Letnik 40 2 OD TS s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 40, št. 2, str. 101-188, Ljubljana, juiij 1996 Glavna, odgovoma in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovemje Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, Mwjan Jenko, mag. Božena Lipej, prof dr. Branko Rojc, doc.dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za organizacije in podjetja 20 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 200 S!T. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: l 170 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-21 J /92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, · za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1996 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 40 2 1996 EODETS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 40, No. 2, pp. 101-188, Ljubljana, July 1996 Editor-in-ChieJ; Editor-in-Charge, mul Teclmica/ Editor: Božena Lipej, M.Se. I Programme Boarcl: Chainnen of Temlorial Surveying Societics and t/ze President of the Association of Swveyors of Slovcnia Editoria/ Board: B01is Bregant, M.Se., Mmjan Jenko, Božena Lipej, M.Se., Prof Dr. Branko Rojc, Dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDC C/assification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Ksenija Davidovič Translation into Gemwn: Brane Čop Lectar: Joža Lakovič Subscriptions am/ Editoria/ Address: Geodetski vestnik Editoria/ Staff, Šaranoviceva ul. 12, Sl-1000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 613243 87, Fax: +386 61 32 57 66, Emai/: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Pub/ished Quwterly. Annual Subsc1iption 1996: SIT 20 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1996: SIT 1 200. Drawing Accounl of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printed by: Povše, Ljubljana, 1 170 copies Geodetski vestnik is in pari financed by the Minis//y for Science and Tec/1110/ogy According to the Ministry of Culture lelter No. 415-21 l/92mb c/ated March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one of the products for which a 5% products sales tax is paid. Copy1ight © 1996 Geodetski vestnik, Association of Sun1eyors Slovenia Vol. 40 2 1996 VSEBIN C UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Aleš Breznikar: LASERSKA TEHNIKA V GEODEZIJI Aleš Breznikar: LASER TECHNIQUE IN GEODESY PREGLEDI ·NEWS REVIEW FAO: -- VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (PREDLOG POROČILA) LAND VALUATION VERSUS LAND EVALUATION IN SLOVENJA 107 113 (PREL!M!NARY WORKJNG DP..AFT) 119 Janez Košir: PROJEKT POSODOBITVE SISTEMA IN PODATKOV KATASTRSKE KLASIFIKACIJE PROJECT FOR THE MODERNIZATION OF THE CADASTRAL CLASS!F!CATION SYSTEM AND DATA 123 Franz Allmer: GAUSS-KRUEGERJEVE KOORDINATE ALI KDO JE BIL LOUIS KRUEGER GAUSS-KRUEGER COORDJNATES, OR WHO WAS LOUIS KRUEGER 128 Martin Smodiš: DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA 1:25 000 NATJONAL TOPOGRAPHJCAL MAP 1:25 000 137 Ema Pogorelčnik: KOMISIJA ZA STANDARDIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN COMMITTEE FOR THE STANDARDIZATION OF GEOGRAPHICAL NAMES 142 Gregor Filipič, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE NA INTERNETU Ma1jetka Brilej: THE SURVEYING AND MAPPING AUTHORJTY OF THE REPUBL/C OF SLOVENIA ON THE INTERNET 143 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Tomaž Petek: PROMOCIJA PRVE DRŽAVNE TOPOGRAFSKE KARTE 1:25 000 PROMOTION OF THE FIRST NATJONAL TOPOGPvlPHJCAL MAP 1:25 000 149 Božena Lipej: OBISK MISIJE FAO NA GEODETSKI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE VJSJT BY THE FAO MJSSJON TOTHE SURVEYJNG AND MAPPING AUTHORITY OF THE REPUBL!C OF SLOVENJA 152 Božena Lipej: STROKOVNI POSVET: NEPREMIČNINE - VREDNOTENJE - LASTNIŠTVO, LJUBLJANA, 6. IN 7. FEBRUAR 1996 PROFESSIONAL CONFERENCE: REAL ESTATE- EVALUATION - OWNERSH!P, LJUBLJANA, 6AND 7 FEBRUARY 1996 154 Bojana Leskovar: .NEPREMIČNINE - EVIDENCE, GOSPODARJENJE IN UPRAVLJANJE / REAL ESTATE - RECORDS, ECONOM!CS AND MANAGEMENT 155 Božena Lipej: AKTIVNOSTI IN USMERITVE NA EVROPSKI RAVNI NA PODROČJU '·UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI EUROPEAN ACTJVITIES AND GUIDELINES ON REAL ESTATES ADMINJSTRATJON 158 Megrin: BAZIČNO VEČNAMENSKO EVROPSKO INFORMACIJSKO OMREŽJE MULTIPURPOSE EUROPEAN GROUND-RELATED INFORMATION NETWORK Tomaž Petek: POROČILO O UDELEŽBI NA KONFERENCI JEC-96 REPORT ON PARTICIPATION AT THE JEC-96 CONFERENCE Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZ!Jl IN KONFERENCE V LETU 1996 SJMPOSJA AND CONFEPillNCES OF JMPORTANCE IN 1996 Norbert CITIRAJTE MOJE PISMO Untersteiner: CJTE THIS LETTER Igor Karničnik POROČILO S ŠTUDENTSKEGA SREČANJA !GSM HANNOVER '96 et al.: REPORT FROM THE !GSM HANNOVER '96 STUDENTS' MEETING Andraž Šinkovec: XXIV. SMUČARSKI DAN GEODETOV, POKLJUKA, 16. MAREC 1996 Florjan Vodopivec: XXIV SURVEYORS' SK!JNG DAY, POKLJUKA, 16 MARCH 1996 MEDNARODNI SIMPOZIJ O IZOBRAŽEVANJU NA PODROČJU UPORABE GPS-JA V GEODEZ!J! IN GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH JNTERNAT/ONAL SYMPOSJUM ON EDUCATION IN THE FIELD OF THE USE OF GPS IN SURVEYJNG AND GEOGRAPHICAL JNFORMA T/ON SYSTEMS Florjan VABILO NA STROKOVNO EKSKURZIJO Vodopivec: JNVITATION TO A PROFESSJONAL EXCURSION Andrej Pogačnik: VARSTVO IN USMERJANJE OBLIKOVNE PODOBE SLOVENSKIH MEST PROTECTION AND ORIENTATJON OF THE DES!GN IMAGE OF SLOVENIAN TOWNS GITC bv: KOLEDAR FIG-E ZA LETO 1997 THE FIG 1997 CALENDAR Milan Kreutz: GOJMIRJU MLAKARJU V SPOMIN IN MEMORIAM: GOJMJR MLAKAR 161 163 165 166 168 169 176 ]78 179 180 181 UVODNI Komaj smo si malo oddahnili od zaključka redakcije prve jubilejne številke Geodetskega vestnika v tem letu, že smo začeli zbirati moči za urejanje druge številke, ki vam bo kratila čas vročega poletja. Strokovno branje bo pestro in zanimivo. Tokrat smo priložili malo več slikovnega gradiva kot običajno, da bi tudi na ta način označili pomembnejše dogodke v geodetski stroki, za katere ocenjujemo, da jih ne bi smeli prehitro pozabiti. Eden takih je bila gotovo Promocija prve Državne topografske karte v merilu 1:25 000, ki jo je organizirala Geodetska uprava Republike Slovenije v mesecu februarju tega leta. Spodnja slika zapisuje dogajanje neposredno po zaključku predstavitve. Foto: Tomaž Skale, Republika Predstavnika Geodetske uprave Republike Slovenije izročata predsedniku države album s fotografi- jami in videokaseto s slovesnosti ob postavitvi spominskega obeležja koordinatnega izhodišča na Krimu mag. Božena Lipej LASERSKA TEHNI GEODEZIJI dr. Aleš Breznikar FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 23-05-1996 Pripravljeno za objavo: 21-06-1996 Izvleček V prispevku je podan pregled načinov uporabe laserske tehnike pri reševanju različnih geodetskih nalog. Opisan je osnovni princip delovanja lase1ja ter prednosti laserske svetlobe v prime1javi z običajnimi izvori svetlobe. Ključne besede: laser, inle1ferometrija 1 UVOD UDK 621.375:528.48:531. 