (franzensbad> ZDRAVI ŽENSKE, SRČNE IN BOLEZNI PRESNOVE, PROTEV, REVMO, PSORIASIS IN MAŠČOBO. CENENE PAVŠALNE KURE. 149 POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATER JI f Obiščite paviljon „H" na velesejmu! Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□m^ it1 n n im n h b b irTirrirTTTTinnnrTTinmnnmnnnnmmmnmnnnnnDDnnnnnnnnnnnnnnrinn VLOGE PRVE HRVATSKE ŠTEDIONE in SRPSKE BANKE V VIŠINI do 5000.- DIN (ORIGINALNE) PREVZEMAMO DO NADALJNEGA V VREDNOSTI 100% PRI NAKUPU RLAGA PRI NAS, A BREZ POVIŠKA CEN IZKORISTITE TO PRODAJO! ■_ _____ _ w r TURNER I PESIC SPECIJALNA TRGOVINA ANGLEŠKIH TKANIN Telefon 20-49 ZAGREB, 9 Telefon 20-49 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Q □ mnaanDaaoaix3aaaaa^ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnam Prane JezerSek. — Za tnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val v LJubljani