Župan Roberto Dipiazza: Istrske umetnine naj ostanejo v Italiji in naj bodo razstavljene v Trstu >/10 Openski tramvaj: za številne okvare kriv ... software Primorski Mussolini na konju sodi v skladišče SandorTence Tudi v našem dnevniku se od časa do časa pojavlja razprava o vlogi narodnostnih strank v narodno mešanih okoljih. Senatorka Tamara Blažina je o tem spregovorila v novoletnem intervjuju, svoje stališče je potem v luči vloge Južnotirolske ljudske stranke pojasnil deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin, ki je o tem spregovoril tudi na nedavnem goriškem srečanju stranke. Trst ni Bocen, nekateri problemi pa se pojavljajo v podobnih, če že ne enakih oblikah. Za Slovence, ki živimo v Italiji, je v vsakem primeru dobro, da spremljamo dogajanja na Južnem Tirolskem. Lanskega decembra sta se poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) vzdržala pri zaupnici Berlusconijevi vladi in Pokrajina Bocen je nekaj dni zatem postala upravitelj svojega dela naravnega parka Stilfser Joch-Stelvio. Doslej je zanj skrbela država, sedaj je to pristojnost prevzela lokalna uprava. Podobno se dogaja s parlamentarno nezaupnico kulturnemu ministru Bondiju. Kamen spotike sta bocenski spomenik zmagi v prvi vojni z izrazito fašistično-nacionalisti-čno simboliko in relief Musso-linija na konju, ki »krasi« trg pred bocensko sodno palačo. Južni Tirolci upravičeno zahtevajo njegovo odstranitev, v Rimu pa pravijo, da je to »arhitektonsko obeležje«. Ponavljamo. Nobenih vzpo-redij med našo in bocensko situacijo. Dobro pa je vedeti, kaj se dogaja na Južnem Tirolskem. dnevnik SREDA, 26. JANUARJA 2011 Št. 21 (20.036) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Po zgledu Tunizije ljudje na ulicah zahtevajo gospodarske in politične reforme Val množičnih ljudskih protestov zajel Kairo Demonstracije z mrtvimi in ranjenimi tudi v drugih mestih GORICA - Minister Mitja Gaspari gost Slovika Do gospodarskega razvoja z odpravo ovir med državami GORICA - Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je včeraj v goriškem Kulturnem domu priredil tretji seminar iz ciklusa Poti razvoja in rasti, katerega gost in predavatelj je bil slovenski minister za raz- voj in evropske zadeve Mitja Gaspari. V uvodnem delu srečanja je svoja razmišljanja posvetil Evropski uniji in njeni mednarodni vlogi, nato pa je spregovoril o gospodarskem razvoju, ki zahteva odpravo vsakrš- nih ovir med državami. Gaspari je v nadaljevanju poudaril, da odnosi med Italijo in Slovenijo ne smejo biti konfliktualni, zato pa je treba okrepiti zaupanje med državama. Na 15. strani KAIRO - Več tisoč ljudi je včeraj zavzelo ulice Kaira in po zgledu tunizij-skega upora zahtevalo gospodarske in politične reforme. Protestnikom je uspelo prodreti skozi policijske blokade, prišlo pa je tudi do spopadov, v katerih so bili trije mrtvi, ranjenih pa veliko ljudi. Protesti potekajo tudi v drugih egiptovskih mestih. Gre za največje demonstracije v Egiptu v zadnjih letih, oblasti pa so samo na ulice središča Kaira poslale med 20.000 in 30.000 policistov. Dale so tudi vedeti, da bo policija odločno ukrepala proti vsakomur, ki se bo udeležil uradno nedovoljenih demonstracij. Na 18. strani Na Brdu pospešek za odsek Trst-Divača Na 4. strani Srečanje o hitri železnici na Pončani Na 8. strani Slovenska prisotnost na Trst film festivalu Na 9. strani Visoko priznanje za nogometaša Micheleja Leghisso Na 21. strani Vaucherji burijo duhove ■ V. • ^a • • na občini v Gorici Na 14. strani Za Pina Brumattija usodna zamuda? Na 14. strani južna tirolska - Bondi pod udarom V Bocnu nočejo več fašističnih simbolov BOCEN - Poslanca Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger najbrž ne bosta podprla parlamentarne zaupnice kulturnemu ministru Sandru Bondiju. »Medtem ko se v Rimu in Pompeih rušijo arheološke znamenitosti, se v Bocnu ščitijo nepriljubljeni spomeniki in ohranjajo fašistični simboli. Za to nosi največje odgovornostii prav minister Bondi,« meni SVP. V mislih ima predvsem spomenik zmagi v prvi svetovni vojni v središču Bocna. Južni Tirolci to obeležje iz fašističnih časov imajo za simbol itali-janstva oziroma fašističnih asimila- cijskih pritiskov na Nemce in Ladin-ce. SVP je dolgo let zaman zahtevala odstranitev tega spornega simbola, sedaj pa si skupaj z bocensko občinsko upravo prizadeva, da bi ob spomeniku uredili muzej totalitarizma. Rim je na zahteve in prošnje iz Bocna vedno odgovarjal negativno, kar velja tudi za zahtevo po odstranitvi reliefa Mussolinija na konju, ki še vedno »krasi« trg pred bocensko sodno palačo. »Mussolini mora stran, če ne pa naj odide Bondi,« je včeraj na prvi strani z velikim poudarkom zahteval dnevnik Dolomiten. Na 6. strani moskva Ruska duma včeraj potrdila sporazum Start MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj v tretjem branju s 350 glasovi proti 96 potrdil nov sporazum o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA in Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novi Start sedaj čaka še dokončna potrditev v zgornjem domu ruskega parlamenta, svetu federacije, ki bo o sporazumu razpravljal že v sredo.Kot je tik pred glasovanjem povedal vodja zunanjepolitičnega odbora dume Konstantin Kosačev, so razpravljali o vseh vidikih sporazuma in jih upoštevali, sedaj pa so pripravljeni sprejeti uravnoteženo in predvsem odgovorno odločitev. Na 18. strani LJUBLJANA - Novo francosko odlikovanje Boris Pahor komander reda umetnosti in leposlovja LJUBLJANA - Slovenski tržaški pisatelj Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja Francoske republike (na posnetku). Odlikovanje mu je včeraj v svoji rezidenci izročila francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli. To je priznanje jeziku, v katerem pišem, jezika, ki je bil nekoč prepovedan in zasramovan, je ob tem dejal Pahor. Francija mu je odlikovanje podelila za njegov izredni literarni talent in za njegove vezi s Francijo, njenim jezikom in kulturo. Na 3. strani 2 Sreda, 26. januarja 2011 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Razprava v parlamentu o hrvaškem vstopanju v Evropsko unijo Swoboda Hrvaško pozval, naj se izogiba spornemu določanju meje Na problem opozorili trije slovenski evropski poslanci - Hrvaška članica EU leta 2014? BRUSELJ - Poročevalec Evropskega parlamenta o Hrvaški Hannes Swoboda je včeraj v Bruslju pozval k izogibanju vnaprejšnjemu opredeljevanju odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško, potem ko so trije evropski poslanci iz Slovenije opozorili, da so hrvaški zemljevidi z mejo po sredi Piranskega zaliva nepotrebno izzivanje. Swoboda se je strinjal, da sta strani sklenili arbitražni sporazum o reševanju vprašanja meje, zato bi se morali "vsi vzdržati vnaprejšnjega opredeljevanja odločitve". "Državljanom se ne bi smelo dajati vtisa, da se premika v smeri enega določenega stališča," je dejal Swoboda na zasedanju zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta. Poleg tega je poročevalec po koncu razprave o Hrvaški poudaril, da ne bi "precenjeval neuradnih zemljevidov". "Pomiriti bi se morali. Ena stran ne bi smela na uraden način uporabljati zemljevidov s sporno mejo, druga stran pa bi morala upoštevati, da so to neformalni zemljevidi in ne uradni dokumenti," je dejal Swoboda. V včerajšnji razpravi o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo so trije evropski poslanci iz Slovenije - Ivo Vajgl (ALDE/Zares), Alojz Peterle (EPP/NSi) in Jelko Kacin (ALDE/LDS) -med drugim izpostavili tudi to, da je tiskanje zemljevidov z mejo po sredi Piranskega zaliva nepotrebno izzivanje. "Pridružujem se oceni, da je Hrvaška veliko storila za izboljšanje sosedskih odnosov, in to na resni, dolgoročni osnovi, hkrati pa si ne morem kaj, da ne bi zameril Hrvaški, da se še vedno tiskajo zemljevidi in izdajajo dokumenti, ki poskušajo vsaj neformalno prejudicirati reševanje mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško," je dejal Vajgl. "Tudi jaz ne morem mimo omembe dejanja enega od ministrstev hrvaške vlade, ki zopet riše mejo v Piranskem zalivu tam, kjer je nikoli ni bilo, in upam, da je tam tudi ne bo, ker ne bi bila pravična," je povedal Peterle. Ob tem je dodal, da je "zopet prišlo do enostranskega dejanja, ki ne dviga atmosfere in optimizma, ampak vznemirja slovensko širšo in politično javnost". Kacin pa je postavil "retorično vprašanje", kdo nadzira tiskanje zemljevidov, ki prejudicirajo mejo na morju. "Če jih država ne nadzira, je to velik problem, če je to državna politika, potem pa trdim, da so take provokacije nepotrebne, kontraproduktivne in škodljive," je poudaril in posvaril pred tveganjem, da bi tako izzivanje pokvarilo pozitivno ozračje, saj bi bilo to "slabo za Hrvaško in EU ter katastrofalno za Zahodni Balkan". Vsi evropski poslanci, ki so se udeležili razprave, tudi slovenski, so sicer pohvalili napredek Hrvaške na poti v unijo in izrazili željo, da bi pogajanja končala do konca junija, kot načrtuje tudi madžarsko predsedstvo, in da bi nato čim prej postala polnopravna članica unije. Poročevalec Swoboda je ocenil, da bi Hrvaška lahko postala članica unije v obdobju od začetka leta 2013 do začetka leta 2014, s čimer je zamaknil svoje prejšnje ocene o časovnici hrvaškega vstopa v unijo. Če se pogajanja končajo junija, lahko Evropski parlament da soglasje oktobra, potem je treba izvesti referendum na Hrvaškem, nato podpisati pristopno pogodbo, nato pa se v začetku 2012 začne ratifikacijski proces, je Swoboda razgrnil prvi del časovnice. Če bi bil ratifikacijski proces končan v enem letu, bi bilo to po besedah poročevalca "za Guinessovo knjigo rekordov". Če bi bile težave z ratifikacijami, pa je članstvo pričakovati bolj v smeri leta 2014. (STA) Hanes Swoboda je Hrvaško pozval, naj se vzdrži predpostavljanja odločitve o meji PADOVA - Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta Anton Vratuša častni gost okrogle mize o koncentracijskem taborišču Chiesanuova Na okrogli mizi sta sodelovala tudi zgodovinarka Alessandra Kersevan in novinar Ivo Jevnikar PADOVA - Ob jutrišnjem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se po vsej Italiji vrstijo spominske slovesnosti in kulturne pobude. Tako je tudi v Padovi, kjer je občinska uprava priredila cel niz prireditev. V ponedeljek je bila v tem okviru v avditorju Kulturnega središča Al-tinate okrogla miza o italijanskem koncentracijskem taborišču za slovenske in hrvaške civiliste v padovanski četrti Chiesanuova. Skozi tisto taborišče je šlo v obdobju od 14. avgusta 1942 do zloma Italije septembra 1943 kakih 10.000 žrtev fašistične represije na zasedenih ozemljih Jugoslavije. Častni gost pobude je bil nekdanji zapornik v Padovi - Chiesa-nuovi, poznejši vidni predstavnik Osvobodilne fronte, diplomat, podpredsednik jugoslovanske in predsednik slovenske vlade v 70. letih prejšnjega stoletja, 95-letni akademik dr. Anton Vratuša. Obudil je spomine na italijanska taborišča, ki jih je okusil, zlasti na grozljivi Rab, a tudi na sodelovanje med slovenskim in italijanskim odporništvom. V imenu občinske uprave mu je odbornik za kulturo Colasio izročil spominsko kolajno mesta Padove. Zgodovinarka Alessandra Kersevan iz Vidma je orisala italijansko zasedbo dela Slovenije in njen represivni ter internacijski sistem. Tržaški časnikar Ivo Jevnikar pa je opisal pomoč internirancem v Chie-sanuovi, ki so jo nudili slovenska frančiškana patra Atanazij Kocjan-čič in Fortunat Zorman ter znani minorit iz Padove p. Placido Cortese, ki je pozneje postal žrtev gestapa v Trstu. Na začetku je pobudnik okrogle mize, zdravnik dr. Franco Bia-sia, ki je tudi vodil okroglo mizo, predstavil svoj dobre pol ure trajajoči dokumentarec o taborišču Chiesanuova s posnetki še vedno sto-Anton Vratuša je bil častni gost v Padovi )eče nekdanje vojašnice in pripovedi več pričevalcev. Do 31. januarja prošnje za prispevke TRST - 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine v smislu 18. čl. DZ št. 26/2007. Sklad financira ustanove in organizacije primarnega pomena za slovensko manjšino ter manjše ustanove in organizacije slovenske manjšine. Pogoj za pridobitev pravic do prispevkov iz 18. člena dež. zak. št. 26/2007 pa je vpis v Deželni seznam organizacij slovenske jezikovne manjšine (5. člen DZ 26/2007). Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it pod rubriko »in evidenza/v ospredju«. Slovenska vlada »snubi« nepovezane poslance LJUBLJANA - Poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo Franc Znidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna, je iz kabineta predsednika vlade včeraj prejela formalno povabilo za uradno sodelovanje s koalicijo. Kot je povedal vodja nepovezanih poslancev Franc Znidar-šič se bodo na vabilo odzvali v prihodnjih dneh, vendar še niso poenoteni, ali bodo sodelovanje sprejeli kot poslanska skupina. Za sodelovanje sta Znidaršič in Rezman, medtem ko Magajna ni za formalno povezovanje. V koaliciji pa formalnemu povezovanju z nepovezanimi poslanci nasprotuje DeSUS. Pri Celju eksplodirala cisterna s plinom CELJE - Na odlagališču odpadnih sveč poleg podjetja za reciklažo odpadnega materiala in izdelavo sveč v Medlogu pri Celju je v ponedeljek zvečer zagorelo. Ogenj se je razširil na cisterne s parafinom, na katerih je zagorela izolacija. Posledično je ogenj segrel tudi cisterno s plinom, ki je eksplodirala. V neposredni bližini se je nahajalo tudi osebno vozilo, ki ga je ogenj prav tako uničil. Požar se je razširil tudi na vreče z odpadnimi svečami in sosednjo garažo. Zaradi visoke temperature so popokala tudi stekla na vhodu proizvodne hale, požar je zajel in poškodoval dva proizvodna stroja. Manjši požar je izbruhnil tudi v sosednjem podjetju za predelavo lesa, vendar so gasilci s pravočasnim ukrepanjem širitev požara preprečili. Požar je pogasilo osem celjskih poklicnih gasilcev in pet prostovoljnih gasilcev z Babnega. V požaru ni bil nihče poškodovan, gmotna škoda pa še ni ocenjena. Vzrok požara za zdaj še ni znan. GLAVNA DIREKCIJA ZA INFRASTRUTKTURO, MOBILNOST, PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN JAVNA DELA GLAVNI DIREKTOR na podlagi črke d) in e), 1. odstavka, 4. člena deželnega zakona št. 41/1986 ter 13. in 14. člena zakonskega odloka št. 152/2006 in naslednjih sprememb in dopolnitev, SPOROČA da je Deželni svet s sklepom št. 2763 iz dne 29. decembra 2010 (dostopen skupaj s prilogami na spletni strani www.regione.fvg.it - v oddelku sklepi), sprejel Deželni načrt za prometno infrastrukturo, mobilnost tovora in logistiko. Zainteresirana javnost lahko sodeluje v postopku za odobritev načrta in v postopku strateške okoljske presoje (VAS) s pripombami na sprejeti načrt. Od datuma objave tega obvestila sta načrt in dokumentacija VAS hranjeni za dobo šestdesetih zaporednih dni v naslednjih uradih: Glavna direkcija za infrastrukturo, mobilnost, prostorsko načrtovanje in javna dela v Trstu, ulica Giulia 75/1; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Trst, trg Vittorio Veneto 4; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Videm, trg Patriarcato 3; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Gorica, ulica Garibaldi 7; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Pordenone, Largo S. Giorgio 12. Pred datumom zapadlosti hrambe dokumentacije, vsakdo lahko predloži pisne pripombe, ki morajo dospeti na Glavno Direkcijo za infrastrukturo, mobilnost, prostorsko načrtovanje in javna dela (Urad za protokol, Trst- ulica Giulia 75/1) po pošti, ročno ali preko elektronske pošte na naslov: dir.territorio@regione.fvg.it. Obveščamo Vas, da za oblikovanje pripomb smo pripravili polo, ki je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v oddelku razpisi in obvestila. Trst, 26. januarja 2011 GLAVNI DIREKTOR dr. Dario Danese REGIQNE AUTONQMA FRIULI VÉNIZIA GIUUA ZGODOVINA - Nekdanje koncentracijsko taborišče na Ljubelju Na natečaju za ureditev območja prva nagrada avstrijskim dijakom CELOVEC - Slovenski dijaki iz Celja, avstrijski iz Beljaka in nemški iz Berlina so na mednarodnem natečaju, razpisalo ga je avstrijsko notranje ministrstvo, pripravili osnutke za spominsko ureditev prostora nekdanjega koncentracijskega taborišča na severni, avstrijski strani Ljubelja. Izbran je bil avstrijski projekt. Na obeh straneh gorskega prelaza Ljubelj sta med letoma 1943 in 1945 bili podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer je bilo do konca druge svetovne vojne interniranih do 2000 jetnikov iz več kot 15 evropskih držav. Ti so morali v nečloveških okoliščinah kopati predor pod Ljubeljem. Medtem ko je bil na slovenski strani Ljubelja že v 50. letih prejšnjega stoletja urejen spominski park, pa so ostanki taborišča na severni, avstrijski strani hitro izginili, o medvojnih dogodkih pa se je desetletja molčalo. Šele na pobudo društvo Mauthausen Komitee Karnten/Koroška so se sredi 90. let začele spominske prireditve in bile nameščene table s pojasnili. Sočasno so se pojavile zahteve, da se tudi na avstrijski strani uredi spominsko obeležje po slovenskem zgledu. Avstrijsko notranje ministrstvo je nato kot skrbnik za mesta nekdanjih nacističnih koncentracijskih taborišč v državi pripravilo mednarodni natečaj za šole. Iz Slovenije so se ga udeležili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Celja, iz Avstrije učenci Višje tehnične šole iz Beljaka, iz Nemčije pa šolarji Knobelsdorffo-ve šole v Berlinu. V prostorih belja-ške šole so v nedeljo predstavili posamezne idejne osnutke in razglasili zmagovalce natečaja. To je skupina iz Višje tehnične šole iz Beljaka, ki med drugim načrtuje več opozorilnih tabel že ob sami cesti na Ljubelj. Tudi drugo mesto na natečaju je pripadlo avstrijskim dijakom, medtem ko so učeni celjske srednje šole prejeli priznanje za tretje mesto. Kot je ob nedeljski predstavitvi projektni zasnov opozoril Peter Gstettner iz društva Mauthausen Komitee Karnten/Koro-ška, je sedaj na potezi avstrijska politika, predvsem notranje ministrstvo ter dežela avstrijska Koroška, saj gre za "vprašanje politične kulture in politične volje." Dijaki iz treh držav pa so bistveno pripomogli k temu, da bi iz "sramote na zemljevidu avstrijske Koroške lahko nastal spomenik, ki se bo izkazal tudi v evropskem merilu." (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 26. januarja 2011 3 KULTURA - Novo francosko odlikovanje za slovenskega tržaškega pisatelja Za Pahorja je to predvsem priznanje slovenskemu jeziku Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja LJUBLJANA - Francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli je v svoji ljubljanski rezidenci Borisu Pahorju podelila odlikovanje komanderja reda umetnosti in leposlovja Francoske republike. To državno priznanje so v preteklosti prejele ugledne osebnosti, kot so Claude Levi-Strauss, Groucho Marx, Roman Polanski in Patti Smith. Veleposlanica si je za to priložnost izposodila besede pisateljice Marguerite Yourcenar in dejala, da »ni večjega veselja kot pohvaliti velikega duha«. Kot Delova osebnost leta 2010, a zlasti s svojim literarnim delom in neutrudno borbenostjo, pisatelj po besedah francoske veleposlanice uteleša vest mlade, a pokončne države, ki letos proslavlja dvajsetletnico neodvisnosti. Poleg Levijeve-ga dela Ali je to človek je Pahorjeva uspešnica Nekropola med najpomembnejšimi leposlovnimi pričevanji o nacističnih grozotah. Michelangelijeva je pristavila, da pisateljevanje ni edina zasluga Borisa Pahorja. Prijatelj Francije, kot ga je sama imenovala, je namreč neutrudni borec za svobodo in za človekovo dostojanstvo. Prav ta lastnost tržaškega pisatelja druži s francoskim diplomatom Stephanom Hesslom, ki je pred kratkim svojo ogorčenost izrazil v pamf-letu "Indignez vous!', pravemu knjižnemu fenomenu preteklega leta. Odlikovanje poleg počastitve izrednega talenta izraža tudi hvaležnost ministra za kulturo Frederica Mitterranda za ohranjanje bratstva, ki se je rodilo med vojno. V filmu Boris Pahor - Trmasti spomin je lepo vidna tudi avtorjeva ljubezen do Pariza in njegova sreča, ko se po pariških ulicah sprehaja s prijateljem Evge-nom Bavčarjem, ki nosi velike zasluge za prevode Pahorjevih del v francoščino. Slavnostni govor je veleposlanica zaključila z besedami: "Dragi Boris, vi imate radi Francijo in Francija vas ima rada" in pisatelju podelila častni križec. Boris Pahor je dejal, da mu je odlikovanje v veliko zadoščenje in da je zelo pomembno tudi za slovenski jezik, ki je bil desetletja zasramovan in zatiran. Zahvalil se je Evgenu Bavčarju za posredovanje pri francoski založbi, ki je bila pobudnica za prevod Nekropole iz italijanščine v francoščino. Francoska kulturna politika je z gesto odlikovanja nedvomno pripomogla k mednarodni uveljavitvi slovenskega kulturnega prostora. Prejeto odlikovanje za Pahorja predstavlja predvsem dodaten korak v smeri popravljanja napak, ki so bile storjene v preteklosti. (maj) Francoska veleposlanica Nicole Michelangeli je Borisu Pahorju podelila odlikovanje »komander reda umetnosti in leposlovja« bobo KOROŠKA ÖVP za predlog Schüssla in Haiderja o 141 tablah CELOVEC - Ljudska stranka (ÖVP) na Koroškem glede dvojezičnih krajevnih tabel vztraja pri predlogu, ki sta ga leta 2005 izdelala tedanji avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel (ÖVP) in umrli koroški deželni glavar Jörg Haider in ki je predvideval postavitev dvojezičnih tabel v skupno 141 krajih ter tudi finančno pomoč manjšini za konkretno določene projekte. To je na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril predsednik deželne ÖVP, deželni svetnik Josef Martinz, ki tudi pričakuje, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel rešeno že letos. Predlog Schüssel-Haider pa je po njegovih besedah tudi osnova njegove stranke za pogajanja o dokončni rešitvi tega problema. Kot smo že poročali, se bo 3. februarja državni sekretar Josef Ostermayer sestal s političnimi predstavniki koroških Slovencev, ki mu bodo - če bo uspel uskla-jevalni nedeljski sestanek - izročili usklajen predlog, v katerem bo slovenska manjšina podala svoje stališče ne le do problematike dvojezičnih krajevnih tabel, temveč in tudi do drugih odprtih vprašanjih. (I.L.) ljubljana - Srečanje ministra za Slovence v zamejstvu s slovensko članico avstrijskega zveznega sveta Žekš in Blatnikova optimistična pred začetkom pogajanji o dvojezičnih napisih LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš se je včeraj v Ljubljani srečal s članico avstrijskega zveznega sveta, koroško Slovenko Ano Blatnik (SPO), s katero sta govorila o položaju koroških Slovencev. Do srečanja prihaja dober teden pred začetkom pogajanj o rešitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Tako Blatnikova kot Zekš sta pred začetkom pogajanj, ki bodo potekala pod vodstvom avstrijskega državnega sekretarja Josefa Oster-mayerja in se bodo začela 3. februarja, izrazila zmeren optimizem. Kot je dejal minister, bo sestanek 3. februarja ključen. Blatnikova pa je izpostavila, da ne bo prišlo do idealne, ampak kompromisne rešitve.Zekš je še dejal, to še ne pomeni, da bo "konec zgodbe". Manjšinske organizacije naj bi sicer do tega sestanka uskladile kompromisne predloge, in to ne le o dvojezičnih krajevnih tablah, ampak o celotnem paketu zahtev, ki jih ima slovenska manjšina. "Kaže se neka svetloba, moramo pa Ana Blatnik videti, ali bo vzšlo sonce, ali je to samo ena luč, ki se je v temi pokazala," je bil slikovit Zekš. Podobno je dejala tudi Blatnikova, trenutno najvišja avstrijska političarka med koroškimi Slovenci. "Sem optimi- Boštjan Žekš stična in če bo volja na politični strani in volja pri slovenskih organizacijah, bo prišlo do rešitve. Ne bo prišlo do idealne rešitve, ampak pa bo to kompromisna rešitev." Izrazila je tudi upanje, da bodo pogovori strokovni in stvarni in ne čustveni. Po mnenju Blatnikove je pomembno, do kakšnega enotnega predloga bodo prišle krovne organizacije manjšine. Če do njega ne bo prišlo, pa bo avstrijska politika izrabila dejstvo, da se slovenske organizacije niso sposobne poenotiti, je opozorila. "3. februarja bodo postavljene smernice in upam, da bo prišlo do soglasnega sklepa med slovenskimi organizacijami," je dejala. Dodala je še, da ne gre samo za dvojezične krajevne napise, ampak tudi za ostale projekte, kot je npr. slovenska glasbena šola in njena dolgoročna finančna ureditev. Za Blatnikovo je ključnega pomena tudi izobrazba, ki je "tista struna, ki odpira delovna mesta" in prispeva k pozitivnemu vzdušju med ljudmi. "Vzdušja in jezika pa ni mogoče zakonsko zakoličiti. Jezik se živi in ni nekaj, kar se predpiše. Pri jeziku ni politike. Jezik je bogastvo in to lahko samo živiš, zakonsko tega nikjer ne moreš urediti, ker to ne bo uspešno," je dejala Blatnikova in se zavzela proti politični zlorabi jezika. (STA) LJUBLJANA - TV oddaja Globus posvečena Turkovemu obisku v Italiji »Makaronarji« ali dobri sosedje? Stališča politikov, kulturnikov in podjetnikov - Človeška »kemija« med predsednikoma je nedvomno botrovala uspehu meddržavnih razgovorov LJUBLJANA - Odnosi med Slovenijo in Italijo se razvijajo v pravo smer, za kar se je treba zahvaliti tudi dobri »medčloveški kemiji« med predsednikoma Danilom Turkom in Giorgiom Napolitanom. Da je človeški faktor pomemben in včasih bistven, je izstopalo v predsinočnji oddaji Globus (urednik Edvard Zitnik), ki jo je TV Slovenija posvetila obisku predsednika Turka v Rimu in Milanu. V začetku smo gledali reportaži Mojce Širok iz Rima in Špele Le-nardič iz Trsta, nato je Zitnik za mnenje povprašal politike, kulturnike, podjetnike ter slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča. Povedal je, da so priprave na obisk trajale osem mesecev, kar pomeni, da so se začele pred tržaškim julijskim srečanjem treh predsednikov. Če ne bi bilo tega dogodka,Tur-ka najbrž ne bi bilo v Italijo. Predsedniku finančne družbe KB 1909 Borisu Pericu se zdi zelo pomembno, da je slovenski predsednik obiskal tudi Milan ter navezal stike s tamkajšnjim gospodarsko-finančnim PredsednikaTürka in Napolitana združuje tudi neka človeška »kemija« ansa življenjem. Slovenija gospodarsko gledano zanemarja Lombardijo in italijanski severovzhod (območje z okoli 20 milijoni prebivalcev), ki bi lahko zanjo postala naravno tržišče, kot so trgi nekdanje Jugoslavije. Očitno tudi v go- spodarstvu obstajajo še nekateri predsodki do Italije (t.i. makaronarji) in podcenjevanje vloge slovenske manjšine na tem področju, je prepričan Peric. O predsodkih, ki jih je treba odpraviti, je govoril tudi Japec Jakopin (skupaj z bratom Jernejem je lastnik podjetja Seaway, ki ima tovarno plovil pri Tržiču), medtem ko je Denis Salvi (Servis Koper) opozoril na birokratske težave, ki - kljub odpravi meje - še vedno bremenijo meddržavno ekonomsko sodelovanje. Tržaški občinski svetnik Iztok Furlanič je nekoliko »ohladil« navdušenje župana Roberta Dipiazze nad srečanjem dveh predsednikov. Izrazil je potrebo, da bi ves Trst, in ne le župan, drugače gledal na Slovenijo. Stojan Spetič je prepričan, da je obisk odprl novo poglavje v odnosih med državama ter podčrtal veliko razliko med današnjimi Napolitanovimi stališči in stališči, ki jih je italijanski predsednik zagovarjal leta 2007 ob dnevu spomina na fojbe in istrski eksodus. »Napo- litano tokrat očitno ni prisluhnil tržaškim šepetalcem,« je dejal Spetič. Za Borisa Pahorja se lepo slišijo Na-politanove besede, da smo Slovenci za Italijo najpomembnejša narodna manjšina. To je bil sicer »diplomatski kompliment«, medtem ko je za Rim najbolj pomembna narodna skupnost gotovo nemška na Južnem Tirolskem, je prepričan pisatelj. Kot humanist si želi dodatni kvalitetni skok v odnosih med Italijo in Slovenijo, pri čemer je kot zgled navedel primer Francije in Nemčije. Ravnatelj italijanske osnovne šole v Kopru Guido Križman je povedal, da podružnice v Miljskih hribih obiskuje okoli 50 otrok iz sosednjih Milj. Slednji se učijo tudi slovenščino, kar zanje predstavlja obogatitev, je pristavila mama enega od »čezmejnih« učencev. www.primorski.eu1 f ■ 4 Sreda, 26. januarja 2011 GOSPODARSTVO infrastrukture - Na Brdu pri Kranju se je sestala medvladna komisija Pospešek za načrtovanje čezmejnega odseka hitre proge Do konca aprila bo moral priti pripravljen projekt izvedljivosti - Polna podpora EU TRST - Na včerajšnjem zasedanju italijansko-slovenske medvladne komisije na Brdu pri Kranju, ki se je udeležil tudi predstavnik EU, je bil določen rokovnik za načrtovanje čezmejnega odseka hitre železniške povezave med Trstom oz. Nabre-žino in Divačo. Po poročilu s sestanka sodeč, sta se strani dogovorili za zelo natančno časovnico, po kateri bosta morala biti do konca aprila pripravljena oba projekta izvedljivosti, ki ju bosta izdelali Italija in Slovenija oz. družba Rete Ferroviaria Italiana (RTI) in slovenska Agencija za naložbe v železniško infrastrukturo. Prva bo pripravila dva projekta, druga pa tri, nato pa se bo znova sešla medvladna komisija, ki bo morala formalno odobriti projekt za celoten čezmejni odsek v okviru evropskega prednostnega projekta št. 6. Zasedanja na Brdu se je poleg vodje italijanske delegacije Domenica Crocca z ministrstva za infrastrukture udeležil tudi deželni odbornik FJK za infrastrukture Ric-cardo Riccardi, medtem ko je slovensko delegacijo vodila Nina Mauhler, direktorica direktorata na prometnem ministrstvu. Poleg železniških tehnikov se je srečanja udeležil tudi Günter Ettl, šef kabineta evropskega koordinatorja za prednostni projekt št. 6 Laurensa Brinkhorsta, ki je zagotovil, da imata državi »polno podporo Evropske unije«, vendar v Bruslju pričakujejo »zelo intenzivno sodelovanje ob polnem spoštovanju časovnih rokov, ki jih je določila Evropska unija«. In kateri so ti roki? Do konca letošnjega leta mora biti odobren preliminarni projekt za gradnjo čezmejnega odseka, junija 2012 pa se izteče rok za ustanovitev Evropske gospodarske interesne skupine, ki bo postala odgovornoi subjet za naslednje faze projektiranja in izgradnje proge. Če bosta oba roka spoštovana, bo Bruselj potrdil že napovedano možnost dveletnega podaljšanja časa za zaključek vseh faz projektiranja, vključno z dokončnim in izvršnim projektom - do decembra 2015 namesto prvotno predvidenega roka do decembra 2013. Čezmejni odsek bodoče hitre železnice, ki je del petega evropskega koridorja, je med Nabrežino in Divačo dolg nekaj več kot 40 kilometrov, strošek projektiranja pa je ocenjen na približno 100 milijonov evrov, od katerih bo polovico krila Evropska unija. Ocenjena vrednost realizacije proge na tem odseku pa presega 2,3 milijarde evrov. Riccardi je včeraj na Brdu ponovil, da bo deželna uprava zdaj v izbiro med dvema predloženima načrtoma za traso proge med Nabrežino in Opčinami vpletla vse pristojne tržaške institucije. (vb) Grad Brdo pri Kranju, kjer se je včeraj sestala italijansko-slovenska medvladna komisija arhiv pristanišča - Tržaško pristanišče si še ni opomoglo Na sedmem pomolu lani enak pretovor kot v letu 2009 pristanišča - Lanski pretovor +10% V Kopru kontejnerji proti pol milijona TEU KOPER - V koprskem pristanišču so lani ustvarili 15,37 milijona ton ladijskega pretovora, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2009, družba Luka Koper pa je ustvarila 119,3 milijona poslovnih prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot leto prej. Največjo rast pretovora so zabeležili na kontejnerskem terminalu, kjer so pretovorili 476.731 kontejnerskih enot (TEU), kar je absolutno največja letna dosežena količina v zgodovini pristanišča. K povečanju so največ prispevale nove direktne ladijske povezave z Daljnim vzhodom. Ladijska povezava Adriatic Express, ki je bila kot zadnja vzpostavljena maja lani in šteje v rotaciji osem ladij, je k celotnem pretovoru kontejnerjev prispevala 13 odstotkov. Na avtomobilskem terminalu se je promet povečal za petino in dosegel 379.250 enot, kar je znak za sicer počasno okrevanje avtomobilske industrije. Opazen je trend povečanja obsega pretovora za in iz držav sredozemskega ba- zena, saj vse več azijskih proizvajalcev avtomobilov odpira proizvodne obrate v Evropi, na drugi strani pa je opazen manjši uvoz avtomobilov z Daljnega vzhoda. Na področju pretovora sipkih in razsutih tovorov je opazna rast pri železovi rudi in premogu, kar lahko pripišemo oživljanju železarske industrije in gospodarstva v Avstriji. Na terminalu za sipke tovore je bilo več soje, starega železa in mineralov. Manj je bilo žit, predvsem zaradi slabe žetve na Madžarskem in nekonkurenčne transportne poti čez koprsko pristanišče v primerjavi z notranjimi plovnimi potmi in romunskim pristaniščem Costanza. Na področju generalnih tovorov se je povečala količina celuloze in jeklarskih izdelkov, medtem ko so količine papirja in aluminija ostale na predlanski ravni. Več je bilo projektnih tovorov, ki zaradi večje zahtevnosti in posledično večje dodane vrednosti predstavljajo strateški tovor. EVRO 1,3596 S +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 25.1. 24.1. ameriški dolar japonski jen 1,3596 112,08 1,3571 112,46 ruski rubel 8,9498 40,5200 62,3037 8,9315 40,5200 61,9200 danska krona 7,4539 0,86200 7,4530 0,85160 švedska krona 8,9074 7,8480 8,9530 7,8830 češka krona 24,222 24,219 1,2989 estonska krona 15,6466 275,22 15,6466 274,02 poljski zlot 3,8755 1,3595 3,8770 avstralski dolar 1,3724 1,9558 1,3690 romunski lev 4,2605 3,4528 4,2665 3,4528 latvijski lats 0,7028 2,2734 0,7030 2,2697 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4093 7,3950 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30313 0,45469 0,13667 0,16833 0,23833 0,799 1,025 1,270 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.302,40 € -14,08 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. januarja 2011 TRST - V letu 2010 je bil pretovor na kontejnerskem sedmem pomolu v tržaškem pristanišču približno enak kot v letu 2009, ko je nanj zelo neugodno vplivala gospodarska kriza. Lani so namreč v družbi Trieste Marine Terminal (TMT), ki deluje v okviru skupine TO Delta Group, zabeležili skromno 1,6-odstono rast prometa glede na leto 2009. Kot so včeraj objavili v TMT, so v letu 2010 pretovorili 281 tisoč kontejnerskih enot (TEU), medtem ko so jih v letu 2009 pretovorili 277 tisoč, v predkriznem letu 2008 pa je šlo skozi sedmi pomol 338 tisoč TEU. To je bil tudi rekord v pre-tovoru kontejnerjev na sedmem pomolu. Najboljši mesec v lanskem letu je bil za TMT maj, ko so pretovorili 30 tisoč TEU, medtem ko znaša mesečno povprečje 23 tisoč TEU. Kot objavljamo posebej, je pristanišče v Kopru daleč preseglo rezultate Trsta na področju kontejnerjev. V Kopru so že konec oktobra lani dosegli 400 tisoč TEU pretovora, leto 2010 pa so sklenili z zavidljivo številko 476.731 TEU. Po kon-tejnerskem pretovoru je tako postal Koper vodilno pristanišče v severnem Jadranu. Kar zadeva podatke o skupnem prometu v tržaškem pristanišču pa jih do danes preprosto še ni. Dosedanji predsednik Claudio Boniciolli je svoj mandat končal brez objave gibanj pretovora, kar daje sklepati, da ti niso ravno spodbudni. Zadnji podatki so iz maja lani, nato pa se je objava običajnih periodičnih statističnih poročil ustavila. Za podatke bo tako treba počakati na novo upravo Pristaniške oblasti. Tržačan Andrea Segre gospodarski šampion 2011 MILAN - Andrea Segre, ustanovitelj in predsednik podjetja Last Minute Marke, akademskega spin off na univerzi v Bologni, je prejel prestižno nagrado za gospodarskega šampiona 2011. Njegovo podjetje je specializirano za uporabo neizkoriščenih proizvodov, ki bi sicer končali na odpadu, v solidarnostne namene, zato je nagrado prejel kot priznanje vrednosti njegovega angažiranja za rekuperacijo neprodanih dobrin v korist karritativnih ustanov in socialno šibkih slojev populacije. Segre je torej šampijon v boju proti potrati. Nagrado, ki je tokrat doživela 10. izvedbo, prirejata organizacija prostovoljcev Citty Angels in novinarski observatorij Mediawatch pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Milan in Dežele Lombardije, namenjajo pa jo osebnosti, ki se je angažirala za izboljšanje svojega družbenega in poklicnega okolja. Na tržaški Trgovinski zbornici o posredovanju v sporih TRST - Leto po konkretni sprožitvi sporazuma z naslovom Spravimo Trst, h kateremu so pristopili poklicne zbornice in kolegiji, institucionalni in drugi zainteresirani subjekti, bo v petek popoldne v prostorih poslovne šole MIB-School of Management v palači Ferdinandej na Lovcu javno srečanje o institutu posredništva v sporih in o dejavnosti institucij, ki delujejo na tem področju. Srečanje se bo začelo ob 15. uri, ob 18. uri pa ga bo sklenil predsednik tržaškega sodišča Arrigo De Pauli. CNA o projektnem financiranju v gradbeništvu TRST - Tržaška obrtna organizacija CNA prireja jutri ob 9.30 v prostorih tržaške Trgovinske zbornice simpozij z naslovom Projektno financiranje - prihodnost gradbeništva? Udeleženci bodo analizirali faze postopka za projektno financiranje in poglobili pravne, tehnične in ekonomske vidike tega instrumenta, ki je lahko za gradbeni sektor še posebno pomemben v tem obdobju hude krize.Sklepno besedo bo imel nacionalni koordinator za gradbeni sektor pri CNA Ferdinando De Rose. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,79 INITEDIII IDriDA 3 QC -0,08 +1 32 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,48 15 50 +0,44 +1 64 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 154,00 -1,91 TELEKOM SLOVENIJE 257,50 85,98 +0,94 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,40 DELO PRODAJA 24,15 rrm ûicnn -0,57 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 19,90 £ nn -16 37 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,28 h/ll iMnTCCT i: m +0,05 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 13,70 7,84 24,29 -0,72 -3,69 -0,04 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 370,00 80,00 190 00 -2,63 -1,84 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 17,61 +0,00 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. januarja 2011 -0,97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,09 97,84 16 76 -0,82 -0,54 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,59 +0,42 -2,26 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,92 3,06 -3,92 -3,00 EDISON ENEL ENI 0,84 4,08 1761 -0,76 -0,73 FIAT FINMECCANICA 7,25 -0,56 +2,26 -1 54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,6 15,72 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,36 1059 -2,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,51 4 61 +0,09 +0,18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,35 2 14 +0,27 -1,87 -0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,69 1481 +0,35 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,43 -0,07 -1,03 +0 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,85 8,15 1 07 -4,79 TENARIS TERNA 16,62 3 21 -0,56 -0,84 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 -0,39 +17,98 -1 54 UNICREDIT 7,36 1,83 -2,50 SOD NAFTE (159 litrov) 86,32 S +0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. januarja 2011 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 838,68 -0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.305,80 949,48 1.608,00 749,21 302,62 1.631,36 2.594,31 -0,02 +0,25 -0,24 +0,86 +0,30 +1,02 +1,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.977,19 2.304,03 1.291,18 1.302,54 7.050,88 5.920,50 4.019,62 2.829,85 1.234,6 2.920,40 10.464,42 3.181,15 2.677,43 18.969,45 -0,03 +0,16 +0,03 +0,58 -0,24 -0,39 -0,34 -1,49 -1,70 +1,15 -0,04 -0,68 -0,95 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 26. januarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU »Fenomen« Fužine in slovenski »tujci« Ace Mermolja 55 *9 Pred božičnimi prazniki me je prijatelj vprašal, zakaj ne pišem več o literaturi. Moj odgovor ni bil jasen, sprožil pa je v meni razmislek o sebi. Literatura, točneje knjige in pisanje ostajajo osnova mojega intelektualnega dela. Od tod se podajam po drugih poteh, kot sta lahko an-gažma v slovenski organizaciji ali ukvarjanje z založništvom. Ko bom odpravil razne družbene funkcije, bom ostal v svetu branja in pisanja, čeprav, poudarjam, ni to moj edini svet. Ljubim mnoga vsakodnevnejša opravila, sprehode v naravo, živali, potepanje po morju in še kaj. Nisem štiriindvajseturni "intelektualec". Prav tako priznam, da desetletja ni edino moje zanimanje literatura v smislu leposlovja. Moje zanimanje, moje delo in potreba, da v tem svetu razumem nekaj več, me silijo na obsežnejše poljane. Berem torej knjige, ki se lotevajo sociologije, ekonomije, psihologije, filozofije, nekaj zgodovine in še kaj. Različne vede, stroke in znanja niso produktivne, če ostanejo zaklenjene v posamezne predale. Tako imenovana interdisciplinarnost je lahko plodna. Sama literatura ne more, in nikoli ni mogla, rasti le iz lepih besed. Literatura razvija v svojem jedru "interdisciplinarnost", ker življenje ni omara s predalčki. Preletavanje ograj je zanimivo, čeprav lahko postane nekoliko površno. Moja ambicija pa ni bila biti znanstvenik ali specialist v določeni stroki. To nismo ne pesniki in ne novinarji. Določen pesnik je lahko zdravnik, drugi profesor, tretji novinar, četrti založnik itd. Za vse imamo Slovenci imenitne primere. Če povzamem, pišem o literaturi občasno, ker nikoli nisem bil poklicni kritik ali literarni zgodovinar. Hodil sem po različnih ogradah in črpal snovi iz različnih vodnjakov. Ker torej sodim med novinarje, si ne morem dovoliti le pisanja "na splošno", ampak moram članke zasidrati v stvarnost. Tokrat bo tema pisanja vendarle literatura, da me ne bo prijatelj vprašal, zakaj ne pišem več o literaturi. Vzrok je konkreten dogodek, ki sledi uvodni osebni noti. V Gorici in Trstu je bil namreč prejšnji teden gost slovenski "kul- turni fenomen" Goran Vojnovic. Točneje, fenomen je bil njegov kratki roman Čefurji raus! Zabeležil bom torej dvoje: pomen Vojnoviceve knjige in vprašanje "fenomena". Knjigo Čefurji sem prebral, ko je postajala znana in sodim med tiste, ki so se opredelili za Čefurje in Vojnovica. Mladi pisatelj in režiser je umestil svojo zgodbo z očitno osebnimi notami med stolpnice v ljubljanskih Fužinah, kjer živijo nekoč imenovani "južni bratje". V čefurščini, to je zmesi slovenščine, srbohrvaščine in ne vem še česa, pisatelj dokaj življenjsko opisuje malo skupnost, ki se v bistvu ni integrirala ali mimetizirala. Ustvarila je svoj žargon, svoje simbole in mite (nogomet in košarko) ter svojo posebno solidarnostno etiko. Čefurji se prilagajajo, a se ne "vdajajo". Vojnovicevo pisanje me je razveselilo, ker je "prerezalo" že malce morečo meglo slovenskega poosa-mosvojitvenega zagona in šablone, persistentno intelektualno narodot-vornost, mit nacionalne kompakt-nosti, fantomatične fantazme "čiste" slovenščine in podobne zadeve. Voj-novic je Slovenijo opozoril, da v njej prebivajo tudi drugi ljudje, ki se ne prepoznavajo samo v smučanju in planinarjenju.To je bil razlog zato, da je delo postalo fenomen. Drugo vprašanje je, če bo Vojnovic še naprej fenomenalni slovenski pisatelj in filmski režiser. Nenavadna mladostna dejanja lahko postanejo ovira, saj živimo v času nalepk. To seveda ni vprašanje vrednosti nekega dela ampak procesov, ki fenomene ustvarjajo, a jih lahko tudi "razpihnejo". Vojnovicu želim sicer vse najboljše, lahko pa bi naštel kar nekaj avtorjev, ki so ostali ujeti v lastnem mladostnem podvigu. Kdo se npr. še spominja Marka Švabiča, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja s svojo zbirko proz Sonce, sonce, sonce postal zvezda slovenske avantgarde? Še prej je bil jetnik svoje fenomenalne Antigone Dominik Smole. Ustvaril je še nekaj pomembnih del, ni dosegel svojega vrha. Boris Kobal je znamenit igralec in kabaretist. Ko je napisal svojo Afriko, so množice napolnile gledališke dvorane, kritiki pa so Kobala uvrstili v sam vrh slovenske komedije. Tudi Afrika je kot Čefurji padla v čas, ki je dal avtorju moč za pisanje, gledalcem pa dodaten vzgib za gledanje imenitne predstave. Zal ni bilo Afrike 2... morda še pride. V Italiji je bila fenomen Susanna Tamaro, ki je danes prikrita v mraku cerkva. Celo svetovni fenomen Roberto Saviano, ki ima Voj-noviceva leta , se mi dozdeva preveč privezan na temo mafije. On mora mafijo vstaviti v vsak svoj poseg ali zapis. Upam, da se Vojnovicu ne bo treba skozi vse življenje ukvarjati z neintegriranimi in obrobnimi skupnostmi, kot je nova priložnost za avtorje, da se ne ukvarjajo zgolj z "grdim zamejstvom" ali pa s srčno dobroto (Tamaro) in mladostniško ljubeznijo (Moccia). Omenil sem sodobne in manj sodobne primere "fenomenov". Med njimi obstaja očitna razlika. Nekoč je lahko vrhunski mladostni dosežek spravil svojega avtorja v brezupno iskanje. Danes lahko pisatelja zagrabi medijski biznis s svojimi etiketami in stereotipi, kar je huje od notranje negotovosti. Ljudje so lačni mitov. Medijska in kulturna industrija jih ustvarja in požira. V Sloveniji je pojav manj opazen kot v večjih državah z večjim tržiščem, vendar obstaja. V Sloveniji se je pasti fenomena izognil Feri Lainšček, ki je v svoja prozna dela na izrazit način vtkal ciganski element. Nedotakljivi so npr.duhovita ciganska zgodba, v drugih romanih, kot so Muriša in drugi, so Cigani pomemben dejavnik zgodbe. Pri Lainščku nastopajo drugačni, čeprav je zaradi samega jezika Vojnovic radikalnejši. Lainšček je ustvaril zaokrožen in pomemben literarni opus. Vojnovicu ostaja vprašanje, koliko romanov lahko napišeš v čefurščini. Prvi njegov roman je bil nedvomno pomemben in to tudi preko literarnega dometa. Postaviti sredi Ljubljane Fužine z njihovim življenjem je delovalo zdravilno. Prikazati življenje skupine, ki živi v Sloveniji na neslovenski način se mi je zazdelo kot izhod iz ideologiziranega gozda. Umetnika in intelektualca pa rešuje multitematskost, ki je bila predmet mojega uvodnega razmisleka. pisma uredništvu »Tržaški duh« Berem v Primorskem dnevniku besede o Renzu Codarinu, ki mi zvenijo kot pohvala človeka, ki sem ga spoznal pred skoraj dvajsetimi leti v tržaškem občinskem svetu. Od takrat se v bistvu ni spremenilo nič in verjetno se tudi on ni spremenil. Vsaj tako sklepam po podatku, da mu dela težave znak za »Umlaut« v priimku predsednika Republike Slovenije. Uvodnik Primorskega dnevnika pa govori obenem o njegovi spoštljivosti, o njegovem govorjenju o »tržaškem duhu« in o pozitivni klimi v italijansko-slovenskih odnosih. Iz razsodb Ustavnega sodišča izhaja neizpodbitno, da varstvo priznane jezikovne manjšine obstaja, kadar pripadnik take manjšine, ni prisiljen, da na naselitvenem ozemlju te manjšine v odnosih z oblastmi uporablja jezik, ki ni njegova materinščina. V popolnem nasprotju s 6. členom ustave in tolmačenjem Ustavnega sodišča tako imenovani »zaščitni zakon« izključuje rabo slovenskega jezika v odnosih z oboroženimi in varnostnimi silami in omejuje rabo slovenskega jezika na tistem delu naselitvenega ozemlja Nlfi slovenske jezikovne in narodne manjšine, kjer imajo svoj sedež skoraj vse oblasti. Če verjamemo Carlu Giova-nardiju, ki se zdi dober poznavalec razmer na naselitvenem ozemlju slovenske manjšine, tako imenovani »bilinguismo integrale« ni bil raztegnjen na celotno ozemlje goriške in tržaške občine, ker bi to povzročilo strahovite nasilne reakcije (kot v smodnišnico vržena vžigalica). Ker pravna država jamči spoštovanje svojega temeljnega zakona in s tem uživanje vseh z ustavo zajamčenih pravic na celotnem ozemlju, nad katerim je suverena, očitno ni možna nobena pravna utemeljitev tega pojava. Je pa ta pojav logičen izraz klasičnega »tržaškega duha«, ki seveda ni niti malo hvalevreden. Samo Pahor PLISKOVICA Pticam prijazen Kras PLISKOVICA - V Mladinskem hotelu v Pliskovici pričenjajo z obeleževanjem evropskega leta prostovoljstva z zanimivim predavanjem z naslovom »Kako urediti pticam prijazen vrt na Krasu ter pomen ptičjih gnezdilnic.« Predavanje, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in domačim Razvojnim društvom Pli-ska bo v soboto ob 9. uri. Predavanju, ki ga bo vodil član DOPPS Jernej Figelj, bo sledil praktični del z Ivanom Kogojškom, kjer bodo udeleženci izdelali ptičje gnez-dilnice, ki jih nastavljamo sekundarnim duplarjem (ptice, ki gnezdijo v duplih, si jih pa ne morejo same izdolbsti). Tokrat bodo izdelali gnez-dilnice za čuka, velikega skovika in smrdokavro, ki so zelo ogrožene. Po končani delavnici izdelovanja gnezdilnic bodo svoje izdelke postavili na Pliskini učni poti. Delavnica je brezplačna. Prijave zbirajo v Mladinskem hotelu v Pliskovi-ci po telefonu 05/764 02 50 ali in-fo@hostelkras.com še danes. (O.K.) PREJELI SMO Poročilo Evropske komisije o zločinih totalitarnih režimov V Primorskem dnevniku (20. januar 2011), v rubriki Glosa, se je prof. dr. Jože Pirjevec obregnil ob delovanje Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Očitno je poročilo Evropske komisije z naslovom Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi močno razburilo duhove v slovenskem prostoru. Poročilo je Evropska komisija decembra 2010 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Med avtorji slovenskih odmevov na poročilo izstopata dr. Božo Repe in dr. Jože Pirjevec, ki slovensko vlado celo pozivata k ukrepanju. Naj resnici na ljubo izpostavim nekaj korakov v procesu, ki so privedli do poročila Evropske komisije in vlogo Študijskega centra za narodno spravo pri tem. Odločitev Evropskega sveta za pravosodje in notranje zadeve 2008/913/JHA z dne 28. novembra 2008 v okviru boja proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s ka-zensko-pravnimi sredstvi, je bila jasna. Namen okvirnega sklepa je bil zagotoviti, da se v državah Evropske unije kaznujejo iste vrste rasističnega ali ksenofobičnega ravnanja. V posebni izjavi je Svet obsodil zločine totalitarnih režimov, Evropsko komisijo pa zavezal, da v dveh letih razišče in pripravi posebno poročilo ter morebitno priporočilo Svetu o uvedbi dodatnih pravnih instrumentov, ki bi sankcionirali genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, uperjene proti skupini ljudi zaradi njihovega družbenega položaja in političnega prepričanja. Gre torej za razširjen in posodobljen pravni in politični okvir boja proti kriminalnim dejanjem totalitarnih režimov, ki jih povojna denacifika-cija ni vključevala. Aprila 2009 je Evropski parlament z veliko večino glasov, tudi glasov vseh slovenskih evropskih poslancev, sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. V resoluciji izstopata poziv k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ter k vzpostavitvi Evropske platforme spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, ki se ukvarjajo s proučevanjem totalitarizmov. Za pripravo posebnega poročila je Evropska komisija izbrala špansko institucijo Institute of Public Goods and Policies (IPP) in prof. dr. Carlosa Closa Montero. Ta je k pripravi poročila povabil strokovnjake iz vseh sedemindvajsetih držav članic EU. Slovenski del sta oblikovala tedanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednik Komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman ter mednarodni pravni strokovnjak za področje človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. T.i. špansko poročilo se ukvarja z različnimi področji spravnega procesa v državah Evropske unije. Obsežno poročilo pokaže izredno pestrost in raznolikost držav Evropske unije v odnosu do dediščine totalitarizmov. Avtorji španskega poročila so se v skladu z navodili Evropske komisije izognili kakršnemu koli opisovanju ali vrednotenju, pač pa so v svojem poročilu povzeli pridobljene navedbe in informacije. Pri tem so dopustili možnost netočnosti in manjkajočih informacij ter zaprosili za pripombe, popravke in dopolnitve. Študijski center za narodno spravo je bil v oblikovanje poročila Evropske komisije povabljen s strani Evropske komisije in Ministrstva za pravosodje RS konec maja 2010. Strokovna skupina v okviru Študijskega centra je bila ustanovljena v skladu z veljavnimi pravnimi akti in je vključevala oba avtorja slovenskega nacionalnega poročila in stro- kovnjake s področja prava in zgodovinopisja (npr. prof. dr. Lovra Šturma, prof. dr. Tamaro Griesser Pečar idr.). Sredi julija 2010 je skupina odgovorila na vprašanja, poslana iz Evropske komisije. Vprašanja in odgovori nanje so bili pripravljeni v pomoč Evropski komisiji pri pripravi poročila EU. Po podrobnem pregledu španskega poročila in medsebojnem usklajevanju je strokovna skupina Študijskega centra jeseni 2010 oblikovala tudi svoje pripombe, dopolnitve in popravke ter jih poslala v Madrid prof. dr. Carlo-su Closa Monteri ter Evropski komisiji. Vrednotenja slovenskega univerzitetnega študija zgodovine, kar nam podtikata dr. Pirjevec in dr. Repe, prav gotovo ni bilo med njimi. V svojem poročilu Evropska komisija izraža prepričanje, da mora Evropska unija pomembno prispevati k soočanju držav članic z zapuščino totalitarnih režimov. Evropska komisija lahko olajša spravni proces s spodbujanjem razprave, izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks. Komisija zagotavlja, da bo nadaljevala in spodbujala poglobljeno razpravo o teh vprašanjih, k čemer jo ne nazadnje zavezuje tudi sklep Sveta iz leta 2008. Evropske ustanove jasno zavračajo zločine totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovensko predsedovanje EU je spodbudilo evropski spravni proces z organizacijo prve javne tribune o zločinih totalitarizmov. Javna tribuna je potekala na sedežu Evropske komisije v Bruslju aprila 2008. Slovensko predsedstvo EU je v angleškem jeziku izdalo mednarodni zbornik s prispevki strokovnjakov o zločinih totalitarizmov. Javno tribuno o totalitarizmih je leta 2009 organiziralo tudi češko predsedstvo EU, v 2011 pa tako madžarsko kot poljsko predsedstvo pripravljata v Bruslju kar nekaj dogodkov na to temo. V okviru Evropskega parlamenta je bila ustanovljena posebna skupina evropskih poslancev, ki si je nadela ime Sprava evropskih zgodovin in med drugim poudarja pomen poprave krivic. Ustanavljanje Evropske platforme spomina in vesti je spet v polnem teku. Študijski center za narodno spravo kot strokovna institucija za proučevanje totalitarnih sistemov, ki so prizadeli Slovence v 20. stoletju, deluje v skladu s svojim poslanstvom in pozdravlja dejanja, kot so podpora predsednika vlade Študijskemu centru, skupen obisk predsednika vlade in slovenskega metropolita v Hudi jami in njuna udeležba na spominski slovesnosti v Štanjelu avgusta 2010 ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, kjer smo se spomnili obletnic v zvezi s fašističnim preganjanjem primorskih Slovencev, o čemer je lepo spregovoril pisatelj Boris Pahor. Obenem pa izražamo zaskrbljenost ob nesprejetju evropske Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v slovenskem parlamentu, zmanjševanju sredstev za delo Študijskega centra, umiranju »na obroke« Komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč in nerazumljivem ter ne civilizacijskem obnašanju v zvezi s pokopom žrtev in ureditvijo Hude jame. Hkrati bi rada spomnila, da strokovne institucije, kot je Študijski center, obstajajo v večini držav Evropske unije. Sicer pa sta tako dr. Pirjevec kot dr. Repe vedno dobrodošla v Študijskem centru. Rade volje jima bomo predstavili naše delo in vse publikacije, ki smo jih doslej izdali. Večino naših publikacij smo že predstavili tudi v Trstu in tamkajšnji mediji so o tem korektno poročali. Sicer pa je naše delovanje na ogled na spletni strani (www.scnr.si). Mag. Andreja Valič Direktorica Študijski center za narodno spravo 6 Sreda, 26. januarja 2011 GOSPODARSTVO RUBIGATE - V imunitetnem odboru poslanske zbornice Berlusconijeva obramba predstavila svojo »protipreiskavo« Danes glasovanje o nezaupnici ministru Bondiju - Vladna večina vztraja pri Finijevem odstopu RIM - Zahtevo milanskih preiskovalnih sodnikov, da bi v okviru afere Ru-bygate preiskali nekatere Berlusconije-ve stavbe v Milanu, je treba zavrniti, saj obstaja utemeljen sum, da je premier žrtev sodnega preganjanja. Tako je povedal poročevalec večine Antonio Leone, ko je včeraj uvedel zasedanje imunitetnega odbora poslanske zbornice, ki izdaja dovoljenja za sodne ukrepe proti poslancem, med katerimi je treba prištevati tudi Berlusconija. A celotna opozicija je drugačnega mnenja. Po njenem premier nikakor ni žrtev preganjanja in ni razlogov, da bi postavljali sodstvu ovire pri opravljanju njegovega dela. Predstavniki opozicijskih strank poleg tega opozarjajo, da se je Leo-nejevo poročilo osredotočilo na formalne in proceduralne zadeve, pri čemer je povsem obšlo bistvo zadeve, se pravi hude obtožbe, ki bremenijo premierja. Sicer pa je medtem Berlusconijeva obramba predstavila rezultate svojih preiskav, ki naj bi dokazovali, da so obtožbe milanskih preiskovalnih sodnikov proti premierju in nekaterim njegovim sodelavcem ter znancem povsem neosnovane. Po besedah 28 pričevalcev, od Carla Roselle do Karime el Maroug, bolje znane kot Ruby, naj bi v Berlusconijevi vili v Arcoreju potekala izključno moralno neoporečna srečanja. Milanski preiskovalni sodniki so to gradivo že vzeli v pretres, a ni videti, da bi zaradi tega spremenili svoja stališča. Merjenje moči med vladno večino in opozicijo se v teh dneh osredotoča tudi okrog nezaupnice ministru za kulturo San-dru Bondiju, ki sta jo ločeno predlagali leva sredina in sredinski blok. Predstavniki Sredinske unije (UDC) so na seji načelnikov skupin poslanske zbornice včeraj predlagali, naj bi glasovanje o nezaupnici odložili na prihodnji teden, ker se bodo jutri, ko bi morala biti zadeva na dnevnem redu plenarnega zasedanja zbornice, nekateri poslanci udeležili zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Toda vladna večina je ta predlog zavrnila, tako da bo glasovanje o nezaupnici na sporedu danes popoldne okrog 17. ure. Po dobro obveščenih virih naj bi se Bondi tudi za- radi odsotnosti nekaterih opozicijskih poslancev naposled »rešil«. Sicer pa vladna večina po težavah, v katere jo je potisnila afera Rubygate, skuša iti v protinapad. Tako je včeraj predstavnik Ljudstva svobode Maurizio Cicc-hitto na že omenjeni seji načelnikov skupin poslanske zbornice ponovno postavil zahtevo, naj Gianfranco Fini odstopi z mesta predsednika spodnjega doma parlamenta, češ da te funkcije ne sme opravljati strankarski voditelj. A Fini je odvrnil, da je za takšna vprašanja pristojen odbor za pravilnik, ne pa komisija načelnikov skupin. Sicer pa kaže, da so Berlusconijevi privrženci zdaj dobili v roke novo orožje proti Finiju. Gre za dokumentacijo iz Saint Lucie, ki naj bi dokazovala, da je Fini dejansko prodal stanovanje v Monte-carlu, ki je nekoč pripadlo Nacionalnemu zavezništvi, svojemu svaku Giancarlu Tul-lianiju. Spomniti velja, da se je Fini pred nekaj meseci javno obvezal, da bi v primeru, ko bi bilo kaj takšnega dokazano, odstopil z mesta predsednika poslanske zbornice. Silvio Berlusconi ansa Prva obsodba v zvezi s smrtjo Stefana Cucchija RIM - Na rimskem sodišču se je včeraj začela sodna obravnava o smrti mladega Stefana Cucchija, ki je oktobra 2009 umrl v rimski bolnišnici Sandro Pertini, potem ko je šest dni preživel v zaporu Rebibbia. Preiskovalci sumijo, da so ga v zaporu pretepli in da potem mu niso nudili potrebne zdravstvene oskrbe. Sodnica za predhodne preiskave je včeraj obsodila na dve leti zaporne kazni funkcionarja deželnega vodstva zaporov, proti dvanajstim osebam (paznikom v Re-bibbii, zdravnikom in bolničarjem) pa je vložila obtožnico. Sodnica je prepričana, da nesrečni Cucchi (bil je osumljen tihotapstva mamil) ni umrl zaradi slabosti, kot trdijo v zaporu, temveč zaradi posledic pretepa in zelo pomanjkljive zdravniške oskrbe. V Palermu škandal z vozniškimi dovoljenji PALERMO - Policija je aretirala 51 oseb, članov kriminalne tolpe, ki je v zameno za denar izdajala ponarejena vozniška dovoljenja. Za rešetkami so se znašli funkcionarji civilne motorizacije ter lastniki in upravitelji avtošol. Preiskava, ki jo vodi palermsko tožilstvo, se je začela pred tremi leti. TELEVIZIJA - Posegel je v oddajo L'infedele Berlusconi izgubil živce in se znesel nad Lernerjem Oddaja L'infedele med Berlusconijevim telefonskim posegom ansa PIEMONT - Leta 2001 v bližini odnesli krsto Enrica Cuccie Ukradli posmrtne ostanke tv-voditelja Mikea Bongiorna NOVARA - Neznanci so v nočnih urah s pokopališča v kra- F^ ju Dagnente pri Aroni (v pokrajini Novara) ukradli posmrtne ostan- =:-- ke Mikea Bongiorna. S kladivom so poškodovali kamnit grob in iz njega potegnili krsto ter jo odnesli v neznano. Včeraj so v Dagnente prispeli izvedenci posebnega forenzičnega oddelka karabinjerjev RIS iz Parme. Znani televizijski voditelj je umrl 8. septembra 2009. Bongiornov starejši sin Michele junior je medijem povedal, da je družina osupla in brez besed ter da je v teku preiskava. Storilci se do sinoči niso oglasili, morebitne odkupnine še niso zahtevali. Sile javnega reda je z neverjetno krajo seznanil vratar pokopališča, le-tega pa je obvestil starejši občan, ki je včeraj ob 10.30 obiskal družinski grob. »Grob je bil poškodovan, na tleh so bile opeke, v luknji pa ni bilo krste,« je povedal upokojenec, ki se je kot prvi pogovoril s karabinjerji. S helikopterjem so v mirni piemontski vasici pristali izvedenci forenzičnega oddelka RIS iz Parme. Včeraj so si ogledovali posnetke nadzornih videokamer, ki so nameščene pred pokopališčem. Mikea Bongiorna je vdova dala pokopati v vasi Dagnente, kjer je sloviti voditelj v svoji vili rad preživljal svoj prosti čas. Kraja Bongiornove krste je na las podobna dogodku, ki se je marca 2001 pripetil v vasi Meina (ob jezeru Maggiore), ki je od Dagnenteja oddaljena pičla dva kilometra. Takrat so tatovi z vaškega pokopališča odnesli posmrtne ostanke bančnika Enrica Cuccie, nato pa so v zameno zahtevali od družine pokojnega večjo vsoto denarja. Toda preiskovalci so glasniku tolpe prisluškovali in ugotovili, da je krsta skrita v nekem seniku v dolini Val di Susa, kjer so jo tudi našli. Oskrunjeni Bongiornov grob ansa RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v ponedeljek zvečer izgubil živce in se znesel nad televizijskim voditeljem. Neljubi dogodek se je zgodil okrog polnoči, ko se je Berlusconi v živo javil v pogovorno oddajo Linfedele televizijske mreže La 7, ki jo vodi novinar Gad Lerner. Program je premier označil za »televizijski bordel«, oddajo za »odvratno«, vodenje oddaje pa za »nagnusno«. »Dovolj ste žalili, zdaj je konec,« je še protestiral Berlusconi. V oddaji je premier branil predvsem 26-letno deželno svetnico Lombar-dije Nicole Minetti, ki ji v aferi Rubygate očitajo pomoč pri prostituciji. Kot je dejal Berlusconi, proti njej poteka kampanja klevetanja, je pa Minettijeva v njegovih očeh »inteligentna, resna in zanesljiva oseba«, ki je dosegla univerzitetno diplomo z najvišjo oceno in katere materin jezik je angleščina. »Vse to za razliko od tako imenovanih gospe, ki sodelujejo v oddaji,« je zatrdil premier, ki je pri tem pozval evropsko parlamentarko Ljudstva svobode Ivo Za-nicchi, naj zapusti oddajo. Lerner Berlusconiju ni ostal dolžen, saj ga je označil za »neotesanca« in ga povabil, naj se raje zagovarja pred sodniki, kot da zmerja po televiziji. Premierjev poseg so včeraj ožigosali predstavniki vseh strank opozicije, češ da gre za ustrahovanje, ki duši demokracijo, medtem ko so nekateri voditelji Ljudstva svobode Berlusconija zagovarjali, češ da se ima pravico braniti. Pristavimo naj, da Zanicchijeva oddaje ni zapustila. JUŽNA TIROLSKA - Zahteva SVP in bocenske pokrajinske uprave »Mussolini na konju mora stran iz središča Bocna, drugače pa naj odide kulturni minister Bondi« Bocenski spomenik zmagi je še vedno predmet razhajanj BOCEN - Poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger najbrž ne bosta podprla parlamentarne zaupnice kulturnemu ministru Sandru Bondiju. »Medtem ko se v Rimu in Pompejih rušijo arheološke znamenitosti, se v Bocnu ščitijo nepriljubljeni spomeniki in ohranjajo fašistični simboli. Za to nosi največje odgovornosti prav minister Bondi,« meni strankarski tajnik (Obmann) SVP Richard Treiner, ki ima v mislih predvsem spomenik zmagi v prvi svetovni vojni v središču Bocna. Južni Tirolci to obeležje iz fašističnih časov imajo za simbol italijanstva oziroma fašističnih asimilacijskih pritiskov na Nemce in Ladince. SVP je dolgo let zaman zahtevala odstranitev tega spornega simbola, sedaj pa si skupaj z bocensko občinsko upravo prizadeva, da bi ob spomeniku uredili muzej totalitarizma. Rim je na zahteve in prošnje iz Bocna vedno odgovarjal negativno, kar velja tudi za zahtevo po odstranitvi reliefa Musso-linija na konju, ki še vedno »krasi« trg pred bo-censko sodno palačo. »Mussolini mora stran, če ne pa naj odide Bondi,« je včeraj na prvi strani z velikim poudarkom zahteval dnevnik Dolomiten. Zadnjo besedo o stališču SVP do Bondija bo vsekakor imel predsednik bocenske pokrajinske uprave Luis Durnwalder, politični voditelj stranke. Tudi on se vsekakor nagiba k nezaupnici, čeprav mu je kulturni minister včeraj osebno zagotovil, »da bo resno vzel v poštev predloge in zahteve, ki prihajajo iz Bocna«. Brugger in Zeller sta se lanskega decembra vzdržala pri parlamentarni zaupnici Berlusconi-jevi vladi, čeprav formalno sodita v opozicijo. Njuno zadržanje na koncu ni bilo odločilno, SVP pa je od Berlusconijeve vlade pred glasovanjem o zaupnici dosegla novo upravno ureditev za naravni park Stelvio-Stilfser Joch. Južnotirolski del parka, ki leži na območju Lombardije in bocenske pokrajine, bo po novem v prvi osebi upravljal Bocen, medtem ko je zanj doslej skrbela država oziroma okoljsko ministrstvo. SVP si je dolgo prizadevala, da bi naravno območje upravljala Pokrajina Bo-cen, v Rimu pa so temu vedno nasprotovali. Odločitev poslancev SVP je doživela različne ocene. V Bocnu pravijo, da mora zbirna narodnostna stranka voditi pragmatično politiko, ne glede če je v Rimu na oblasti leva ali desna sredina. Najbolj kritični do bele glasovnice Bruggerja in Zellerja so bili v Demokratski stranki, ki je politični zaveznik SVP v bocenski občinski upravi in v deželnem svetu Tridentinske-Južne Tirolske. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / TRST Sreda, 26. januarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 1 sindikat fiom cgil - S stendom v Ulici delle Torri Za pravice delavcev in proti vsakršnemu izsiljevanju Prebiranje sporazuma v Fiatovem obratu Mirafiori - Ogorčen odpor - V petek splošna stavka T .¡?Ii , ifiJ t . ^ ■ ?f Pokrajinski tajnik Stefano Borini Tržaški sindikat kovinarjev Fiom Cgil se je odločil za neposreden kontakt z ljudmi. »Po oglašanju po časopisih in po televiziji, smo sedaj stopili še do ljudi, da jim predstavimo, kakšno je realno stanje delavcev,« je včeraj dejal pokrajinski tajnik Fiom Cgil Stefano Borini. Dopoldne so se nekateri predstavniki FIOM namreč zbrali v Ulici delle Torri in mimoidočim po mikrofonu prebirali odlomke sporazuma, ki ga je Marchionne ponudil delavcem obrata Fiat Mirafiori. Ob branju i. V STARO PRISTANIŠČE - Jutri na 4. pomolu Oder za Trst Prva javna prireditev županskega kandidata Cosolinija Oder za tržaško kulturo, za predstavnike njegovih gledaliških, literarnih, glasbenih in drugih sredin. A tudi soočenje z županskim kandidatom leve sredine Robertom Cosolinijem in priložnost za druženje. Jutri bo v dvorani Agora na 4. pomolu (v starem pristanišču) prva javna prireditev kandidata Cosolinija, ki so ji dali naslov Un palco per Trieste. Cosolini je kot znano že aktivno stopil v volilno kampanjo, medtem ko še dalje ni znano, kdo bodo njegovi politični nasprotniki na prihodnjih pomladanskih volitvah. Cosolinijeva ekipa si je jutrišnji dogodek zamislila kot priložnost, v sklopu katere lahko Trst predstavi vsaj delček tiste kreativnosti, ki je značilna za številne sredine. Od 17. ure se bodo na odru zvrstili tržaški gledališčniki, literati in drugi umetniki. Ob 19.15 je predvideno soočanje med Cosolinijem in urednikom dnevnika Il Piccolo Paolom Possa-maiem. Ob 20.30 bo čas za glasbo v živo, od 23. ure pa bodo svojo glasbo ponujali tržaški didžeji. Vstop je prost, na voljo bo tudi hrana in pijača krajevnih proizvajalcev. pokrajina - Včeraj v Palači Galatti Predsednica sprejela novega tajnika DS Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat se je sestala z novim pokrajinskim tajnikom Demokratske stranke Francescom Russom, ki je pohvalil enotnost pokrajinskega odbora, medtem ko je krajevna desna sredina razdrobljena. Predsednica pa meni, da potrebuje Trst skupno razvojno vizijo, ki mora preseči politične delitve kroma so seveda postregli tudi z razlogi, ki so sindikat privedli do tega, da sporazuma ni podpisal. Kot znano, je Fiom za petek, 28. januarja, oklical splošno stavko delavcev v kovinarskem sektorju. Pri stendu v Ulici delle Torri je bilo od 10. do 17. ure je lahko vsak segel po celotnem besedilu sporazuma, kdor pa je želel, je lahko tudi podpisal apel za zaščito ustavnih pravic in podporo boja Fiom Cgil. »Model, ki ga ponuja Fiat, je nesprejemljiv na celi črti in pov- Zbiranje podpisov v Ulici delle Torri zroča le škodo, zato vztrajamo pri svojem boju za pravice delavcev in proti vsakršnemu izsiljevanju.« Borini je opozoril, da se vrste sindikata Fiom Cgil marsikje krepijo. V tržaškem obratu Alcatel je Fiom prvi sindikat, »v Fincantieri smo si na zadnjih volitvah izborili kar tri sindikalne predstavnike na skupnih šest, kljub temu, da je direkcija obrata hudo posegla v volitve.« Glede petkove 8- urne stavke pa je Borini dejal, da bo iz Trsta - ob 8.30 s kroma trga pred obratom Grandi Motori - v Videm odpeljalo šest avtobusov (trije bodo na razpolago kovinarjem, trije pa upokojencem, brezposelnim in vsem v dopolnilni blagajni). Po predvidevanjih naj bi se jim ob 10. uri pridružilo tudi veliko študentov, ki se bo v Videm pripeljalo z regionalnimi vlaki, tako da pri Fiom Cgil računajo, da jih bo na ulici s Tržaškega vsaj kakih tisoč. Informacije so na voljo na tel.040/829681 oz. fiom.trieste@fvg.cgil.it. (sas) občina trst v JI« VI Sirsi krog občinskih prispevkov Tržaški občinski svet je novembra odobril nov pravilnik o dodelitvi občinskih prispevkov društvom in organizacijam. Včeraj ga je predstavil podžupan in občinski odbornik za šport Paris Lippi. Novi pravilnik bolje ureja vprašanja dodeljevanja občinskih prispevkov. V prvi vrsti uvaja prozornost pri dodeljevanju, v drugi pa širi krog potencialnih prejemnikov prispevkov. Doslej je občina posredovala prispevke društvom predvsem za kulturne in športne pobude in dejavnosti. Z novim pravilnikom bodo lahko prejeli občinski prispevek tudi tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo, z okoljem, z varnostjo, s humanitarnimi dejavnostmi, s skrbstvenimi dejavnostmi, s prostovoljnim delom, z gospodarskim razvojem, z zaposlovanjem, s promocijo mesta in s turizmom. Rok za predložitev prošenj za prispevke v letošnjem letu zapade 15. aprila. Prosilci bodo v roku 120 dni izvedeli, ali je bila njihova prošnja odobrena, ali zavrnjena. Novi pravilnik je na ogled na spletni strani tržaške občine www. retecivica. trieste. it pokrajina trst - Vzrok za pogoste okvare na openskem tramvaju Tramvaj: kriv je ... software Odbornik Vittorio Zollia odgovoril na vprašanje Zorana Sosiča - Programska oprema na zatožni klopi Silvestrovo lani, tramvaj je končal na pločnik kroma Openski tramvaj je pesniško nesrečen, po prenovi proge pred nekaj leti pa kaže, da se je stopnja njegove ne-srečnosti še povečala. Zadnje mesece je bil nehoteni protagonist številnih nesreč. Večkrat je iztiril, lansko leto pa je končal z doslej zadnjim treskom: na sil-vestrovo so mu pred prihodom na končno postajo na Trgu Oberdan odpovedale zavore in treščil je v pločnik. Pogoste nesreče in okvare so spodbudile vprašanje, ki ga je svetnik Slovenske skupnosti v pokrajinskem svetu in predsednik komisije za Zoran Sosič naslovil na pokrajinskega odbornika za javna dela in javne prevoze prevoze Vitto-ria Zollio. V njem je omenil, da povzročajo številne okvare in nesreče veliko negodovanje med ljudmi, ki se poslužujejo tramvaja in je želel izvedeti za vzroke okvar, ki se ponavljajo že dolgo časa. Prav tako pa je hotel izvedeti za morebitne pristojnosti pokrajine in na morebitne posege, da bi omilili sedanje težave. Odbornik Zollia je zaprosil vodstvo prevoznega podjetja Trieste trasporti, upravitelja tramvajske proge, za poročilo o dejavnosti openskega tramvaja. Iz njega izhaja, da je marca 2004 tržaška občina prevzela lastništvo tramvajske proge, tramvajev in vseh tramvajskih struktur. Po takrat podpisani pogodbi mora lastnik opraviti izredno vzdrževanje in prenovo proge in tramvajev, upravitelj pa ima v breme redno vzdrževanje. Podjetje Trieste trasporti opravlja redno vzdrževanje v ustreznih časovnih terminih, kot to predvidevajo evropske norme. Zaradi tega prihaja do prekinitev tramvajskih voženj. Redno vzdrževanje zadeva posamezne tramvaje (enkrat letno preverjanje zaviranja), progo (temeljit pregled celotne proge), električno postajo v Ul. Marziale in vlečni kabel (šestmesečni in letni pregled ter krčenje kabla). Podjetje opravlja tudi druge vzdrževalne posege: vsakodnevni, tedenski in mesečni pregled tramvajev ter vsakodnevni, dvotedenski in trimesečni pregled vlečne naprave. Podjetje Trieste trasporti se je v svojem poročilu nakazalo morebit- nega »krivca« za nastale težave. To naj bi bil neprimerna programska oprema, ki upravlja elektronski del posameznih tramvajev. Ta program je last podjetja Contact, popravijo ga lahko le njeni tehniki. Le-ti so zvrnili krivdo za nastale težave na motorje tramvajev. Trieste trasporti je dalo opraviti izvedencem elektrotehničnega inštituta tržaške univerze ekspertizo, ki je ugotovila defekt na programski opremi na tramvajih. Prevozno podjetje je že večkrat poseglo pri tržaški občini, lastnici tramvajev, da bi od podjetja Contact zahtevala odpravo napake na računalniškem programu, a vsa dosedanja prizadevanja so bila zaman, sta v poročilu odborniku Zollii zapisala generalni direktor Trieste trasporti Pier Giorgio Luccarini in direktor službe Raffaele Nobile. Svetnik Sosič je bil z odbornikovim odgovorom zadovoljen. Izrazil pa je željo, da bi se peripetije openskega tramvaja čim prej končale. M.K. 8 Sreda, 26. januarja 2011 GOSPODARSTVO pončana - Ponedeljkovo informativno srečanje na pobudo SKP-EL Hitra železnica: visoka hitrost in velike nadloge Strokovnjak Peter Behrens je orisal nepravilnosti projekta in nanizal vrsto negativnih posegov »Hitra železnica: visoka hitrost -velike nadloge.