715 v V zadnjih dveh desetletjih so laserji postali zelo pomembni svetlobni izvori, ki jih zaradi specifičnih lastnosti lahko uporabljamo na zelo različnih tehničnih področjih. Srečujemo jih v vojaški tehniki, strojništvu, elektroniki, gradbeništvu, medicini, pa tudi na drugih področjih. Tudi v geodeziji omogoča uporaba laserja pri določenih nalogah zelo uspešno reševanje problemov. Laserji imajo v primerjavi z običajnimi izvori svetlobe nekaj zelo uporabnih prednosti, ki pri določenih nalogah pomenijo velik prihranek časa in gospodarnost pri izvedbi določene naloge. 2 OSNOVNE LASTNOSTI LASERSKE SVETLOBE Običajno je laser zgrajen na naslednji način (Slika 1): V lasersko snov, ki se nahaja med dvema zrcaloma, od katerih je eno polprepustno, dovajamo energijo, ki v tej snovi izbije fotone in privede atome v vzbujeno stanje. Ti atomi potem deloma spontano prehajajo v osnovno stanje, pri čemer emitirajo fotone energije - svetlobo. Ta svetloba se odbija med zrcaloma tako, da nastane stoječe svetlobno valovanje določene valovne dolžine. Pri vsakokratnem prehodu skozi lasersko snov se svetloba s stimulirano emisijo ojači. Večkratni odboj svetlobe na vzporednih zrcalih izloči žarke, ki se ne širijo v smeri pravokotno na zrcali, hkrati pa ojača vzporedne žarke določene valovne dolžine, ki so pravokotni na zrcali. Svetloba, ki izhaja skozi polprepustno zrcalo je vzporedna, enobarvna in koherentna in predstavlja laserski žarek. Takšno valovanje je mogoče z zbirno lečo fokusirati na izredno majhno območje, kjer nastane izredno velika gostota energijskega toka. Laserski žarek ima v primerjavi z običajnimi svetlobnimi izvori naslednje karakteristične lastnosti, ki jih lahko s pridom uporabimo pri merskotehničnih nalogah: 1) monokromatska svetloba, ki jo dobimo v laserju, je konstantne valovne dolžine. Pri helijneonskemu laserju, ki je pri merskih instrumentih največkrat uporabljen, znaša 632,8 nm. Geodetski vestnik 40 (1996) 2 dovod energije l l! 1111 l laserski žarek-·--- reflektor (ogledalo) polprepustno zrcalo Slika 1: Osnovni princip delovanja lase,ja 2) Laserska svetloba je časovno in prostorsko koherentna. Časovna koherentnost pomeni, da fazi valovanj, ki sta oddani z iste točke v dveh zaporednih časovnih intervalih, korelirata. Prostorska koherenca pa pomeni, da korelirata fazi dveh valov, oddani istočasno z dveh različnih točk svetlobnega izvora. 3) Divergenčni kot je zelo majhen. To pomeni, da je gostota energije laserskega žarka tudi na večji razdalji še vedno velika. S pomočjo optike lahko zagotovimo, da je snop laserskega žarka vzporeden tudi na daljše razdalje in je s tem premer laserskega žarka skoraj konstanten (tudi na več 100 m). Prvi dve lastnosti sta pomembni predvsem za interferometrično merjenje razdalj oziroma premikov. Na ta način je·mogoče izmeriti dolžine, oziroma razlike dolžin z natančnostjo nekaj mikronov na razdalji 20 m oziroma v izjemnih primerih tudi do 50 m. Tretja lastnost pa omogoča uporabo laserskega žarka kot aktivni cilj pri grezenju, usmerjanju, pri merjenju višinskih razlik, pa tudi kot izvor velikih energetskih gostot za merjenje dolžin brez reflektorjev in za označevanje ciljev pri uporabi brez dotikalnih metod merjenja. Aktivna os ima to prednost, da lahko na poljubnem mestu vzdolž laserskega žarka s pomočjo tarče ali fotoelektričnega detektorja izmerimo odmik brez prisotnosti osebe za merskim instrumentom. 3 RAZLIČNI NAČINI UPORABE LASERJA 3.1 Laser kot izvor svetlobe za aktivno os v Siroko področje uporabe ima laser pri merskotehničnih delih za izvedbo gradbenih del. Pri tem se laser uporablja kot svetlobni izvor v instrumentu za določanje ploskev ali za določanje smeri (Slika 2). Proizvajalci te vrste opreme v večini primerov izdelujejo instrumente, ki omogočajo oboje hkrati. Z dodatkom rotacijske prizme je žarek usmerjen in z rotacijo opisuje ravnino. Poleg tega je možno nastaviti laserski žarek v poljubni smeri oziroma v poljubni ravnini. Geodetski vestnik 40 ( 1996) 2 Slika 2: Različne možnosti izvedbe laserskega žarka kot aktivne osi Konec 80-tih let je bila razvita tudi elektronska laserska nivelmanska lata, pri kateri ni potrebno detektorja ročno premikati po Jati. Pri tej nivelmanski lati so po celotni dolžini nameščeni elektronski detektorji. Vrednost odčitka na mestu, kjer laserski žarek zadene lato, se izpiše na ekranu v digitalni obliki. Nivelmanska lata omogoča uporabniku direkten odčitek višine od pete late ali pa določanje višinske razlike glede na predhodno izmerjeno izhodiščno točko. Moderna laserska tehnika nudi gospodarne izvedbe meritev tudi pri polaganju· cevovodov in pri usmerjanju strojev za kopanje tunelov. Pri polaganju cevovodov namestimo laser s pomočjo posebnih stojal direktno v cev. Smer laserskega žarka naravnamo na projektirani nagib, potem pa uravnavamo cevovod tako, da na koncu cevi dobimo željeni odčitek. Laserske naprave pri takšnih gradbenih delih so običajno izdelane v robustni izvedbi in so neobčutljive na vremenske pogoje (vodotesnost). Upravljanje z lasersko napravo je enostavno. Instrument horizontiramo z dozno libelo, končno horizontiranje pa opravi instrument sam s pomočjo kompenzatorja. 3.2 Merjenje razdalj brez prizme aradi visoke gostote energije laserskega žarka je mogoče meriti razdalje z instrumenti, ki imajo laserski izvor svetlobe, brez reflektorja na cilju. Od ravnih trdih ali pa tudi tekočih površin se namreč še vedno odbije dovolj laserske svetlobe, da jo lahko instrument registrira in izvrednoti. Pri takšnem načinu merjenja deluje instrument v impulznem načinu. Na osnovi merjenega časa potovanja impulza od instrumenta do cilja in nazaj, in hitrosti valovanja instrument izračuna razdaljo. S takšnim načinom merjenja je mogoče reševati naloge, ki jih z običajnimi razdaljemeri, kateri potrebujejo prizmo na ciljni točki, ne moremo izvesti oziroma z velikimi stroški in trudom. To so predvsem naloge: o merjenje premikov nedostopnih točk: v kamnolomih, dnevnih kopih, na plazovitih območjih Geodetski vestnik 40 (1996) 2 o meritve v notranjosti zgradb • meritve profilov v velikih jamah o ne dotikalni način izmere volumna tekočine v velikih posodah o izmera dolžin do površin, na katere ni mogoče namestiti prizme (polirane površine ali kovine v tekočem stanju). Na trgu je navzočih kar nekaj laserskih razdaljemerov, ki jih proizvajalci ponujajo v različnih izvedbah: o kot ročne razdaljemere, ki jih med merjenjem držimo v rokah o kot razdaljemere na stativu • kot na teodolite natakljive instrumente. Merjenje razdalj brez prizme je omejeno do 1 000 m, pri čemer je doseg odvisen od naslednjih parametrov: hrapavosti površine, barve površine, strukture, položaja površine glede na pravokotnost merskega žarka. Proizvajalčeve deklaracije o natančnosti laserskih razdaljemerov so med 5 in 20 mm. Pri tem je pomemben tudi divergenčni kot laserskega žarka, ki se giblje med 1 mradom pa do 2,4 rnrada (3,5" - 8,2"), kar pomeni, da je na 100 m snop laserskega žarka širok od 100 do 250 mm. Laserske razdaljemere lahko uporabljamo tudi s prizmami, pri čemer se doseg zelo poveča. 3.3 Interferometri Pri interferometričnem merjenju razdalj izkoriščamo monokromatičnost in koherentnost laserskega žarka. Osnovna zgradba Michelsonovega interferometra je prikazana na sliki 3. referenčni reflektor razdalja Laser merski reflektor detektor Slika 3: Michelsonov interferomeler aserski žarek se na referenčni prizmi razdeli tako, da del žarka pade direktno na detektor, drugi del - merski žarek pa teče k merski prizmi in se po odboju prav tako usmeri k detektorju. Pri tem pride do prekrivanja svetlih in temnih Geodetski vestnik 40 (1996) 2 interferenčnih pasov, kar predstavlja premik polovice valovne dolžine. Števec na izhodu detektorja šteje število minimalnih in maksimalnih intenzivnosti. Na podlagi tega lahko pot merskega žarka določimo z zelo visoko natančnostjo. Z uporabo dvofrekvenčnega laserja in z uporabo Dopplerjevega efekta lahko dosežemo natančnost nekaj nanometrov. a takšen način zgrajene interferometre uporabljamo za ume1janje komparatorjev. Pri tem je pomembno, da sta frekvenca in valovna dolžina laserskega žarka stabilni. Zato morajo biti atmosferski pogoji vzdolž poti laserskega žarka stabilni in čimbolj natančno registrirani. Najpomembnejši faktor, ki vpliva na doseženo natančnost merjenja z interferometr 0 9m, je prav natančnost zajemanja atmosferskih pogojev vzdolž laserskega žarka., Interferometer mogoča v povezavi z različnimi dodatnimi pripravami tudi merjenje premočrtnosti, pravokotnosti, hitrosti itd. Laserska interferometrija omogoča tudi spremljanje periodičnih nihanj. Reflektor je pritrjen na nihajoči se objekt, na primer na cerkveni zvonik, katerega zvon povzroča nihanje. Z interferometrom, ki je postavljen na stabilnem mestu, lahko tako registriramo nihanje zvonika. Vpliv atmosferskih pogojev je v tem primeru manj pomemben, ker merimo le majhne amplitude. Težave se lahko pojavijo zaradi vpliva atmosferske turbolence, kar pa lahko rešimo na ta način, da laserski žarek zaščitimo s posebno cevjo.\ .· ' 1 · . , , ,· / 1 °!'/ ' 1 • • / 3.4 Drugi načini uporabe laserjev elo široko uporabo laserjev lahko najdemo pri industrijskih meritvah, pri tako imenovani lasersko-optični triangulaciji. Omeniti velja uporabo lase_rskega žarka pri industrijskih merskih sistemih. Pri tem je eden teodolit merskega sistema opremljen z laserskim okularjem, tako da predstavlja laserski žarek vizurno os. Na merjenem objektu povzroči ta žarek svetlobno piko, ki služi kot ciljna točka za drugi teodolit merskega sistema. Na ta način lahko občutljive površine izmerimo brez dotika. Za avtomatske industrijske sisteme je laserska pika kot ciljna točka velika prednost, saj omogoča avtomatsko krmiljenje celotnega sistema meritev. 4 ZAKLJUČEK ot je razvidno iz opisanih primerov uporabe, omogoča laserska svetloba acionalnejšo izvedbo cele vrste geodetskih nalog, predvsem s področja inženirske geodezije. Medtem ko je pri rialogah iz področja interferometrije bistven poudarek na natančnosti meritev, je pri drugih pomembna racionalnost, oziroma gospodarnost izvedbe geodetskih meritev. Pomembno je tudi dejstvo, da laserji omogočajo avtomatizacijo izvedbe meritev. V določenih primerih lahko merski sistemi delujejo brez operaterjev za instrumenti. Literatura: Henneche, F. et al., Handbuch Ingeniewvennessung. Band 1 Grundlagen. Heidelberg, Wichmann Verlag, 1994 Kašpar, M, Modem Laser Techniques for Aligning of Pipelines and Shield Con/rol of Pipe-jacking Sets. 1st Jntemational Symposium of Laser Technique in Geodesy and Mine Surveying. Zbornik del. Ljubljana, 1995, str. 88-96 Geodetski vestnik 40 (1996) 2 Maure,; W., Schnaedlbach, K, Laserinte1ferometry - Ten Years Experience in Calibrating lnvar Leveling Staffs. 1st Jnternalional Symposiwn of Laser Teclmique in Geodesy and Mine Surveying. Zbornik del. Ljubljana, 1995, sir. 1-8 Solaric, N. et al., Semi-automatic Detennination of Cross-section in the Tunels by Means of the Hand-held Laser meter „Leica-disto". 1st International Symposium of Laser Technique in Geodesy and Mine Surveying. Zbornik del. Ljubljana, 1995, sir. 53-60 Recenzija: Miroslav Logar (v delu) prof dr. Flmjan Vodopivec Geodetski vestnik 40 (1996) 2 SER TE EO ESY Dr. Aleš Breznikar HNI UEIN Faculty of Civil Engineering and Geodesy-Department of Geodesy, Ljubljana Received May 23, 1996 Revised lune 21, 1996 Abstract The paper presents a review of methods far the use of laser techniques in the solving of various geodetic tasks. The basic principle of laser operati~n and the advantages of laser light in comparison with nonnal light sources are described. Keywords: laser, interferometry 1 INTRODUCTION UDC 621.375:528.48:531.715 Over the past two decades, lasers have becorne very important light sources which can be used in very different technical fields owing to their specific properties. They are used in the military, mechanical engineering, electronics, civil engineering, medicine and other areas. In geodesy, the use of lasers enables very successful solving of problems for certain tasks. In comparison with normal light sources, lasers have certain very useful properties which enable considerable tirne savings and contribute to the cost-efficiency of the execution of certain tasks. 