« Tako so predstavniki Stranke komunistične prenove - Evropska levica in odbora proti hitri železnici naslovili ponedeljkovo informativno srečanje v Ljudskem domu na Pončani. Strokovnjak za politike prevozov Peter Behrens je zbranim predstavil marsikatero netočnost projekta. Osredotočil se je na tisti del, ki se iz Nabrežine spusti v mesto in se zaustavil zlasti pri tistem delu trase, ki naj bi peljala mimo oz. 30 metrov pod Furlansko cesto. »Znano je, da temu področju, na ovinku pri Fričih na primer, grozijo usadi, kar v projektu sploh ni predvideno.« Nepojmljiva je po Behrensovem mnenju tudi več kot 12-kilometrska galerija brez varnostnih izhodov - saj naj bi vlaki prevažali le tovor in ne ljudi (z izjemo strojnikov), pravi projekt. »Da ne govorimo o izkopanem materialu, baje bo tega kar 6 milijonov kubičnih metrov. In kam z njim?Lahko ugibamo, da ga bodo polovico odpeljali v furlanske kamnolome in v kamnolom Facannoni oziroma ga bodo ponovno izkoristili na gradbišču, vendar nam de-stinacija preostale vsaj polovice materiala še vedno ni znana.« Kar zadeva šentjakobsko četrt, je Behrens opozoril, da bodo pred supermarketom Pam na koncu Ulice San Marco (kjer naj bi se predor zaključil) uredili eno izmed glavnih gradbišč - na tem območju bodo nato po koncu del uredili heliport in triažo. »Projekt je slab in nepopoln.« Nikjer ni zabeležena primerjava med stroški in koristmi na primer, je pojasnil Behrens in nanizal vrsto problemov, ki se sedaj ponujajo. »V prvi vrsti so ti okolj-ske narave: po predoru bo namreč vsakodnevno vozilo ogromno tovornjakov -kakih 400 dnevno, ki bo odvažalo material, kar pomeni, da bodo slednji premikali zrak z neštetimi prašnimi delci za kakih 16 do 17 let od začetka del.« Ob tem tudi ne gre prezreti pomanjkanja aparatur, ki označujejo nihanje terena ob gradnji predora (eksplozije 30 metrov pod zemljo) oz. ob prehodu vlaka. Behrens se je spraševal, ali so načrtovalci sploh preverili, da je razdalja od hiš na kraškem robu primerna ... Vsem tem zaskrbljujočim ugotovitvam gre prišteti tudi nično hidro-geološko presojo razmer na delu trase od Barkovelj do Trsta. »Kaj če med vrtanjem naletijo na kak podzemni vodni vir? Za naš prostor so potoki namreč zelo značilni ... Predor, brez izhodov, bi bil v hipu preplavljen oz. voda bi odtekla na flišasto pobočje in ne bi izključeval možnosti usadov.« Ob vodnih virih pa ne gre pozabiti tudi na morebitne jame (Evropska unija jih je vključila v seznam zaščitenih območij), ki bi bile zaradi vibracij in pretoka zraka lahko poškodovane. Dodatno nevarnost pa predstavlja tudi vrsta tovora. Behrens se je spraševal, kaj bi se zgodilo v primeru, ko bi v predoru prevažali onesnažen oz. vnetljiv tovor in bi prišlo do nesreče. Pred nami je sedaj ocena vpliva na okolje (v it. VIA), ki po mnenju predavatelja ne more biti pozitivna. Behrens je zato povabil vse občane, naj si ogledajo dokumentacijo in oblikujejo ugovore in pripombe k načrtu družb RFI in Italferr do 20. februarja. Preliminarni projekt bodo najprej analizirale občine, pokrajine in dežela, nato bodo o njem odločali medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE oziroma pristojna ministrstva za okolje oz. kulturne dobrine. V debati, ki se je nato razvila, so si bili vsi edini, da gre za nekoristen faraonski projekt. Slednjega je bilo treba na vrat na nos zaključiti, drugače ne bi prejeli delnega financiranja EU (delnega, saj bomo ostale stroške krili davkoplačevalci). Zaskrbljeno so tudi ugotavljali, da bi bilo morda dovolj, ko bi izboljšali in posodobili obstoječo železniško traso. Taka srečanja so potrebna, so naposled ocenili poslušali, ki jim je usoda mesta in zdravja seveda pri srcu. (sas) Predstavnik nasprotnikov hitre železnice Peter Behrens je vodil ponedeljekovo informativno srečanje pri Sv. Jakobu kroma trebče - Aretirali 50-letnika iz Ronk Po vdoru v hišo • ■ v • nasilnež v priporu Trebče so bile v ponedeljek pozno popoldne prizorišče nasilnega dejanja, storilca pa so open-ski karabinjerji v sodelovanju z na-brežinskimi kolegi prijeli in odvedli v pripor. Petdesetletna ženska, ki živi v Trebčah, je v ponedeljek dvakrat obvestila karabinjerje, da ji moški, njen znanec in sovrstnik, pred hišo grozi. Možakar, M. S., poročen in s stalnim bivališčem v Ronkah, se je namreč dvakrat v časovnem razmiku poldruge ure pojavil pred njeno hišo in ji razburjeno vpil. Prvič, okrog 16.30, je domačinka poklicala karabinjerje in moški je kmalu odšel. Vrnil pa se je okrog 18. ure in se pod očitnim vplivom alkohola odločil fizično obračunati z žensko. Najprej se je znesel nad hišnimi vhodnimi vrati, s silnimi brcami jih je snel s tečajev. Nato je nasilnež stopil v hišo, v kateri je bila njegova žrtev, ki je sicer poročena, po navedbah karabinjer-jev sama doma. Vinjeni petdeset- letnik iz Ronk jo je ozmerjal in oklofutal, jo porinil na tla in potegnil za lase. Karabinjerji z Op-čin so pravočasno posegli in prijeli nasilneža, ki se jim ni uprl. Žrtev hudega napada se je nekoliko poškodovala, zdravstveno pomoč pa je v ponedeljek zavrnila. M. S. je včeraj v tržaškem zaporu čakal na razgovor z javnim tožilcem, dolžijo ga vdora v stanovanje in izvajanja nasilja. (af) Vijugal po mestu V noči na torek je na alkotestu padel 25-letni avtomobilist, ki je z vozilom vijugal po Drevoredu DAnnunzio. Na Trgu Mioni je avtomobil, v katerem sta sedela dva mlada, ustavila patrulja policije. Policist je voznika vprašal, zakaj tako vozi, mladenič pa je imel zaradi zaužitega alkohola težave tako z govorom kot z ravnotežjem. Na kraj je prispela prometna policija z alkotestom, po preizkusu si je 25-letnik prislužil sodno prijavo. jutri Siot: novo vodstvo Zamenjava na vrhu tržaškega vodstva podjetja Siot. Jutri bo uradno prevzela posle generalne direktorice Družbe za čezalpski naftovod Siot Ulrike Andres. Nadomestila bo dosedanjega generalnega direktorja Adriana Del Preteja, ki je bil kar štiri desetletja zaposlen pri podjetju Siot, zadnjih deset let pa ga je tudi vodil. Ob zamenjavi bo podjetje Siot priredilo sprejem v mestnem hotelu. Goste bo najprej pozdravil predsednik in pooblaščeni upravitelj podjetja Sanders Schier, sledili bodo pozdravi deželne odbornice za gospodarski razvoj Federica Seganti, podpredsednika tržaške pokrajine Wal-terja Godine, tržaškega župana Roberta Dipiazze in dolinske županje Fulvie Premolin. Zatem bo govril pooblaščeni upravitelj Giuseppe Busa, dosedanji generalni direktor bo podal obračun svojega delovanja in predal štafetno palico vodilnega novi generalni direktorici Ulrike Andres. Po rodu je Avstrijka in je že delovala v Braziliji, Velik Britaniji, Češki republiki in na Nizozemskem. holokavst Današnja baklada uvod v dan spomina Svetovna javnost bo jutri počastila spomin na holokavst. Kot smo že napovedali, se bodo tudi v Trstu in okolici zvrstili številni dogodki (podrobnejši seznam smo objavili v včerajšnji izdaji našega dnevnika). Danes ob 17.30 uri bo do Ri-žarne krenil tihi sprevod, ki ga že osmo leto prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič; zbirališče ob 17. uri pri stadionu Grezar. V Rižarni je predviden krajši pevski nastop, udeleženci baklade pa so vabljeni, da s seboj prinesejo cvet. Ob 17. uri bo v muzeju Carlo in Vera Wagner (Ulica del Monte 7) predstava La valigia (Kovček), v kateri bo Simcha Tomas Jelinek spretno sukal svoje lutke. V prostorih založbe Comunicarte (Ulica san Nicolo 29) bodo ob 18.30 odprli prvi del razstave Boleče pravljice, ki jo Ugo Pierri posveča ho-lokavstu; drugi izbor del bo od jutri na ogled v muzeju Wagner (odprtje ob 17.30, ob 18.30 predvajanje filma francoski La Rafle). V avditoriju 4. pomola bodo danes ob 17. 30 zavrteli dokumentarec o grozotah 20. stoletja na Tržaškem, ki sta ga pripravila deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in Pokrajina Trst. Dan spomina se bo v četrtek začel ob 9.30 s tihim sprevodom nekdanjih deportirancev iz zapora do železniške postaje. Tu bodo predstavnike Občine Trst položili venec ob spominsko ploščo, ob 11. uri bo v Rižarni osrednja svečanost. Posebno zanimivo bo popoldansko dogajanje, ko bo mogoče v nekdanji glavni ribarnici prisluhniti nekaterim še živim pričam, predstavili pa bodo tudi nekatere knjige in filme o vojnih grozotah (od 16.30 dalje). V kinu Ariston bo ob 20.30 filmski večer, posvečen »porrajmosu« oziroma nacističnemu preganjanju Sintov in Romov. Predvajali bodo dva dokumentarca, prisoten pa bo tudi Mirko Bezzecchi, Rom slovenskega rodu, ki je bil kot otrok zaprt v fašističnem taborišču Tossicia. Ob isti uri bo v gledališču Miela koncert Le melodie di ferro - Musica nei lager nazisti. Nastopajo pianist Pierpaolo Levi, igralka Maria Teresa Celani, pevka Silvana Martinelli in pripovedovalec Alessandro Carrieri. tržaško nabrežje - Karabinjerji zasegli lokal Crystal in aretirali štiri osebe Prostitucija v nočnem klubu Upravniki in barman v priporu, nočne plesalke naj bi silili v spolno občevanje s strankami - Lokal (s starim in novim imenom) že več let pod drobnogledom V noči na torek okrog 3.30 so karabinjerji mestnega poveljstva iz Ulice Hermet nenapovedano stopili v tržaški nočni klub Crystal, ki je naslednik nekdanjega nočnega kluba Ottaviano Augusto na istoimenski ulici (na koncu tržaškega nabrežja). Štirim osebam so nataknili lisice in jih odvedli v pripor, osumljeni so, da so plesalke oziroma striptizete silili v prostitucijo. Lokal so v okviru preiskave zasegli. V tržaškem zaporu so upravnik lokala, 50-letni maroški državljan Mohamed »Mimmo« Dabir, njegova družabnika (40-letni maroški državljan L. D. in 42-letni italijanski državljan iz Fogliana A. G.) ter barman nočnega kluba (59-letni L. N., rojen v pokrajini Agrigento in s stalnim bivališčem v Vidmu). Lokal Crystal so odprli po zaprtju kluba Ottaviano Augusto, upravlja pa ga podjetje International sas s sedežem v Terzu d'Aquileia, kjer imata stalno bivališče Mohamed Dabir in njegov rojak L. D. Strankam so v Crystalu ponujali sproščujoče večere z erotičnimi plesi in striptizi, preiskovalci pa so na podlagi zbranih informacij sklepali, da se v mirnejših prostorih kluba dogaja še marsikaj. Karabinjerji so se še pred časom najprej pogovorili z nekaterimi uslužbenkami-plesalka-mi, na podlagi njihovih trditev pa je pod vodstvom državnega tožilca Federica Frezze stekla preiskava o domnevnem izkoriščanju prostitucije, pri čemer so preiskovalci v uporabili tehnično opremo, kot so skrite kamere. Aretiranci naj bi skupaj vodili »skrite dejavnosti« kluba. Dekleta, la prihajajo iz različnih držav, so po ocenah preiskovalcev prisilili, naj spolno občujejo s strankami. Tako naj bi upravniki izkoriščali striptizete, la naj bi s spolnimi uslugami prinašale večje dobičke. Za pol ure s plesalko so morali gostje odšteti sto evrov, dekletu pa je naposled ostalo v žepu le nekaj desetin evrov. Ob prihodu karabinjerjev je bilo včeraj v lokalu poleg strank in osumljencev sedem plesalk, vse so državljanke Evropske unije. Na delu so bile češke, madžarske, romunske in italijanske državljanke. »Mimmo« Dabir je imel včeraj pri sebi manjšo količino kokaina (pol grama) in marihuane (en gram), po vsej verjetnosti zgolj za osebno porabo. Julija lani so ga že prvič aretirali, in sicer zaradi domnevnega sodelovanja s skupino prekupčevalcev s kokainom in hašišem, še pred tem pa so ga prav tako lani poleti denarno kaznovali, ker je v svojem klubu nekaj deklet zaposlil na črno. Tudi ostali trije aretiranci so že imeli opravka z roko pravice. Lokal v Ulici Ottaviano Augusto 2/B pa je že leta vseskozi pod drobnogledom organov pregona. Prejšnji upravnik Mario Espo-sito (pred leti je vodil tudi klub Mexico, lani pa je prevzel upravljanje sesljanskega kopališča Castelreggio) je bil leta 2006 prav tako osumljen izkoriščanja prostitutk, po treh letih pa so ga oprostili. Sodniki so v tistem primeru ocenili, da dekleta in njihove stranke niso prekoračile meje, ki ločuje erotično zabavo od prostitucije, (af) Spuščene navojnice zaseženega Crystala kroma / TRST Sreda, 26. januarja 2011 9 1 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Leto 2010 je bilo Kosmačevo leto Ponedeljkov večer o Cirilu Kosmaču, žlahtnem in razgledanem človeku O pisatelju so spregovorili Marija Mercina, Alenka Puhar in Saša Vuga »Ciril Kosmač je bil žlahten in čudovit človek, imel je veliko fantazije in si je želel pristne družbe. Vsa njegova dela lahko postavimo na oltar slovenske literature.« Tako je Kosmača predstavil pisatelj Saša Vuga na ponedeljkovem večeru, posvečenem velikemu primorskemu pisatelju, v spomin na katerega je občina Tolmin ob počastitvi 100-le-tnice njegovega rojstva in 30-letnice smrti leto 2010 razglasila za Kosmačevo leto. V Ljubljani in Tolminu sta se zvrstila znanstvena simpozija, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je organiziralo »Poklon Kosmaču«, na Slapu ob Idrijci so priredili srečanje pisateljev s slavnostnima gostoma Cirilom Zlobcem in Sašo Vugo. Občina Tolmin je tako celo leto gostila Ko-smačeve prireditve, da bi počastila spomin tega izjemnega slovenskega pisca. Za predavateljsko mizo v Peterli-novi dvorani so tokrat sedeli kar trije ugledni gosti, in sicer mag. Marija Mercina, ki se že dolgo let ukvarja s Ko-smačevim opusom, pisatelj, spretni govornik in izredni pripovedovalec anekdot Saša Vuga ter publicistka Alenka Puhar. Vsak je z različnega zornega kota osvetlil Kosmačevo osebnost in njegov literarni doprinos. Večer je uvedla prof. Mercina, ki se že petnajst let ukvarja s proučevanjem primorskega pisatelja. Trenutno pripravlja Kosmačevo zbrano delo, zaradi katerega se spopada tudi z nekaterimi težavami glede želja Kosmače-vih dedičev, ki zavračajo omenjeno izdajo. Kljub temu, da je bilo izdanih že nekaj knjig o Kosmačevem življenju, Posnetek z dobro obiskanega ponedeljkovega večera v DSI kroma ni objavljena nobena celotna biografija. Enako velja za pisateljevo bibliografijo, ki je še vedno nepopolna in pomanjkljiva zaradi dveh slabosti: ker izseljenska tematika povezana z begunstvom ne pride do izraza in ker ne obsega Kosmačevih objav v Slovenskem poročevalcu. Če je prof. Mercina osvetlila avtorjev knjižni opus, je pisatelj Saša Vu-ga pritegnil pozornost prisotnih s čustvenim pripovedovanjem izkušenj, ki jih je sam delil s Cirilom, saj sta bila rojaka, poleg tega sta Vugov in Kosma-čev oče bila prijatelja. Cirila je prvič spoznal, ko je ekipa Triglav Filma prav na njegovem domu snemala film Na svoji zemlji, Saša pa je bil takrat sedemnajstletni fant, željan znanja. Ciril mu je priporočal knjige, ga učil in mu nenehno ponavljal: »Če ne razumeš, vprašaj«. Tako je Vuga opisal Kosmača kot žlahtnega, bistrega in čudovitega človeka, ki pa ga je življenjska usoda presunila, uničila in razcefrala. Še vedno ima jasno pred sabo posvetilo, ki mu ga je Ciril napisal v knjigo: »Hodi po svoji stezi, pa naj bo katerakoli«. Izpostavil je tudi Tantadruja, ki je poleg Petra Klepca in Martina Krpana ena izmed treh velikih slovenskih pravljic. Publicistka Alenka Puhar je uokvirila večer s pripovedjo o Kosmače-vem odprtem duhu. Leta 1938 je pre- jel štipendijo in odšel v Pariz, da bi se seznanil s francosko kulturo. Ko mu je potekla štipendija, je po obdobju hude revščine dobil službo na jugoslovanski ambasadi v Parizu kot prevajalec. Do leta 1944 je bil v tujini, februarja 1946 pa je poniknil za krajši čas. S pomočjo vplivnih prijateljev je dosegel, da so ga izpustili iz zapora, od takrat pa je postal človek sumljive preteklosti. Ob izteku večera je Saša Vuga o rojaku dejal, da je bil poliglot, razgledan svetovljan, ki se je jezikov učil z branjem slovarjev. Veliko let je živel v prostovoljnem samotarstvu. »Odšel je iz naše sredine, ne pa iz našega srca.« (met) TRST FILM FESTIVAL - Kvalitetna prisotnost slovenskih filmov Meja in sobivanje ob njej v dokumentarcu Anje Medved in Vojnovicevem filmu »Šfercanje« mesa in žganih pijač z ene na drugo stran meje, v upanju, da se miličniki tam in policija tukaj, ne bodo zavedli ničesar. Pa tudi želja po propus-tnici, ki je omogočila, da najstnik popolnoma svobodno, s kolesom privozi v (sedaj bivšo) Jugoslavijo. Zasledovanje svobode enih in drugih. Anekdote življenja ob tisti meji, ki je 20. decembra 2007 dokončno postala simbol dolgega poglavja sodobne zgodovine. Spomini na mrežo, na ograjo, ki je čez noč zabodla v življenja ljudi in spremljala njihov vsakdan celih pet desetletij. O tej meji, potegavščinah, ki so si jih izmišljevali prebivalci ene in druge strani, da bi bolje živeli ob njej, pa tudi družinskih travmah, problemih jezika in identitete pripoveduje film Pogledi skozi železno zaveso Anje Medved, v produkciji goriškega Ki-noateljeja. Protagonisti filma prebivalci Gorice in Nove Gorice, ki so se 20. decembra zatekli v videospo-vednico. Na mejo so jo postavili točno zato, da bi v kamero ujeli trenutke, ki so posebej zaznamovali življenje vseh, ki so s to mejo živeli. Zgodbe podobne tistim, ki smo jih že večkrat slišali, ki pa jih je Anja Medved ob spletanju intervjujev, zasebnih video posnetkov in arhivskega materiala znala stkati v ganljivo celoto. O meji in življenju ob njej pa je seveda govoril tudi drug film iz sklopa Filmske cone, Piran Pirano, mladega Gorana Vojnovica, ki so ga predstavili v ponedeljek. Projekcije se je udeležila tudi slovenska generalna konzulka v Trstu, Vlasta Valenčič Pelikan. Film, ki so medtem že predstavili tudi na festivalu v Egiptu in je prav zaradi vsebine zelo blizu številnim narodom, ki živijo na narodnostno mešanih območjih, predstavlja zanimiv, a najbrž nekoliko pre-ambiciozen projekt, ki mu mladi avtor ni uspel biti kos. Slovenski film, ki bo v petek šel v redno distribucijo v Franciji z delom Slovenka, Damjana Kozole-ta in bo naslednji teden prisoten tudi na festivalu v Rot-terdamu, je bil vsekakor v sklopu letošnjega tržaškega festivala kar precej prisoten. Do nagraditve letošnjih zmagovalcev pa manjka samo še nekaj ur (svečanost je na sporedu danes zvečer, ob 20. uri) in pričakovanje je seveda na višku. Najbrž bo ena od nagrad letos šla v Beograd za dokumentarno delo Cinema co-munisto Mile Turaljic, pravega dogodka letošnjega festivala, o katerem je poročalo tudi italijansko državno časopisje. Njen film o Titu, njegovi ljubezni do filma Prizor iz filma Pogledi skozi železno zaveso Anje Medved in pa filmski industriji kot gonilni sili nekdanje jugoslovanske politike, ki je znala prijateljevati tudi s Hol-lywoodom, je že od vsega začetka prijetno presenetil. Sicer pa so prireditelji sinoči že podelili prvo nagrado. Nagrada CEI, za delo, »ki na najboljši način predstavlja dialog med kulturami«, je pripadla slovaškemu režiserju Dušanu Hanaku, ki mu je festival letos posvetil obsežno retrospektivo. Hanak je najbrž najvidnejši predstavnik slovaškega filma, čigar delo je ostalo veliko let prepovedano. Svojo kamero je vseskozi upiral v male zgodbe tistih, ki so ostajali na robu, kar oblasti ni bilo všeč. Eden njegovih najznamenitejših filmov je prav gotovo dolgometražni igrani film Svetle sanje iz leta 1982. Delo, v katerem režiser pripoveduje o življenju Romov na Slovaškem in to s pomočjo nesrečne ljubezenske zgodbe med punco in fantom, ki pripadata popolnoma drugačnemu okolju in je njuna zveza že od vsega začetka brez prihodnosti. Danes ob 16. uri bo v gledališču Miela na sporedu Hanakov prvi film, iz leta 1969, 322, ki je hkrati tudi najbolj reprezentativen film češkoslovaške Nova vlne (Nouvelle vague). Zadnje Hanakovo delo »Pa-pierove hlavy« (Papirnate glave), v katerem brez oklevanja analizira odnos posameznika do oblasti, je tudi režiserjevo zadnje filmsko delo, saj so ga diskusije s tujimi soproducenti, ki so želeli nekoliko spremeniti njegov kritični pogled na komunistično obdobje - kot je povedal Hanak -, »spravile ob zdravje do take mere, da sem se odločil, da se od takrat posvečam samo poučevanju na univerzi v Bratislavi«. Tudi spored današnjega zaključnega dne je kar zanimiv. Od filmov, ki jih je v program uvrstil Calli-sto Cosulich, eden največjih italijanskih filmskih kritikov, Tržačan, ki mu festival letos posveča poklon (Unter den Brucken, Helmuta Kautnerja (dvorana Ariston, ob 15.30), »Toto e i re di Roma« (Ariston, ob 17. uri) in »Viaggio senza fine Johna Forda« (Ariston, ob 20.30) pa do zaključnega filma »Chantrapas« Otarja Iosse-lianija, skoraj avtobiografsko delo gruzijskega režiserja, ki se je moral izseliti v Francijo. (Iga) Dve srečanji centra Veritas Danes ob 16.30 bo v centru Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1a) zadnje srečanje v sklopu predavanj na temo življenja. Teolog Simone Morandini bo predaval na temo Človeško življenje v živalskem razvoju. Jutri pa bo ob 18.30 na sporedu predstavitev knjige »1989. L'eccidio di San Salvador. Quando TUniversita e coscienza critica«. Zbirka vsebuje akte konference, ki sta jo organizirala center Veritas in študijski center za Latinsko Ameriko 14. januarja 2009 ob 20. obletnici pokola jezuitskih očetov in dveh žensk iz UCA (Univerza Srednje Amerike) Prvo srečanje o splošni medicini Danes bodo v konferenčni dvorani tržaške zdravniško-zobo-zdravniške zbornice (Trg Goldo-ni, 10) predstavili prvo srečanje v sklopu splošne medicine na temo »La medicina si coniuga al fem-minile: la cura basata sulla diffe-renza«. Srečanje, ki bo ob 16.30, je priredila pokrajinska komisija za enake možnosti v okviru projekta »Il futuro della salute e a mi-sura di donna«. Predavali bodo zdravnica Gabriella Vaglieri in kardiolog Claudio Pandullo. Divji letaki preplavili Trst Več kot dva tisoč evrov. Toliko bo moralo plačati podjetje, ki je po Trstu »divje« oglaševalo svoje storitve in ponudbe. Občinski pravilnik prepoveduje prekomerno in neurejeno razdeljevanje letakov, mestni redarji pa kršiteljem delijo globe. Pred dnevi so kaznovali neko italijansko podjetje, ki ponuja denarna posojila. Več občanov, predvsem voznikov, je sporočilo redarjem, da je za brisalci na vetrobranih parkiranih avtomobilov večje število letakov omenjenega podjetja. Letaki so se znašli po celem mestu, od Sv. Ane do Rojana. Podjetje so zaradi kršitve občinskega pravilnika doletele štiri globe po petsto evrov, zaradi nepravilnosti v zvezi z davkom na oglaševanje pa so k temu prišteli še dve globi po 206 evrov. SISSA - Financiranje Znanosti štiri milijone Visoka šola Sissa bo deležna bogatih finančnih prispevkov, Evropska unija bo dvema raziskovalnima načrtoma skupno namenila štiri milijone evrov. Vodji načrtov sta teoretični fizik in ravnatelj Sis-se Guido Martinelli ter docent kognitivnih nevroznanosti Jacques Mehler. Evropska sredstva prispeva Evropski raziskovalni svet v okviru razpisa »ERC advanced grants«. Jacques Mehler bo za projekt Pascal prejel 2,5 milijona evrov. Namen petletnega načrta je proučiti mehanizme, po katerih človek spoznava in osvaja jezik. Predmet raziskave bodo dojenčki, Me-hlerjeva ekipa bo pri tem uporabila sodobne in neinvazivne tehnike za ogledovanje možganskih dejavnosti. Guido Martinelli, eden najbolj cenjenih italijanskih znanstvenikov, pa bo s prispevkom 1,5 milijona evrov vodil projekt DaME-SyFla, ki bo kozmološke raziskave povezoval z dejavnostmi ženevskega pospe-ševalnika LHC. Tako bo ekipa znanstvenikov skušala dati svoj doprinos pri iskanju odgovorov na velika vprašanja, ki zadevajo nastanek vesolja in prisotnost temne materije v galaksijah. Sodelovali bodo fiziki iz Trsta, Padove in Rima. www.primorski.eu1 10 Sreda, 26. januarja 2011 GOSPODARSTVO aktualno - Stališče tržaške mestne uprave Dipiazza: Istrske umetnine naj ostanejo še naprej v Trstu »Če bi jih razstavljali v Sloveniji bi se lahko našel sodnik, ki bi jih tam zadržal « »Istrske umetnine naj ostanejo še naprej v Italiji. Če bi jih slučajno razstavljali v Sloveniji bi se najbrž oziroma gotovo našel sodnik, ki bi jih tam zadržal in s tem sprožil sodni spor,« meni tržaški župan Roberto Dipiazza. Takšen sodni spor bi po njegovem prepričanju gotovo trajal vrsto let, zato je najboljše, da dragocene slike ostanejo v Trstu in še naprej na ogled v muzeju Vile Sartorio, dodaja Dipiazza. »V zadnjem letu smo na področju sprave in sodelovanja med Italijo in Slovenijo naredili ogromne korake naprej. Dovolj, da spomin na julijski nepozabni koncert Riccarda Mutija in tržaško srečanje treh predsednikov, da ne govorimo o nedavnem obisku slovenskega predsednika Danila Turka v Italiji,« dodaja Dipiazza. Zahteva po vrnitvi umetnin Sloveniji gre po županovem prepričanju v popolno nasprotno smer, od tiste, ki sta jo nakazala predsednika Italije in Slovenije. V obeh državah so očitno še ljudje, ki skušajo premakniti nazaj kazalce zgodovine. Dipiaz-za meni, da so umetnine, ki jih je Italija svojčas odnesla iz Istre v notranjost države, pričevanje, ki ga ni mogoče ločiti od drame eksodusa Italijanov iz Istre, zato te slike zaslužijo posebno varstvo in zaščito. »In to predvsem v znak spoštovanja do Župan Trsta Roberto Dipiazza ezulov, ki so v prvi osebi in na lastni koži plačali za poraz Italije v drugi svetovni vojni,« dodaja tržaški župan. Dipiazza v svojem javnem stališču ne omenja slovenskega predsednika Turka, najbrž vedoč, da slednji ni zahteval vrnitve umetnin, temveč je izrazil željo, da bi bile slednje razstavljene tudi tam, kjer so nekoč bile, torej v Istri. Ni jasno vsekakor zakaj župan povezuje vprašanje umetnin z množičnim odhodom Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, saj so bile dragocene slike priče stoletne prisotnosti italijanske kulture in italijanske kulturne dediščine v večjezični Istri. Carpacciova umetnina FILM - Tržaška predpremiera dokumentarnega igranega filma Streli v Bazovici Nov slovenski film bodo v petek, 4. februarja, predvajali v veliki dvorani Narodnega doma Včeraj danes Danes, SREDA, 26. januarja 2011 PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 10.31 Jutri, ČETRTEK, 27. januarja 2011 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,6 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. [I] Lekarne Film pripoveduje o bazoviških junakih, ki veljajo za prve žrtve fašizma v Evropi jožica zafred Imej se rad! Otroci, poiščite se na naši spletni strani ... Slovensko stalno gledališče in Gledališče Koper sta kot znano posvetila svojim najmlajšim gledalcem prisrčno mačjo pravljico Imej se rad! Predstava je še danes na ogled v tržaškem Kulturnem domu, nato pa bo obiskala številne otroške vrtce in osnovne šole. Naši fotografi pa so obiskali Kulturni dom in v svoje objektive ujeli ne samo igralce, ampak tudi mnoge otroke, ki so navdušeno sodelovali pri izoblikovanju predstave. Kar poiščite se na naši spletni strani www.primorski.eu! več fotografij na www.primorski.eu U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - Trieste Film Festival. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 16.30 »Animals United«; 19.40, 22.00 »Vallan-zasca - Gli angeli del male«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »American Graffiti«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«; 16.30 »L'orso Yoghi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«; 18.30, 21.15 »Hereafter«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »La ver-sione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Tamara Drew - Tradimenti all'inglese«; 18.15, 22.00 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 20.00 »Spusti-me k sebi«; 17.30 »Tron: Zapuščina«; 16.20, 18.40, 21.00 »Zeleni sršen 3D«; 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 17.05, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.00 »Mr. Joint«; 15.40, 18.10, 20.40, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 17.10, 21.35 »Spusti me k sebi«; 19.40 »Oča«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 21.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; Dvorana 4: 16.30 »Animals United«; 18.00, 20.05, 22.10 »Vento di primavera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 17.15, 19.50 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«. H Osmice Do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 3401461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Loterija 25. januarja 2011 Bari 41 48 57 37 34 Cagliari 60 69 53 79 12 Firence 32 48 27 11 29 Genova 41 61 14 38 24 Milan 31 66 84 25 50 Neapelj 40 37 20 39 13 Palermo 37 2 75 21 25 Rim 84 89 36 39 10 Turin 87 52 14 89 73 Benetke 68 70 10 15 46 Nazionale 25 62 27 78 24 Super Enalotto Št. 11 3 12 13 15 43 46 jolly 11 Nagradni sklad 3.167.224,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.788.860,95 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 22.623,04 € 2.011 dobitnikov s 4 točkami 236,24 € 71.056 dobitnikov s 3 točkami 13,37 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 23.624,00 € 277 dobitnikov s 3 točkami 1.337,00 € 4.400 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.162 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.354 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 26. januarja 2011 1 1 Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii Karabinjerjeva Katra . ^ r (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: jutri-četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek, 28. januaija ob 20.30-red F v soboto, 29. januaija ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. H Čestitke 9 Šolske vesti NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvošolcev informativni sestanek danes, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Barkovlje (Ul. Valli-cula 11) danes, 26. januarja, od 11. do 12. ure. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI NA KATINARI vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 27. januarja, od 14. do 15. ure v šolskih prostorih, Ul. de Marc-hesetti 16. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 -Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slo-vik.org, tel. 0481-530412. □ Obvestila Ob prejemu visokega športnega priznanja najboljšega nogometaša na mivki v Italiji, za leto 2010, izrekamo svojemu odborniku Micheleju Leghissi iskrene čestitke. Vsi pri SŠKD Timava Po Barkovljah se veselo Abraham podi, IGORJA išče in mu naproti hiti, saj jih on danes 50 slavi. Še veliko srečnih in zdravih dni mu voščimo mi, ker radi ga imamo vsi. Tvoji Lilijana, Martin in Mija. Dragi IGOR! Naj bo tvoj 50. rojstni dan poln vsega, kar si najbolj sam želiš. Mama, David in Sandra z družinama. Danes slavi 50-letnico rojstva IGOR POLJŠAK. SKD Barkovlje mu iskreno čestita in mu kliče še na mnoga leta v krogu vseh, ki ga imajo radi. IGORJU ob vstopu v peto desetletje želimo mnogo srečnih in nasmejanih let. Šemčevi in Ruzzierjevi. IGOR! Ob srečanju z Abrahamom se s teboj veselimo in mnogo srečnih, zdravih let v družinskem krogu ti želimo! Albina, Franko, Majda z Dariom, Alenko in Edvinom, Dario s Paolo in Andrejem, Valentina z Denisom. Danes bo mala LISA ugasnila štiri svečke. Da bi še naprej ostala tako vesela, srčkana in pridna deklica, ji želijo mama Katja, oče Roberto, brat Matteo, nona Ada, teti Martina in Neva ter Sara in Robert. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna refleks-noconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo Deželni svet zasedal danes, 26. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, Drev. 20. septembra 85. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela danes, 26. januarja. Info na: info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija vabi člane na kongres, ki bo v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri v Domu P. Togliat-tija, v Ul. Dei Peco. FEDERACIJA LEVICE prireja v četrtek, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3, aktiv s sledečim dnevnim redom: 1.) informacije o državnem kongresu; 2.) delo naj bo znova v središču političnega delovanja; 3.) lokalne pobude. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 27. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SPDT prireja v četrtek, 27. januarja, v razstavni dvorani ZKB predavanje z naslovom: Okrog edinega sveta. Fotograf in pilot Matevž Lenarčič, ki je z ultra-lahkim letalom obletel svet, bo ob tej priliki prikazal svoj zgodovinski podvig. Začetek ob 20.30. ANPI - VZPI iz Gropade in s Padrič vabi člane in simpatizerje na kongres sekcije, ki bo v petek, 28. januarja, ob 20. uri v domu »Skala« v Gropadi. DSMO K. FERLUGA in Založba Mladika vabita na predstavitev knjige »Un onomasticidio di Stato« (Državni ime-nomor) in srečanje z avtorjem Mirom Tassom, v petek, 28. januarja, ob 17.30 v dvorani Centra Millo v Miljah, Trg Republika 4. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi v društvene prostore v petek, 28. januarja, ob 18. uri na »Članski ape-ritiv«. Ob prigrizku in prijetnem klepetu bo dana možnost včlanjevanja in poravnanja članarine. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 29. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri stenah spomeniku na Colu. Ob primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD TABOR ZA OTROKE - v soboto, 29. januarja, od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili večnamenske tekstilne vrečke. Vabljeni! AŠD SK BRDINA Organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 3488012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst - V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tessi-tori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Ce-cotti, l. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordinatorka bo Marta Verginella. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobadogro-ba« režiserja Jana Cvitkoviča. VZPI - sekcija Prosek Kontovel vabi svoje člane na občni zbor v torek, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice l dria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Zivko Lupinc. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, info@adforman-dum.eu. KRUT obvešča že prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040-360072. SS Prireditve TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. OBČINA DEVIN NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN prirejata ob Dnevu spomina koncert »Gospel Choir« v petek, 28. januarja, ob 21. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Mar-jetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opči-ne, na gledališko predstavo B. Brecht -Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontove-la. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Postojna, Kulturni dom v nedeljo, 30. januarja ob 17. uri. Nastopajo Postojnska godba 1808, God-beno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana; Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi k spominski maši za skladatelja Ubalda Vrabca in častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. B Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 347-1407357. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiju ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Rosset-ti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). ö Poslovni oglasi SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu.1976@libero.it (tel. 040-8327146) GOSTILNA BITA bo spet odprta od četrtka, 27.1. Rezervacije 040-2209058 3489234060 PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). Prispevki V spomin na gospoda Bogomila Brec-lja darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na nepozabnega župnika gospoda Bogomila Breclja darujeta Franja in Lino 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na dragega strica Marjana daruje Nadja Štoka 50,00 evrov za otroški vrtec Marjan Štoka na Proseku. V spomin na Lidijo Požru vd. Badalič daruje družina Zorn 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Dorko Zuljan vd. Sancin darujejo Tatjanovi prijatelji 40,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje Log. Ob svojem 90. rojstnem dnevu daruje Silva Zafran iz Loga 50,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje Log za vzdrževanje spomenikav NOB v Ricmanjih. V spomin na drago Danilo Sila darujeta Marija in Lučka 30,00 evrov za Dom Zore Perello v Škednju. Ob 66. obletnici smrti brata Stojana Pla-hute , padlega na Pedrovem, darujeta Janka in Tatjana 100,00 evrov za Dijaški dom v Trstu. b 66. obletnici smrti brata Stojana Pla-hute, padlega na Pedrovem, daruje Marija Janka Plahuta 50,00 evrov za združenje ANED. V spomin na sosedo Slavko Sardoč darujejo Darka, Radovan in Danica Še-mec 30,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na drago mamo daruje Danila z družino 50,00 evrov za šempolaj-ski cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Zdravka Obada daruje Zora 30,00 evrov za lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Slavkota Luxo, Ličko Ka-pun in Vitorjota Metelka daruje Dragica Husu 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Čas beži, 15 let je že od kar nas je zapustil naš dragi Danilo. V njegov spomin daruje žena Marta 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Namesto cvetja na grob Luigie Paulina daruje Marisa 20,00 evrov za VZS-CEO Mitja Čuk. www.primorski.eu1 12 Sreda, 26. januarja 2011 GOSPODARSTVO MIRAMAR - DE CHIRICO IN FABIO MAURI Razstavno ponudbo obogatili izčrpni katalogi Na sobotni predstavitvi zanimive ugotovitve o obeh umetnikih in sodobni umetnosti V soboto so v Miramaru predstavili kataloge v založbi SilvanaEditoriale k trilogiji razstav, ki so na ogled vse do konca februarja in vidijo v ospredju soočanje med moderno in sodobno umetnostjo. Uvodoma je nadintendant umetniških dobrin spomeniškega varstva Furlanije Julijske krajine Luca Caburlot-to objasnil, da ne gre v razstavi De Chi-ricovih del zasledovati obsežnejšega an-tološkega prikaza, a predvsem za odkrivanje javnosti še nepoznanih del, ki prihajajo iz zasebnih zbirk in so prav v katalogu študijsko dokumentirana ter poglobljeno preučena, kar predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje, saj so eksponati sicer težko dostopni. Poetika prikaza ostane nespremenjena, čepravje medij drugačen, tradicionalna slikarska in risarska sredstva nadomeščajo stvarni predmeti. V prvem primeru gre za stvarni prikaz predmetov, v drugem pa za poseganje v prostor s pomočjo predmetov. Izbira Fabia Maurija in tematike vezane na boleče rane, ki jih je odprlo obdobje vojne pridobi v Tržaškem okolju dodaten pomen: kultura pomaga tako oza-veščati in premoščati konflikte iz preteklosti. Posebnost sočasne razstave De Chirica in Fabia Maurija vzpostavlja obenem skupne iztočnice in objasnjuje vezi navidezno povsem različnih pristopov likovnega prikaza ter uvaja širšo publiko k spoznavanju in približevanju sodobni umetnosti. O razstavi De Chirico mogočnost tišine je posebej spregovoril profesor tržaške univerze Massimo Degrassi. Poudaril je, da izbor razstavljenih del kljub omejenemu obsegu upošteva vsa različna ustvarjalna obdobja ter tako omogoča vsekakor celovit vpogled v likovni razvoj tega edinstvenega predstavnika metafizike. Nenazadnje, je dalje naglasil, da gre za izredno kakovostne slike ter posebej omenil sliki »Enigma della partenza« (skrivnost potovanja) in »La grande tor-re« (visoki stolp). Res je, da so nekateri sodobnejši avtorji kritično gledali na njegov opus, a ne gre prezreti dejstva, da so se po De Chiricu zgledovali številni priznani mojstri, kot so Renato Guttuso, Mimmo Paladino, Arturo Nathan in drugi. Razstava izbora sodobnih avtorjev, ki so se navdihovali po metafiziki na ogled v prostorih miramarskega gradu , je stvaren dokaz aktualnosti podoživljanja stvarnosti na ponotranjen način in preseganja zgolj materialnega prikaza. Dokaj drzna postavitev v dvoranah gradu ni naključna, pozoren ogled bo namreč razkril številne tematske sorodnosti. O Fabiu Mauriju je spregovorila umetnostna zgodovinarka Laura Sa-fred, profesorica na beneški Akademiji za likovno umetnost, ki je umetnika osebno spoznala in z njim sodelovala v Ur-binu. Spomnila se je predvsem Maurije- www.primorski.eu1 ve sposobnosti teoretiziranja in kritičnega pristopa v obravnavi sodobnih pristopov, kar se je pozitivno obrestovalo tudi pri prenašanju vrednot mlajšim generacijam, saj je Mauri več let poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Rimu ter sensibiliziral vse, ki so se z njim izučili, za celovito obravnavo sodobnih likovnih prijemov. Mauri se je družil s Pa-solinijem, a je kot pripadnik bogate bur-žoazije drugače občutil svojo vlogo nenehnega soočanja z oblastjo, z razliko od Pasolinija, ki je bil lahko veliko bolj traz-gresiven in provokativen. Kuratorja razstave in obenem avtorja strokovnih tekstov v spremnih katalogih sta Silvia Pegoraro ter Roberto Alberton, ki se je med vodenim ogledom zaustavil pred posameznimi slikami ter posebej obravnaval kontekst, v katerem so dela nastala. De Chirico je mednarodno priznani mojster, po rodu iz Grčije, izoblikoval se je v Munchnu na Akademiji za likovno umetnost ter za krajša obdobja prebival v mestih z bogato likovno tradicijo kot so Firence, Benetke, Milan. Sprva se je bil zgledoval po simbolizmu še posebej po Bocklinu in filozofiji Schopenhauerja, Nietscheja in Wei-ningerja. Ko se je De Chirico v Parizu pojavil na razstavi z dokaj osebno izoblikovanim slogom, je vzbudil zanimanje s strani Picassa in kritike, ki je definirala njegov pristop kot metafiziko. Izvirnost v prikazu skrivnostnih arhitektur, zamaknjenih trgov, osamljenih kipov in vzne-merljivih lutk ga vodi dalje vse do rojstva definicije metafizičnega slikarstva z objavo teoretskih iztočnic v reviji »Valori Plastici«. Ko se leta 1918 preseli v Rim, je opazen preobrat v pristopu, saj gre za involucijo preslikovanja klasikov iz muzejskih zbirk. De Chirico je doživel ugled v krogu dadaistov in surrealistov, razstavljal je v New Yorku, Parizu, Londonu. Leta 1946 je v javnosti odjeknila vest o neav-tentičnosti slik iz razdobja med leti 1920-1930, veljalo je splošno poveličevanje obdobja metafizičnega pristopa, čeprav je vzporedno slikal tudi v klasicističnem slogu. Osnovno vodilo De Chiri-cove poetike je občutenje skrivnosti, ki preveva obstoj, notranji občutki so tisti, ki dajejo smisel človeškemu obstoju. Fabio Mauri je vsestranska osebnost, vzporedno se je posvečal gledališču, performancem, poseganju v prostor, teoretiziranju in poučevanju poleg tradicionalnih slikarskih pristopov. V povojnih letih je ustvarjal v duhu italijanske avantgarde. Razstava želi biti obenem hommage mojstru, ki je po hujši bolezni umrl leta 2009. Mauri je pojmoval umetniško stvarjenje kot projekcijo identitete, mišljene kot umeščenost bitja v določen čas. Pojem estetike in etike se spajata. Njegova platna iz petdesetih let postanejo ekrani, kjer v monokromiji zaživijo kot konceptualna sporočila. Predmeti, ki se jih je Mauri posluževal so prežeti z določeno zgodbo, delujejo kot živi pričevalci, sledovi spomina, dekon-tekstualizacija dovoljuje problemsko GIORGIO DE CHIRICO Lift mWEtoto Sflieiiïio Desno naslovnica kataloga De Chiricove razstave, levo pa razstavljena Maurijeva dela kroma nastavljeno soočanje, ki vpleta tako fotografijo kot gibljivo sliko v pomenski interakciji. Pretresljiv je prikaz njegove av-tobiografije, kot tudi fotografska pričevanja preteklega obdobja. Posamezni predmeti postanejo na slikarski podlagi nosilci poetike likovnega prikaza. I Razstave v konjušnicah in v Mi-ramarskem gradu so na ogled vsak dan razen ponedeljka med 10. in 19. uro. Posebna ponudba je namenjena šolam, ki so deležne po prehodni najavi brezplačnega vodenega ogleda. Jasna Merku Muzej v Lozani bogatejši za Chaplinov fotografski arhiv Muzej v Lozani, Musee de l'Elysee, je bogatejši za zbirko 10.000 fotografij iz arhiva angleškega filmskega igralca, režiserja in producenta Charlieja Chaplina (1889-1977). Fotografije so bile sprva v lasti Chaplina, nato njegovi družine. Kot so zapisali v muzeju, dokumentirajo celotno igralčevo karie-ro.Snemanje vsakega od Chapli-novih filmov je spremljalo več fotografov. Ob posnetkih, ki dokumentirajo nastajanje Chaplinovih filmov, zbirka vsebuje tudi nekatere bolj intimne fotografije. Med pomembnejšimi velja omeniti fotografiji Charlieja Chaplina, ki ju je Edward Steichen posnel leta 1925 za revijo Vogue, in Keystoneov album, v katerem je okrog 750 fotografij. Te dokumentirajo snemanje prvih 35 Chaplinovih filmov leta 1914 za studie Keystone. Charlie Chaplin se je rodil v Londonu. Prvič je na odru nastopil že kot otrok. Po očetovi smrti zaradi alkoholizma je preživljal neurejeno mladost med šolo, ulico in občasnimi nastopi v gledališču. Leta 1913 se je v ZDA dokončno posvetil filmu. Debutiral je leta 1914 v krajšem filmu »Making a Living«. Leta 1915 je z vlogo v filmu Potepuh (The Tramp) ustvaril enega najslavnejših likov filmski zgodovini. Igral je v skoraj vseh svojih filmih, ki jih je produciral in režiral. Leta 1917 je prejel oskarja za življenjsko delo. Umrl je v švicarskem mestu Vevey, nedaleč od Lozane. (STA) SALZBURG - Eurocarneval & Guggemusikfestival GuggenBand Muja iz Milj je dva dni navduševala obiskovalce V Salzburgu, sicer zapisano Mozartu, je bilo zelo živahno Mesto Salzburg je v prejšnjih dneh pokazalo dva zelo različna obraza; medtem ko se je v festivalskih dvoranah in v Mozarteumu pričel niz koncertov znamenitega Mozartovega tedna, se je po ulicah in na trgih odvijal razposajeni 18. Eurocarneval & Guggemusikfestival, ki je privabil 58 skupin iz Avstrije, Švice, Nemčije, Liechtensteina in Italije. Dvodnevni praznik je zaživel z vso energijo dva tisočih udeležencev, ki so od jutra do večera igrali na treh glavnih odrih na prostem, v sprevodu, kjerkoli je bilo dovolj prostora za postavitev teh posebnih godb in ravno tako so skupine v maskah preplavile mesto v pravem pustnem vzdušju. Januarski Eu-rocarneval pa ni samo predverje pusta; njegovo osrčje je namreč festival gugge-godb, ki tekmujejo med seboj po učinkovitosti mišičastih tolkalicev, enotnosti trobil, prikupnosti repertoarja in originalnosti pustnih krojev. Posebna zvrst, ki predvideva tudi ko-reografirane izvedbe, je nastala v Švici in je razširjena predvsem v nemško govorečih državah. Potujoči festival se odvija vsako leto in je revi- jalnega značaja od leta 2007 (do tedaj je potekal v tekmovalni obliki). V omenjenem letu so prvo nagrado prejeli člani skupine GuggenBand Muja iz Milj, ki so tudi edina tovrstna godba na italijanskem teritoriju. Miljski godbeniki se redno udeležujejo festivala in so se letos podali v zasneženi Salzburg v polni, skoraj osemdesetč-lanski zasedbi. Njihove zeleno-oran-žne obleke, predvsem pa živobarvne izvedbe znanih motivov, kot so Rivers of Babylon, Ghostbusters ali The Final Countdown, so zabavale občinstvo in pritegnile pozornost medijev, saj je glavni salzburški dnevnik objavil na prvi strani mestne kronike ravno fotografijo miljskih glasbenikov, na notranjih straneh pa še drugo, s pohvalnimi besedami o glasbenih in estetskih vidikih njihovega nastopa. Godbeniki so dva dni živeli dobesedno v simbiozi s svojim inštrumentom, saj je program zahteval celodnevni niz nastopov na prostem, nočni sprevod z baklami ob reki Salzach, dnevni sprevod po starem mestu, kateremu je sledila množica navdušenih obiskovalcev, nakar se je glasbeno dogajanje nadaljevalo tudi v večernih urah v eni od glavnih mestnih pivnic kot tudi na sklepnem maratonu v velikih prostorih večnamenskega središča Kongresshaus. Tu je neverjetna energija vseh udeležencev še zadnjič prevzela in vžgala v koncertnem in družabnem vzdušju. Miljski glasbeniki so na odru sprožili ves adrenalin, ki izhaja tudi iz konfrontacije z nekaterimi odličnimi predstavniki gugge-zvrsti in so se tudi ob tej priložnosti lepo odrezali, da se jim je mednarodna publika na koncu pridružila s petjem pri izvedbi živahne Carnival de Paris. S festivalom godb je po tradiciji povezana udeležba pustnih skupin in tudi na tem področju je bil Trst zastopan z dojiljami in njihovimi otroki, ki so predstavljali temo skupine Gruppo masc-here Lalo iz Škednja. Razposajena skupina je združevala člane tudi iz drugih tržaških četrti in je prvič nastopila v tem kontekstu ob spremljavi dvajsetčlanske godbe iz Saleža, ki je navdušeno pristopila k sodelovanju s programom narodnozabavnih viž in drugih uspešnic. (ROP) \ I X ( Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 1 4 Sreda, 26. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Obračun lanskega dela sil javnega reda Število kaznivih dejanj upadlo za devet odstotkov Med hudimi kršitvami kazenskega zakonika porast spolnega nasilja (+13,3%) in izsiljevanja (+22,7%) Število kaznivih dejanj, ki so jih sile javnega reda zabeležile v letu 2011, je v primerjavi s triletnim obdobjem 20072009 upadlo za 9,07 odstotkov. Podatek so posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu goriške prefektu-re, kjer so obračun delovanja v lanskem letu ob prefektinji Marii Augusti Mar-rosu skupno podali predstavniki kve-sture, karabinjerjev, finančne straže, gasilcev, tržiške luške kapetanije in prometne policije goriške pokrajine. »Ob splošnem upadu števila prijavljenih kaznivih dejanj, ki se je znižalo za približno devet odstotkov, smo zabeležili tudi porast primerov, v katerih so bili storilci odkriti in predani sodnim oblastem,« je povedala Marrosuva in poudarila, da je prisotnost hudih kaznivih dejanj, ki bi povzročali socialni alarm, na Goriškem še vedno izredno nizka. »Oboroženih ropov ali umorov je zelo malo,« je poudarila prefektinja, po čigar mnenju je bistvenega pomena tudi dober odnos med silami javnega reda in občani, ki so lahko policistom, karabinjerjem in drugim v zelo veliko pomoč. Kvestor Pier Riccardo Piovesana je izpostavil podatke v zvezi s tatvinami. »Tatvine so lani v primerjavi s povprečjem iz trienija 2007-2009 upadle za 1,4 odstotka, kar je rezultat sodelovanja med silami javnega reda goriške pokrajine. Integriran nadzor je takoj obrodil sadove,« je povedal Piovesana. Če primerjamo lansko leto s posameznimi leti 2009 in 2008 sicer opazimo, da je število tatvin naraslo - lani jih je bilo 2.129, leta 2009 2.059, leta 2008 pa 2.081 -, v primerjavi z letom 2007, ko je bilo tatvin skupno 2.340, pa je močno upadlo. Piovesana je tudi izpostavil, da se je visok odstotek preiskav goriških sil javnega reda v lanskem letu končal z razkrinkanjem storilcev (31 odstotkov primerov), kar je po njegovih besedah dober rezultat. »Za huda kazniva dejanja se ta odstotek vije med 100 in 95, za tatvine pa je odstotek uspehov 6,1, kar je veliko več od državnega povprečja,« je še povedal Piovesana. Med hudimi kaznivimi dejanji je do porasta v primerjavi s povprečjem trile-tja 2007-2009 prišlo pri spolnem nasilju (+13,3 odstotka, 17 primerov), in pri izsiljevanju (+22,7 odstotka, devet primerov), pri umorih pa je prišlo do visokega porasta v odstotkih (+50) le zato, ker so lani sile javnega reda zabeležile en primer, leta 2008 dva, lani in leta 2007 pa nobenega. Ropov je bilo lani skupno petnajst, kar je 30,8 odstotka manj kot v trieniju 2007-2009. Kaznivih dejanj, povezanih z mamili, je bilo lani skupno 85, vpletenih oseb pa 105. »Tudi tu je delo sil javnega reda obrodilo pozitivne rezultate, saj se je število kaznivih dejanj zaradi uporabe ali prodaje prepovedanih substanc znižalo za 30,5 odstotka v primerjavi s prejšnjimi leti,« je pojasnil Piovesana. Policija in karabinjerji so v lanskem letu skupno aretirali 204 osebe, število klicev na emergenčne številke pa se je znižalo. Nezakonitih priseljencev, ki so jih izgnali, je bilo za 33,2 odstotka več. Polkovnik Giuseppe Arcidiaco-no, ki vodi goriško pokrajinsko poveljstvo, je izpostavil pomen sinergije med občani in silami javnega reda, med podatki pa je izpostavil upad primerov vožnje pod vlivom alkohola in drog. To je potrdil tudi poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti. »Zabeležili smo močan upad primerov vožnje pod vplivom alkohola, upadlo pa je tudi število nesreč, povezanih s prekomernih pitjem. Prav tako se je znižalo število primerov prekomerne hitrosti vožnje. Nesreč je bilo za 14,8 odstotkov manj, smrtnih nesreč pa pet. V njih je umrlo šest oseb,« je povedal Romiti. Veliko pozornosti so sile javnega reda namenile tudi varnosti na de- lovnih mestih. Karabinjerji so na primer obiskali 112 trgovin, gradbišč in podjetij, sodnim oblastem pa so prijavili 29 oseb. Zaradi kršitve varnostnih norm so izdali 270 glob za skupnih 343.282 evrov. Pokrajinski polkovnik finančne straže Fabio Cedola se je zaustavil pri delu, ki ga poveljstvo izvaja za omejevanje širjenja ponarejenega blaga, predvsem kitajskega, zaradi goljufivega bankrota pa so ovadili trinajst oseb. Po besedah poveljnika Sandra Nuccia je luška kapetanija lani pregledala 184 tovornih ladij, zadržala pa osem, z morja pa je skupno rešila tudi 244 oseb. Po- veljnica goriških gasilcev Natalia Re-stuccia je ob koncu izpostavila upad števila požarov in gasilskih posegov nasploh, poudarila pa je, da so lansko dejavnost gasilcev močno zaznamovale poplave, ki so v nekaterih predelih pokrajine prizadele tudi hiše in podjetja. Aleksija Ambrosi Z leve Piovesana, Marrosuva, Arcidiacono, Nucci in Romiti GORICA - Zdravstveno podjetje sprožilo preiskavo Komisija preverja, ali je bila za Brumattija usodna zamuda Goriško zdravstveno podjetje je ustanovilo preiskovalno komisijo, ki bo preverila, ali je bila za smrt 62-letnega Pina Brumattija kriva človeška napaka; preiskavo je uvedlo tudi goriško javno tožilstvo, potem ko so svojci umrlega košarkarja vložili prijavo zaradi zamud pri nudenju pomoči. »V ponedeljek popoldne sem izvedel, da je prišlo pri nudenju pomoči Brumattiju do napak, ki bi lahko bile tudi med vzroki smrti. V imenu zdravstvenega podjetja zato obžalujem dogodek in izražam sožalje družini,« je včeraj poudaril direktor goriškega zdravstvenega podjej Gianni Cortiula in nadaljeval: »Seveda bo sodstvo moralo preveriti morebitne odgovornosti naših uslužbencev, zato pa preiskovalcem vnaprej zagota- GORICA - Frattini Nadaljujejo z načrtom o visoki šoli Italijanski zunanji minister Franco Frattini bo v kratkem, morda že v prihodnjih tednih, ponovno obiskal Gorico. Neuradno smo izvedeli, da bo tema pogovorov s krajevnimi upravitelji ustanovitev visoke šole za evropsko ekonomsko pravo (High School of European Economic Law) s sedežem v Gorici, v zvezi s katero so decembra bančna skupina Uni-credit, italijanska vlada in dežela Furlanija-Julijska krajina podpisale dogovor. Cilj šole bo spodbujanje znanstvenega raziskovanja in visokega strokovnega izobraževanja na področju evropskega ekonomskega prava, ki ima ključno vlogo v postopku gradnje nove Evrope. Ustanovitelji so prepričani, da bo izobraževalna ustanova, ki bo imela sedež v vili Ritter v Stražcah, s svojo kakovostjo lahko privlačila mlade raziskovalce iz vseh evropskih držav. vljamo stoodstotno sodelovanje. Poleg tega sem že imenoval notranjo preiskovalno komisijo, ki jo bo vodil dr. Marco Bertoli in ki bo preverila celoten potek dogodkov, tako da bomo zatem lahko sprejeli primerne ukrepe.« Direktor Cortiula je v bistvu potrdil govorice, da je med reševanjem Brumattija prišlo do hudega nesporazuma med telefonist-ko službe 118 in ženo pokojnega košarkarja. Brumattija je zadela srčna kap v petek zjutraj na njegovem domu v Ločniku; doma je bila takrat edino njegova žena, ki je takoj stekla do njega in zatem klicala na pomoč. Te-lefonistko je pozvala, naj takoj pošlje pomoč v Ulico Romana. Uslužbenka zdravstvenega podjetja je to tudi storila, na žalost pa je pomoč poslala v Ulico Romana v Tržiču. Ne- kaj minut zatem je rešilni avto prihitel h hišni številki 23 Ulice Romana v Tržiču, kjer pa seveda ni bilo nikogar, ki bi potreboval pomoč. Reševalci so takoj poklicali na sedež službe 118, od koder so poslali v Ločnik rešilni avto, ki je bil takrat v središču Gorice. Reševalci so prišli na Brumattijev dom dvajset minut, potem ko je njegova žena klicala na pomoč. Zdravnik se je lotil oživljanja, a Brumattiju ni mogel več pomagati. Na Brumattijevem truplu niso opravili obdukcije. Njegova družina ne izključuje možnosti, da bodo krsto izkopali in na posmrtnih ostankih opravili ekspertizo, s katero naj bi ugotovili, ali je bila zamuda pri nu-denju pomoči usodna za 62-letnega Bru-mattija, »legendo« goriške košarke. (dr) GORICA - Desetletnica zakona št. 38/2001 Zaščita pomanjkljiva, smerokazi pa zastareli Table še vedno usmerjajo proti mednarodnemu mejnemu prehodu, ki ga ni več Februarja bo zaščitni zakon št. 38/2001 za slovensko narodnostno skupnost v Italiji dopolnil deset let. Kljub temu je izvajanje zaščite v treh slovenskih rajonih v Gorici še vedno pomanjkljivo, kar je na primer razvidno iz nekaterih tabel in javnih napisov v Štandrežu, Pod-gori, Pevmi, Štmavru in na Oslavju, ki še niso dvojezični. Na to je v ponedeljek goriškega župana Ettoreja Romolija opozoril občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je župana tudi vprašal, ali namerava občina s katerokoli pobudo obeležiti pomembno obletnico. »Ta občinska uprava je z razliko od prejšnje sklenila, da bo v območje izvajanja vidne dvojezičnosti vključila le tri rajone. Čeprav je bilo na tem področju marsikaj storjenega, je izvajanje zaščitnega zakona še vedno pomanjkljivo,« je povedal Waltritsch. »Delali bomo na tem, da bo prišlo do čim bolj popolnega izvajanja zaščite, seveda v okviru zakonskih norm, nisem pa pripravljen na vključevanje drugih rajonov v območ- je vidne dvojezičnosti,« je povedal Ro-moli, ki je tudi izrazil pripravljenost na sodelovanje pri organizaciji posveta ali druge pobude, s katero bi obeležili desetletnico sprejetja zakona št. 38. Problem goriških tabel in smerokazov pa ni le dvojezičnost. Svetnik Foruma Marko Marinčič je opozoril, da smerokazi v nekaterih predelih mesta še vedno usmerjajo proti mednarodnemu mejnemu prehodu pri Rdeči hiši, ki ga ni več, ne usmerjajo pa proti Novi Gorici. »Odbornik Pettarin je lani izjavil, da bo tudi zamenjava smerokazov vključena v projekte, ki jih bodo izvajali v okviru EZTS-ja. Le-tega pa še vedno preučujejo v Rimu, kar dokazuje, da smo predstavniki Foruma imeli prav, ko smo trdili, da bi bilo treba besedilo sporazuma bolje preučiti in formulirati,« je povedal Marinčič in dodal: »Opažamo vsekakor, da je EZTS za občinsko upravo pogosto pretveza, za katero se skriva, da bi ne posegla tudi na najbolj banalnih področjih.« (Ale) GORICA - Polemika Voucherji, notranja preiskava ■ v« • na občini Župan Ettore Romoli je napovedal notranjo preiskavo na goriški občini, s katero želi pojasniti potek dogodkov v zvezi z dodelitvijo t.i. »voucherjev« desetim študentom, ki so se v prejšnjih mesecih prijavili na občinski razpis. Le-ta je spadal med pobude, ki jih občinska uprava izvaja v okviru socialnih politik, namenjen pa je bil razdeljevanju promocijskih letakov po mestu. Med dobitniki razpisa, ki so za dvajseturno sodelovanje prejeli 200 evrov v obliki plačilnih bonov, je namreč ob štirih sinovih občinskih uslužbencev (dva sta med drugim brata) tudi hčerka vodje ene izmed občinskih direkcij. Iz zakonskega vidika je bil razpis po vsej verjetnosti pravilno izpeljan, iz etičnega pa je stvar veliko bolj sporna: plača vodilnih občinskih funkcionarjev dosega kakih 100.000 evrov letno, zato njihovi sinovi prav gotovo ne spadajo med ogrožene skupine, katerim je prvenstveno namenjen projekt »voucherjev«. Problem, ki je občinsko upravo spravil v veliko zadrego, je na ponedeljkovi seji občinskega sveta postavil občinski svetnik Severne lige Franco Zotti. »To je velika sramota,« je poudaril pripadnik Bossijeve stranke. Župan Romoli je izrazil ogorčenje in poudaril, da o prisotnosti sinov občinskih uslužbencev med prejemniki plačilnih bonov sploh ni bil obveščen. »Generalnemu tajniku sem zaupal nalogo, da zadevo razčisti. Zgleda, da nezakonitosti ni, potrditev informacij pa bi razkrila povsem neumestno vedenje funkcionarja,« je povedal župan. Nad novico so se zgražali tudi v vrstah opozicije. Načelnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite je predlagal, da bi del ponedeljkove oz. včerajšnje seje občinskega sveta posvetili razpravi o tem dogodku, predlog pa ni bil sprejet. »V postopku po vsej verjetnosti ni bilo ničesar nezakonitega, dodeljevanje "voucherjev" sinovom funkcionarjem, ki prejemajo okrog 100.000 evrov letno, pa je glede na ekonomske razmere mnogih goriških družin skrajno neoportuno. Gre za vprašanje korektnosti vpletenih oseb, uprava pa bi morala izvajati večji nadzor,« je povedal svetnik Foruma Marko Marinčič. Polemike na ponedeljkovi seji se niso zaključile pri aferi o »voucherjih«. Prah je dvignil tudi poseg svetnika stranke Slovenska skupnost Silvana Primosiga, ki je bil kritičen do izjav goriškega podžupana Fa-bia Gentileja v zvezi s fašistično enoto X Mas. Na sprejemu veteranov odreda, ki je v soboto potekal na županstvu, je Gentile namreč izjavil, da se mora »Gorica zahvaliti enoti X Mas«, saj so se njeni »junaki borili za italijanstvo Gorice in zaustavili prodor "slavokomunistične" vojske«. »Prav je, da spoštujemo vse umrle v vojni, enota X Mas pa je bila zaveznica Hitlerjevega Tretjega Reicha. Izjava, da so ti branili dostojanstvo Gorice, je zgodovinska laž,« je povedal Primosig, proti kateremu so začeli vpiti nekateri pripadniki desne sredine, ki jim je pri študiju polpretekle zgodovine in medvojnih zavezništev očitno marsikaj ušlo. V teku seje je tekla razprava tudi o drugih vprašanjih. Svetnik SSk Božidar Ta-baj je ponovno predočil problem tovornega prometa po Štandrežu, pozanimal pa se je tudi v zvezi z vprašanjem prehoda za pešce in kolesarje, ki bi ga morali v Štandrežu urediti v okviru gradnje avtoceste Vileš-Gorica. »Povezavo za pešce in kolesarje bodo uredili pod avtocesto. Zadevo preučujemo, saj je treba rešiti problem prehoda čez železnico,« je povedal Romoli. O problemu stanovalcev Ulice Bernardis v Gorici pa je spregovorila svetnica SSk Marilka Koršič. »V tej ulici od leta 2008 osemindvajset družin. Vsak petek, 52 dni na leto, se odvija v bližnji Ulici Catterini tržnica, kar stanovalce Ulice Bernardis, ki je brez izhoda, ovira pri premikih z avtomobilom. Stanovalci ne nasprotujejo tržnici, radi pa bi imeli dovoljenje za dohod do svojih bivališč,« je povedala Koršičeva in postavila tudi problem razdalje med stojnicami, ki preprečujejo prehod rešilnih vozil in gasilcev. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. januarja 2011 1 5 GORICA - Mitja Gaspari, slovenski minister za razvoj in evropske zadeve, gost Slovika Gospodarski razvoj zahteva odpravo ovir med državami Odnosi med Italijo in Slovenijo ne smejo biti konfliktualni, med sosedama je treba okrepiti zaupanje Gospodarski razvoj zahteva odpravo ovir med državami. Odnosi med Italijo in Slovenijo zato ne smejo biti konfliktualni, pač pa je treba okrepiti zaupanje med sosedama. V to je prepričan slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je bil včeraj gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija - Slovika. V do zadnjega mesta zasedeni mali dvorani goriškega Kulturnega doma sta Gaspariju postavljala vprašanja Slovikov predsednik Boris Peric in Paolo Possamai, odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo, ki je skupaj s Primorskim dnevnikom zagotovil medijsko podporo dogodku. Gaspari je tako spregovoril o Evropski uniji, o njenih težavah in mednarodni vlogi, o izzivih, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih letih, o petem koridorju, o sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana, o plinskih terminalih in drugih energetskih vozlih. Srečanje je bilo prava učna ura geopolitike in makroekonomije; udeležili so se ga številni vidni predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, prisotni pa so bili tudi predstavniki goriških industrijalcev, ki so izvajanju slovenskega mi- nistra sledili s slušalkami za simultano prevajanje na ušesih. Po uvodnem pozdravu znanstvene direktorice Slovika Matejke Grgič je prisotne nagovoril goriški župan Ettore Romoli, ki je ministra pozval, naj slovenska vlada posveča čim več pozornosti goriškemu prostoru in njegovim prizadevanjem za krepitev čezmejnih stikov. Besedo je nato prevzel Gaspari, ki je najprej odgovarjal na vprašanja o Evropski uniji in o finančnih težavah nekaterih njenih članic. »Ko govorimo o Evropski uniji, mora prevladati optimizem, saj enostavno nimamo drugih možnosti za preživetje, če nočemo postati plen Združenih držav Amerike in hitro razvijajoči se azijskih držav. Evropska unija mora zaradi tega postati čim bolj fleksibilna in učinkovita, če hoče širiti svoj vpliv na območja s surovinami, ki so prepotrebna za gospodarski razvoj,« je poudaril Gaspari in opozoril, da je svetovna finančna kriza močno prizadela Evropo, počasni in zapleteni postopki odločanja evropskih ustanov pa nedvomno niso kos hitrim ritmom, ki jih danes zahteva gospodarstvo. Po mnenju Minister Mitja Gaspari (levo); udeleženci srečanja v Kulturnem domu (desno) bumbaca Gasparija je doslej evro edini projekt, ki je združil evropsko gospodarstvo, zato pa morajo države članice čim prej najti skupni jezik, kar se tiče fiskalnih politik, političnega povezovanja, obrambe in zunanje politike. Slovenski minister je pri tem poudaril, da Evropska unija na mednarodni ravni še vedno deluje premalo povezano, saj so donijo, ki pa ima težave z eno od držav članic. Edino Albanija malce zamuja, medtem ko ima Bosna-Hercegovina svoje specifično, zelo zapleteno situacijo. Širitev Evropske unije na Balkan bi zagotovila nov gospodarski prostor Sloveniji in tudi Italiji, zato pa širitvenega procesa ne gre nikakor zavirati,« je poudaril Gaspari, ki je poglobljeno »Gradnja petega koridorja je v veliki meri odvisna od Francije in Italije. Mi čakamo na njuno odločitev, vsekakor pa zahtevamo, da bo peti koridor povezan s koprsko luko.« države članice razdvojene med državnimi in skupnimi interesi. Gaspari je poudaril, da je po uvedbi evra fiskalna politika Evropske unije zašla na mrtev tir. »Določiti bi morali mehanizme za nudenje pomoči državam, ki se znajdejo v težavah. Poleg tega bi morali državne meje iz gospodarskega vidika povsem ukiniti in zatem sprostiti še zadnje ovire, ki zavirajo pretok med državami. Seveda integracijski proces zahteva od nacionalnih držav, da prenesejo svoja pooblastila na višjo raven. To bi bilo treba čim prej storiti predvsem v zunanji politiki in obrambi,« je poudaril Gaspari, ki je nekaj svojih misli posvetil tudi širitvenemu procesu na Balkanu. »Hrvaška bo kmalu vstopila v Evropsko unijo, Srbija si ravno tako zasluži vstop. Isto velja tudi za Make- spregovoril o slovenskem energetskem trgu. »Slovenija bi še z eno večjo termoelektrarno in s posodobitvijo jedrske elektrarne v Krškem rešila svoje energetske težave,« je povedal Gaspari in pojasnil, da bi Slovenija za širitev svoje nuklearke vsekakor potrebovala naložbe iz tujine, saj gre za projekt, ki je vreden med tri in štiri milijarde evrov. Na vprašanje, kdo bi lahko vlagal v nuklearko in sodeloval pri njeni gradnji, je odgovoril zelo pragmatično. »Po objavi mednarodnega razpisa bi izbrali najboljše ponudnike,« je dejal Gaspari in poudaril, da je pri razvoju energetike in prometnih infrastruktur ključnega pomena sodelovanje med sosedi. »V zvezi s plinskimi terminali z Italijo ni bilo potrebne koordinacije. Kot znano slovenska vlada ima precej pomi- slekov glede terminala na morju, ki predstavlja nepotrebno tveganje, druga stvar pa je, kaj je mogoče zgraditi na kopnem,« je poudaril Gaspari, ki je glede petega koridorja dejal, da je njegova izgradnja v veliki meri odvisna od Italije in Francije, Slovenija pa vsekakor hoče nanj priključiti koprsko luko. Minister je poleg tega glede sodelovanja med pristanišči pojasnil, da Slovenija mu ne nasprotuje, Kopra pa nikakor noče žrtvovati. V Sloveniji z velikim zanimanjem spremljajo tudi dogajanje okrog širitve pristanišča iz Tržiča, ki bi po mnenju Gasparija bolj ogrožal Trst kot Koper. Za zaključek je minister spregovoril o strateških izbirah, ki jih mora v prihodnjih letih Slovenija sprejeti na gospodarskem področju. »Vlagati moramo v tehnologijo in človeške vire. Tudi v industriji imamo znanje, dobri smo v farmacevtiki, v informacijskih vedah, v proizvodnji avtomobilskih delov. Neizkoriščena je zaenkrat lesna industrija, po drugi stani pa moramo razviti energetsko omrežje in posodobiti železnice, kar nam bo omogočilo prenos tovora s cest na vlake,« je svoj »recept« za razvoj slovenskega gospodarstva sklenil Mitja Gaspari. Z včerajšnjim srečanjem se je zaključil niz treh seminarjev iz ciklusa Poti razvoja in rasti, ki ga je Slovik priredil skupaj s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem in s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Danjel Radetič GORICA - Idejni natečaj Mladinski prostor ob meji zmagal goriški studio Načrt nared, potreben je denar Za ovrednotenje območja bivše goriške bolnišnice bi po projektu studia Mod.Land potrebovali 70 milijonov evrov Goriški arhitekturni studio Mod.Land. je zmagovalec idejnega natečaja »Spazio giovani alla frontiera/Mladinski prostor ob meji«, katerega nosilec je dežela FJK, koordinator pa goriška občina v sodelovanju z agencijo Informest, občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, lokalnimi ustanovami z obeh strani meje in goriškim zdravstvenim podjetjem. Na mednarodni razpis se je prijavilo 35 birojev, žirija pa je na koncu ocenila 31 projektov, ki zadevajo ovrednotenje območja bivše goriške bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. Cilj pobude je bil projektiranje večkulturnega mladinskega centra, v katerem bi imeli sedež podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju dizajna in drugih disciplin, športne strukture, prostori za koncerte in prireditve, hostel, gledališče, vrtec, menza za študente in še marsikaj. »Izbira ni bila enostavna, saj so bili projekti kakovostni, izbrali pa smo tistega, ki je pričal o najboljšem poznavanju teritorija in njegove zgodovine, obenem pa je predlagal najbolj izvedljive ukrepe. Projekt studia Mod.Land omogoča najustreznejšo ohranitev obstoječih objektov v Ulici Vittorio Veneto, nežno preureja odprte prostore ter povezuje Gorico in Novo Gorico. Dober je tudi iz vidika infrastruktur, kot so parkirišča,« je povedal Giovanni Fraziano, predsednik fakultete za arhitekturo Tržaške univerze in predsednik žirije, ki je ocenila projekte. Za izvedbo projekta bi potrebovali kakih 70 milijonov evrov, goriški župan Romoli pa je poudaril, da je treba na investicijo gledati dolgoročno. Zanjo nameravajo izkoristiti tudi evropska sredstva, ki bi jih lahko dobili preko EZTS-ja. Občinski odbornik Stefano Ceretta je nad uspehom natečaja izrazil veliko zadovoljstvo, poudaril pa je, da bodo marca v Gorici razstavili vse sodelujoče projekte. V teku novinarske konference sta pozdravila tudi predstavnik občine Šempeter Zdenko Šibav in načelnik novogoriškega oddelka za okolje in prostor Niko Jurca. (Ale) Projekt studia Mod.Land. GORICA - Zbrali podpise Spomladi štirje referendumi Zdaj na vrsti odbor garantov in občinski svet V Gorici je zmagala demokracija. O tem so prepričani predstavniki gibanja Verdi del giorno in združenja radi-kalcev Trasparenza e partecipazione, ki so s pomočjo predstavnikov Demokratske stranke, Italije vrednot in Foruma za Gorico uspeli zbrati potrebnih 1.500 podpisov za sklic prvih štirih posvetovalnih referendumov, ki bodo potekali v goriški občini. Če ne bo prišlo do zapletov v nadaljnjem postopku, bo ljudsko posvetovanje potekalo spomladi. V ponedeljek so na goriški občini vložili podpise prvi dve referendumski vprašanji, ki ju je odbor garantov po mnenju sodnikov pred dvema letoma neupravičeno zavrnil, včeraj pa še podpise za drugi dve. Za referendumsko vprašanje o ukinitvi kvoruma za občinske referendume so skupno zbrali 1.858 podpisov, za zagotavljanje možnosti občanom, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, pa so jih zbrali 1.866. Referendumsko vprašanje o spremembi odbora garantov je podprlo 1.541 občanov, referendum o biološki oporoki pa 1.547. Besedo ima zdaj ponovno odbor garantov, ki se mora sestati ta teden, nato pa bo moral o datumu referendumov odločati občinski svet. »To se mora zgoditi do 31. januarja,« je povedal predstavnik referendumskega odbora Renato Fiorelli, ki upa, da bo občinski svet ponovno sklican ravno v ponedeljek. To so na ponedeljkovem občinskem svetu tudi zahtevali nekateri predstavniki leve sredine, odločitev pa je večina prenesla. (Ale) 1 6 Sreda, 26. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Predstavili razvojni načrt Kras 2014+ Do ovrednotenja Krasa s soglasjem domačinov Večji del razpoložljivega denarja bo šel za ureditev območja na Debeli griži Z uresničevanjem načrta Kras 2014+ se začenja novo obdobje vrednotenja kraškega naravnega okolja, ki je bilo preveč časa na obrobju. V to je prepričan arhitekt Andreas Kipar, ki je včeraj v vili Vicentini Mi-niussi v Ronkah vodil predstavitev omenjenega razvojnega projekta. Goriška pokrajina je leta 2007 začela razmišljati o ovrednotenju Krasa in dediščine prve svetovne vojne. Takrat so izdelali prve razvojne smernice, ki so bile nato osnova za mednarodni natečaj, na katerega so se odzvale razne naveze arhitektov iz Italije in tujine. Na koncu so za zmagovalca proglasili načrt, ki je bil sad ustvarjalnega zanosa švicarskih arhitektov Paola Bürgija in Stefana Alonzija, arhitekturnega studia Glass, družbe Thetis in podjetja Laut Engineering. »Načrt je prvi korak na poti ovrednotenja Krasa, ki ga bo koordinirala pokrajina,« je poudaril Kipar in opozoril, da je Kras edinstveno območje zaradi svoje kulturne krajine, ostalin iz prve svetovne vojne in naravnih znamenitosti. Dodal je, da je pri vsakem posegu na Krasu treba iskati soglasje krajevnega prebivalstva, pri čemer pa je potrebna velika mera potrpežljivosti. Po Kiparjevem mnenju razvojni načrt naveze pod vodstvom arhitekta Bürgija zaznamuje velika pozornost do okolja. Načrt predvideva muzej na odprtem na Debeli griži, kjer bi osvetlili in uredili kaverne iz prve svetovne vojne, razgledno točko in globoko zarezo v kraško skalo na Gradini, nazadnje pa še nov observatorij na vrhu kostnice v Redipulji. V Ronkah je o projektu spregovorila tudi pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin. Po njenih zagotovilih bodo pri udejanjanju načrta iskali čim širše soglasje domačinov, saj bodo v prihodnjem triletju zbirali dodatne predloge in zamisli, ki bodo prišli s teritorija. Pojasnila je, da so prve posege, ki jih nameravajo opraviti, evidentirali na podlagi načrta arhitekta Bürgija. Nekatere izmed njih bi radi uresničili do leta 2014, ko bo potekalo natanko sto let od začetka prve svetovne vojne. Kot so sicer pojasnili pred dnevi, finančna sredstva - iz državnih oz. deželnih blagajn bodo prišli štirje milijoni evrov - bodo namenjena predvsem območju na Debeli griži, medtem ko naj bi okrog prazgodovinskega gradišča na Gradini očistili nekaj gozdnih poti in pri Redipulji opravili manjša vzdrževalna dela. V uvodnem delu posveta sta prisotne nagovorila tudi ron-ški župan Roberto Fontanot in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, popoldanski del pa je vodila pokrajinska odbornica Mara Černic. Med udeleženci ni bilo občinskih upraviteljev iz Doberdoba; znano je kritično stališče uprave do projekta. (dr) GORICA Zrušil se je omet Predčasno zaprli galerijo Zaradi ometa, ki se je zrušil s stropa vhodne dvorane v likovni galeriji Maria Di Ioria v državni in mestni knjižnici, so predčasno zaprli razstavo o madžarskem kralju Štefanu, »ustanovitelju države in apostolu naroda«. Postavili so jo v sodelovanju z goriškim centrom Studium in jo je obiskalo dva tisoč ljudi, navajajo v knjižnici. »To je odličen rezultat tudi glede na to, da smo morali razstavo zapreti dva tedna pred njenim napovedanim koncem, prvega februarja,« pravi ravnatelj goriške knjižnice, Marco Menato: »Predčasno se moramo lotili vzdrževalnega posega na stropu galerijske dvorane, saj se je omet začel rušiti, k sreči pa ni bilo večje škode.« Dela, ki so jih sicer že načrtovali, bodo tako izvedli v prihodnjih dneh istočasno z restavratorskim posegom na stenah glavnega stopnišča palače Werdenberg. Zaradi nujnih del bodo že programirane razstave in pobude odložene na kasnejše datume. GORICA-VILEŠ - Gradbišče na hitri cesti Nove omejitve V Štandrežu ponovno merijo hrup in stopnjo onesnaženosti Naprava za merjenje onesnaženosti v Štandrežu foto dr Med Vilešem in Gorico se premika gradbišče nove avtoceste. Včeraj so stopile v veljavo dodatne omejitve in spremembe v prometnem režimu. Pri Fari so na dveh kilometrih ceste uvedli promet na enem voznem pasu v smeri proti Vilešu, v smeri proti Gorici pa bo ista omejitev stopila v veljavo na trikilome-trskem odseku med Gradiščem in postajališčem družbe SDAG. Promet bo na omenjenih odsekih speljan po enem voznem pasu za vsako smer vožnje. Zaradi sprememb v prometnem režimu podjetje Avtovie Venete seveda svetuje vsem voznikom, naj znižajo svojo hitrost in naj bodo pozorni na cestne znake. Pri Štandrežu sta še vedno zaprta dovoza na krožišče. Vozila, ki so namenjena v Gorico, lahko zapustijo hitro cesto pred tovornim postajališčem, kdor pa je namenjen na hitro cesto, lahko vanjo vstopi v Fari. Podjetje Autovie Venete bo v soboto, 29. januarja, opravilo vzdrževalni poseg na odseku hitre ceste pod štandreškim krožiščem, zato bodo med 8. in 14. uro zaprli hitro cesto med Štandrežem in Faro, obvoz bo urejen po deželnih cestah št. 117 in 351. Pred nekaj dnevi so pri pokopališču v Štandrežu in še v nekaterih lokacijah ob gradbišču avtoceste postavili naprave, ki merijo stopnjo onesnaženosti in hrupa. Prve meritve so opravili pred začetkom gradnja, še ene pa bodo na vrsti, ko bo avtocesta zgrajena. S primerjanjem podatkov bodo ugotovili, kakšne je učinek gradbišča oz. nove avtoceste na življenje ob njej. ŠTARANCAN Elektrarna v gradnji Za Legambiente je sporna V Bistrigni, zaselku občine Štarancan, poteka gradnja elektrarne na biomaso, ki bo po dograditvi med največjimi tovrstnimi obrati v Italiji. V njej bodo proizvajali električno energijo s sežiganjem palmovega olja, proti čemer so se že večkrat izrekli predstavniki okoljevarstvene zveze Legambiente. Gradnja elektrarn na palmovo olje je po njihovem prepričanju vprašljiva in sporna tako iz etičnega kot iz gospodarskega vidika. Palmovo olje bodo namreč uvažali iz Indonezije in iz sosednjih držav, kjer bodo zaradi novih nasadov palm uničili ogromne površine gozda; poleg tega je sporno tudi dova-žanje surovine do elektrarne s tovornjaki, katerih izpušnih plini niso ravno zdravi. Naravovar-stveniki poleg tega opozarjajo, da se investitorjem gradnja tovrstnih elektrarn izplača izključno zaradi visokih javnih prispevkov, s katerimi država spodbuja koriščenje alternativnih virov energije. Po mnenju predstavnikov zveze Legambiente tovrstne elektrarne na biomaso ne bi smele imeti pravice od javne pomoči, sploh pa se sprašujejo, kako bodo omenjeni obrati preživeli, ko se bo zaključilo obdobje koriščenja državnih prispevkov. Oko-ljevarstvenike zanima tudi, ali bo občina Štarancan prejemala odškodnino od investitorjev. Da bi domačine informirali o delovanju elektrarn na bio-maso, člani zveze Legambiente prirejajo javno srečanje, ki bo jutri, 27. januarja, ob 18. uri v občinski dvorani ob knjižnici v Šta-rancanu; spregovorili bodo Davide Sabbadin iz državnega vodstva zveze Legambiente, Cristiano Gillardi, ki je odgovoren za energetiko pri deželnem tajništvu Legambiente, in župan občine Budoia Roberto De Marchi. Spomin na holokavst V pokrajinski sejni dvorani v Gorici (na Korzu Italia) bo danes ob 18. uri prva pobuda v okviru niza v spomin na žrtve ho-lokavsta. Predstavili bodo knjigo »Sot-to un cielo di stelle - Educazione, bambini e resilienza« avtorjev Paole Miliani in Marca Iusa. Gre za prikaz raziskave o dejavnikih, ki ščitijo rast in razvoj človeka, skozi zgodbe 21 otrok, ki so v obdobju šoaha doživljali otroštvo. Jutri ob 11.30 bo v goriški sinagogi sledilo odprtje razstave o šoahu na Poljskem, ob 18. uri na pokrajini pa še predstavitev knjige, v kateri je Silvia Bon zbrala zgodbe goriških in tržaških prič holokavsta. Spet pravljice v knjižnici V sovodenjsko občinsko knjižnico se ponovno vračajo pravljice v pripravi Študijskega centra M. Klein iz Trsta; danes z začetkom ob 11. uri bodo pravljici prisluhnili otroci vrtca iz Rupe in prvega razreda osnovne šole iz Sovodenj. V petek, 28. januarja, bo na vrsti pravljica v angleščini, ki jo bo pripravilo društvo FantasticaMente iz Vileša. Pravljične urice v sovodenjski knjižnici omogoča prispevek Fundacije Goriške hranilnice. Campailla o Michelstaedterju V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo jutri ob 17.30 javno srečanje s pisateljem Sergiom Campaillo z univerze v Rimu, največjim poznavalcem dela in življenja Carla Michelstaedterja. Pogovor z njim o knjigah »Il segreto di Nadia B.« (Marsilio) in »C. Michel-staedter, Epistolario« (Adelphi) bo vodil novinar Mario Rizzarelli. Puščavski lisjak v Kromberku Miran Stanovnik, ki se ga je zaradi številnih nastopih na Reliju Pariz-Dakar že pred leti prijel vzdevek puščavski lisjak, se je pred kratkim vrnil s svojega 14. relija Dakar, ki je tudi letos potekal v Argentini in Čilu. Kot edini slovenski tekmovalec je med motoristi osvojil svojo najboljšo uvrstitev na tem reliju do zdaj, in sicer enajsto mesto. Še sveže vtise z relija bo danes ob 20. uri delil z udeleženci večera v klubu Go Adventure v Kromberku. (nn) Slava vojvodine Kranjske V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo danes ob 18.30 predstavitev celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske. O Valvasorjevem delu bosta spregovorila prevajalca iz nemščine Božidar in Primož Debenjak, urednik in vodja projekta Tomaž Čeč ter Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. V Pilonovi galeriji bosta do konca februarja razstavljena prvi in drugi del prevoda te enciklopedije v meščanski in bibliofilski izdaji. V času predstavitve bo mogoče prelistati tudi vse publikacije Janeza Vajkarda Valvasorja in dela o njem, ki jih hrani La-vričeva knjižnica Ajdovščina. (nn) NOVA GORICA - Ciciban bo odprl svoja vrata jeseni, z enoletnim zamikom Živahno na gradbišču vrtca Postavljajo temelje in temeljno ploščo, ki jih zaradi obilnega deževja in blata proti koncu lanskega leta ni bilo mogoče postaviti Na gradbišču ob Cankarjevi ulici foton.n. Na gradbišču ob Cankarjevi ulici v Novi Gorici, kjer bi moral po prvotnih načrtih že s prvim septembrom minulega leta svoja vrata odpreti prenovljeni vrtec Ciciban, so gradbena dela v letošnjem letu le stekla bolj pospešeno. Kot smo že pisali, je do preložitve prvotnega »dneva D« prišlo zaradi pritožbe enega od kandidatov za izvedbo gradbenih del, ki se je pritožil na postopek izbire na razpisu, kar pa je bilo rešeno že poleti oziroma v jeseni, tako da je izbrani izvajalec del - novogoriška družba Final -, lahko začel s pripravljalnimi deli. Stavba nekdanjega vrtca Ciciban, ki je do leta 2003 deloval v sklopu Vrtca Nova Gorica, kasneje pa sta se vanjo preselila Center za pomoč na domu Klas in novogoriška enota Slovenskega združenja za duševno zdravje (ŠENT), saj so se potrebe po številu oddelkov zaradi prehoda 6-letnikov v 9-letno osnovno šolo znižale z 39 na 33, je bila hitro porušena. Vseeno se tudi predvidevanja o tem, da naj bi bila nova stavba zgrajena do 21. marca letos, ne bodo uresničila. Izvajalcu je namreč ponagajala deževna jesen. »Gradnja je stekla, ampak potem je deževalo in deževalo in deževalo, in je bilo vse blatno, tako da se ni dalo delati,« je pojasnil Vladimir Peruničič, ki na novogoriški mestni občini vodi občinski oddelek za družbene dejav- nosti, in dodal, da bodo izvajalcu priznali zamik pri obvezi za dokončanje del v dogovorjenem roku, a le tisto, kar odstopa od povprečja padavin. »Marca vrtec še ne bo zaključen, delamo pa na tem, da bi bil čim prej, še pred septembrom,« je še povedal in dodal, da delavci na gradbišču trenutno postavljajo temelje in temeljno ploščo, da pridejo na suho in se lahko lotijo zidanja. Vrednost investicije skupaj z opremo je ocenjena na dober milijon evrov. V rekonstruiranem oz. na novo postavljenem novogoriškem vrtcu bo 840 kvadratnih metrov zaprtih površin, kar je za 370 kv. metrov več kot v nekdanjem. V njem bo prostora za 109 otrok v šestih oddelkih. Po mnenju uprave Vrtca Nova Gorica bo to zadostilo novim potrebam, do katerih je prišlo zaradi povečanega števila rojstev v zadnjih nekaj letih. Trenutno je namreč v 38 oddelkov in pol vključenih nekaj manj kot 700 otrok. Zaradi večjega števila otrok so od poletja dalje uredili še dva dodatna oddelka v jedilnici centralnega vrtca, s prvim februarjem pa se odpira še dislocirani oddelek na Osnovni šoli Kozara, ki bo deloval do začetka poletja. Jeseni, ko naj bi vrtec Ciciban zagotovo odprl svoja vrata, naj bi bile težave s prostorsko stisko dokončno odpravljene. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. januarja 2011 1 17 gorica-tržič - Stenski koledar S fotografijami proti nespoštovanju žensk S stenskim koledarjem in dvanajstimi avtorskimi fotografijami želijo spodbuditi razmišljanje o ženski kondiciji v času, ko je podoba ženske omadeževana na vseh ravneh, še zlasti v očeh ljudi, ki spremljajo politično dogajanje v Italiji. Vrniti ženskam dostojanstvo je namen koledarja, ki je nastal na pobudo goriške sekcije organizacije International Federation Business & Professional Women in po zaslugi njene predsednice Paole Prizzi Merljak. Koledar na temo »nespoštovanja žensk« bodo predstavili jutri ob 11. uri v prostorih nekdanjega samostana sv. Klare, ki jih je dobila v uporabo Videmska univerza, v petek ob 17. uri pa še v občinski knjižnici v Tržiču. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzela goriška pokrajina. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče Koledar ima izrazito vzgojno vrednost, pravi Prizzi Merljakova in dodaja: »Dvanajst posnetkov, ki nas bodo opazovali s sten in jih bomo mi opazovali, lahko v času enega leta sproži marsikateri razmislek. Podobe so v resnici prispodobe.« Tako je: podobe se dotaknejo duše, na potrebujejo pripisov, prodrejo v misli. »Ne-spoštovanje žensk je danes pred očmi vseh,« poudarja Silvia Altran, tržiška podžupanja, ki bo na petkovi predstavitvi sodelovala s kolegicama iz tržiške uprave, z odbornicama Paolo Benes in Cristiano Morsolin. Slednja opozarja: »Problem ni samo nedostojanstvena podoba žensk, a predvsem dejstvo, da to prikriva resnične probleme žensk.« Koledar je bil natisnjen v tisoč izvodih ter bo na prodaj po predstavitvi in v izbranih knjigarnah. puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: v soboto, 29. januarja, ob 20. uri premiera »Zbeži od žene« Raya Cooneya, nastopa dramski odsek PD Štandrež; v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri ponovitev; informacije, prodaja in rezervacija vstopnic eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj od 13. do 14. ure). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 26. januarja, ob 20.45 Molièrjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 7. februarja ob 21. uri »Antonio e Cleopatra alle corse«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 26. januarja, ob 10. uri Tamara Matevc: »Grozni Gašper«; pred-prodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Im-provviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 18.00 »American Life«; 20.00 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »La versio-ne di Barney«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 »Vallanzas-ca: Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10 - 22.10 »Vi presento i nostri«. fi Razstave V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Mi-lojke Nanut z naslovom »Zivobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). Koncerti VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU vpisujejo na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginna-stica, 72; tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Šte- gorica - V Verdijevem gledališču Paolo Bonacelli bo »Namišljeni bolnik« Produkcija stalnega gledališča iz Bocna, edina predstava v FJK Abonmajska sezona Verdijevega gledališča bo drevi postregla z Molièrovim »Namišljenim bolnikom« z igralcem Paolom Bo-nacellijem v glavni vlogi in v postavitvi stalnega gledališča iz Bocna. Šlo bo za edino predstavo v deželi FJK, ki je nastala v režiji Marca Bernardija. V »Namišljenem bolniku«, ki ga je kot svojo zadnjo komedijo napisal Molière, so uprizorjeni strah pred smrtjo in osamljenostjo, pohlep, preračunljivost, nevednost, ljubezen in iskrenost. Gre torej za dramo z izrazitim komičnim predznakom, ki pa jo preveva globlje razmišljanje o človeku in družbenih odnosih. Namišljeni bolnik Ar-gan bo na odru Paolo Bonacelli, ki se je s to vlogo prvič spopadel pred 25 leti. Predstava bo nocoj ob 20.45, ob 18. uri pa v mali dvorani Verdijevega gledališča njena predstavitev za javnost. Argan . pado Bo^in verjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici danes, 26. januarja, ob 17. uri; v Števerjanu danes, 26. januarja, ob 16. uri. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedago-ških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Zi-vljenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatej-stvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. Jj Obvestila S Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ( tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it , info@mediateca.go.it). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v četrtek, 27. januarja, anagrafski urad zaprt. SREČANJA »BRALNE SKUPINE« na pobudo goriške državne knjižnice potekajo enkrat mesečno v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku. Ljubitelji branja naj se prijavijo na naslov elektronske pošte bs-ison@beniculturali.it. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo deželni svet zasedal danes, 26. januarja, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (Drevored 20. septembra 85). SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole v petek, 28. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je poročilo o opravljeni dejavnosti v letu 2010, načrtovani dejavnosti v letu 2011 in bilance 2010, 2011. PASTORALNA ENOTA SOČA-VIPA- VA, ki združuje župnije Rupa-Peč, Ga-brje-Vrh, Sovodnje in Štandrež v sodelovanju z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda iz Gorice vabi na »Božjo li-turgijo v vzhodnem obredu«, ki jo bosta darovala duhovnika Anton Štrukelj in Jožko Markuža. Sodeloval bo goriški ekumenski zbor. Slavje bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 31. januarja, in v ponedeljek, 7. februar- ja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Lucio Villari bo predaval na temo »L'unita d'ltalia e la liberta come problema del presente«; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 28. januarja, ob 18. uri psiholog Giorgio Trost predstavil svojo knjigo »L'asi-lo nido«. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v soboto, 29. januarja, ob 20.45 predstavitev publikacije »Cam-mina, cammina... « o tragičnih dogodkih med umikom z ruske fronte. V CENTRU MARE PENSANTE V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v sklopu niza srečanj z naslovom »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 31. januarja, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo glasbe New-Age. Povezovala bosta Roberto Candolfo in Liviana Chersi; vstop prost. Informacije na www.gruppiama.4000.it, grup-piamago@libero.it, tel. 328-8381969 (Eleonora). ZIMSKE ZGODBE: 5. in 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). 0 Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 0481-78232. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Nazario Marc-hiaro iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Krminu DANES V LOČNIKU: 11.30, Lidia Sfili-goi vd. Bregant z glavnega goriškega pokopališča v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Giuseppe Chiarelli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.00, Noemi Carnelos (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER: 10.15, Pie-tro Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Ob izgubi g. Bogomila Breclja se pri SKD Hrast s hvaležnostjo spominjamo na neutrudnega duhovnika ter kulturnega in družbenega delavca. Prijetni občutki nas prevevajo ob spominih na skupno prehojeno pot, ko g. Brecelj ni bil samo trdna opora za vse vernike, vir pomoči v stiski za vsakega Do-berdobca in družabni prijatelj vseh otrok in najmlajših, temveč tudi zagnan krojitelj vaške kulturne stvarnosti. Posebno smo mu hvaležni, ker je med soustanovitelji našega društva vseskozi izžareval energijo in moč, ki sta bili potrebni pri vsaki takratni dejavnosti in pobudi. Hvala in zbogom, g. Bogomil Brecelj! SKD Hrast - Doberdob Ob težki izgubi drage mame in none MILKE, izrekamo odbornici Pa-triciji Cingerli in družini naše iskreno sožalje. Kulturno društvo Sovodnje 126 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / EGIPT - Val protestov včeraj zajel egiptovsko prestolnico V Kairu tisoči demonstrantov na ulicah zahtevajo reforme Zahteve po odstopu Mubaraka - Najmanj trije ubiti in veliko število ranjenih KAIRO - Več tisoč ljudi je včeraj zavzelo ulice Kaira in po zgledu tunizijskega upora zahtevalo gospodarske in politične reforme. Protestnikom je uspelo prodreti skozi policijske blokade, prišlo pa je tudi do spopadov, v katerih so bili trije mrtvi, ranjenih pa veliko ljudi. Protesti potekajo tudi v drugih egiptovskih mestih. Gre za največje demonstracije v Egiptu v zadnjih letih, oblasti pa so samo na ulice središča Kaira poslale med 20.000 in 30.000 policistov. Dale so tudi vedeti, da bo policija odločno ukrepala proti vsakomur, ki se bo udeležil uradno nedovoljenih demonstracij, pa čeprav so v zadnjih dneh ponavljale, da v Egiptu ni nevarnosti za revolucijo po tu-nizijskem zgledu. Policija naj bi bila po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes kljub temu precej zadržana, očitno v izogib incidentom. A po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je vseeno prišlo do spopadov, v katerih je bilo ranjenih pet ljudi. Po ocenah varnostnih služb se je v Kairu zbralo kakih 15.000 protestnikov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Pro-testnikom je med drugim uspelo prebiti policijsko blokado pred vrhovnim sodiščem in se razpršiti po okoliških ulicah. Prav tako jim je uspel prodreti skozi policijski kordon pri pomembnem mostu čez Nil, tako da so se lahko združili z množico demonstrantov na drugem bregu reke. Poziv k protestom se je razširil prek družabnih spletnih mrež Facebook in Twitter, na njih pa je udeležbo napovedalo več kot 90.000 ljudi. Zbrani v Kairu so danes vzklikali gesla, kot so »Tunizija je rešitev«, »Dol z Mubara-kom« in »Mubarak, kaj delaš z našim denarjem«. Egiptovski predsednik, 82-letni Hosni Mubarak, Egiptu vlada že 29 let. Protestniki med drugim zahtevajo tudi odstavitev notranjega ministra Habiba al Adlija, katerega varnostne sile obtožujejo nasilja, odpravo že desetletja veljavnega zakona o izrednih razmerah in dvig minimalne plače. O protestnih shodih poročajo tudi iz drugega največjega egiptovskega mesta Aleksandrija, ki leži na severu države, iz Asuana in Asiuta na jugu, iz več mest ob delti Nila, iz Ismailije ob Sueškem prekopu in s severa Sinaja. Dogodki v Tuniziji so v Egiptu odmevali že pred današnjimi protesti, ki namerno sovpadajo z dela prostim praznikom, dnevom policije, katerega namen je počastiti varnostne sile. V zadnjih dneh se je namreč po zgledu mladega Tunizijca zažgalo več Egipčanov. Egipt je z 80 milijoni prebivalcev najbolj poseljena arabska država, v kateri pa več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, to je z manj kot dvema dolarjema na dan. Oblasti so nad množico demonstrantov na ulicah Kaira poslale trideset tisoč policistov ansa WASHINGTON Sredi noči Obama o položaju v državi WASHINGTON - Časovni zamik nam ni omogočil, da bi objavili članek o govoru predsednika ZDA Baracka Obame, ki je bil po našem času dostopen komaj sredi minule noči. Gre za najpomembnejši letni poseg predsednika ZDA o položaju v državi, za katerega vlada veliko pričakovanje. V ZDA so tokrat posebno skrbno organizirali posredovanje predsednikovega govora javnosti, bodisi poleg neposrednih televizijskih prenosov, bodisi preko sodobnih oblik komunikacije kot so spletni portali in face-book. Po splošnih ocenah bo Oba-mov govor precej drugačen od lanskega, usmerjen bo bolj sredinsko, kajti predsednik mora neizbežno upoštevati dejstvo, da so demokrati na nedavnih volitvah izgubili večino v spodnjem domu ameriškega parlamenta. Informacijo o Oba-movem posegu bomo objavili v jutrišnji številki dnevnika. MOSKVA - Včeraj s prepričljivo večino 350 glasov proti 96 Ruska duma potrdila novi sporazum (Start) med ZDA in Rusijo o zmanjšanju strateškega orožja MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj v tretjem branju s 350 glasovi proti 96 potrdil nov sporazum o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA in Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novi Start sedaj čaka še dokončna potrditev v zgornjem domu ruskega parlamenta, svetu federacije, ki bo o sporazumu razpravljal že v sredo.Kot je tik pred glasovanjem povedal vodja zunanjepolitičnega odbora dume Konstantin Kosačev, so razpravljali o vseh vidikih sporazuma in jih upoštevali, sedaj pa so pripravljeni sprejeti uravnoteženo in predvsem odgovorno odločitev. Tako je Kosačev pojasnil odločitev vladajoče Enotne Rusije, da sporazum podpre. Poslanci dume so Start prepričljivo podprli, potem ko so zavrnili predlog opozicijskih komunistov, da naj sporazum, ki sta ga aprila lani v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Oba-ma in njegov ruski kolega Dmitrij Med-vedjev, roma v smeti. »ZDA prav nič ne zaupamo. Z njimi je nevarno podpisovati sporazume, sovražijo nas,« je bil danes odločen populistični poslanec Vladimir Žirinovski. Ameriški senat je sporazum - prvi dogovor o jedrskem razoroževanju med velesilama v zadnjih 20 letih - ratificiral minuli mesec. Potrditev novega Starta v Rusiji, kjer Kremelj povsem nadzira parlament, ni bila nikoli pod vprašajem. So pa ruski poslanci s potrditvijo namerno počakali, da je bil sporazum najprej sprejet v precej bolj »negotovem« ameriškem kongresu. Po ratifikaciji v ZDA je bilo tako v Moskvi pričakovati hitro potrditev, po možnosti že v decembrskem prvem branju, a so se stvari zapletle, saj so senatorji ob ratifikaciji sprejeli tudi enostransko resolucijo z vrsto dopolnil. Duma se je odločila, da nanjo odgovori s podobnim dokumentom, in je v zakon o ratifikaciji Starta vključila več nezavezujočih amandmajev, ki pa tako kot ameriški v sam sporazum ne posegajo. Resolucija senata med drugim pravi, da nova pogodba ne sme omejevati načrtov ZDA za razvoj protiraketnega obrambnega sistema, ruski zakon o ratifikaciji pa, da bo pogodba uresničena le, Medvedev in Obama ansa v kolikor porajajoči se sistemi protira-ketne zaščite ne bodo posegali v zastraševalno moč ruskega jedrskega arzena-la, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tako ameriška resolucija kot tudi ruski zakon poleg tega izpostavljata potrebo po posodobitvi jedrskih arzenalov. AFP med ruskimi amandmaji izpostavlja nekaj takih, ki so v neposrednem nasprotju z vojaškimi cilji ZDA. V njih so poslanci dume med drugim zavrnili pravico ZDA, da v Evropi brez sodelovanja Rusije namestijo protiraketni ščit. Poudarili so tudi, da morajo kakršnakoli pogajanja o taktičnem jedrskem orožju, ki si jih želijo ZDA, vključevati tudi pogovore o ameriških načrtih za »militarizacijo vesolja« ter upoštevati premoč ameriške strani pri nejedrskem orožju. Naslednik sporazuma Start iz leta 1991, ki se je iztekel decembra 2009, med drugim predvideva omejitev nameščenih bojnih glav na medcelinskih raketah za 30 odstotkov manj, kot je določala prejšnja pogodba. Nova pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve sicer obema državama pušča dovolj jedrskih konic za večkratno razstrelitev sveta, vendar jih bosta lahko druga proti drugi odslej usmerili precej manj. Novi Start velja za pomemben dosežek v zunanji politiki za Obamo, pomemben pa je tudi za zagon odnosov med ZDA in Rusijo. (STA) LONDON - Zaupni dokumenti NATO o kosovskem premieru Hashim Thaci ena »največjih rib« kosovskega organiziranega kriminala PRIŠTINA/LONDON - Kosovski premier Hashim Thaci je ena »največjih rib« kosovskega organiziranega kriminala, kažejo zaupni dokumenti zveze Nato iz leta 2004, do katerih se je dokopal britanski časnik Guardian. ZDA in ostale zahodne zaveznice, ki podpirajo kosovsko vlado, pa so se glede na dokumente Nata tega dobro zavedale, navaja Guar-dian.Dokumenti sicer navajajo, da je »prava moč«, ki stoji za Thacijem, Xhavit Ha-liti, nekdanji vodja logistike Osvobodilne vojske Kosova (OVK), zdaj pa tesen sodelavec Thacija in eden od najvplivnejših poslancev Thacijeve vladajoče stranke PDK. Imel naj bi tudi pomemben vpliv na Tha-cija, nekdanjega poveljnika OVK. Haliti naj bi imel tesne vezi z »albansko mafijo«, močno naj bi bil vpleten v prostitucijo in tihotapljenje orožja in mamil. Bil naj bi tudi ključni mož, ki je vodil financiranje vojne na Kosovu in se s tem močno osebno okoristil. Ko pa so ti viri usahnili, se je obrnil na organiziran kriminal, po poročanju Guardiana Hashim Thaci ansa navaja eden dokumentov mednarodnih sil Kfor na Kosovu. V dokumentih, ki so jih okoli leta 2004 zbrali ameriški pripadniki Kforja, so sicer navedene vse podrobnosti o mreži organiziranega kriminala na Kosovu, informacije pa temeljijo na podatkih zahodnih obveščevalnih služb in lokalnih informantov. Navedene so tudi podrob- nosti o geografski porazdeljenosti kriminalnih skupin, hkrati z njihovimi družinskimi in poslovnimi povezavami, navaja Guardian. Halitija omenja tudi poročevalec Sveta Evrope Dick Marty v poročilu o nezakonitem trgovanju s človeškimi organi na Kosovu, ki naj bi po navedbah Guardiana temeljilo tudi na poročilih ameriškega FBI in britanskega MI5. Poročilo Halitija označuje kot enega najpomembnejših sodelavcev Thacija. Ukazal naj bi, v nekaterih primerih pa tudi osebno nadziral, več »usmrtitev, zapiranj, mučenj in zasliševanj« večinoma srbskih ujetnikov med ali kmalu po spopadih na Kosovu leta 1999, navaja Marty v poročilu, ki je bilo objavljeno sredi decembra lani, Parlamentarna skupščina SE pa ga je sprejela včeraj. Thaci, ki je pred mesecem dni znova postal premier, vse obtožbe iz Marty-jevega poročila zavrača kot neutemeljene in namenjene diskreditaciji tako njega kot OVK in nove države Kosovo. (STA) BERLIN - Admiral Schatz suspendiran Šokantne podrobnosti o dogajanju na šolski jadrnici Gorch Fock po smrti kadetinje BERLIN - Razmere na nemški vojaški šolski jadrnici Gorch Fock so bile očitno še veliko hujše, kot je bilo videti minuli teden, ko so v javnost pricurljale informacije o usodnem padcu neke kadetinje z jambora jadrnice in uporu vojakov, ki je sledil. Nemški dnevnik Spiegel je namreč včeraj razkril nove šokantne podrobnosti o ravnanju inštruktorjev na ladji. Po pisanju Spiegla naj bi inštruktorji nekemu kadetu dejali, da so člani Arijske bratovščine, nacistične tolpe in organizirane kriminalne združbe, ki je med drugim dejavna po ameriških zaporih. Do kadeta so pristopili, medtem ko se je tuširal. Ob tem so mu rekli, da mora pobrati plastenko šampona, saj je biti na ladji tako kot biti v zaporu. Inštruktorji naj bi se poleg tega ob postanku ladje v nekem pristanišču popolnoma napili, nato pa sprožali požarne alarme in nekega kadeta prisilili, da čisti njihovo bruhanje. Še posebej kapitan jadrnice Norbert Schatz, ki so ga medtem že suspendirali, se je pogosto sprehajal samo v kopalkah in je opravljal le absolutni minimum svojih obveznosti. Spolne insinuacije naj bi bile nekaj vsakdanjega, prihajalo pa naj bi celo do spolnega nadlegovanja. Te podrobnosti o kaotičnih razmerah na jadrnici po pisanju Spiegla izhajajo iz pričanj kadetov pred posebnim pooblaščencem bundestaga za obrambo Helmutom Konigshausom, ki je včeraj predstavil svoje letno poročilo o zlorabah v nemški vojski, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gorch Fock je pozornost nemške javnosti vzbudila minuli teden, ko se je izvedelo, da se je več vojakov na jadrnici uprlo svojim nadrejenim, potem ko je neka 25-letna kadetinja padla z jambora in se ubila. Incident se je zgodil novembra lani, ko se je jadrnica ustavila v kraju Salvador de Bahira na severovzhodu Brazilije. Admiral Schatz naj bi kadetom zato zagrozil, da jih bo poslal nazaj v Nemčijo in jih razglasil za nesposobne opravljanja vojaške službe, štirje od njih pa so bili celo obtoženi vzpodbujanja k uporu, za kar je zagroženih do deset let zapora. Nemško obrambno ministrstvo je ob izbruhu afere Schatza suspendiralo ter sprožilo preiskavo o dogajanju na jadrnici. (STA) /— GLEDALIŠČE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Nov sklop ponovitev Kažin ali Karabinjerjeva Katra najprej v Trstu, potem še v Gorici Od četrtka do nedelje bo družina Karabinjerjeve Katre ponovno stopila na oder tržaškega Kulturnega doma za nadaljevanje abonmajskih ponovitev produkcije v režiji Vita Tauferja. Ostra ljudska freska iz leta 1800 prikazuje prizore iz resničnega življenja dubrov-niške družine Luke Ivanovica, poveljnika »med vrati ribarnice«. Tra-gikomedijo hrvaškega avtorja Vlaha Stullija v slovenskem prevodu Danijela Malalana z naslovom »Ka- žin ali Karabinjerjeva Katra« zaznamuje uporaba robatega izražanja, ki zrcali življenjsko bedo protagonistov. V predstavi nastopajo člani igralskega jedra SSG Nikla Pe-truška Panizon, Vladimir Jurc, Lara Komar, Primož Forte in Luka Cimprič ter članica šole Studio Art Vanja Korenc. V tem tednu se bodo abonmajske predstave odvijale v četrtek, 27. januarja ob 19.30 (red K), v petek, 28. januarja ob 20.30 (red F), v soboto, 29. januarja ob 20.30 (red T) in v nedeljo, 30. januarja ob 16.00 (red C). Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi. Blagajna SSG bo odprta eno uro in pol pred pričetkom vsake predstave. Brezplačno parkirišče na tržaškem sejmišču bo na voljo vsem abonentom in gledalcem Slovenskega stalnega gledališča (vhod z ulic Rossetti - Revoltella). Za goriško publiko bo predstava na sporedu v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 26. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. Jutri, 27. januarja, ob 20.30 / Vlaho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 26. januarja, ob 21.00 / Ema-nuela Grimalda in Paola Minaccioni: »Infinite o sfinite? - Miracoli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Margotta. Nastopajo: Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 26. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Nato-pata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30, v nedeljo, 6. ob 16.30, v torek, 8. ob 16.30, od srede, 9. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. januarja, ob 20.45 / Save-rio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Kulturni dom V torek, 1. februarja, ob 20.30 / Goj-mir Lešnjak Gojc: »Poslednji termi-na(l)tor«. Režija: Samo M. Strelec. Nastopa: Boris Kobal. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. KOMEN V soboto, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enode-janka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Rib-nega pri Bledu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 26. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v torek, 1. in v petek, 5. februarja, ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. Jutri, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. V soboto, 29. januarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Jutri, 27. januarja, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30, vsredo, 9. in v četrtek, 10. februarja, ob 19.30. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitev: v soboto, 12. februarja, ob 19.30. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v torek, 1., ob 19.30, v sredo, 2. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 4. in v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Mala drama Danes, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. Jutri, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dal-ton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.000 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v soboto, 5. februarja, ob 20.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00 in v torek, 15. februarja, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 26. januarja, ob 19.30 / D. Cra-vioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Danes, 26. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 26. januarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarel-li, Filippo Strocchi, Barbara Corradini, Giada D'Auria, Massimiliano Pironti, Chiara Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. in v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V soboto, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Tri-ple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Ru-salka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška Jutri, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stratovarius in Avatar. PRIREDITVE RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Maria di Ioria (državna knjižnica): na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la luce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Cris-cuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Giacuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Kusterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- Sreda, 26. januarja 2011 va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. 2 0 Sreda, 26. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Športnica Primorske 2010, atletinja Snežana Rodič Želi nastopiti na OI in vstopiti v »klub 15« Koprčanka Snežana Rodič, dobitnica nagrade Športnice Primorske 2010, je na vrhuncu lanske sezone, na evropskem prvenstvu na prostem v Barceloni, reševala čast slovenske atletike. Primorka s šestim mestom ni dosegla le najboljše slovenske uvrstitve na tem tekmovanju, temveč je tudi postavila osebni rekord v troskoku - s 14 metri in 47 centimetri. 28-letna skakalka v troskoku je tudi mamica štiriletne Lare. Rodičeva se decembra ni udeležila nagrajevanja v Gorici, ker je bila na zimskih pripravah na otoku Tenerife, pred dnevi pa se je mudila v Sežani, kjer so nagradili najboljše športnike v Občini Sežana. Tam smo se pogovorili z atletinjo, kije bila med drugim izbrana med deset najbolj šar-mantnih športnic evropskega prvenstva. Na mednarodni sceni ste se najprej uveljavili kot skakalka v daljino, nato pa ste izbrali troskok. Zakaj? Atletiko sem začela trenirati pri šestih ali sedmih letih. Po nekaj letih sem pristala na mnogoboju, zaradi poškodb pa sem se odločila za daljino, ker sem tam tudi dosegala najboljše rezultate. Po dveh letih premora pa sva s trenerjem odločila, da prestopim k troskoku tudi glede na svojo postavo. In res mi je šlo: že po nekaj mesecih treninga sem na tekmi dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu do 23. leta. Mislim, da je bila to prava odločitev. V čem se razlikujeta skok v daljino in troskok? Ste imeli kaj prednosti, ker ste prej skakali v daljino? To sta popolnoma različni panogi. Ko sem prestopila k troskoku, sem nekaj časa še skakala v daljino, danes pa ne več. Daljina mi namreč kvari tehniko trosko-ka. Sam vhod v desko je pri daljini in tro-skoku povsem različen. Ali so fizične sposobnosti skakalk vsekakor podobne? Za skakalko v daljino kaka kila več ni problem. Za skakalko v troskoku pa je, saj med izvajanjem skokov zelo trpijo kolena. To se potem pozna pri merjenju skoka, kjer v vsakem od treh skokov lahko nekaj zmanjka. Pri daljini pa gre za en sam skok. Katere fizične značilnosti mora imeti dobra skakalka v troskoku? Biti moraš eksplozivna in imeti močna stopala; ojačiti je treba gležnje. Koliko trenirate? Ob ponedeljkih, sredah in petkih skačem, popoldne pa vadim moč. Dnevno torej treniram približno štiri do pet ur. Ob torekih, četrtkih in sobotah pa treniram po dve uri in pol zalet in tehniko ter teke in šprinte, saj je hitrost zelo pomembna. Ker tekmujete pretežno na odprtem, je včasih veter jeziček na tehtnici. Koliko veter v hrbet pomaga pri tro-skoku? Odvisno. Mene veter v hrbet moti. Pravijo, da skočiš dlje, vendar pri meni ni velike razlike. V močnem vetru sem skočila 14,52, s kontra vetrom pa 14,47. Veter bolj vpliva na tiste, ki so zelo suhe in so po postavi bolj podobne skakalkam v višino, saj izgubijo ravnotežje. Jaz namreč spadam med močnejše skakalke. Kateri rezultat ima posebno mesto v vaši športni karieri? Lanski nastop na evropskem prvenstvu v Barceloni, ko sem bila šesta. V kvalifikacijah pa sem dosegla tudi osebni rekord. Posebno mesto ima tudi reprezentančni nastop v Budimpešti (evropsko ekipno prvenstvo), ko sem z minimalno pomočjo vetra skočila 14,52, kar je bil prvi skok čez 14 metrov in pol. Po šestem mestu v Barceloni ste bili sicer nekoliko razočarani. Je zdaj to že mimo in ste zadovoljni, ali ste prepričani, da bi lahko dosegli še kaj več? Je bila v Barceloni kolajna res dosegljiva? Na lanskem evropskem prvenstvu v Barceloni sem bila zelo dobro pripravlje- na. Skok v kvalifikacijah, kjer sem dosegla tudi osebni rekord, je bil 15 ali 16 centimetrov pred desko, kar se pravi, da bi lahko bil skok še daljši, krepko čez 14,60. V finalu pa ni bilo velikih razlik, tako da bi lahko osvojila kolajno ali pa pristala na 10. mestu. Pred finalom je šlo na ogrevanju zelo dobro, nato pa se je po prvem skoku vse porušilo. Mogoče zaradi prevelike treme ali pa želje po kolajni. Imate še rezerve za naprej? Seveda. Vsekakor ste v lanski sezoni dosegli velik napredek. Kako si to razlagate? Leta 2006 sem se vrnila po rojstvu Lare in sem začela trenirati pod vodstvom Djordjevič. Sedla sva in se pogovorila: pojasnil mi je, da bom potrebovala dve leti, da se vrnem med najboljše. Tako je tudi bilo. Postala ste mama. Kaj je bilo najtežje po porodu? Takoj po porodu sem si želela na stadion, ker mi je tek in vse ostalo manjkalo. Ker sem dojila, pa so mi to zdravniki odsvetovali. Pravi šok so bile predvsem neprespane noči. Pomagala pa mi je mama, saj je bil takrat mož v tujini. Koliko časa po porodu ste se vrnili na atletske steze? Po štirih mesecih. Kako pa usklajujete materinstvo in vrhunski šport? Ključna oseba je spet mama, saj brez njene pomoči, ne bi mogla treni- rati in biti tu, kjer sem danes. Ko sem na tekmah, je Lara z njo. Z menadžer-jem pa se vedno domenim, da če je le možno, se domov vrnem vedno s prvim letom. Ali hčerka Lara prihaja z vami na tekmovanja? Ko sem v tujini, ne. Spremlja me na pripravah in na tekmah po Sloveniji. Mogoče bo letos z mano poletela v Korejo, kjer bo svetovno prvenstvo, saj bova potem morda ostali na Kitajskem, kjer igra mož nogomet. Ali vas je vrnitev na vrh Evrope po porodu presenetila? Niti ne. Poznam atletinje, ki so se vrnile po porodu in so postale še bolj uspešne kot prej. Verjela sem, da zmorem, čeprav so me že vsi odpisali. Projekti, načrti in želje? Marca bom nastopila na dvoranskem EP v Parizu, vse misli pa so usmerjene na SP v Koreji. Če pa pomislim še dlje, je glavni cilj olimpiada v Londonu. Lahko ciljate na kolajne? O kolajni na EP ne bom govorila, prav gotovo pa si želim finala. Nasprotno kot pri tekih so pri troskoku vse najboljše atletinje na svetu iz Evrope. Je torej kolajna dosegljiva tako na EP kot na SP? Tako je. Za kolajno se lahko borita Kubanka in Kazahstanka, ostale pa smo vse Evropejke. Kdaj pa dozori skakalka v tro-skoku? Snežana Rodič bo avgusta dopolnila 29 let. Pravi, da tekmovalke v troskoku dozorijo pri tridesetih, zato računa, da bo še posegla po dobrih rezultatih Nekateri pravijo pri tridesetih, tako da sem jaz čisto blizu. Trideset let bom stara ravno na olimpijskih igrah v Londonu. Upam, da bom še napredovala. Morda mi bo prav na olimpiadi uspelo vstopiti v klub 15. Koliko jih je v tem klubu? Ni jih veliko. Pri nas je mejo 15 metrov uspelo preskočiti Mariji Šestak. Je mogoče v eni sezoni toliko napredovati? Je. Pri vsakem koraku lahko pridobiš nekaj centimetrov, zato je možno skočiti tudi pol metra več. Zdaj živite v Kopru. Tako je, treniram pa v Ljubljani. Ska-kališča zaenkrat v Kopru ni. Upam, da bodo čim prej uredili tudi uradno dovoljenje. Stadion sem videla le od daleč, zdi pa se mi, da je čudovit. Tudi masa na atletski stezi je vrhunska, zato bi lahko Koper gostoval tudi mednarodna tekmovanja višjega ranga. Mož Aleksander Rodič je nogometaš, ki igra na Kitajskem. Trenutno je še doma, vendar naj bi kmalu odpotoval na Kitajsko. Kdaj se vidita? Klub, za katerega naj bi nastopal, prihaja na priprave v Koper. Če bo podpisal, ostane na Obali do 5. oziroma 6. marca. Vidiva se po moji zimski sezoni, ko grem za mesec in pol ali dva na Kitajsko. Potem pa še on pride. Je težko, vendar bova zdržala. Veronika Sossa NOGOMET Zaccheroni v finalu proti Avstraliji DOHA - Finalista azijskega nogometnega prvenstva v Katarju sta Japonska in Avstralija. Japonci, ki jih trenira Alberto Zaccheroni, so v prvem polfinali po enajstmetrovkah s 5:2 (2:2, 1:1, 1:1) premagali Južno Korejo, Avstralci pa so s 6:0 (3:0) ugnali Uzbekistan. »Oni so bili fizično močnejši, mi pa smo jih presenetili z naš tehniko,« je bil zadovoljen Zacc-heroni po tekmi. Finale bo na sporedu v soboto, tekma za tretje mesto pa dan prej. Sicer pa so se prireditelji prvenstva odločili, da bodo sredstva, pridobljena od vstopnic za polfinalni tekmi, podarili žrtvam poplav, ki so v zadnjem času prizadele Avstralijo, Šri Lanko in Tajsko. »BORZA« - Kapetan nemškega nogometnega prvoligaša Bayerna iz Münchna, Nizozemec Mark van Bommel, je prestopil k Milanu. Triintrideset-letni Van Bommel zapušča nemški klub pet mesecev pred iztekom pogodbe. OSTAJA - Čeprav so se zanj zanimali številni klubi, je italijanski nogometni reprezentant Giuseppe Rossi (23 let) podaljšal pogodbo s španskim prvo-ligašem Villarrealom do leta 2016. ITALIJANSKI POKAL - Četrtfinale, sinoči: Palermo - Parma 5:4 po 11-me-trovkah (0:0); danes ob 17.30 Milan -Sampdoria, ob 20.45 Napoli - Inter in Roma - Juventus. POŽAR - Glavno stavbo hrvaškega olimpijskega centra na Bjelolasici pri Ogulinu je ponoči zajel požar, v katerem se je zrušila streha stavbe. DIREKTOR - Novi športni direktor Nogometnega kluba Olimpija iz Ljubljane je nekdanji reprezentant Mile Ačimovic. NBA - Beno Udrih je z moštvom Sacramento Kings v gosteh pri Portland Trail Blazers zmagal s 96:81. Na parketu je preživel 41 minut in k zmagi kraljev prispeval 14 točk, štiri skoke in tri podaje. MRAZ - Pred nordijskim SP, ki bo od 24. februarja do 6. marca v Oslu, bo Petra Majdič izpustila tekmo svetovnega pokala v Rjabinsku, saj želi formo stopnjevati za svetovno prvenstvo in v mrzli Rusiji ne želi igrati rulete z zdravjem. MIAMI - Na drugi tekmi svetovnega pokala v novi jadralni sezoni, ki bo do 29. januarja potekala v morju pred Mia-mijem, je v razredu finn Gašper Vinčec po prvem dnevu in dveh regatah peti, drugi slovenski predstavnik Vasilij Žbo-gar pa osmi. V razredu 470 sta med 42 posadkami Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič 17. TENIS - Znani prvi polfinalisti odprtega prvenstva Avstralije Federer blizu Agassija Švicar ogroža Američanov rekord 46 zaporednih zmag na trdi podlagi - Schiavonejevi ni uspel podvig proti Wozniackijevi MELBOURNE - Branilec naslova teniškega odprtega prvenstva Avstralije Švicar Roger Federer se je prebil v polfinale uvodnega letošnjega turnirja za grand slam, kjer se bo pomeril z zmagovalcem iz leta 2008. s Srbom Novakom Dokovičem, ki je v treh nizih s 6:1, 7:6 (5) in 6:1 izločil Čeha Tomaša Berdycha. Federer je s 6:1, 6:3 in 6:3 «povozil» rojaka Sta-nislasa Wawrinko in se uvrstil še v osmi zaporedni polfinale odprtega prvenstva Avstralije. Federer, ki v Melbournu meri na peti naslov - več (6) jih ima le Avstralec Roy Emerson, ni pokazal nobene milosti do dobrega prijatelja Wawrinke in je zmago v areni Roda Laverja vpisal po vsega uri in 47 minutah igre. Federer je na dobri poti, da izenači rekordni zbir zmag na trdi podlagi, ki ga ima s 46 «v lasti» Američan Andre Agassi, ter številki 1 Špancu Rafaelu Nadalu prepreči doseči Rafa-slam; zmago na štirih zaporednih grand slamih, vendar ne v koledarskem letu. V ženski konkurenci je Wozniackijeva po treh nizih s 3:6, 6:3 in 6:3 le strla odpor že precej utru- Roger Federer jene Italijanke Francesce Schia-vone in se uvrstila v polfinale, s čemer si je že zagotovila, da bo na ponedeljkovi novi lestvici WTA zadržala prvo mesto. Danska zvezdnica je sicer izgubila prvi niz, a a se je vrnila v igro in premagala Schiavonejevo, ki je v nedeljo proti Rusinji Svetlani Kuznjecovi odigrala štiri ure in 44 minut dolg epski dvoboj, najdaljši ženski v zgodovini turnirjev za grand slam. Wozniackijeva se bo v četrtek za vstop v finale pomerila s Kitajko Li Na, ki se je z gladko zmago v 80 minutah (6:2, 6:4) nad Nemko Andreo Petkovic še drugič zapored uvrstila v polfinale OP Avstralije. NASTJA KOLAR - Nastja Kolar, ki je v minuli italijanski ekipni A2-ligi občasno branila barve pa-driško-gropajske Gaje, se je na mladinskem delu Australian open že uvrstila v osmino finala. Kolarje-va, sicer 16. nosilka, je s 6:2, 2:6 in 9:7 ugnala Juž-nokorejko Su Jeong Jang. Zdaj jo čaka dvoboj z drugo nosilko, Belgijko An-Sophie Mestach. ansa ALPSKO SMUČANJE - Slalom Francoz Grange znova na vrhu SCHLADMING - Dva dni po zmagi v Kitzbühlu je Francoz Jean Baptiste Grange slavil še na nočnem slalomu v Schladmingu. Na drugo in tretjo stopničko na zmagovalnem odru sta stopila Šveda Andre Myhrer in Mattias Hargin. Pod stopničkami je ostal Italijan Manfred Mölgg, med deseterico pa se je uvrstil tudi Cristian Deville. Edini slovenski finalist Mitja Valenčič je osvojil 18. mesto. Avstrijci so kljub sijajni navijaški podpori ob progi ponovili črno leto 2002, ko se niso povzpeli na zmagovalni oder. Vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Hrvat Ivica Kostelič je bil peti, a kljub temu utrdil vodstvo. Izidi: 1. J.-B. Grange (Fra) 1:46,54; 2. A. Myhrer (Šve)+00,04; 3. M. Hargin (Šve) +00,60; 4. M. Mölgg (Ita)+00,93; 5. I. Kostelič (Hrv) +01,00; 6. A. Bäck (Šve) +01,15; 7. J. Bygg-mark (Šve)+01,18; 8. C. Deville (Ita)+01,29; 9. B. Raich (Avt) +01,30; 10. N. Yuasa (Jap)+01,36; 18. M. Valenčič (Slo)+02,88. / ŠPORT Sreda, 26. januarja 2011 21 ŠPORTNO PRIZNANJE - Na podelitvi v Rimu Michele Leghissa v družbi Platinija, Morattija in Prandellija Medvejc je bil imenovan za najboljšega nogometaša na mivki za leto 2010 Michele Leghissa, slovenski nogometaš iz Medjevasi, je v ponedeljek zvečer na prazniku državne nogometne zveze amaterskih klubov Lega na-zionale dilettanti v Rimu prejel visoko športno priznanje. Imenovan je bil namreč za najboljšega nogometaša na mivki v Italiji za leto 2010. V olimpijskem gledališču v Rimu so mu podelili kipec »Le Ali della Vittoria« (Krila zmage), ki so ga v ponedeljek dvignili tudi predsednik evropske nogometne zveze UEFA Michel Platini, Interjev predsednik Massimo Moratti, nekdanji nogometaš in podpredsednik FIGC Demetrio Albertini ter selektor državne reprezentance Cesare Prandelli. »Res sem počaščen. Vsakdo bi bil ponosen za to priznanje, saj sem ga prejel skupaj s Pla-tinijem, Morattijem, Prandellijem in ostalimi. Nepozaben večer. Ko so me poklicali na oder sta me pred številnim občinstvom sprejela športni novinar državne televizije RAI Mario Mattioli in nekdanja »Miss-Italia« Gloria Zanin. Bilo je zelo prijetno. Mattioli me je vprašal, katere so glavne razlike med nogometom in nogometom na mivki, pa še to, kako sem se približal temu športu. Vse zelo na kratko, saj je bila ceremonija dolga,« je ponedeljkov rimski večer orisal Leghissa in še dodal: »Zal nisem imel priložnosti, da bi se pogovarjal s Platinijem oziroma Morattijem, ker niso sedeli blizu mene.« Michele Leghissa je med »pionirji« tega športa v Italiji, saj igra od vsega začetka (od leta 2004) v državni repre- Medvejc Michele Leghissa med podelitvijo priznanja na odru olimpijskega gledališča v Rimu lnd zentanci. V utemeljitvi priznanja so organizatorji o Micheleju tako zapisali: »Velikodušen in pošten športnik. Kot amater se je od vsega začetka, leta 2004, spoprijel z izzivom nove športne discipline nogometa na mivki in osvojil prestižne lovorike ter nosil kapetanski trak državne reprezentance.« V svoji karieri je nekdanji nogometaš kriške Vesne in repenskega Krasa osvojil naslov evropskega prvaka le- ta 2005 in svetovnega podprvaka leta 2008. V evropskem pokalu je bil tretji leta 2004, 06, 09 in 10. Z državno reprezentanco nogometa na mivki je odigral 126 tekem in dosegel 23 zadetkov, kar ga uvršča na drugo mesto skupne lestvice po številu nastopov v dresu »az-zurrov«. Michele je bil tudi večkrat ka-petan državne reprezentance. V prvo-ligaškem tekmovanju Michele brani barve furlanske ekipe Coil Lignano. Ker jeseni in pozimi nogometaši na mivki mirujejo, Michele igra še za moštvo iz Tricesima v deželni elitni ligi. V letošnji sezoni ga čaka pomemben izziv. »Z državno reprezentanco bomo nastopili na svetovnem prvenstvu, ki je že nekaj let pod pokroviteljstvom FIFA. SP bo od 1. do 12. septembra v kraju Marina di Ravenna. Letos igramo na domačih tleh in morali se bomo zelo potruditi,« je še dodal Leghissa. (jng) KOŠARKA - Državna C-liga Jadran danes proti Ferfogli in Sosiču Jadran Qubik caffe bo danes ob 20.30 na Opčinah gostoval drugouvršče-no GSA Udine, pri katerem igrata tudi bivša jadranovca Saša Ferfoglia in Peter Sosič. Videmčani, ki so sestavili kvalitetno ekipo in ciljajo na napredovanje, bodo na Opčine dospeli v popolni postavi, jadranovci pa bodo še vedno brez Christiana Slavca, vrnil pa se bo Peter Franco, ki je saniral poškodbo gležnja. Jadranovci so GSA Udine v prvem delu premagali, z dobro obrambo in preciznimi napadi pa bodo skušali videmsko moštvo spet presenetiti. Vi-demčani so tačas v dobri formi: v nedeljo so premagali Montebelluno z 21 točkami naskoka, najboljša na igrišču pa sta bila slovenska igralca Saša Fer-foglia (20 točk) in Peter Sosič (18 točk). »Kaže, da smo v zelo dobri formi,« napoveduje Ferfoglia, »Zame in Petra je to manjši derbi, ostali v ekipi pa seveda te tekme ne občutijo tako kot midva.« Sodila bosta Fasoli in Vantini iz Verone. NOGOMET - Promocijska liga Vesna drevi v Križu proti Reaneseju Vesna bo drevi (začetek ob 20.30) na domačem pravokotniku v Križu, v zaostalem srečanju 16. kroga promocijske lige, gostila Reanese. Pred desetimi dnevi so tekmo v Križu preložili zaradi goste megle. Massaievi varovanci, ki so zadnji poraz zabeležili v 6. krogu v Zavljah (2:1), bodo skušali podaljšati serijo pozitivnih rezultatov. V nedeljo so zaustavili vodilni San Daniele, z današnjo zmago pa bi lahko prehiteli Reanese, ki ima le točko več. Reanese je v nedeljo na domačem igrišču izgubila proti Caporiac-cu (3:1), proti kateremu bo Vesna igrala v nedeljo. Vesnin trener bo lahko danes poslal na igrišče najboljšo postavo. Nihče ni poškodovan in niti diskvalificiran. »Reanese je vsekakor dobra ekipa. Ne smemo pozabiti, da je Vesna v prvem delu v gosteh izgubila z 2:0. Lepo bi bilo, da bi se jim maščevali za poraz. Upam, da nam bo uspelo obdržati koncentracijo na višku,« je dejal Vesnin trener Andrea Massai. (jng) JAHALNI ŠPORTI - Slovenska jahačica Irina Pockar tudi na hipodromu Tudi do 50 km/h Decembra se je udeležila prve dobrodelne dirke v zapregah, konec meseca pa še v Markah Jahačica Irina Pockar, članica Dolge Krone, je tudi navdušena obiskovalka hipodroma. Ko ima nekaj prostega časa, se rada preizkusi tudi na stezi: »Ponavadi pri prijatelju dobim konja, ki ga potem pripravim in segrevam pol ure z lahkim vozom - sulkyjem. Tako sem se naučila vožnje na hipodromu in zdaj mi □ Obvestila AŠD SK BRDINAorganizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18.,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. gre kar dobro od rok,« pojasnjuje 20-let-na Irina, ki sicer tekmuje v zvrsti trek in sodi med najboljše v Italiji. Največkrat obišče hipodrom v Trstu, decembra pa je prvič tudi tekmovala. Jahačica iz Krmenke se je namreč odzvala povabilu združenja Unire in skupine Quelli che le stelle, ki so v Trevisu priredili tekmo zvezd (Corsa delle stelle). Šlo je za dobrodelno dirko v zapregah, na kateri so ob jahačih nastopili še filmski igralci, pevci, športniki in manekenke. Zbrana finančna sredstva je združenje namenilo poplavljencem v Venetu. Podobno dobrodelno akcijo bodo ponovili konec meseca v Montegiorgio v Markah. Irina bo nastopila ob pevcu Gigiju Cifa-relliju, pevki Chiari Canzian, boksarju Albertu Servideju, znanemu »osvajalcu« Cristianu Angelucci, kolesarju Claudiu Chiappucciju, avtorici Elisi Alloro in mnogih drugih ... Irina potrjuje, da tekmovanja v naravi s svojim Nabuccom ne bo nadomestila s tekmami na hipodromu: »To je le moj hobby. Če bo še kaka prilož- nost, bom rada nastopila, a le kot doslej.« Ko tekmuje ji organizatorji nudijo konja, ostalo opremo pa si izposodi Irina Pockar med dirko v Trevisu pri prijateljih in v tržaškem hipodromu. Na sulkyju se med tekmami požene tudi do 50 km/h. (V.S.) NOGOMET Kras Repen danes proti FC Koper Kras Repen bo danes v Kopru igral prijateljsko tekmo proti slovenskemu prvoligašu FC Koper, ki bo konec tedna odpotoval na priprave v Turčijo. Spomladanski del prve slovenske lige se bo namreč začel 26. februarja, ko bo koprski prvoligaš gostoval v Domžalah. Tekma, ki bo na pomožnem igrišču na koprski Bonifiki, se bo začela ob 17.30. Za Kras bo srečanje proti Kopru odlična priprava na težko nedeljsko gostovanje v Sand Donaju, kjer bodo igrali proti močni združeni ekipi SandonaJesolo. ŠAH Zmagal je mentor krožka ZSŠDI V trgovskem centru Le Torri je bil prejšnjo soboto zanimiv turnir v pospešenem šahu (15 minut razmisleka za igralca), na katerem je nastopilo več naših ša-histov. Po sedmih kolih je slavil mojstrski kandidat Aleksander Uršič iz Sežane (6/7), ki je sicer tudi mentor naših mladih šahi-stov, ki se ob petkih popoldan zbirajo v krožku na sedežu ZSŠDI. Naši mladi ša-histi so se množično udeležili turnirja in v konkurenci tridesetih igralcev dosegli tudi zelo dobre rezultate: Jan Zobec (4/7) je bil 8., Filippo Camana (4/7) 14., Cristina Sustersich (3,5/7) 15., Enrico Genzo (3,5/7) 17., David Guštin (2,5/7) 24., Matej Gruden (2/7) 25., Lara Betocchi (2/7) 27. in Lorenzo Obersnel (1/7) 30. Glede na kakovostno udeležbo (trije mojstrki kandidati in več prvo, drugo in tretjekategornikov) je bil nastop naših mladih povsem zadovoljiv, saj so se vsi skozi cel turnir uspešno upirali nasprotnikom. Še posebno pohvalo pa zaslužita Enrico Genzo, ki je na svojem prvem turnirju dosegel polovični izkupiček, in Lara betocchi, ki je bila najmlajša udeleženka. Od starejših tekmovalcev je Bruno Jankovič (5/7) bil odličen 4., Marko Oblak (4/7) pa 12. (Marko Oblak) KOŠARKA (Pre) lahka zmaga mladincev Jadrana ZKB Jadran Zadružna kraška banka - Vene-zia Giulia Muggia 83:59 (15:16, 38:28, 63:45) JADRAN: Zaccaria 4, Škerl 9, Longo 5, Ban 24, Sacher, Dellisanti 8, Berne-tič 14, Moscati, Floridan 9, Batich 10, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Ban 3, Batich, Longo in Škerl 1. Proti skromnemu nasprotniku iz Milj so jadranovci po povprečni predstavi dosegli načrtovano zmago. Srečanje so začeli zelo nezbrano in lagodno, tako da so gostje po prvi četrtini vodili za točko. Sledil je delni izid 10:2 opogumljenih domačinov, ki so le malce pritisnili na plin, vzpostavili varno razliko in jo do konca srečanja samo še večali ob prispevku vseh igralcev. Kot je ugotavljal trener Vatovec, fantje od takih nastopov nimajo veliko koristi, saj je bil nasprotnik objektivno slab, brez perspektivnih posameznikov. Z gladko zmago pa so Jadranovi mladinci le opravili svojo nalogo. Ostala izida 2. kroga: Corno -Snaidero 81:73, Falconstar - Cordenons 94:67, Roraigrande prost. Vrstni red: Jadran ZKB, Corno in Falconstar 4, Snaide-ro, Cordenons, Roraigrande in Muggia 0. Prihodnji krog: Falconstar - Jadran ZKB. V pokrajinski reprezentanci trener Šušteršič in dva igralca Kontovela Na prvi trening tržaške pokrajinske reprezentance letnikov 1988 sta bila med štirinajsterico vpoklicana tudi igralca Samuele Zidarich in Alexander Daneu, ki nastopata v ekipi Kontovela U13. V trenerskem štabu bo sodeloval kot asistent tudi Danjel Šušteršič, ki v projektu Jadran vodi ekipo Jadrana v državnem prvenstvu U15. Prvi trening bo v ponedeljek, 31. januarja v Dolini. ODBOJKA - Danes ob 20.30 na Opčinah bo moški derbi under Sloga -Olympia. 2 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE (8) - Amatersko kulturno-športno društvo Vipava Število članov se vsako leto veča Poleg kotalkarskega odseka je aktivna tudi plesna skupina - Vadbene razmere največji problem Izkaznica Panoge: kotalkanje in ples Aktivni športniki do 19. leta: 53 Med njim je osnovnošolcev 36 Fantje in dekleta: 8 fantov in 46 deklet Vadbene skupine: 6 skupin Kraj vadbe: v občinski telovadnici v Sovodnjah, na kotalka-lišču na Peči, v občinski telovadnici Vileša, na kotalkališču v Ren-čah. Plesna dejavnost poteka v društvenih prostorih na Peči. Ure vadbe: razpolagamo z 28 urami tedensko. Odvisi od vremena in obdobja. Trenerji: Tanja Peteani (trenerka 3. stopnje), Isabella Lucigrai (trenerka 3. stopnje), Elena Vi-zintin (trenerka), Monica Quag-giato (diplomirana v športnih vedah) in Nataša Pahor (pomožna trenerka); Jelka Bogatec Budžet: / * \ n ti ? m A „ fifrj h Bfl w I M 11 ' ■ * 1 : m }M( V ISffi " ** ™ ------ Amatersko kulturno-športno društvo Vipava deluje izključno na mladinskem področju. Paradna disciplina je kotalkanje, že nekaj let pa deluje tudi plesna skupina. Številko kotalkarjev se vsako leto veča, saj se veliko deklic po poletnem tečaju odloči, da bo nadaljevalo vadbo. Večina je tekmovalk, v klubu pa vadi tudi osem dečkov. Tudi plesna skupina je vsako leto številnejša: mlajše se učijo osnov plesa, starejše pa se usmerjajo v hip hop. Plesalke vadijo na društvenem sedežu na Peči. Pereč problem je plošča na Peči, ki je še nepokrita, zato morajo kotalkarji vaditi v različnih telovadnicah, in sicer v Gorici, Sovodnjah, Vilešu in Renčah: »To je kar naporno, vendar so se vsi tekmovalci organizirali, da lahko treningi potekajo nemoteno,« je za društvo povedala odbornica Elena Vizintin. Vsi kotalkarji tekmujejo: zaradi prostorskih in posledičnih vadbenih težav bo le šest ko-talkaric tekmovalo na uradnih tekmah kotalkarske zveze FIHP, ostali pa le na amaterskem nivoju. Kotalkarje vodijo domače trenerke, ki so bile tudi bivše tekmovalke. Ta-čas se v trenersko delo uvaja Nataša Pahor, ki se izobražuje in pomaga pri vodenju treningov. Letos bo Vipava praznovala 35. obletnico svojega delovanja: ob jubileju je že tiskala koledar (ki je še na voljo), bržkone pa bo pripravila tudi revijo, na kateri bodo nastopali kotalkarji in plesalke. Kot vsako leto bodo tudi letos priredili Pokal Vipave, načrtujejo pa tudi poletne kempe, kjer dekleta spoznavajo kotalkanje, zabavajo se na rolerjih ter v plesni in kreativni delavnici. AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO CIRCOLO CULTURALE RICREATIVO DILETTANTISTICO Sardočeva ulica, 9 Peč - Via D. Sardoč, 9 Peci 34070 SOVODNJE OB SOCI - SAVOGNA D'ISONZO (GO) C.F. 80003940311 - P.I. 00328880315 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Glasba, maestro 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Glasb. odd.: Premio Tenco 2010 ^ Rai Tre Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Il burbero (kom., It., '86, r. F. Castellano, i. A. Celen-tano) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Defiance - I giorni del co-raggio (dram., ZDA, '08, r. E. Zwick, i. D. 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Pokal Italije: četrt finala 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 2011 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs i. N. Rawat 17.45 Dnevnik, Tg2 Flash L.I.S. Craig) 0.20 Film: Crminal (dram., ZDA, '04, r. G. Jacobs, i. J.C. Reilly) 1.20 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Kali-spera (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved (I Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25. 1. 2011) Vodoravno: Malaspina, antipasat, sad, Erato, O. R., urar, Antonaz, M. A., Mr., I. B., Nihaj, Alain, Rostand, sitar, t. l., I. T., Kajn, analitik, Anan, dinamika, raža, ikone, Al; na sliki: Matjaž Antonaz. ^ Tele 4 La l 20.00 Dnevnik 20.30 2.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Proza: Ausmerzen - Vite in-degne di essere vussute (i. M. Paolini) 23.15 Aktualno: Ausmerzen - L'approfondimen-to 0.25 Nan.: N.Y.P.D. 2.30 Aktualno: Otto (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Mlad. nad.: Zlatko Zakladko 10.50 Igr. nan.: Šola na sončavi 11.15 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 11.50 Mednarodna obzorja: Nemčija (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.25 Prisluhnimo tišini 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Ljubezen izdaja smrt 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Omizje 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Spet doma 14.30 Bleščica - oddaja o modi (pon.) 15.00 Tranzistor (pon.) 15.35 Impro Tv (pon.) 16.00 Knjiga mene briga (pon.) 16.20 Osmi dan (pon.) 16.50 Mostovi - Hi-dak (pon.) 17.15 Osmi dan (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Dok. odd.: Deževni gozd 18.55 Aritmija (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Glasb. dok. odd.: Pavarotti - Due-ti 22.00 Film: Praznični dan (pon.) 23.35 Slovenska jazz scena 0.00 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 11.00 Žarišče 12.00 Odbor DZ za okolje in prostor 14.00 Odbor DZ za notranjo politiko 17.25 Slovenska kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Ameriški džihadist Koper 6.10 Nan.: Dharma &Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Na-ruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: The vampire diaries 23.00 Film: The island (fant., ZDA '05, i. E. McGregor) 1.25 Variete: Pokerlmania 2.15 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'au-tore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Film: Sherlock Holmes 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Variete: Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.45 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Roto-calco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Nogomet: Triestina - Novara 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. od.: City folk 21.00 Glasb. odd.: Eth-nopolis 21.45 Avtomobilizem 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 22.15 Srečanje z... 22.45 In orbita - glasb. odd. 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo: SK Posojilnica AICH/Dob (A) 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-loziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'ultimo treno (dram., ZDA, '01, i. H.J. Osment) 15.55 Film: Non vi ho dimenti-cato (dok., ZDA '07, i. F. Forsyth) 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 7.20 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 16.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Dan naprej (drama) 22.15 24UR zvečer, Novice 22.35 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 23.30 Fant. serija: Vitez za volanom 0.20 Hum. serija: 30 Rock 0.50 Policista (krim. serija) 1.40 24UR, ponovitev, Novice 2.40 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.15 9.40 Družina za umret (hum. serija) 7.45 Svet (pon.) 8.45 11.10 Obalna straža ponoči (akc. serija) 10.1015.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.40 23.35 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.55 TV prodaja (reklame) 13.25 Hudičeva ljubica (drama) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 16.10 Na kraju zločina: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Hudson Hawk (kom., ZDA, '91) 21.50 Film: V njeno obrambo (drama, Kan., '99 i. M. Matlin) 0.05 Sulta- ni z juga (krim. drama, Arg./Šp./Meh., '07) 1.45 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurinčič - Deseti brat, 21. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 26. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 1010 ŽENEVA -5/1 ° MILAN o-3/7 DUNAJ -10/-1 O LJUBLJANA o-5/0 TOLMEČ O -5/4 "T VIDEM O ^ -2/6 O PORDENON -1/5 TRBIŽ O -6/3 O -10/-1 KRANJSKA G. O N. GORICA 0/5 O TRŽIČ -5/1 O KRANJ O LJUBLJANA -3/2 POSTOJNA O-5/0 KOČEVJE ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES A LIZBONA f O 7/11 C MADRID O -5/9 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. <1 Hladna fronta se iznad vzhodne Evropoe pomika proti Jadranu; v višinah doteka od severa nekoliko bolj vlažen zrak.Od torka bodo začeli dotekati zahodni tokovi, ki bodo v prizemnih plasteh bolj vlažni. \ '„„ATENE ^ ,.6/14 ?>, V Alpah bo prevladovalo le delno oblačno vreme; v Pre-dalpah in v zgornji nižini pa bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem proti večeru bo ob obali lahko pričelo rahlo deževati, na Kraški planoti in v Julijskih Predalpah nad okoli 400m pa rahlo snežiti. Na Primorskem in Notranjskem bo pretežno oblačno. Tam bo občasno rahlo snežilo, na obali pa rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna. Drugod po Sloveniji bo delno jasno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, v alpskih dolinah s snežno odejo do -10, najvišje dnevne okoli 3, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 6 stopinj C^ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 10.31 Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Fronta se zadržuje nad severnim delom srednje Evrope. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal nad naše kraje nekoliko manj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.28 najvišje 35 cm, ob 11.32 najnižje -23 cm, ob 18.18 najvišje -1 cm, ob 21.51 najnižje -7 cm. Jutri: ob 4.45 najvišje 34 cm, ob 12.53 najnižje -35 cm, ob 19.41 najvišje 9 cm, ob 23.46 najnižje -3 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............60 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . 90 TOLMEČ O -4/2 VIDEM O 0/8 O PORDENON 1/7 TRBIŽ O -5/1 o -4/-1 KRANJSKA G. CELOVEC O -5/-2 O GRADEC -3/1 O -4/-2 S. GRADEC ČEDAD O O N. GORICA 2/4 O TRŽIČ ™ -3/0 O KRANJ O LJUBLJANA -1/1 POSTOJNA O -3/-2 KOČEVJE O CELJE -3/0 O MARIBOR O-2/1 PTUJ O M. SOBOTA O-2/2 ZAGREB -1/1 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri se bo nadaljevalo pretežno oblačno vreme. Ponekod se bodo pojavljale rahle padavine, ki bodo verjetnejše po nižinah in ob morju ter na vzhodnem pasu. Proti večeru bo zapihala burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno, v večjem delu Slovenije bo občasno rahlo snežilo, po nižinah Primorske pa rahlo deževalo. Popoldne bo zapihala burja. V petek bo v jugozahodni Sloveniji še rahlo snežilo, drugod bo suho vreme. Na Primorskem bo pihala burja. ČILE - Sebastian Pinera vztraja, da leti sam Predsednik s helikopterjem brez goriva pristal na cesti SANTIAGO DE CHILE - Čilski predsednik Sebastian Pinera, milijarder, ki vztraja, da leti sam, je minulo nedeljo poskrbel za kar precej razburjenja. S helikopterjem je moral namreč zasilno pristati sredi avtoceste na jugu države, ker mu je zmanjkalo goriva. Dogodek je odmeval tudi v čilskem kongresu, kjer so mnogi že poklicali predsednika na odgovornost. Predsednik sicer vztraja, da mu ni šlo prav nič za nohte in da ni šlo za zasilni pristanek. Zatrjuje, da je načrtoval postanek v bližini Cobque-cure, kakih 270 kilometrov južno od prestolnice Santiago de Chile, kjer naj bi dotočil gorivo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Toda posnetki lokalnih prebivalcev nakazujejo, da postanek še zdaleč ni bil načrtovan in da je helikopter pristal sredi ceste kakih 20 kilometrov pred Cobquecuro. Pinera pa na videoposnetku tudi razlaga lokalnim prebivalcem, da mu je zmanjkalo goriva. Predsednika so rešili policisti, ki so mu s helikopterjem pripeljali gorivo, da je lahko nadaljeval pot proti svojemu ranču Lago Ranco, ki leži kakih 700 kilometrov južno od čilske prestolnice. Pinera je pilot postal pred petimi leti, zdaj pa kljub predsedniškemu položaju vztraja pri samostojnem letenju, da ohrani licenco. Dogodek je v ponedeljek odmeval tudi v čilskem kongresu, kjer so Pinero kritizirali tako njegovi zavezniki kot opozicija. Še posebej kritičen je bil opozicijski politik Gabriel Ascencio, ki je terjal preiskavo, ali je predsednik s pristankom sredi avtoceste kršil kakšne zakone in koliko je vse skupaj stalo čilske davkoplačevalce. "Kar se je zgodilo v nedeljo, ni majhna reč," je dejal Ascencio. "Gospod Pinera, četudi je predsednik, ne sme kar pristajati, kjer koli želi in ogrožati varnosti ljudi," je poudaril poslanec. (STA) Sebastian Pinera ZDA - Tv zvezdnica Oprah Winfrey ima polsestro CHICAGO - Televzijska zvezdnica Oprah Winfrey je med ponedeljkovo televizijsko oddajo svetovnemu občinstvu v solzah predstavila svojo skoraj desetletje mlajšo polsestro Patrico, za katero do lanskega novembra sploh ni vedela. Patricia si je več let prizadevala priti do slavne sestre, opravila pa je tudi analizo DNK. Med oddajo je prišlo na dan veliko podrobnosti o življenju ene najbolje plačanih televizijskih zvezd vseh časov, ki je bila rojena leta 1954 neporočenima najstnikoma in je mladost preživela v treh zveznih državah pri treh rejnikih. V času, ko je njena mati Vernita Lee leta 1963 rodila Patrico, je Oprah živela pri očetu in ni niti vedela, da je bila mama noseča. Mama je kasneje govorila, da je njena hčerka Patricia umrla po rojstvu. Med oddajo pa je povedala, da ni imela denarja in je po porodu otroka dala v posvojitev. (STA) V. BRITANIJA - Kljub podganji nevarnosti Na Downing Streetu 10 za zdaj ne bo nove mačke ZDA - Eunice Billhart Pri 105 letih redno uporablja Facebook COLUMBUS - Američanka Eunice Brillhart je bržkone najstarejša uporabnica Facebooka. Pravkar je dopolnila 105 let, rojstni dan pa je preživela s preverjanjem, kaj dogaja na tej spletni socialni mreži. Profil ji je pomagala vzpostaviti njena vnukinja, zdaj pa je že prava profesionalka, poročajo tuje tiskovne agencije. "Zelo mi je všeč, saj preko Fa-cebooka lahko najdem ljudi, ki jih nisem videla že leta," pravi Brill-hartova, ki skrbno vsakodnevno obnavlja svoj profil in objavlja slike svoje družine. Kako prababica obvladuje Face-book in sploh računalnik je za mnoge pravcati fenomen, glede na to, da je Brillhartova odraščala še v času, ko ni imela niti radia, kaj šele televizijo, kar je za današnjo mladino v razvitem svetu že povsem samoumevno. A kot pravi Brillhartova, je ravno to, da se zaposli, njena skrivnost dolgega življenja. In dela ji verjetno res ne zmanjka, glede na to, da vzdržuje stalne stike s 23 prijatelji na Facebooku in da je v svojem naselju upokojencev zmagovalka v bowlingu na konzoli Wii, še navajajo agencije. (STA) Maček pred znamenitim vhodom v rezidenco britanskega premierja LONDON - Srcu oblasti v Veliki Britaniji grozi nova nevarnost: na stopnicah Downing Streeta 10, najbolj znanem vhodu v državi, so zagledali podgano. Britanska vlada kljub temu zaenkrat ne namerava vpoklicati nove mačke, ki bi pregnala nadlogo izpred vrat premiera Davida Camerona. Mačke z Downing Streeta 10 se lahko pohvalijo z bogato zgodovino, nekatere od njih so bile celo na državni plačilni listi in so prejele častni naslov glavnega lovilca miši v premierovem kabinetu. Podgano, ki se je sprehajala pred slovitimi črnimi vrati, sta ujeli dve televizijski kameri, potem ko se je pojavila na novicah, pa so televiziji preplavila elektronska, sms in tweet sporočila zaskrbljenih državljanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kljub temu so iz Cameronovega kabineta v ponedeljek sporočili, da zaenkrat ne načrtujejo vpoklica nove mačke. Morda tudi zato, ker si vlada zaradi strogih varčevalnih ukrepov ne more privoščiti drage mačje hrane in stranišč, ob tem dodaja AFP. Zadnja mačka na Downing Streetu 10 je bila sicer Sybil, ki se je leta 2007 vselila k tedanjemu finančnemu ministru Alistairu Darlingu, a se je že po šestih mesecih vrnila nazaj v škotski Edinburgh, saj se ni mogla privaditi na središče Londona. Pred njo je na tem naslovu nazadnje živel sloviti Humphrey, pote-puški maček, ki sta ga za svojega vzela premierka Margaret Thatcher in njen naslednik John Major. Tony Blair ga je nato leta 1997 upokojil, v javnosti pa so takrat zakrožila ugibanja, da se je moral Humphrey izseliti zaradi Blairove soproge Cherie. Humphrey je bil na plačilni listi premierovega kabineta in je letno prejemal po 100 funtov. V njegovi kar 120 strani dolgi kartoteki je med drugim pisalo, da je deloholik, ki se redko druži in ne obiskuje zabav, da nima kazenske kartoteke ter po vedenju nadrejenih ni bil vpleten v nobene spolne škandale ali škandale z drogo. (STA) Župan Roberto Dipiazza: Istrske umetnine naj ostanejo v Italiji in naj bodo razstavljene v Trstu >/10 Openski tramvaj: za številne okvare kriv ... software Primorski Mussolini na konju sodi v skladišče SandorTence Tudi v našem dnevniku se od časa do časa pojavlja razprava o vlogi narodnostnih strank v narodno mešanih okoljih. Senatorka Tamara Blažina je o tem spregovorila v novoletnem intervjuju, svoje stališče je potem v luči vloge Južnotirolske ljudske stranke pojasnil deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin, ki je o tem spregovoril tudi na nedavnem goriškem srečanju stranke. Trst ni Bocen, nekateri problemi pa se pojavljajo v podobnih, če že ne enakih oblikah. Za Slovence, ki živimo v Italiji, je v vsakem primeru dobro, da spremljamo dogajanja na Južnem Tirolskem. Lanskega decembra sta se poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) vzdržala pri zaupnici Berlusconijevi vladi in Pokrajina Bocen je nekaj dni zatem postala upravitelj svojega dela naravnega parka Stilfser Joch-Stelvio. Doslej je zanj skrbela država, sedaj je to pristojnost prevzela lokalna uprava. Podobno se dogaja s parlamentarno nezaupnico kulturnemu ministru Bondiju. Kamen spotike sta bocenski spomenik zmagi v prvi vojni z izrazito fašistično-nacionalisti-čno simboliko in relief Musso-linija na konju, ki »krasi« trg pred bocensko sodno palačo. Južni Tirolci upravičeno zahtevajo njegovo odstranitev, v Rimu pa pravijo, da je to »arhitektonsko obeležje«. Ponavljamo. Nobenih vzpo-redij med našo in bocensko situacijo. Dobro pa je vedeti, kaj se dogaja na Južnem Tirolskem. dnevnik SREDA, 26. JANUARJA 2011 Št. 21 (20.036) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Po zgledu Tunizije ljudje na ulicah zahtevajo gospodarske in politične reforme Val množičnih ljudskih protestov zajel Kairo Demonstracije z mrtvimi in ranjenimi tudi v drugih mestih GORICA - Minister Mitja Gaspari gost Slovika Do gospodarskega razvoja z odpravo ovir med državami GORICA - Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je včeraj v goriškem Kulturnem domu priredil tretji seminar iz ciklusa Poti razvoja in rasti, katerega gost in predavatelj je bil slovenski minister za raz- voj in evropske zadeve Mitja Gaspari. V uvodnem delu srečanja je svoja razmišljanja posvetil Evropski uniji in njeni mednarodni vlogi, nato pa je spregovoril o gospodarskem razvoju, ki zahteva odpravo vsakrš- nih ovir med državami. Gaspari je v nadaljevanju poudaril, da odnosi med Italijo in Slovenijo ne smejo biti konfliktualni, zato pa je treba okrepiti zaupanje med državama. Na 15. strani KAIRO - Več tisoč ljudi je včeraj zavzelo ulice Kaira in po zgledu tunizij-skega upora zahtevalo gospodarske in politične reforme. Protestnikom je uspelo prodreti skozi policijske blokade, prišlo pa je tudi do spopadov, v katerih so bili trije mrtvi, ranjenih pa veliko ljudi. Protesti potekajo tudi v drugih egiptovskih mestih. Gre za največje demonstracije v Egiptu v zadnjih letih, oblasti pa so samo na ulice središča Kaira poslale med 20.000 in 30.000 policistov. Dale so tudi vedeti, da bo policija odločno ukrepala proti vsakomur, ki se bo udeležil uradno nedovoljenih demonstracij. Na 18. strani Na Brdu pospešek za odsek Trst-Divača Na 4. strani Srečanje o hitri železnici na Pončani Na 8. strani Slovenska prisotnost na Trst film festivalu Na 9. strani Visoko priznanje za nogometaša Micheleja Leghisso Na 21. strani Vaucherji burijo duhove ■ V. • ^a • • na občini v Gorici Na 14. strani Za Pina Brumattija usodna zamuda? Na 14. strani JUŽNA TIROLSKA - Bondi pod udarom V Bocnu nočejo več fašističnih simbolov BOCEN - Poslanca Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger najbrž ne bosta podprla parlamentarne zaupnice kulturnemu ministru Sandru Bondiju. »Medtem ko se v Rimu in Pompeih rušijo arheološke znamenitosti, se v Bocnu ščitijo nepriljubljeni spomeniki in ohranjajo fašistični simboli. Za to nosi največje odgovornostii prav minister Bondi,« meni SVP. V mislih ima predvsem spomenik zmagi v prvi svetovni vojni v središču Bocna. Južni Tirolci to obeležje iz fašističnih časov imajo za simbol itali-janstva oziroma fašističnih asimila- cijskih pritiskov na Nemce in Ladin-ce. SVP je dolgo let zaman zahtevala odstranitev tega spornega simbola, sedaj pa si skupaj z bocensko občinsko upravo prizadeva, da bi ob spomeniku uredili muzej totalitarizma. Rim je na zahteve in prošnje iz Bocna vedno odgovarjal negativno, kar velja tudi za zahtevo po odstranitvi reliefa Mussolinija na konju, ki še vedno »krasi« trg pred bocensko sodno palačo. »Mussolini mora stran, če ne pa naj odide Bondi,« je včeraj na prvi strani z velikim poudarkom zahteval dnevnik Dolomiten. Na 6. strani MOSKVA Ruska duma včeraj potrdila sporazum Start MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj v tretjem branju s 350 glasovi proti 96 potrdil nov sporazum o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA in Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novi Start sedaj čaka še dokončna potrditev v zgornjem domu ruskega parlamenta, svetu federacije, ki bo o sporazumu razpravljal že v sredo.Kot je tik pred glasovanjem povedal vodja zunanjepolitičnega odbora dume Konstantin Kosačev, so razpravljali o vseh vidikih sporazuma in jih upoštevali, sedaj pa so pripravljeni sprejeti uravnoteženo in predvsem odgovorno odločitev. Na 18. strani LJUBLJANA - Novo francosko odlikovanje Boris Pahor komander reda umetnosti in leposlovja LJUBLJANA - Slovenski tržaški pisatelj Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja Francoske republike (na posnetku). Odlikovanje mu je včeraj v svoji rezidenci izročila francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli. To je priznanje jeziku, v katerem pišem, jezika, ki je bil nekoč prepovedan in zasramovan, je ob tem dejal Pahor. Francija mu je odlikovanje podelila za njegov izredni literarni talent in za njegove vezi s Francijo, njenim jezikom in kulturo. Na 3. strani 2 Sreda, 26. januarja 2011 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Razprava v parlamentu o hrvaškem vstopanju v Evropsko unijo Swoboda Hrvaško pozval, naj se izogiba spornemu določanju meje Na problem opozorili trije slovenski evropski poslanci - Hrvaška članica EU leta 2014? BRUSELJ - Poročevalec Evropskega parlamenta o Hrvaški Hannes Swoboda je včeraj v Bruslju pozval k izogibanju vnaprejšnjemu opredeljevanju odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško, potem ko so trije evropski poslanci iz Slovenije opozorili, da so hrvaški zemljevidi z mejo po sredi Piranskega zaliva nepotrebno izzivanje. Swoboda se je strinjal, da sta strani sklenili arbitražni sporazum o reševanju vprašanja meje, zato bi se morali "vsi vzdržati vnaprejšnjega opredeljevanja odločitve". "Državljanom se ne bi smelo dajati vtisa, da se premika v smeri enega določenega stališča," je dejal Swoboda na zasedanju zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta. Poleg tega je poročevalec po koncu razprave o Hrvaški poudaril, da ne bi "precenjeval neuradnih zemljevidov". "Pomiriti bi se morali. Ena stran ne bi smela na uraden način uporabljati zemljevidov s sporno mejo, druga stran pa bi morala upoštevati, da so to neformalni zemljevidi in ne uradni dokumenti," je dejal Swoboda. V včerajšnji razpravi o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo so trije evropski poslanci iz Slovenije - Ivo Vajgl (ALDE/Zares), Alojz Peterle (EPP/NSi) in Jelko Kacin (ALDE/LDS) -med drugim izpostavili tudi to, da je tiskanje zemljevidov z mejo po sredi Piranskega zaliva nepotrebno izzivanje. "Pridružujem se oceni, da je Hrvaška veliko storila za izboljšanje sosedskih odnosov, in to na resni, dolgoročni osnovi, hkrati pa si ne morem kaj, da ne bi zameril Hrvaški, da se še vedno tiskajo zemljevidi in izdajajo dokumenti, ki poskušajo vsaj neformalno prejudicirati reševanje mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško," je dejal Vajgl. "Tudi jaz ne morem mimo omembe dejanja enega od ministrstev hrvaške vlade, ki zopet riše mejo v Piranskem zalivu tam, kjer je nikoli ni bilo, in upam, da je tam tudi ne bo, ker ne bi bila pravična," je povedal Peterle. Ob tem je dodal, da je "zopet prišlo do enostranskega dejanja, ki ne dviga atmosfere in optimizma, ampak vznemirja slovensko širšo in politično javnost". Kacin pa je postavil "retorično vprašanje", kdo nadzira tiskanje zemljevidov, ki prejudicirajo mejo na morju. "Če jih država ne nadzira, je to velik problem, če je to državna politika, potem pa trdim, da so take provokacije nepotrebne, kontraproduktivne in škodljive," je poudaril in posvaril pred tveganjem, da bi tako izzivanje pokvarilo pozitivno ozračje, saj bi bilo to "slabo za Hrvaško in EU ter katastrofalno za Zahodni Balkan". Vsi evropski poslanci, ki so se udeležili razprave, tudi slovenski, so sicer pohvalili napredek Hrvaške na poti v unijo in izrazili željo, da bi pogajanja končala do konca junija, kot načrtuje tudi madžarsko predsedstvo, in da bi nato čim prej postala polnopravna članica unije. Poročevalec Swoboda je ocenil, da bi Hrvaška lahko postala članica unije v obdobju od začetka leta 2013 do začetka leta 2014, s čimer je zamaknil svoje prejšnje ocene o časovnici hrvaškega vstopa v unijo. Če se pogajanja končajo junija, lahko Evropski parlament da soglasje oktobra, potem je treba izvesti referendum na Hrvaškem, nato podpisati pristopno pogodbo, nato pa se v začetku 2012 začne ratifikacijski proces, je Swoboda razgrnil prvi del časovnice. Če bi bil ratifikacijski proces končan v enem letu, bi bilo to po besedah poročevalca "za Guinessovo knjigo rekordov". Če bi bile težave z ratifikacijami, pa je članstvo pričakovati bolj v smeri leta 2014. (STA) Hanes Swoboda je Hrvaško pozval, naj se vzdrži predpostavljanja odločitve o meji PADOVA - Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta Anton Vratuša častni gost okrogle mize o koncentracijskem taborišču Chiesanuova Na okrogli mizi sta sodelovala tudi zgodovinarka Alessandra Kersevan in novinar Ivo Jevnikar PADOVA - Ob jutrišnjem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se po vsej Italiji vrstijo spominske slovesnosti in kulturne pobude. Tako je tudi v Padovi, kjer je občinska uprava priredila cel niz prireditev. V ponedeljek je bila v tem okviru v avditorju Kulturnega središča Al-tinate okrogla miza o italijanskem koncentracijskem taborišču za slovenske in hrvaške civiliste v padovanski četrti Chiesanuova. Skozi tisto taborišče je šlo v obdobju od 14. avgusta 1942 do zloma Italije septembra 1943 kakih 10.000 žrtev fašistične represije na zasedenih ozemljih Jugoslavije. Častni gost pobude je bil nekdanji zapornik v Padovi - Chiesa-nuovi, poznejši vidni predstavnik Osvobodilne fronte, diplomat, podpredsednik jugoslovanske in predsednik slovenske vlade v 70. letih prejšnjega stoletja, 95-letni akademik dr. Anton Vratuša. Obudil je spomine na italijanska taborišča, ki jih je okusil, zlasti na grozljivi Rab, a tudi na sodelovanje med slovenskim in italijanskim odporništvom. V imenu občinske uprave mu je odbornik za kulturo Colasio izročil spominsko kolajno mesta Padove. Zgodovinarka Alessandra Kersevan iz Vidma je orisala italijansko zasedbo dela Slovenije in njen represivni ter internacijski sistem. Tržaški časnikar Ivo Jevnikar pa je opisal pomoč internirancem v Chie-sanuovi, ki so jo nudili slovenska frančiškana patra Atanazij Kocjan-čič in Fortunat Zorman ter znani minorit iz Padove p. Placido Cortese, ki je pozneje postal žrtev gestapa v Trstu. Na začetku je pobudnik okrogle mize, zdravnik dr. Franco Bia-sia, ki je tudi vodil okroglo mizo, predstavil svoj dobre pol ure trajajoči dokumentarec o taborišču Chiesanuova s posnetki še vedno sto-Anton Vratuša je bil častni gost v Padovi )eče nekdanje vojašnice in pripovedi več pričevalcev. Do 31. januarja prošnje za prispevke TRST - 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine v smislu 18. čl. DZ št. 26/2007. Sklad financira ustanove in organizacije primarnega pomena za slovensko manjšino ter manjše ustanove in organizacije slovenske manjšine. Pogoj za pridobitev pravic do prispevkov iz 18. člena dež. zak. št. 26/2007 pa je vpis v Deželni seznam organizacij slovenske jezikovne manjšine (5. člen DZ 26/2007). Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it pod rubriko »in evidenza/v ospredju«. Slovenska vlada »snubi« nepovezane poslance LJUBLJANA - Poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna, je iz kabineta predsednika vlade včeraj prejela formalno povabilo za uradno sodelovanje s koalicijo. Kot je povedal vodja nepovezanih poslancev Franc Žnidar-šič se bodo na vabilo odzvali v prihodnjih dneh, vendar še niso poenoteni, ali bodo sodelovanje sprejeli kot poslanska skupina. Za sodelovanje sta Žnidaršič in Rezman, medtem ko Magajna ni za formalno povezovanje. V koaliciji pa formalnemu povezovanju z nepovezanimi poslanci nasprotuje DeSUS. Pri Celju eksplodirala cisterna s plinom CELJE - Na odlagališču odpadnih sveč poleg podjetja za reciklažo odpadnega materiala in izdelavo sveč v Medlogu pri Celju je v ponedeljek zvečer zagorelo. Ogenj se je razširil na cisterne s parafinom, na katerih je zagorela izolacija. Posledično je ogenj segrel tudi cisterno s plinom, ki je eksplodirala. V neposredni bližini se je nahajalo tudi osebno vozilo, ki ga je ogenj prav tako uničil. Požar se je razširil tudi na vreče z odpadnimi svečami in sosednjo garažo. Zaradi visoke temperature so popokala tudi stekla na vhodu proizvodne hale, požar je zajel in poškodoval dva proizvodna stroja. Manjši požar je izbruhnil tudi v sosednjem podjetju za predelavo lesa, vendar so gasilci s pravočasnim ukrepanjem širitev požara preprečili. Požar je pogasilo osem celjskih poklicnih gasilcev in pet prostovoljnih gasilcev z Babnega. V požaru ni bil nihče poškodovan, gmotna škoda pa še ni ocenjena. Vzrok požara za zdaj še ni znan. GLAVNA DIREKCIJA ZA INFRASTRUTKTURO, MOBILNOST, PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN JAVNA DELA GLAVNI DIREKTOR na podlagi črke d) in e), 1. odstavka, 4. člena deželnega zakona št. 41/1986 ter 13. in 14. člena zakonskega odloka št. 152/2006 In naslednjih sprememb in dopolnitev, SPOROČA da je Deželni svet s sklepom št. 2763 iz dne 29. decembra 2010 (dostopen skupaj s prilogami na spletni strani www.reglone.fvg.it - v oddelku sklepi), sprejel Deželni načrt za prometno infrastrukturo, mobilnost tovora in logistiko. Zainteresirana javnost lahko sodeluje v postopku za odobritev načrta in v postopku strateške okoljske presoje (VAS) s pripombami na sprejeti načrt. Od datuma objave tega obvestila sta načrt in dokumentacija VAS hranjeni za dobo šestdesetih zaporednih dni v naslednjih uradih: Glavna direkcija za infrastrukturo, mobilnost, prostorsko načrtovanje In javna dela v Trstu, ulica Giulia 75/1; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Trst, trg Vittorio Veneto 4; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Videm, trg Patriarcato 3; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Gorica, ulica Garibaldi 7; Urad za odnose z javnostjo (U.R.P.) Pokrajine Pordenone, Largo S. Giorgio 12. Pred datumom zapadlosti hrambe dokumentacije, vsakdo lahko predloži pisne pripombe, ki morajo dospeti na Glavno Direkcijo za Infrastrukturo, mobilnost, prostorsko načrtovanje in javna dela (Urad za protokol, Trst- ulica Giulia 75/1) po pošti, ročno ali preko elektronske pošte na naslov: dir.territorio@regione.fvg.it. Obveščamo Vas, da za oblikovanje pripomb smo pripravili polo, ki je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v oddelku razpisi in obvestila. Trst, 26. januarja 2011 GLAVNI DIREKTOR dr. Dario Danese REGIQNE AUTONQMA FRIULI VÉNIZIA GIUUA ZGODOVINA - Nekdanje koncentracijsko taborišče na Ljubelju Na natečaju za ureditev območja prva nagrada avstrijskim dijakom CELOVEC - Slovenski dijaki iz Celja, avstrijski iz Beljaka in nemški iz Berlina so na mednarodnem natečaju, razpisalo ga je avstrijsko notranje ministrstvo, pripravili osnutke za spominsko ureditev prostora nekdanjega koncentracijskega taborišča na severni, avstrijski strani Ljubelja. Izbran je bil avstrijski projekt. Na obeh straneh gorskega prelaza Ljubelj sta med letoma 1943 in 1945 bili podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer je bilo do konca druge svetovne vojne interniranih do 2000 jetnikov iz več kot 15 evropskih držav. Ti so morali v nečloveških okoliščinah kopati predor pod Ljubeljem. Medtem ko je bil na slovenski strani Ljubelja že v 50. letih prejšnjega stoletja urejen spominski park, pa so ostanki taborišča na severni, avstrijski strani hitro izginili, o medvojnih dogodkih pa se je desetletja molčalo. Šele na pobudo društvo Mauthausen Komitee Karnten/Koroška so se sredi 90. let začele spominske prireditve in bile nameščene table s pojasnili. Sočasno so se pojavile zahteve, da se tudi na avstrijski strani uredi spominsko obeležje po slovenskem zgledu. Avstrijsko notranje ministrstvo je nato kot skrbnik za mesta nekdanjih nacističnih koncentracijskih taborišč v državi pripravilo mednarodni natečaj za šole. Iz Slovenije so se ga udeležili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Celja, iz Avstrije učenci Višje tehnične šole iz Beljaka, iz Nemčije pa šolarji Knobelsdorffo-ve šole v Berlinu. V prostorih belja-ške šole so v nedeljo predstavili posamezne idejne osnutke in razglasili zmagovalce natečaja. To je skupina iz Višje tehnične šole iz Beljaka, ki med drugim načrtuje več opozorilnih tabel že ob sami cesti na Ljubelj. Tudi drugo mesto na natečaju je pripadlo avstrijskim dijakom, medtem ko so učeni celjske srednje šole prejeli priznanje za tretje mesto. Kot je ob nedeljski predstavitvi projektni zasnov opozoril Peter Gstettner iz društva Mauthausen Komitee Karnten/Koro-ška, je sedaj na potezi avstrijska politika, predvsem notranje ministrstvo ter dežela avstrijska Koroška, saj gre za "vprašanje politične kulture in politične volje." Dijaki iz treh držav pa so bistveno pripomogli k temu, da bi iz "sramote na zemljevidu avstrijske Koroške lahko nastal spomenik, ki se bo izkazal tudi v evropskem merilu." (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 26. januarja 2011 3 KULTURA - Novo francosko odlikovanje za slovenskega tržaškega pisatelja Za Pahorja je to predvsem priznanje slovenskemu jeziku Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja LJUBLJANA - Francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli je v svoji ljubljanski rezidenci Borisu Pahorju podelila odlikovanje komanderja reda umetnosti in leposlovja Francoske republike. To državno priznanje so v preteklosti prejele ugledne osebnosti, kot so Claude Levi-Strauss, Groucho Marx, Roman Polanski in Patti Smith. Veleposlanica si je za to priložnost izposodila besede pisateljice Marguerite Yourcenar in dejala, da »ni večjega veselja kot pohvaliti velikega duha«. Kot Delova osebnost leta 2010, a zlasti s svojim literarnim delom in neutrudno borbenostjo, pisatelj po besedah francoske veleposlanice uteleša vest mlade, a pokončne države, ki letos proslavlja dvajsetletnico neodvisnosti. Poleg Levijeve-ga dela Ali je to človek je Pahorjeva uspešnica Nekropola med najpomembnejšimi leposlovnimi pričevanji o nacističnih grozotah. Michelangelijeva je pristavila, da pisateljevanje ni edina zasluga Borisa Pahorja. Prijatelj Francije, kot ga je sama imenovala, je namreč neutrudni borec za svobodo in za človekovo dostojanstvo. Prav ta lastnost tržaškega pisatelja druži s francoskim diplomatom Stephanom Hesslom, ki je pred kratkim svojo ogorčenost izrazil v pamf-letu "Indignez vous!', pravemu knjižnemu fenomenu preteklega leta. Odlikovanje poleg počastitve izrednega talenta izraža tudi hvaležnost ministra za kulturo Frederica Mitterranda za ohranjanje bratstva, ki se je rodilo med vojno. V filmu Boris Pahor - Trmasti spomin je lepo vidna tudi avtorjeva ljubezen do Pariza in njegova sreča, ko se po pariških ulicah sprehaja s prijateljem Evge-nom Bavčarjem, ki nosi velike zasluge za prevode Pahorjevih del v francoščino. Slavnostni govor je veleposlanica zaključila z besedami: "Dragi Boris, vi imate radi Francijo in Francija vas ima rada" in pisatelju podelila častni križec. Boris Pahor je dejal, da mu je odlikovanje v veliko zadoščenje in da je zelo pomembno tudi za slovenski jezik, ki je bil desetletja zasramovan in zatiran. Zahvalil se je Evgenu Bavčarju za posredovanje pri francoski založbi, ki je bila pobudnica za prevod Nekropole iz italijanščine v francoščino. Francoska kulturna politika je z gesto odlikovanja nedvomno pripomogla k mednarodni uveljavitvi slovenskega kulturnega prostora. Prejeto odlikovanje za Pahorja predstavlja predvsem dodaten korak v smeri popravljanja napak, ki so bile storjene v preteklosti. (maj) Francoska veleposlanica Nicole Michelangeli je Borisu Pahorju podelila odlikovanje »komander reda umetnosti in leposlovja« bobo KOROŠKA ÖVP za predlog Schüssla in Haiderja o 141 tablah CELOVEC - Ljudska stranka (ÖVP) na Koroškem glede dvojezičnih krajevnih tabel vztraja pri predlogu, ki sta ga leta 2005 izdelala tedanji avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel (ÖVP) in umrli koroški deželni glavar Jörg Haider in ki je predvideval postavitev dvojezičnih tabel v skupno 141 krajih ter tudi finančno pomoč manjšini za konkretno določene projekte. To je na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril predsednik deželne ÖVP, deželni svetnik Josef Martinz, ki tudi pričakuje, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel rešeno že letos. Predlog Schüssel-Haider pa je po njegovih besedah tudi osnova njegove stranke za pogajanja o dokončni rešitvi tega problema. Kot smo že poročali, se bo 3. februarja državni sekretar Josef Ostermayer sestal s političnimi predstavniki koroških Slovencev, ki mu bodo - če bo uspel uskla-jevalni nedeljski sestanek - izročili usklajen predlog, v katerem bo slovenska manjšina podala svoje stališče ne le do problematike dvojezičnih krajevnih tabel, temveč in tudi do drugih odprtih vprašanjih. (I.L.) LJUBLJANA - Srečanje ministra za Slovence v zamejstvu s slovensko članico avstrijskega zveznega sveta Žekš in Blatnikova optimistična pred začetkom pogajanji o dvojezičnih napisih LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš se je včeraj v Ljubljani srečal s članico avstrijskega zveznega sveta, koroško Slovenko Ano Blatnik (SPO), s katero sta govorila o položaju koroških Slovencev. Do srečanja prihaja dober teden pred začetkom pogajanj o rešitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Tako Blatnikova kot Zekš sta pred začetkom pogajanj, ki bodo potekala pod vodstvom avstrijskega državnega sekretarja Josefa Oster-mayerja in se bodo začela 3. februarja, izrazila zmeren optimizem. Kot je dejal minister, bo sestanek 3. februarja ključen. Blatnikova pa je izpostavila, da ne bo prišlo do idealne, ampak kompromisne rešitve.Zekš je še dejal, to še ne pomeni, da bo "konec zgodbe". Manjšinske organizacije naj bi sicer do tega sestanka uskladile kompromisne predloge, in to ne le o dvojezičnih krajevnih tablah, ampak o celotnem paketu zahtev, ki jih ima slovenska manjšina. "Kaže se neka svetloba, moramo pa Ana Blatnik videti, ali bo vzšlo sonce, ali je to samo ena luč, ki se je v temi pokazala," je bil slikovit Zekš. Podobno je dejala tudi Blatnikova, trenutno najvišja avstrijska političarka med koroškimi Slovenci. "Sem optimi- Boštjan Žekš stična in če bo volja na politični strani in volja pri slovenskih organizacijah, bo prišlo do rešitve. Ne bo prišlo do idealne rešitve, ampak pa bo to kompromisna rešitev." Izrazila je tudi upanje, da bodo pogovori strokovni in stvarni in ne čustveni. Po mnenju Blatnikove je pomembno, do kakšnega enotnega predloga bodo prišle krovne organizacije manjšine. Če do njega ne bo prišlo, pa bo avstrijska politika izrabila dejstvo, da se slovenske organizacije niso sposobne poenotiti, je opozorila. "3. februarja bodo postavljene smernice in upam, da bo prišlo do soglasnega sklepa med slovenskimi organizacijami," je dejala. Dodala je še, da ne gre samo za dvojezične krajevne napise, ampak tudi za ostale projekte, kot je npr. slovenska glasbena šola in njena dolgoročna finančna ureditev. Za Blatnikovo je ključnega pomena tudi izobrazba, ki je "tista struna, ki odpira delovna mesta" in prispeva k pozitivnemu vzdušju med ljudmi. "Vzdušja in jezika pa ni mogoče zakonsko zakoličiti. Jezik se živi in ni nekaj, kar se predpiše. Pri jeziku ni politike. Jezik je bogastvo in to lahko samo živiš, zakonsko tega nikjer ne moreš urediti, ker to ne bo uspešno," je dejala Blatnikova in se zavzela proti politični zlorabi jezika. (STA) LJUBLJANA - TV oddaja Globus posvečena Turkovemu obisku v Italiji »Makaronarji« ali dobri sosedje? Stališča politikov, kulturnikov in podjetnikov - Človeška »kemija« med predsednikoma je nedvomno botrovala uspehu meddržavnih razgovorov LJUBLJANA - Odnosi med Slovenijo in Italijo se razvijajo v pravo smer, za kar se je treba zahvaliti tudi dobri »medčloveški kemiji« med predsednikoma Danilom Turkom in Giorgiom Napolitanom. Da je človeški faktor pomemben in včasih bistven, je izstopalo v predsinočnji oddaji Globus (urednik Edvard Zitnik), ki jo je TV Slovenija posvetila obisku predsednika Turka v Rimu in Milanu. V začetku smo gledali reportaži Mojce Širok iz Rima in Špele Le-nardič iz Trsta, nato je Zitnik za mnenje povprašal politike, kulturnike, podjetnike ter slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča. Povedal je, da so priprave na obisk trajale osem mesecev, kar pomeni, da so se začele pred tržaškim julijskim srečanjem treh predsednikov. Če ne bi bilo tega dogodka,Tur-ka najbrž ne bi bilo v Italijo. Predsedniku finančne družbe KB 1909 Borisu Pericu se zdi zelo pomembno, da je slovenski predsednik obiskal tudi Milan ter navezal stike s tamkajšnjim gospodarsko-finančnim PredsednikaTürka in Napolitana združuje tudi neka človeška »kemija« ansa življenjem. Slovenija gospodarsko gledano zanemarja Lombardijo in italijanski severovzhod (območje z okoli 20 milijoni prebivalcev), ki bi lahko zanjo postala naravno tržišče, kot so trgi nekdanje Jugoslavije. Očitno tudi v go- spodarstvu obstajajo še nekateri predsodki do Italije (t.i. makaronarji) in podcenjevanje vloge slovenske manjšine na tem področju, je prepričan Peric. O predsodkih, ki jih je treba odpraviti, je govoril tudi Japec Jakopin (skupaj z bratom Jernejem je lastnik podjetja Seaway, ki ima tovarno plovil pri Tržiču), medtem ko je Denis Salvi (Servis Koper) opozoril na birokratske težave, ki - kljub odpravi meje - še vedno bremenijo meddržavno ekonomsko sodelovanje. Tržaški občinski svetnik Iztok Furlanič je nekoliko »ohladil« navdušenje župana Roberta Dipiazze nad srečanjem dveh predsednikov. Izrazil je potrebo, da bi ves Trst, in ne le župan, drugače gledal na Slovenijo. Stojan Spetič je prepričan, da je obisk odprl novo poglavje v odnosih med državama ter podčrtal veliko razliko med današnjimi Napolitanovimi stališči in stališči, ki jih je italijanski predsednik zagovarjal leta 2007 ob dnevu spomina na fojbe in istrski eksodus. »Napo- litano tokrat očitno ni prisluhnil tržaškim šepetalcem,« je dejal Spetič. Za Borisa Pahorja se lepo slišijo Na-politanove besede, da smo Slovenci za Italijo najpomembnejša narodna manjšina. To je bil sicer »diplomatski kompliment«, medtem ko je za Rim najbolj pomembna narodna skupnost gotovo nemška na Južnem Tirolskem, je prepričan pisatelj. Kot humanist si želi dodatni kvalitetni skok v odnosih med Italijo in Slovenijo, pri čemer je kot zgled navedel primer Francije in Nemčije. Ravnatelj italijanske osnovne šole v Kopru Guido Križman je povedal, da podružnice v Miljskih hribih obiskuje okoli 50 otrok iz sosednjih Milj. Slednji se učijo tudi slovenščino, kar zanje predstavlja obogatitev, je pristavila mama enega od »čezmejnih« učencev. www.primorski.eu1 f ■ 4 Sreda, 26. januarja 2011 GOSPODARSTVO INFRASTRUKTURE - Na Brdu pri Kranju se je sestala medvladna komisija Pospešek za načrtovanje čezmejnega odseka hitre proge Do konca aprila bo moral priti pripravljen projekt izvedljivosti - Polna podpora EU TRST - Na včerajšnjem zasedanju italijansko-slovenske medvladne komisije na Brdu pri Kranju, ki se je udeležil tudi predstavnik EU, je bil določen rokovnik za načrtovanje čezmejnega odseka hitre železniške povezave med Trstom oz. Nabre-žino in Divačo. Po poročilu s sestanka sodeč, sta se strani dogovorili za zelo natančno časovnico, po kateri bosta morala biti do konca aprila pripravljena oba projekta izvedljivosti, ki ju bosta izdelali Italija in Slovenija oz. družba Rete Ferroviaria Italiana (RTI) in slovenska Agencija za naložbe v železniško infrastrukturo. Prva bo pripravila dva projekta, druga pa tri, nato pa se bo znova sešla medvladna komisija, ki bo morala formalno odobriti projekt za celoten čezmejni odsek v okviru evropskega prednostnega projekta št. 6. Zasedanja na Brdu se je poleg vodje italijanske delegacije Domenica Crocca z ministrstva za infrastrukture udeležil tudi deželni odbornik FJK za infrastrukture Ric-cardo Riccardi, medtem ko je slovensko delegacijo vodila Nina Mauhler, direktorica direktorata na prometnem ministrstvu. Poleg železniških tehnikov se je srečanja udeležil tudi Günter Ettl, šef kabineta evropskega koordinatorja za prednostni projekt št. 6 Laurensa Brinkhorsta, ki je zagotovil, da imata državi »polno podporo Evropske unije«, vendar v Bruslju pričakujejo »zelo intenzivno sodelovanje ob polnem spoštovanju časovnih rokov, ki jih je določila Evropska unija«. In kateri so ti roki? Do konca letošnjega leta mora biti odobren preliminarni projekt za gradnjo čezmejnega odseka, junija 2012 pa se izteče rok za ustanovitev Evropske gospodarske interesne skupine, ki bo postala odgovornoi subjet za naslednje faze projektiranja in izgradnje proge. Če bosta oba roka spoštovana, bo Bruselj potrdil že napovedano možnost dveletnega podaljšanja časa za zaključek vseh faz projektiranja, vključno z dokončnim in izvršnim projektom - do decembra 2015 namesto prvotno predvidenega roka do decembra 2013. Čezmejni odsek bodoče hitre železnice, ki je del petega evropskega koridorja, je med Nabrežino in Divačo dolg nekaj več kot 40 kilometrov, strošek projektiranja pa je ocenjen na približno 100 milijonov evrov, od katerih bo polovico krila Evropska unija. Ocenjena vrednost realizacije proge na tem odseku pa presega 2,3 milijarde evrov. Riccardi je včeraj na Brdu ponovil, da bo deželna uprava zdaj v izbiro med dvema predloženima načrtoma za traso proge med Nabrežino in Opčinami vpletla vse pristojne tržaške institucije. (vb) Grad Brdo pri Kranju, kjer se je včeraj sestala italijansko-slovenska medvladna komisija arhiv PRISTANIŠČA - Tržaško pristanišče si še ni opomoglo Na sedmem pomolu lani enak pretovor kot v letu 2009 PRISTANIŠČA - Lanski pretovor +10% V Kopru kontejnerji proti pol milijona TEU KOPER - V koprskem pristanišču so lani ustvarili 15,37 milijona ton ladijskega pretovora, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2009, družba Luka Koper pa je ustvarila 119,3 milijona poslovnih prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot leto prej. Največjo rast pretovora so zabeležili na kontejnerskem terminalu, kjer so pretovorili 476.731 kontejnerskih enot (TEU), kar je absolutno največja letna dosežena količina v zgodovini pristanišča. K povečanju so največ prispevale nove direktne ladijske povezave z Daljnim vzhodom. Ladijska povezava Adriatic Express, ki je bila kot zadnja vzpostavljena maja lani in šteje v rotaciji osem ladij, je k celotnem pretovoru kontejnerjev prispevala 13 odstotkov. Na avtomobilskem terminalu se je promet povečal za petino in dosegel 379.250 enot, kar je znak za sicer počasno okrevanje avtomobilske industrije. Opazen je trend povečanja obsega pretovora za in iz držav sredozemskega ba- zena, saj vse več azijskih proizvajalcev avtomobilov odpira proizvodne obrate v Evropi, na drugi strani pa je opazen manjši uvoz avtomobilov z Daljnega vzhoda. Na področju pretovora sipkih in razsutih tovorov je opazna rast pri železovi rudi in premogu, kar lahko pripišemo oživljanju železarske industrije in gospodarstva v Avstriji. Na terminalu za sipke tovore je bilo več soje, starega železa in mineralov. Manj je bilo žit, predvsem zaradi slabe žetve na Madžarskem in nekonkurenčne transportne poti čez koprsko pristanišče v primerjavi z notranjimi plovnimi potmi in romunskim pristaniščem Costanza. Na področju generalnih tovorov se je povečala količina celuloze in jeklarskih izdelkov, medtem ko so količine papirja in aluminija ostale na predlanski ravni. Več je bilo projektnih tovorov, ki zaradi večje zahtevnosti in posledično večje dodane vrednosti predstavljajo strateški tovor. EVRO 1,3596 S +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 25.1. 