2 BASIC PROPERTIES OF LASER LIGHT Lasers are usually constructed as follows (Figure 1): Energy is delivered to a laser material placed between two mirrors, of which one is semi-permeable. This energy excites the photons in the laser material and brings the atoms into an excited state. The atoms then spontaneously pass into their basic state by emitting photons of light-energy. This light is reflected between the two mirrors and creates a standing wave of light of a certain wavelength. Each tirne light passes through the laser material, it is amplified by the stimulated emission. Successive reflection of light with parallel mirrors eliminates beams which do not run in the direction perpendicular to the mirrors and amplifies rays of a certain wavelength which are parallel to the mirrors. The light coming out of the semi-permeable mirror is parallel, single-colour and coherent; a laser beam. Using a collecting lens, such waves can be focused to an extremely small area in which an extremely high density of energy flow appears. Geodetski vestnik 40 (1996) 2 energy input ! ! l ! 1 ! ! ! _.opti~~-~~i===~~~==~~~==~ laser beam - . -- axis reflector ( mirror) semi-permeable mirror Figure 1: Basic principle of laser operation In comparison with normal light sources, laser beams have the following characteristic properties which can be successfully used in technical measurement: 1) The monochromatic light obtained from a laser has a constant wavelength. In helium-neon lasers which are most often used in measuring instruments, this is 632,8 nm. 2) Laser light is coherent in tirne and space. Time coherence means that the phases of waves emitted from the same point at two successive tirne intervals correlate. Spatial coherence means that the phases of two waves emitted at the same tirne from two different points of a light source also correlate. 3) The angle of divergence is very small. This means that the density of energy of a laser beam remains large even at greater distances. Using an optical system it is possible to ensure that the laser beam cluster remains parallel over greater distances and that the diameter of the laser beam remains almost constant (even at several hundred meters). The first two properties are above all important for interferometric measurement of distances or displacements. They enable the measurement of lengths or differences in length at an accuracy of a few microns from a distance of 20 m, or in extreme cases up to 50 m. The third property enables the use of a laser beam as an active target in centering, orientation, and measurement of differences in height, as well as a source of high energy densities for the measurement of !engths without reflectors and for rnarking targets in the use of remote rneasurernent methods. The advantage of the active axis is that with the use of a target or a photoe!ectric detector, displacernent can be measured at any point along the laser beam, without requiring the presence of a person behind the measuring instrument. 3 DIFFERENT WAYS OF USING LASERS 3.1 Lase.r as a light sou.rce for an active axis Lasers have a wide range of applications in measurernents for construction. They are used as a light source in instruments for determining surfaces or directions Geodetski vestnik 40 ( 1996) 2 (Figure 2). The manufacturers of this kind of cquipment mainly produce instruments vvhich perform both functions at the same ti!ne. By adding a rotating prism, the beam can be directed so as to describe a plane during its rotation. In addition, it is possible to set the laser beam to any direction or any plane. Figure 2: Different possibilities for the use of a laser beam as an active axis At the end of the eighties, an electronic laser level was developed in which it is not necessary to move the detector manually along the staff, since electronic detectors are installed along its entire length. The reading in the place where the laser beam hits the staff is displayed on the screen in digital form. The level enables direct reading of height from the heel of the level or the determination of height difference with regard to a previously measured reference point. Modem laser techniques enable cost-efficient execution of measurement when laying pipelines and directing machines for digging tunne!s. In laying pipelines, the laser is positioned with special stands set directly into the pipe. The direction of the laser beam is set at the planned inclination and the pipelinc is set such that the desired reading is obtained at the end of the pipeline. Laser equipment used in such work is usually sturdy and not sensitive to weather conditions (e.g. waterproof). Handling the laser device is simple. The instrument is levelled with a spherical leve!, while the fina! levelling is performed by the instrument itself using a compensator, 3.2 Measurement of distances without a prism ue to high energy density of a laser beam it is possible to measure distances with instruments which have a laser light source without a reflector at the target. This is because enough laser light is reflected from straight hard surfaces, as well as from liquid surfaces, for the instrument to register and evaluate, In this method of measurement, the instrument operates in pulse mode, The instrument calculates the distance on the basis of the measured tirne interval for the travelling of impulse from the instrument to the target and back and the speed of the waves. This measuring method can be used to sol ve tasks which cannot be sol ved ( or involve Geodetski vestnik 40 (1996) 2 large costs and effort) with the use of standard distance measuring devices which require a prism at the target point. These tasks above ali indude: o measurement of displacements of inaccessible points: in quarries, surface mining, in areas prone to landslides • measurernents inside buildings • measurements of profiles in largc caves • rernote method for the measurement of the volume of liquid in large vessels • measurement of the distance to surfaces onto which a prism cannot be placed (polished surfaces or liquid metals). Quite a few distance meters are available in the market, in different versions: o manual distance meters which are hand-held during measurement o distance meters set on a tripod o instruments which are set on theodolites. The measurement of distances without a prism is limited to 1 000 m and the range of measurement depends on the following parameters: surface roughness, colour and structure of the surface, position of the surface with regard to the squareness of the measuring beam. Manufacturer's declaratiops of the accuracy of laser distance meters range between 5 and 20 mm. The divergence angle of the laser beam is also important, and they range between 1 mrad and 2,4 mrad (3,5" -8,2") which means that at 100 m, the width of a laser beam cluster is 100 to 250 mm. Laser distance meters can also be used with prisms, which considerably increases their range. 3.3 Interl'ernmeters The monochromaticity and coherencc of laser beams is exploited in interferometric distance measurement. The basic structure of a Michelson interferometer is presented in Figure 3. A laser beam is split on a reference prism in such a way that one part of the beam J-\.ialls directly onto the detector, while the other, the measuring beam, runs to the measuring prism and tums towards the detector after being reflected. Overlapping of light and dark interference bands occurs, which represents a displacement of one half of the wavelength. The meter at the outlet of the detector counts the number of minimum and maximum intensities, and the distance travelled by a measuring laser beam can be determined at a very high accuracy. With the use of a two-frequency laser and the Doppler effect, measurement accuracy of a few nanometers can bc achieved. Interferometers constructed in this way are used for the calibration of comparators. It is important here that the frequency and the wavelength of the laser beam are stable; this in tum means that the atmospheric conditions along the path of the laser beam must be stable and registered as accurately as possible. The most important factor which influences the achieved accuracy of measurement with the use of an interferometer is the accuracy of obtaining data on atmospheric conditions along the path of the laser beam. In connection with various additional devices, interferometers enable the measurement of straightness, squareness, speed, etc. Laser interferometry enables the monitoring of periodic oscillations. A reflector is attached onto an Geodetski vestnik 40 (1996) 2 oscillating object, e.g. a church beli tower, the bell of which causes oscillations, and an interferometer is placed on a stable base is used to register the oscillations of the beli toweL The influence of atmospheric conditions is less important in this case, since only small amplitudes are measured. Difficulties may appear due to the influence of atmospheric turbulence, but this problem can be solved by protecting the laser beam with a special pipe. reference reflector laser measuring reflector detector Figure 3: Michelson inte1ferometer 3.4 Other methods for the use of lasers asers are widely applied in industrial measurements, in so-called laser-optical riangulation. The use of laser beams in industrial measurement systems should be mentioned. One of 1:'iVO theodolites is equipped with a laser ocular such that the laser beam forms a line of sight. This beam forms a spot of light on the measured object which serves as a target point for the second theodolite. In this way, remote measurement of sensitive surfaces can be performed. In automatic industrial systems, the laser spot is a great advantage, since it enables automatic control of the entire measuring system. 4 CONCLUSION A s can be seen from the above examples of the use of lasers, laser light enables a J-\..more cost-efficient performance of a number of geodetic tasks, above all in the field of engineering geodesy. While the emphasis in tasks from the field of interferometry is on measurement accuracy, the cost-efficiency of the performance of geodetic measurements is irnportant for other tasks. The fact that lasers enable the automation of measurement is significant. In certain cases, measuring systems can be used even without operators behind the instruments. Literature: Henneche, F. et al., Handbuch lngenieurvermessung. Band 1 Grundlagen. Heidelberg, Wichmann Verlag, 19.94 Geodetski vestnik 40 (1996) 2 Kašpw; M., Modem Laser Techniques far Aligning of Pipelines and Shidd Con/rol of Pipe-jacking Sets. 1st lntemalional Symposium of Laser Technique in Geodesy and Mine Swveying. Zbornik del. Ljubljana, 1995, p. 88-96 lvfaurer, W, Sc/maedlbach, K, Laserinte1feromct1y - Ten Years Experience in Calibrating Invar Leveling Staffs. 1st lntemational Symposium of Laser Technique in Geodesy and Mine Surveying. Zbornik del. Ljubljana, 1995, p. 1-8 Solaric, N. et al., Semi-automatic Determination of Cross-section in lhe Tunels by Means of the Hand-held Laser meler "Leica-disto". 1st International Symposium of Laser Technique in Geodesy and Mine Surveying. Zbornik del. Ljubljana, 1995, p. 53-60 Review: Miroslav Logar (in preparation) prof dr. Florjan Vodopivec Geodetski vestnik 40 ( 1996) 2 PREGLEDI Vrednotenje in ocenjevanje kmetijskih in gozdnih ze1nljišč v Sloveniji (predlog poročila) Po obisku slovenske delegacije na konferenci FAO leta 1995 je slovenska vlada izrazila željo, da bi s pomočjo posebne misije FAO pregledal načrte za reformo katastra in revizijo sistema vrednotenja zemljišč in davčnega sistema. Aktivnosti FAO so vključevale vrsto obiskov uradov zemljiškega katastra in zemljiških knjig v Ljubljani in Kranju zaradi obsežnega pregleda postopkov. FAO je imel možnost pretresti tekoči razvoj z vsemi skupinami, ki se ukvarjajo s predlaganim novim programom vrednotenja/obdavčenja zemljišč v Sloveniji, kot tudi s tistimi, ki razvijajo nov informacijski sistem o zemljiščih (LIS) v Sloveniji, reformo katastra in zemljiških knjig. Med misijo je posebna skupina FAO izvedela, da je 85% kmetijskih zemljišč v Sloveniji v zasebni lasti in okoli 15% (verjetno najplodnejših zemljišč) še vedno v družbeni lasti. /1/ Večina kmetijskih enot so družinske kmetije, katerih povprečna velikost je 4-5 hektarov. Majhnost družinskih kmetij je posledica dejstva, da okoli 60% teh enot opravlja kmečko dejavnost v težkih razmerah zaradi razdrobljenosti zemlje, pomanjkanja kapitala, pomanjkanja vložkov in tehnologije ter gorske pokrajine. Poleg tega se veča število polkmetov. Le okoli 20% kmetov se ukvarja izključno s kmetovanjem. Drug problem je, da je 10% kmetij naseljenih s starim prebivalstvom. Možna rešitev za povečanje pridelave so večje in gospodarnejše parcele, kar bi lahko naredili z združevanjem zemlje. Toda trenutno zakonodaja ne dovoljuje združevanja zemlje, če je ena od strank proti. /2/ Zaradi težkih razmer osnovni cilj ni tekmovanje z drugimi državami Evropske zveze, ampak zadovoljevanje domačega trga. V letih 1992 in 1993 je prišlo od 5 do S-odstotnega padca kmetijske pridelave. Leta 1994 se je ta povečaia od 4 do 5%. Podatkov za leto 1995 ni bilo na voljo. Leta 1993 je bila prireja perutnine (piščanci) trikrat večja od domačih potreb, večja od domačega povpraševanja pa je bila tudi pridelava mleka, jabolk in vina. Cilj je zmanjšati prirejo perutnine in svinjine, povečati pridelavo zelenjave in govedine in ustaliti pridelavo krompirja in mleka. Gozdovi so velik naravni vir v Sloveniji, saj pokrivajo 51 % vse površine. Le okoli 20% gozdov je v lasti države. Povprečna velikost gozdne parcele je 2-3 hektare. Država se zelo zavzema za razširjanje gozdov v državni lasti. Tri glavne funkcije gozdov so proizvodnja, ekologija in rekreacija. Proizvodnja se večinoma uporablja za domače potrebe (95% ), celo celulozni les se uvaža. Državni Inštitut za gozdarstvo je odgovoren za upravljanje številnih subvencij za čiščenje, zaščito in pogozdovanje. Inštitut za gozdarstvo ima veliko oddelkov (tehnologija in gradnja cest, skrb za divjad, obdelava podatkov, geodezija, stiki z javnostjo itd.) in je geografsko organiziran v regije, vsaka regija pa na več enot V vsaki enoti, ki je velika okoli 2 000 Geodetski vestnik 40 (1996) 2 hektarov, je gozdar odgovoren za vse, kar se v gozdu dogaja. Spodbuda za pogozdovanje orne zemlje je ta, da lastnik ne plačuje davka 20 let Vrednotenje in obdavčitev zemlje Vrednotenje in obdavčitev zemlje sta zapletena predvsem zaradi različnih interesov vpletenih strank - pobrati čim več davka oz. izogniti se plačilu. Dobra (t.j. učinkovita) politika obdavčitve zemlje mora zagotoviti učinkovito pobiranje davkov, ne pa s tem prestrašiti vlagateljev. Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Geodetska uprava Republike Slovenije (Ministrstvo za okolje in prostor) bi radi razvili nov sistem, ki bi bil usklajen s posodobitvijo slovenskega kmetijstva in z mednarodnimi izkušnjami. Posebna skupina FAO je veliko ur pregledovala predlagani sistem, ki poskuša povezati načrtovanje izkoriščanja zemlje z vrednotenjem zaradi obdavčitve. Na srečo odločitev o uvedbi novega sistema še ni bila sprejeta, ker je prezapleten in predrag. /3/ Osnovna enota vrednotenja v predlaganem sistemu je parcela. Sistem potem deli parcele glede na uporabo, (potencialno) proizvodno zmogljivost in lokacijo/obliko. Razdelitev parcel je narejena s primerjavo parcel z vzorčnimi, z uporabo številnih parametrov in z dodajanjem ali odvzemanjem točk glede na dostopnost, strmino, obliko, kemično analizo itd., vse v zelo natančnih lestvicah in merilih. En agroekonomist je odgovoren za več katastrskih občin. Na podlagi dolgoletnih izkušenj bi radi pripravili podatke v taki obliki, da bi bili uporabni za druge agencije (spremljanje, podnebne spremembe, onesnaženje itd.). To je zanimiva ideja, ki je· teoretično smiselna. Zakaj ne bi poskusili pobirati davkov na zemljo glede na to, kaj je zemljišče sposobno proizvajati, in s tem spodbujati boljšo izrabo?. Take sheme so bile v preteklosti preizkušene v različnih zakonodajah in navadno niso uspele. Razlog je v poskusu mešanja dveh različnih funkcij in ravni podatkov. Obdavčenje je način pridobivanja denarja. Načrtovanje uporabe zemljišč pa se, čeprav je na neki način povezano, bolj ukvarja z uporabo lastnine v smislu zemije, hidrologije, transporta itd. Zbiranje vseh teh podatkov za vsako posamezno parcelo postane izjemno obremenjujoče (in popolnoma nepotrebno). Iz teh razlogov (in kopice drugih, povezanih s sodobnim načinom vrednotenja zemljišč) so se sodobne zakonodaje rajši oprle na trg pri določanju vrednosti in uporabljanju področnih zakonov in predpisov o načrtovanju izrabe zemljišč, da bi tako uvedle splošno omejitev uporabe lastnine. /4/ Veliko zmede je navadno glede mednarodnih izkušenj z obdavčenjem zemljišč. Slovenski kolegi so tudi dobili napačno predstavo. Vlade vidijo davek na zemljišče kot vir dohodka in prezrejo dejstvo, da v razviti državi (kot je Slovenija) vsi davki na zemljišča znašajo manj kot 10% (navadno še precej manj) skupnega državnega dohodka. Od te vsote je 90% zemljiške vrednosti v mestni lasti. Razlog je v tem, da so v mestih naložbe precej bolj zgoščene. V Sloveniji je bilo leta 1994 508 000 lastnikov kmetijskih zemljišč, od tega jih ima 90% tako majhen katastrski dohodek, da ne plačujejo davkov vnaprej. Skupna vsota davka na osebni dohodek kmetov je 1 200 milijonov tolarjev (8,8 milijona USD). /5/ Predlagan novi načrt skuša ustvariti način, kako pobrati več davka od najnižjih 90% od najnižjih 10% lastnine v državi. To na splošno ni zelo produktivna ali stroškovno učinkovita metoda iskanja večjega dohodka od davkov na državni ravni. Geodetski vestnik 40 ( 1996) 2 To pa ne pomeni, da obdavčitev kmetijskih zemljišč ni pomembna za sodobno gospodarstvo, kot je Slovenija. -v demokratični družbi in liberalnem tržnem gospodarstvu je obdavčenje eno najmočnejših političnih orodij v rokah vlade v prid načrtovanju izrabe zemljišč. V tem pogledu je večina davčnih služb ugotovila, da je najbolje pustiti, da je obdavčitev zemlje in druge lastnine dohodek lokalnih skupnosti. Razlogov za tako odločitev je več. Prvič je to - čeprav je vsota majhna v državnem merilu - navadno najpomembnejši vir dohodka lokalnih ( občinskih) vlad. Drugič, če se sredstva uporabljajo lokalno, obstaja spodbuda za vodenje dobrih lokalnih evidenc na ravni parcele in zmanjšanje izdatkov za državno administracijo. Tretjič dovoljuje lokalni skupnosti aktivno vlogo pri izvajanju politike, prijazne do okolja, pri uporabi zemljišč, ker je odločitev, koga obdavčiti in na kateri ravni, lokalna .. Izkušnje držav, članic OECD-ja, so bile glede tega zelo pozitivne. V vsakem primeru je sistem vrednotenja kn1etijskih zemljišč v Sloveniji zastarel in prizadevanje, ki je vloženo vanj, ni poplačano. Če je osnovni cilj pobiranje davkov, je učinkoviteje pobirati davke na zgradbe (glede na tržno vrednost) kot pobirati davke na zemljišča. Če je osnovni cilj nadzorovanje gospodarske dejavnosti, ;obstajajo druga, cenejša sredstva. Katasteir, zemljiške knjige in zako,;;ska ureditev Ker mora biti vrednotenje lastnine za zemljiški davek izvedeno na vsaki posamezni parceli in zaradi pravnih posledic zaradi neplačila, je treba voditi skrbne, podrobne in natančne evidence. Zato vlada ugotavlja, da je nujna reforma katastra. Katastrski sistem je star in vprašljiv, vendar ga lastniki in kupci zemlje sprejemajo. Posodobitev sistema bi morala vključevati preverjanje in vzdrževanje obstoječih podatkov. Zaradi klasifikacije je država razdeljena na 42 katastrskih okrajev. Vsak okraj sestavljajo številne katastrske občine. Te občine niso povezane z administrativnimi, kar je nenavadno. Zemljiški kataster kot del Geodetske uprave Republike Slovenije v okviru IVIinistrstva za okolje in prostor sestavljajo: 1 glavni urad, 12 območnih geodetskih uprav in 45 izpostav. Kataster je večinoma analogen, le okoli 2% je digitalnega. Digitalne tehnike se čedalje bolj uporabljajo in sistem dozoreva. Za večino meja rekonstrukcijski podatki niso dostopni in se zato uporabljajo podatki z obstoječih načrtov. Cilj lrntastrske reforme je veliko povečanje natančnosti državnih geodetskih podatkov. F AO meni, da je Slovenija izbrala pravilen pristop za reformo katastra. Novi pristop ustreza mednarodnim standardom glede učinkovitosti in cene. Pravna zaščita ni le posledica velike natančnosti merjenja. FAO podpira tudi vladno odločitev za posodobitev zemljiške knjige. Sistem je analogen in dobro voden, vendar se ne more spopasti s povečanjem zemljiških transakcij, ki so posledica gospodarske in politične liberalizacije. Zaostanek pri ažuriranju je od 2-3 mesece do 12-18 mesecev. Slovenija ima, kot večina držav, ki so nastale po razpadu stare Avstro-Ogrske, dvojni registrski sistem. Fizični register (t.j. kataster) in pravni register (t.j. zemljiška knjiga) - podobno kot nemški sistem „Grundbuch". Da lahko izvedejo normalen zemljiški prenos, nriorajo stranke prenašati listine med sodišči (Ministrstvo za pravosodje, ki je odgovorno za zemljiško knjigo) in katastrom (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Geodetski vestnik 40 ( 1996) 2 prehrano). Trenutno ni ustrezne povezave med zemljiško knjigo in katastrom. Čeprav bi bilo idealno združiti obe funkciji v enem uradu, se to verjetno ne bo zgodilo. Sodelovanje med zemljiško knjigo in katastrom je bistveno za zagotavljanje dejanskih in enotnih podatkov uporabnikom na enem mestu. Dejanski in enotni podatki so pomembni za (zahodno usmerjeno) tržno ekonomijo. Integracija zemljiške knjige in katastra ni nujna za uresničitev tega cilja. Najpomembnejše je povezati zemljiško knjigo in kataster ter s tem odpraviti zamude pri ažuriranju zemljiške knjige. Integrirana računalniška povezava je zato bistvena. Z zdajšnjimi časovnimi zamudami bi lahko brezvestna oseba prodala isto zemljišče več kupcem, pa bi bile vse listine v redu. Vlada se tega zaveda in Ministrstvo za pravosodje je dodelilo sredstva za računalniško opremljenost zemljiške knjige. Pohvalna je tudi odločitev za tesno sodelovanje s katastrom. Državne agencije in inštituti pospešeno uvajajo računalniško podprte sisteme podatkov. Poteka toliko aktivnosti na različnih področjih, da mora vlada določiti, katere podatke potrebuje za opravljanje svojih nalog skladno z drugimi državami, članicami OECD-ja. Zdaj hoče vsaka vladna organizacija avtomatizirati podatke in jih (pro )dati svojim uporabnikom. Tako je posebna skupina dobila vtis, da se zbira veliko podatkov brez prave povezanosti z dejavnostjo organizacije preprosto zato, ker hočejo več podatkov. To navadno vodi v preobsežne in neučinkovite baze podatkov, ki so le malo ( ali pa sploh ne) uporabne, predrage in se pogosto podvajajo. Da bi se izognili temu, je treba razviti ustrezno politiko glede tega, katere podatke (in zakaj) je treba zbirati in kateri oddelek jih bo zbiral (in kako). Poleg tega je treba razviti sodoben sistem izmenjave podatkov med različnimi vladnimi oddelki, Slovenija bi si lahko pomagala z nadaljevanjem te misije. Predlagana je ustanovitev TCP-ja v okviru LRTF-ja (FAO Land Regularization Task Force - skupina za zakonsko ureditev zemljišč), ki bi združevala nasvete o agroekološkem modelu načrtovanja izrabe zemljišč in vrednotenju zemljišč kot dveh neodvisnih sestavin informacijskega sistema o zemljiščih. V zvezi s takim pristopom bi organizirali vrsto seminarjev na visoki ravni za pregled mednarodnih izkušenj pri: o vrednotenju in obdavčitvi zemljišč • ocenjevanju zemljišč in načrtovanju izrabe zemljišč • integriranju zemljiških baz podatkov v skupnih mrežah • pravni in zakonodajni podpori. Opombe: /1/ Kmetijski načrti v merilu 1:5 000 pokrivajo vso Slovenijo. Zbrani so bili podatki o proizvodni zmogljivosti, uporabi zemljišč in potencialni proizvodni zmogljivosti zemljišč. /2/ Zaradi razlogov iz bližnje preteklosti večina producentov trenutno ni za združevanje zemlje. /3/ V zvezi s tem je posebna skupina FAO lahko obvestila vlado in slovenske kolege, da so predlagane reforme zemljiškega obdavčenja glede na mednarodne izkušnje neizvedljive. /4/ Na srečo je nizozemski Kadaster sodeloval pri misiji. Nizozemska ima enega od boljših sistemov vrednotenja zemljišč in načrtovanja izrabe zemljišč. V poljedelskih Geodetski vestnik 40 (1996) 2 ' območjih ga upravljajo s plačilom participacije. Tako sta tako obdavčitev kot omejitve načrtovanja izrabe zemljišč „last" skupnosti. /5/ Za potrebe davkov se osebni dohodek lahko avtomatično odšteje v višini 11 % povprečne plače v Sloveniji. Dodatnih 10%, če oseba ne dela, 10% za prvega otroka in 5% za vsakega naslednjega. Dohodnimi se giblje rned 17% in 55%. FAO: J Riddell, SDAA, J. Latham, SDDR, K Welter, Kadaster Prevod iz angleščine v slovenščino je zagotovil g. Tomaž Banovec, Statistični urad Republike Slovenije in ga posredoval uredništvu v objavo; strokovno redakcijo prevoda pripravila mag. Božena Lipej Prispelo za objavo: 1996-06-04 Projekt posodobitve sistema in podatkov katastrske klasifikacije UVOD Februarja je bila na povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji misija za FAO, da bi se seznanila z evidenco, stanjem in vrednotenjem kmetijskih zemljišč ter z davčno politiko. Ob zaključku obiska je bila okrogla miza, kjer so predstavniki FAO razložili .svoje poglede, kasneje pa je bilo poslano tudi pisno poročilo o obisku ter predlogi in usmeritve pri nadaljnjih korakih glede vrednotenja zemljišč (prevod poročila je objavljen v tej številki Geodetskega vestnika). V sklopu predstavitev, ki jih je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije, je bil tudi projekt posodobitve sistema in podatkov katastrske klasifikacije, ki je zaradi svoje izvirnosti in rešitev požel veliko zanimanja in vprašanj. OCENA STANJA KATASTRSKE KLASIFIKACIJE Sistem katastrske klasifikacije je bil zasnovan v okviru Avstro-Ogrske države ob novelaciji davčnega zakona leta 1864 in je vsako proizvodno (rodovitno) zemljišče uvrstil v katastrsko kulturo in katastrski razred na podlagi primerjav z vzorčnimi parcelami3. Osnovni in edini namen katastrske klasifikacije je bil izračunavanje bolj pravičnega katastrskega (čistega) dohodka. Ker so bile v času nastanka katastrske klasifikacije velike razlike v proizvodnih pogojih med pokrajinami, so ustanovili katastrske (cenilne) okraje. Podatki katastrske klasifikacije so v današnjem času edina pravnoveljavna evidenca o zemljiščih, za katero je po Zakonu o zemljiškem katastru dolžna skrbeti (z vzdrževanjem) Geodetska uprava Republike Slovenije, ki je tudi edina pristojna za obnovo in posodobitev sistema vzorčnih parcel in katastrske klasifikacije. Sistem se kljub predlogom stroke ni nikjer v celoti vzdrževal ( nezainteresiranost države), nevzdrževane podatke pa so zaradi pravne veljave prevzeli tudi drugi uporabniki. Stanje (nekorektnost) podatkov je še toliko večje v gozdovih in družbeni lastnini, kjer se ni izračunaval katastrski dohodek Geodetski vestnik 40 (1996) 2 Prvotni namen katastrske klasifikacije se je v današnjem času drastično spremenil. Izdelane so številne metodologije, ki ob uporabi različnih korekcijskih faktorjev uporabljajo iste podatke katastrske klasifikacije za različne metodologije. Kvaliteta (takšnih) izvornih podatkov katastrske klasifikacije pa vpliva na številne odločitve: • izračun odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ul SRS 9/90) • postopek denacionalizacije (Ul RS 27/91; 16/92) • osnovo za izračun dohodnine (Ul RS 71/93) • metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ul SRS 10/87) • navodilo za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada (Ul SRS 34/88) • metodologijo za sodne cenilce • cestni zakon - odškodnina za razlastitev zemljišča • izračun cenzusov (za pridobitev štipendij, otroških dodatkov, posojil ... ) • osnovo za podatke statistike o kmetijstvu - bilance površin • urejanje in gospodarjenje, varovanje pred posegi v prostor (Ul SRS 5/80, 18/84) • promet z nepremičninami. STANJE SISTEMA IN PODATKOV KATASTRSKE KLASIFIKACIJE o Sistem katastrske klasifikacije ni vzdrževan, zato je tudi korektnost sistemsko pridobljenih podatkov za namene obdavčitve potrebna preveritve (revizije) in posodobitve. o Katastrski okraji - zaradi novih agrotehničnih ukrepov, modernih komunikacij ipd. so se pridelovalni in gospodarski pogoji med okraji močno poenotili, zato je nadaljnji obstoj katastrskih okrajev manj pomemben. o Vzorčne parcele - podatki vzorčnih parcel so nevzdrževani, večina je zaraščenih, pozidanih, spremenjenih v drugo vrsto rabe, uporabljajo pa se še vedno kot uraden podatek. o Zelo podoben sistem katastrske klasifikacije imajo tudi sosednje države (Nemčija, Avstrija, Švica, Madžarska, Hrvaška), kjer so obstoječi sistem katastrske klasifikacije ves čas vzdrževali, posodobili in razširili uporabnost in namen podatkov. UGOTOVITVE 1) Pobuda stroke in uporabnikov podatkov katastrske klasifikacije (tudi zunaj geodetske službe) za posodobitev sistema katastrske klasifikacije je bila že večkrat zavrnjena, predvsem zaradi nezainteresiranosti države in nepomembnosti lastništva (in davčne funkcije) zemljišč, ki jo vodi zemljiški kataster. 2) Posledice številnih pomanjkljivosti pri izračunu katastrskega dohodka nosijo zaradi neažuriranih podatkov katastrske klasifikacije in posredno tudi drugih metodologij lastniki zemljišč in davkoplačevalci. 3) Lastniki zemljišč so nezadovoljni, saj se katastrski dohodek šteje tudi v osnovo dohodnine (realno stanje je drugačno kot v zemljiškem katastru). Geodetski vestnik 40 (1996) 2 4) Ugotavljamo številne zahtevke in prijave strank na geodetskih upravah (sprememba katastrske kulture oz. razreda) zaradi plačila spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so očitni poizkus razvrednotenja geodetske službe nasploh (iz strokovne v socialno). 5) Številne so prijave in zahtevki za posodobitev katastrske klasifikacije na širših območjih (npL Cerkniško jezero, Planinsko polje, Pesniška dolina .. } 6) Država kljub številnim evidencam nima opredeljenega resursa, ki ga lahko prikaže predlagana posodobitev sistema in podatkov. 7) Geodetska služba vključuje tudi katastrske agronome, zaposlene. na Geodetski upravi Republike Slovenije, ki so strokovno usposobljeni in pripravljeni na prevzem obveznosti za vzdrževanje posodobljenih podatkov. Posodobitev predvideva tudi sistematično izvajanje revizije katastrske klasifikacije, ki jo lahko opravlja (strokovnjaki z opravljenim preizkusom znanja s področja katastrske klasifikacije) pooblaščena organizacija pod stalnim nadzorom Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je tudi pristojna za izdajanje pooblastil. 8) Izvorni podatki imajo trajno in vsestransko uporabnost (pravno veljavnost) ter so ponujeni uporabnikom zunaj geodetske službe. 9) Predlagani projekt je preizkušen (Košir et al., 1995), posodobitev pa se v zmanjšanem obsegu že uporablja ob rednem vzdrževanju zemljiškega katastra, stroka, ki se dnevno srečuje s katastrsko klasifikacijo, pa ga je sprejela. BISTVO POSODOBITVE o Obstoječi sistem katastrske klasifikacije se ne ruši (spreminja), ampak se obnavlja in posodablja s sodobnimi podatki. Zato ne bo izdelana nova (univerzalna) metodologija vrednotenja zemljišč, ki bi trajala daljše obdobje in zahtevala spremembe večjega števila zakonskih in podzakonskih predpisov; o Poleg že do sedaj uporabljenih splošnih opisov vzorčnih parcel so vključene tudi bonitetne točke zemljišč; • S pripravo eksaktnih podatkov katastrske klasifikacije je možno geolocirati in vzpostaviti monitoring agrotehnike na vzorčnih parcelah; o V skladu z zakonskimi obveznostmi za vzdrževanje in posodobitev sistema katastrske klasifikacije bo opravila delo skupina strokovnjakov (katastrski agronomi z večletnimi izkušnjami na področju katastrske klasifikacije, izpit iz katastrske klasifikacije in potrdilo o rednem izobraževanju) po enotnih kriterijih; o zbrani podatki so podlaga za simulacijo modelov kmetijske pridelave, ki zdaj temelji le na ocenah. CIWI POSODOBITVE 1) strokovna podlaga za detajlno katastrsko klasifikacijo (pravičnejša osnova za izračun katastrskega dohodka) 2) možnost uporabe že zbranih podatkov iz agrarnih operacij (predpisani podatki) 3) postopno izenačevanje kriterijev katastrskih okrajev (sistem gostitve mreže podatkov) Geodetski vestnik 40 (1996) 2 4) vrednotenje zbranih podatkov s simulacijskim modelom za druge namene vrednotenja zemljišč 5) uradni podatki - država bo imela vsak trenutek vpogled nad zemljišči (resurs) 6) vključitev podatkov katastrske klasifikacije v informacijski sistem državne uprave 7) dosedanjim uporabnikom omogočiti standardizirane in strokovno ugotovljene podatke katastrske klasifikacije 8) kot projekt posodobitve sistema katastrske klasifikacije, realno izvedljiv s kadri (minimalno 25 katastrskih agronomov na območnih geodetskih upravah) in v času 5, 7 ali 10 let 9) status državnih vzorčnih parcel, zakonska opredelitev. 1 PEDOLOGIJI, IN ;GROTEHNIKA 1 w KRITERIJI ZA POSODOBLJEN SISTEM VZORČNIH PARCEL POSODOBLJENI PODATKI KATASTRSKE KLASIFIKACIJE OBNOVA IM POSODOBITEV NOVIH VZORČ:NIH PARCEL (VZPOSTAVITEV MOfllTORINGA VZORČNll-i PARCEL) IZDELAVA ELABORATOV KATASTRSKE KLASIFIKACIJE (VZOR. PARC.) ZA KATASTRSKI Ol(RAJ REVIZIJA VRSTE RABE IN KATASTRSKA l(LASIFll