24.1. ameriški dolar japonski jen 1,3596 112,08 1,3571 112,46 ruski rubel 8,9498 40,5200 62,3037 8,9315 40,5200 61,9200 danska krona 7,4539 0,86200 7,4530 0,85160 švedska krona 8,9074 7,8480 8,9530 7,8830 češka krona 24,222 24,219 1,2989 estonska krona 15,6466 275,22 15,6466 274,02 poljski zlot 3,8755 1,3595 3,8770 avstralski dolar 1,3724 1,9558 1,3690 romunski lev 4,2605 3,4528 4,2665 3,4528 latvijski lats 0,7028 2,2734 0,7030 2,2697 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4093 7,3950 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30313 0,45469 0,13667 0,16833 0,23833 0,799 1,025 1,270 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.302,40 € -14,08 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. januarja 2011 TRST - V letu 2010 je bil pretovor na kontejnerskem sedmem pomolu v tržaškem pristanišču približno enak kot v letu 2009, ko je nanj zelo neugodno vplivala gospodarska kriza. Lani so namreč v družbi Trieste Marine Terminal (TMT), ki deluje v okviru skupine TO Delta Group, zabeležili skromno 1,6-odstono rast prometa glede na leto 2009. Kot so včeraj objavili v TMT, so v letu 2010 pretovorili 281 tisoč kontejnerskih enot (TEU), medtem ko so jih v letu 2009 pretovorili 277 tisoč, v predkriznem letu 2008 pa je šlo skozi sedmi pomol 338 tisoč TEU. To je bil tudi rekord v pre-tovoru kontejnerjev na sedmem pomolu. Najboljši mesec v lanskem letu je bil za TMT maj, ko so pretovorili 30 tisoč TEU, medtem ko znaša mesečno povprečje 23 tisoč TEU. Kot objavljamo posebej, je pristanišče v Kopru daleč preseglo rezultate Trsta na področju kontejnerjev. V Kopru so že konec oktobra lani dosegli 400 tisoč TEU pretovora, leto 2010 pa so sklenili z zavidljivo številko 476.731 TEU. Po kon-tejnerskem pretovoru je tako postal Koper vodilno pristanišče v severnem Jadranu. Kar zadeva podatke o skupnem prometu v tržaškem pristanišču pa jih do danes preprosto še ni. Dosedanji predsednik Claudio Boniciolli je svoj mandat končal brez objave gibanj pretovora, kar daje sklepati, da ti niso ravno spodbudni. Zadnji podatki so iz maja lani, nato pa se je objava običajnih periodičnih statističnih poročil ustavila. Za podatke bo tako treba počakati na novo upravo Pristaniške oblasti. Tržačan Andrea Segre gospodarski šampion 2011 MILAN - Andrea Segre, ustanovitelj in predsednik podjetja Last Minute Marke, akademskega spin off na univerzi v Bologni, je prejel prestižno nagrado za gospodarskega šampiona 2011. Njegovo podjetje je specializirano za uporabo neizkoriščenih proizvodov, ki bi sicer končali na odpadu, v solidarnostne namene, zato je nagrado prejel kot priznanje vrednosti njegovega angažiranja za rekuperacijo neprodanih dobrin v korist karritativnih ustanov in socialno šibkih slojev populacije. Segre je torej šampijon v boju proti potrati. Nagrado, ki je tokrat doživela 10. izvedbo, prirejata organizacija prostovoljcev Citty Angels in novinarski observatorij Mediawatch pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Milan in Dežele Lombardije, namenjajo pa jo osebnosti, ki se je angažirala za izboljšanje svojega družbenega in poklicnega okolja. Na tržaški Trgovinski zbornici o posredovanju v sporih TRST - Leto po konkretni sprožitvi sporazuma z naslovom Spravimo Trst, h kateremu so pristopili poklicne zbornice in kolegiji, institucionalni in drugi zainteresirani subjekti, bo v petek popoldne v prostorih poslovne šole MIB-School of Management v palači Ferdinandej na Lovcu javno srečanje o institutu posredništva v sporih in o dejavnosti institucij, ki delujejo na tem področju. Srečanje se bo začelo ob 15. uri, ob 18. uri pa ga bo sklenil predsednik tržaškega sodišča Arrigo De Pauli. CNA o projektnem financiranju v gradbeništvu TRST - Tržaška obrtna organizacija CNA prireja jutri ob 9.30 v prostorih tržaške Trgovinske zbornice simpozij z naslovom Projektno financiranje - prihodnost gradbeništva? Udeleženci bodo analizirali faze postopka za projektno financiranje in poglobili pravne, tehnične in ekonomske vidike tega instrumenta, ki je lahko za gradbeni sektor še posebno pomemben v tem obdobju hude krize.Sklepno besedo bo imel nacionalni koordinator za gradbeni sektor pri CNA Ferdinando De Rose. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,79 INITEDIII IDriDA 3 QC -0,08 +1 32 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,48 15 50 +0,44 +1 64 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 154,00 -1,91 TELEKOM SLOVENIJE 257,50 85,98 +0,94 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,40 DELO PRODAJA 24,15 rrm ûicnn -0,57 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 19,90 £ nn -16 37 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,28 h/ll iMnTCCT i: m +0,05 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 13,70 7,84 24,29 -0,72 -3,69 -0,04 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 370,00 80,00 190 00 -2,63 -1,84 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 17,61 +0,00 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. januarja 2011 -0,97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,09 97,84 16 76 -0,82 -0,54 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,59 +0,42 -2,26 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,92 3,06 -3,92 -3,00 EDISON ENEL ENI 0,84 4,08 1761 -0,76 -0,73 FIAT FINMECCANICA 7,25 -0,56 +2,26 -1 54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,6 15,72 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,36 1059 -2,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,51 4 61 +0,09 +0,18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,35 2 14 +0,27 -1,87 -0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,69 1481 +0,35 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,43 -0,07 -1,03 +0 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,85 8,15 1 07 -4,79 TENARIS TERNA 16,62 3 21 -0,56 -0,84 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 -0,39 +17,98 -1 54 UNICREDIT 7,36 1,83 -2,50 SOD NAFTE (159 litrov) 86,32 S +0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. januarja 2011 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 838,68 -0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.305,80 949,48 1.608,00 749,21 302,62 1.631,36 2.594,31 -0,02 +0,25 -0,24 +0,86 +0,30 +1,02 +1,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.977,19 2.304,03 1.291,18 1.302,54 7.050,88 5.920,50 4.019,62 2.829,85 1.234,6 2.920,40 10.464,42 3.181,15 2.677,43 18.969,45 -0,03 +0,16 +0,03 +0,58 -0,24 -0,39 -0,34 -1,49 -1,70 +1,15 -0,04 -0,68 -0,95 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 26. januarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU »Fenomen« Fužine in slovenski »tujci« Ace Mermolja 55 *9 Pred božičnimi prazniki me je prijatelj vprašal, zakaj ne pišem več o literaturi. Moj odgovor ni bil jasen, sprožil pa je v meni razmislek o sebi. Literatura, točneje knjige in pisanje ostajajo osnova mojega intelektualnega dela. Od tod se podajam po drugih poteh, kot sta lahko an-gažma v slovenski organizaciji ali ukvarjanje z založništvom. Ko bom odpravil razne družbene funkcije, bom ostal v svetu branja in pisanja, čeprav, poudarjam, ni to moj edini svet. Ljubim mnoga vsakodnevnejša opravila, sprehode v naravo, živali, potepanje po morju in še kaj. Nisem štiriindvajseturni "intelektualec". Prav tako priznam, da desetletja ni edino moje zanimanje literatura v smislu leposlovja. Moje zanimanje, moje delo in potreba, da v tem svetu razumem nekaj več, me silijo na obsežnejše poljane. Berem torej knjige, ki se lotevajo sociologije, ekonomije, psihologije, filozofije, nekaj zgodovine in še kaj. Različne vede, stroke in znanja niso produktivne, če ostanejo zaklenjene v posamezne predale. Tako imenovana interdisciplinarnost je lahko plodna. Sama literatura ne more, in nikoli ni mogla, rasti le iz lepih besed. Literatura razvija v svojem jedru "interdisciplinarnost", ker življenje ni omara s predalčki. Preletavanje ograj je zanimivo, čeprav lahko postane nekoliko površno. Moja ambicija pa ni bila biti znanstvenik ali specialist v določeni stroki. To nismo ne pesniki in ne novinarji. Določen pesnik je lahko zdravnik, drugi profesor, tretji novinar, četrti založnik itd. Za vse imamo Slovenci imenitne primere. Če povzamem, pišem o literaturi občasno, ker nikoli nisem bil poklicni kritik ali literarni zgodovinar. Hodil sem po različnih ogradah in črpal snovi iz različnih vodnjakov. Ker torej sodim med novinarje, si ne morem dovoliti le pisanja "na splošno", ampak moram članke zasidrati v stvarnost. Tokrat bo tema pisanja vendarle literatura, da me ne bo prijatelj vprašal, zakaj ne pišem več o literaturi. Vzrok je konkreten dogodek, ki sledi uvodni osebni noti. V Gorici in Trstu je bil namreč prejšnji teden gost slovenski "kul- turni fenomen" Goran Vojnovic. Točneje, fenomen je bil njegov kratki roman Čefurji raus! Zabeležil bom torej dvoje: pomen Vojnoviceve knjige in vprašanje "fenomena". Knjigo Čefurji sem prebral, ko je postajala znana in sodim med tiste, ki so se opredelili za Čefurje in Vojnovica. Mladi pisatelj in režiser je umestil svojo zgodbo z očitno osebnimi notami med stolpnice v ljubljanskih Fužinah, kjer živijo nekoč imenovani "južni bratje". V čefurščini, to je zmesi slovenščine, srbohrvaščine in ne vem še česa, pisatelj dokaj življenjsko opisuje malo skupnost, ki se v bistvu ni integrirala ali mimetizirala. Ustvarila je svoj žargon, svoje simbole in mite (nogomet in košarko) ter svojo posebno solidarnostno etiko. Čefurji se prilagajajo, a se ne "vdajajo". Vojnovicevo pisanje me je razveselilo, ker je "prerezalo" že malce morečo meglo slovenskega poosa-mosvojitvenega zagona in šablone, persistentno intelektualno narodot-vornost, mit nacionalne kompakt-nosti, fantomatične fantazme "čiste" slovenščine in podobne zadeve. Voj-novic je Slovenijo opozoril, da v njej prebivajo tudi drugi ljudje, ki se ne prepoznavajo samo v smučanju in planinarjenju.To je bil razlog zato, da je delo postalo fenomen. Drugo vprašanje je, če bo Vojnovic še naprej fenomenalni slovenski pisatelj in filmski režiser. Nenavadna mladostna dejanja lahko postanejo ovira, saj živimo v času nalepk. To seveda ni vprašanje vrednosti nekega dela ampak procesov, ki fenomene ustvarjajo, a jih lahko tudi "razpihnejo". Vojnovicu želim sicer vse najboljše, lahko pa bi naštel kar nekaj avtorjev, ki so ostali ujeti v lastnem mladostnem podvigu. Kdo se npr. še spominja Marka Švabiča, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja s svojo zbirko proz Sonce, sonce, sonce postal zvezda slovenske avantgarde? Še prej je bil jetnik svoje fenomenalne Antigone Dominik Smole. Ustvaril je še nekaj pomembnih del, ni dosegel svojega vrha. Boris Kobal je znamenit igralec in kabaretist. Ko je napisal svojo Afriko, so množice napolnile gledališke dvorane, kritiki pa so Kobala uvrstili v sam vrh slovenske komedije. Tudi Afrika je kot Čefurji padla v čas, ki je dal avtorju moč za pisanje, gledalcem pa dodaten vzgib za gledanje imenitne predstave. Žal ni bilo Afrike 2... morda še pride. V Italiji je bila fenomen Susanna Tamaro, ki je danes prikrita v mraku cerkva. Celo svetovni fenomen Roberto Saviano, ki ima Voj-noviceva leta , se mi dozdeva preveč privezan na temo mafije. On mora mafijo vstaviti v vsak svoj poseg ali zapis. Upam, da se Vojnovicu ne bo treba skozi vse življenje ukvarjati z neintegriranimi in obrobnimi skupnostmi, kot je nova priložnost za avtorje, da se ne ukvarjajo zgolj z "grdim zamejstvom" ali pa s srčno dobroto (Tamaro) in mladostniško ljubeznijo (Moccia). Omenil sem sodobne in manj sodobne primere "fenomenov". Med njimi obstaja očitna razlika. Nekoč je lahko vrhunski mladostni dosežek spravil svojega avtorja v brezupno iskanje. Danes lahko pisatelja zagrabi medijski biznis s svojimi etiketami in stereotipi, kar je huje od notranje negotovosti. Ljudje so lačni mitov. Medijska in kulturna industrija jih ustvarja in požira. V Sloveniji je pojav manj opazen kot v večjih državah z večjim tržiščem, vendar obstaja. V Sloveniji se je pasti fenomena izognil Feri Lainšček, ki je v svoja prozna dela na izrazit način vtkal ciganski element. Nedotakljivi so npr.duhovita ciganska zgodba, v drugih romanih, kot so Muriša in drugi, so Cigani pomemben dejavnik zgodbe. Pri Lainščku nastopajo drugačni, čeprav je zaradi samega jezika Vojnovic radikalnejši. Lainšček je ustvaril zaokrožen in pomemben literarni opus. Vojnovicu ostaja vprašanje, koliko romanov lahko napišeš v čefurščini. Prvi njegov roman je bil nedvomno pomemben in to tudi preko literarnega dometa. Postaviti sredi Ljubljane Fužine z njihovim življenjem je delovalo zdravilno. Prikazati življenje skupine, ki živi v Sloveniji na neslovenski način se mi je zazdelo kot izhod iz ideologiziranega gozda. Umetnika in intelektualca pa rešuje multitematskost, ki je bila predmet mojega uvodnega razmisleka. pisma uredništvu »Tržaški duh« Berem v Primorskem dnevniku besede o Renzu Codarinu, ki mi zvenijo kot pohvala človeka, ki sem ga spoznal pred skoraj dvajsetimi leti v tržaškem občinskem svetu. Od takrat se v bistvu ni spremenilo nič in verjetno se tudi on ni spremenil. Vsaj tako sklepam po podatku, da mu dela težave znak za »Umlaut« v priimku predsednika Republike Slovenije. Uvodnik Primorskega dnevnika pa govori obenem o njegovi spoštljivosti, o njegovem govorjenju o »tržaškem duhu« in o pozitivni klimi v italijansko-slovenskih odnosih. Iz razsodb Ustavnega sodišča izhaja neizpodbitno, da varstvo priznane jezikovne manjšine obstaja, kadar pripadnik take manjšine, ni prisiljen, da na naselitvenem ozemlju te manjšine v odnosih z oblastmi uporablja jezik, ki ni njegova materinščina. V popolnem nasprotju s 6. členom ustave in tolmačenjem Ustavnega sodišča tako imenovani »zaščitni zakon« izključuje rabo slovenskega jezika v odnosih z oboroženimi in varnostnimi silami in omejuje rabo slovenskega jezika na tistem delu naselitvenega ozemlja Nlfi slovenske jezikovne in narodne manjšine, kjer imajo svoj sedež skoraj vse oblasti. Če verjamemo Carlu Giova-nardiju, ki se zdi dober poznavalec razmer na naselitvenem ozemlju slovenske manjšine, tako imenovani »bilinguismo integrale« ni bil raztegnjen na celotno ozemlje goriške in tržaške občine, ker bi to povzročilo strahovite nasilne reakcije (kot v smodnišnico vržena vžigalica). Ker pravna država jamči spoštovanje svojega temeljnega zakona in s tem uživanje vseh z ustavo zajamčenih pravic na celotnem ozemlju, nad katerim je suverena, očitno ni možna nobena pravna utemeljitev tega pojava. Je pa ta pojav logičen izraz klasičnega »tržaškega duha«, ki seveda ni niti malo hvalevreden. Samo Pahor PLISKOVICA Pticam prijazen Kras PLISKOVICA - V Mladinskem hotelu v Pliskovici pričenjajo z obeleževanjem evropskega leta prostovoljstva z zanimivim predavanjem z naslovom »Kako urediti pticam prijazen vrt na Krasu ter pomen ptičjih gnezdilnic.« Predavanje, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in domačim Razvojnim društvom Pli-ska bo v soboto ob 9. uri. Predavanju, ki ga bo vodil član DOPPS Jernej Figelj, bo sledil praktični del z Ivanom Kogojškom, kjer bodo udeleženci izdelali ptičje gnez-dilnice, ki jih nastavljamo sekundarnim duplarjem (ptice, ki gnezdijo v duplih, si jih pa ne morejo same izdolbsti). Tokrat bodo izdelali gnez-dilnice za čuka, velikega skovika in smrdokavro, ki so zelo ogrožene. Po končani delavnici izdelovanja gnezdilnic bodo svoje izdelke postavili na Pliskini učni poti. Delavnica je brezplačna. Prijave zbirajo v Mladinskem hotelu v Pliskovi-ci po telefonu 05/764 02 50 ali in-fo@hostelkras.com še danes. (O.K.) PREJELI SMO Poročilo Evropske komisije o zločinih totalitarnih režimov V Primorskem dnevniku (20. januar 2011), v rubriki Glosa, se je prof. dr. Jože Pirjevec obregnil ob delovanje Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Očitno je poročilo Evropske komisije z naslovom Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi močno razburilo duhove v slovenskem prostoru. Poročilo je Evropska komisija decembra 2010 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Med avtorji slovenskih odmevov na poročilo izstopata dr. Božo Repe in dr. Jože Pirjevec, ki slovensko vlado celo pozivata k ukrepanju. Naj resnici na ljubo izpostavim nekaj korakov v procesu, ki so privedli do poročila Evropske komisije in vlogo Študijskega centra za narodno spravo pri tem. Odločitev Evropskega sveta za pravosodje in notranje zadeve 2008/913/JHA z dne 28. novembra 2008 v okviru boja proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s ka-zensko-pravnimi sredstvi, je bila jasna. Namen okvirnega sklepa je bil zagotoviti, da se v državah Evropske unije kaznujejo iste vrste rasističnega ali ksenofobičnega ravnanja. V posebni izjavi je Svet obsodil zločine totalitarnih režimov, Evropsko komisijo pa zavezal, da v dveh letih razišče in pripravi posebno poročilo ter morebitno priporočilo Svetu o uvedbi dodatnih pravnih instrumentov, ki bi sankcionirali genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, uperjene proti skupini ljudi zaradi njihovega družbenega položaja in političnega prepričanja. Gre torej za razširjen in posodobljen pravni in politični okvir boja proti kriminalnim dejanjem totalitarnih režimov, ki jih povojna denacifika-cija ni vključevala. Aprila 2009 je Evropski parlament z veliko večino glasov, tudi glasov vseh slovenskih evropskih poslancev, sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. V resoluciji izstopata poziv k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ter k vzpostavitvi Evropske platforme spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, ki se ukvarjajo s proučevanjem totalitarizmov. Za pripravo posebnega poročila je Evropska komisija izbrala špansko institucijo Institute of Public Goods and Policies (IPP) in prof. dr. Carlosa Closa Montero. Ta je k pripravi poročila povabil strokovnjake iz vseh sedemindvajsetih držav članic EU. Slovenski del sta oblikovala tedanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednik Komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman ter mednarodni pravni strokovnjak za področje človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. T.i. špansko poročilo se ukvarja z različnimi področji spravnega procesa v državah Evropske unije. Obsežno poročilo pokaže izredno pestrost in raznolikost držav Evropske unije v odnosu do dediščine totalitarizmov. Avtorji španskega poročila so se v skladu z navodili Evropske komisije izognili kakršnemu koli opisovanju ali vrednotenju, pač pa so v svojem poročilu povzeli pridobljene navedbe in informacije. Pri tem so dopustili možnost netočnosti in manjkajočih informacij ter zaprosili za pripombe, popravke in dopolnitve. Študijski center za narodno spravo je bil v oblikovanje poročila Evropske komisije povabljen s strani Evropske komisije in Ministrstva za pravosodje RS konec maja 2010. Strokovna skupina v okviru Študijskega centra je bila ustanovljena v skladu z veljavnimi pravnimi akti in je vključevala oba avtorja slovenskega nacionalnega poročila in stro- kovnjake s področja prava in zgodovinopisja (npr. prof. dr. Lovra Šturma, prof. dr. Tamaro Griesser Pečar idr.). Sredi julija 2010 je skupina odgovorila na vprašanja, poslana iz Evropske komisije. Vprašanja in odgovori nanje so bili pripravljeni v pomoč Evropski komisiji pri pripravi poročila EU. Po podrobnem pregledu španskega poročila in medsebojnem usklajevanju je strokovna skupina Študijskega centra jeseni 2010 oblikovala tudi svoje pripombe, dopolnitve in popravke ter jih poslala v Madrid prof. dr. Carlo-su Closa Monteri ter Evropski komisiji. Vrednotenja slovenskega univerzitetnega študija zgodovine, kar nam podtikata dr. Pirjevec in dr. Repe, prav gotovo ni bilo med njimi. V svojem poročilu Evropska komisija izraža prepričanje, da mora Evropska unija pomembno prispevati k soočanju držav članic z zapuščino totalitarnih režimov. Evropska komisija lahko olajša spravni proces s spodbujanjem razprave, izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks. Komisija zagotavlja, da bo nadaljevala in spodbujala poglobljeno razpravo o teh vprašanjih, k čemer jo ne nazadnje zavezuje tudi sklep Sveta iz leta 2008. Evropske ustanove jasno zavračajo zločine totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovensko predsedovanje EU je spodbudilo evropski spravni proces z organizacijo prve javne tribune o zločinih totalitarizmov. Javna tribuna je potekala na sedežu Evropske komisije v Bruslju aprila 2008. Slovensko predsedstvo EU je v angleškem jeziku izdalo mednarodni zbornik s prispevki strokovnjakov o zločinih totalitarizmov. Javno tribuno o totalitarizmih je leta 2009 organiziralo tudi češko predsedstvo EU, v 2011 pa tako madžarsko kot poljsko predsedstvo pripravljata v Bruslju kar nekaj dogodkov na to temo. V okviru Evropskega parlamenta je bila ustanovljena posebna skupina evropskih poslancev, ki si je nadela ime Sprava evropskih zgodovin in med drugim poudarja pomen poprave krivic. Ustanavljanje Evropske platforme spomina in vesti je spet v polnem teku. Študijski center za narodno spravo kot strokovna institucija za proučevanje totalitarnih sistemov, ki so prizadeli Slovence v 20. stoletju, deluje v skladu s svojim poslanstvom in pozdravlja dejanja, kot so podpora predsednika vlade Študijskemu centru, skupen obisk predsednika vlade in slovenskega metropolita v Hudi jami in njuna udeležba na spominski slovesnosti v Štanjelu avgusta 2010 ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, kjer smo se spomnili obletnic v zvezi s fašističnim preganjanjem primorskih Slovencev, o čemer je lepo spregovoril pisatelj Boris Pahor. Obenem pa izražamo zaskrbljenost ob nesprejetju evropske Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v slovenskem parlamentu, zmanjševanju sredstev za delo Študijskega centra, umiranju »na obroke« Komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč in nerazumljivem ter ne civilizacijskem obnašanju v zvezi s pokopom žrtev in ureditvijo Hude jame. Hkrati bi rada spomnila, da strokovne institucije, kot je Študijski center, obstajajo v večini držav Evropske unije. Sicer pa sta tako dr. Pirjevec kot dr. Repe vedno dobrodošla v Študijskem centru. Rade volje jima bomo predstavili naše delo in vse publikacije, ki smo jih doslej izdali. Večino naših publikacij smo že predstavili tudi v Trstu in tamkajšnji mediji so o tem korektno poročali. Sicer pa je naše delovanje na ogled na spletni strani (www.scnr.si). Mag. Andreja Valič Direktorica Študijski center za narodno spravo 6 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / RUBIGATE - V imunitetnem odboru poslanske zbornice Berlusconijeva obramba predstavila svojo »protipreiskavo« Danes glasovanje o nezaupnici ministru Bondiju - Vladna večina vztraja pri Finijevem odstopu RIM - Zahtevo milanskih preiskovalnih sodnikov, da bi v okviru afere Ru-bygate preiskali nekatere Berlusconije-ve stavbe v Milanu, je treba zavrniti, saj obstaja utemeljen sum, da je premier žrtev sodnega preganjanja. Tako je povedal poročevalec večine Antonio Leone, ko je včeraj uvedel zasedanje imunitetnega odbora poslanske zbornice, ki izdaja dovoljenja za sodne ukrepe proti poslancem, med katerimi je treba prištevati tudi Berlusconija. A celotna opozicija je drugačnega mnenja. Po njenem premier nikakor ni žrtev preganjanja in ni razlogov, da bi postavljali sodstvu ovire pri opravljanju njegovega dela. Predstavniki opozicijskih strank poleg tega opozarjajo, da se je Leo-nejevo poročilo osredotočilo na formalne in proceduralne zadeve, pri čemer je povsem obšlo bistvo zadeve, se pravi hude obtožbe, ki bremenijo premierja. Sicer pa je medtem Berlusconijeva obramba predstavila rezultate svojih preiskav, ki naj bi dokazovali, da so obtožbe milanskih preiskovalnih sodnikov proti premierju in nekaterim njegovim sodelavcem ter znancem povsem neosnovane. Po besedah 28 pričevalcev, od Carla Roselle do Karime el Maroug, bolje znane kot Ruby, naj bi v Berlusconijevi vili v Arcoreju potekala izključno moralno neoporečna srečanja. Milanski preiskovalni sodniki so to gradivo že vzeli v pretres, a ni videti, da bi zaradi tega spremenili svoja stališča. Merjenje moči med vladno večino in opozicijo se v teh dneh osredotoča tudi okrog nezaupnice ministru za kulturo San-dru Bondiju, ki sta jo ločeno predlagali leva sredina in sredinski blok. Predstavniki Sredinske unije (UDC) so na seji načelnikov skupin poslanske zbornice včeraj predlagali, naj bi glasovanje o nezaupnici odložili na prihodnji teden, ker se bodo jutri, ko bi morala biti zadeva na dnevnem redu plenarnega zasedanja zbornice, nekateri poslanci udeležili zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Toda vladna večina je ta predlog zavrnila, tako da bo glasovanje o nezaupnici na sporedu danes popoldne okrog 17. ure. Po dobro obveščenih virih naj bi se Bondi tudi za- radi odsotnosti nekaterih opozicijskih poslancev naposled »rešil«. Sicer pa vladna večina po težavah, v katere jo je potisnila afera Rubygate, skuša iti v protinapad. Tako je včeraj predstavnik Ljudstva svobode Maurizio Cicc-hitto na že omenjeni seji načelnikov skupin poslanske zbornice ponovno postavil zahtevo, naj Gianfranco Fini odstopi z mesta predsednika spodnjega doma parlamenta, češ da te funkcije ne sme opravljati strankarski voditelj. A Fini je odvrnil, da je za takšna vprašanja pristojen odbor za pravilnik, ne pa komisija načelnikov skupin. Sicer pa kaže, da so Berlusconijevi privrženci zdaj dobili v roke novo orožje proti Finiju. Gre za dokumentacijo iz Saint Lucie, ki naj bi dokazovala, da je Fini dejansko prodal stanovanje v Monte-carlu, ki je nekoč pripadlo Nacionalnemu zavezništvi, svojemu svaku Giancarlu Tul-lianiju. Spomniti velja, da se je Fini pred nekaj meseci javno obvezal, da bi v primeru, ko bi bilo kaj takšnega dokazano, odstopil z mesta predsednika poslanske zbornice. Silvio Berlusconi ansa Prva obsodba v zvezi s smrtjo Stefana Cucchija RIM - Na rimskem sodišču se je včeraj začela sodna obravnava o smrti mladega Stefana Cucchija, ki je oktobra 2009 umrl v rimski bolnišnici Sandro Pertini, potem ko je šest dni preživel v zaporu Rebibbia. Preiskovalci sumijo, da so ga v zaporu pretepli in da potem mu niso nudili potrebne zdravstvene oskrbe. Sodnica za predhodne preiskave je včeraj obsodila na dve leti zaporne kazni funkcionarja deželnega vodstva zaporov, proti dvanajstim osebam (paznikom v Re-bibbii, zdravnikom in bolničarjem) pa je vložila obtožnico. Sodnica je prepričana, da nesrečni Cucchi (bil je osumljen tihotapstva mamil) ni umrl zaradi slabosti, kot trdijo v zaporu, temveč zaradi posledic pretepa in zelo pomanjkljive zdravniške oskrbe. V Palermu škandal z vozniškimi dovoljenji PALERMO - Policija je aretirala 51 oseb, članov kriminalne tolpe, ki je v zameno za denar izdajala ponarejena vozniška dovoljenja. Za rešetkami so se znašli funkcionarji civilne motorizacije ter lastniki in upravitelji avtošol. Preiskava, ki jo vodi palermsko tožilstvo, se je začela pred tremi leti. TELEVIZIJA - Posegel je v oddajo L'infedele Berlusconi izgubil živce in se znesel nad Lernerjem Oddaja L'infedele med Berlusconijevim telefonskim posegom ansa PIEMONT - Leta 2001 v bližini odnesli krsto Enrica Cuccie Ukradli posmrtne ostanke tv-voditelja Mikea Bongiorna NOVARA - Neznanci so v nočnih urah s pokopališča v kra- F^ ju Dagnente pri Aroni (v pokrajini Novara) ukradli posmrtne ostan- =:-- ke Mikea Bongiorna. S kladivom so poškodovali kamnit grob in iz njega potegnili krsto ter jo odnesli v neznano. Včeraj so v Dagnente prispeli izvedenci posebnega forenzičnega oddelka karabinjerjev RIS iz Parme. Znani televizijski voditelj je umrl 8. septembra 2009. Bongiornov starejši sin Michele junior je medijem povedal, da je družina osupla in brez besed ter da je v teku preiskava. Storilci se do sinoči niso oglasili, morebitne odkupnine še niso zahtevali. Sile javnega reda je z neverjetno krajo seznanil vratar pokopališča, le-tega pa je obvestil starejši občan, ki je včeraj ob 10.30 obiskal družinski grob. »Grob je bil poškodovan, na tleh so bile opeke, v luknji pa ni bilo krste,« je povedal upokojenec, ki se je kot prvi pogovoril s karabinjerji. S helikopterjem so v mirni piemontski vasici pristali izvedenci forenzičnega oddelka RIS iz Parme. Včeraj so si ogledovali posnetke nadzornih videokamer, ki so nameščene pred pokopališčem. Mikea Bongiorna je vdova dala pokopati v vasi Dagnente, kjer je sloviti voditelj v svoji vili rad preživljal svoj prosti čas. Kraja Bongiornove krste je na las podobna dogodku, ki se je marca 2001 pripetil v vasi Meina (ob jezeru Maggiore), ki je od Dagnenteja oddaljena pičla dva kilometra. Takrat so tatovi z vaškega pokopališča odnesli posmrtne ostanke bančnika Enrica Cuccie, nato pa so v zameno zahtevali od družine pokojnega večjo vsoto denarja. Toda preiskovalci so glasniku tolpe prisluškovali in ugotovili, da je krsta skrita v nekem seniku v dolini Val di Susa, kjer so jo tudi našli. Oskrunjeni Bongiornov grob ansa RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v ponedeljek zvečer izgubil živce in se znesel nad televizijskim voditeljem. Neljubi dogodek se je zgodil okrog polnoči, ko se je Berlusconi v živo javil v pogovorno oddajo Linfedele televizijske mreže La 7, ki jo vodi novinar Gad Lerner. Program je premier označil za »televizijski bordel«, oddajo za »odvratno«, vodenje oddaje pa za »nagnusno«. »Dovolj ste žalili, zdaj je konec,« je še protestiral Berlusconi. V oddaji je premier branil predvsem 26-letno deželno svetnico Lombar-dije Nicole Minetti, ki ji v aferi Rubygate očitajo pomoč pri prostituciji. Kot je dejal Berlusconi, proti njej poteka kampanja klevetanja, je pa Minettijeva v njegovih očeh »inteligentna, resna in zanesljiva oseba«, ki je dosegla univerzitetno diplomo z najvišjo oceno in katere materin jezik je angleščina. »Vse to za razliko od tako imenovanih gospe, ki sodelujejo v oddaji,« je zatrdil premier, ki je pri tem pozval evropsko parlamentarko Ljudstva svobode Ivo Za-nicchi, naj zapusti oddajo. Lerner Berlusconiju ni ostal dolžen, saj ga je označil za »neotesanca« in ga povabil, naj se raje zagovarja pred sodniki, kot da zmerja po televiziji. Premierjev poseg so včeraj ožigosali predstavniki vseh strank opozicije, češ da gre za ustrahovanje, ki duši demokracijo, medtem ko so nekateri voditelji Ljudstva svobode Berlusconija zagovarjali, češ da se ima pravico braniti. Pristavimo naj, da Zanicchijeva oddaje ni zapustila. JUŽNA TIROLSKA - Zahteva SVP in bocenske pokrajinske uprave »Mussolini na konju mora stran iz središča Bocna, drugače pa naj odide kulturni minister Bondi« Bocenski spomenik zmagi je še vedno predmet razhajanj BOCEN - Poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger najbrž ne bosta podprla parlamentarne zaupnice kulturnemu ministru Sandru Bondiju. »Medtem ko se v Rimu in Pompejih rušijo arheološke znamenitosti, se v Bocnu ščitijo nepriljubljeni spomeniki in ohranjajo fašistični simboli. Za to nosi največje odgovornosti prav minister Bondi,« meni strankarski tajnik (Obmann) SVP Richard Treiner, ki ima v mislih predvsem spomenik zmagi v prvi svetovni vojni v središču Bocna. Južni Tirolci to obeležje iz fašističnih časov imajo za simbol italijanstva oziroma fašističnih asimilacijskih pritiskov na Nemce in Ladince. SVP je dolgo let zaman zahtevala odstranitev tega spornega simbola, sedaj pa si skupaj z bocensko občinsko upravo prizadeva, da bi ob spomeniku uredili muzej totalitarizma. Rim je na zahteve in prošnje iz Bocna vedno odgovarjal negativno, kar velja tudi za zahtevo po odstranitvi reliefa Musso-linija na konju, ki še vedno »krasi« trg pred bo-censko sodno palačo. »Mussolini mora stran, če ne pa naj odide Bondi,« je včeraj na prvi strani z velikim poudarkom zahteval dnevnik Dolomiten. Zadnjo besedo o stališču SVP do Bondija bo vsekakor imel predsednik bocenske pokrajinske uprave Luis Durnwalder, politični voditelj stranke. Tudi on se vsekakor nagiba k nezaupnici, čeprav mu je kulturni minister včeraj osebno zagotovil, »da bo resno vzel v poštev predloge in zahteve, ki prihajajo iz Bocna«. Brugger in Zeller sta se lanskega decembra vzdržala pri parlamentarni zaupnici Berlusconi-jevi vladi, čeprav formalno sodita v opozicijo. Njuno zadržanje na koncu ni bilo odločilno, SVP pa je od Berlusconijeve vlade pred glasovanjem o zaupnici dosegla novo upravno ureditev za naravni park Stelvio-Stilfser Joch. Južnotirolski del parka, ki leži na območju Lombardije in bocenske pokrajine, bo po novem v prvi osebi upravljal Bocen, medtem ko je zanj doslej skrbela država oziroma okoljsko ministrstvo. SVP si je dolgo prizadevala, da bi naravno območje upravljala Pokrajina Bo-cen, v Rimu pa so temu vedno nasprotovali. Odločitev poslancev SVP je doživela različne ocene. V Bocnu pravijo, da mora zbirna narodnostna stranka voditi pragmatično politiko, ne glede če je v Rimu na oblasti leva ali desna sredina. Najbolj kritični do bele glasovnice Bruggerja in Zellerja so bili v Demokratski stranki, ki je politični zaveznik SVP v bocenski občinski upravi in v deželnem svetu Tridentinske-Južne Tirolske. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 28. januarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 SINDIKAT FIOM CGIL - S stendom v Ulici delle Torri Za pravice delavcev in proti vsakršnemu izsiljevanju Prebiranje sporazuma v Fiatovem obratu Mirafiori - Ogorčen odpor - V petek splošna stavka T .¡?Ii , ifiJ t . ^ ■ ?f Pokrajinski tajnik Stefano Borini Tržaški sindikat kovinarjev Fiom Cgil se je odločil za neposreden kontakt z ljudmi. »Po oglašanju po časopisih in po televiziji, smo sedaj stopili še do ljudi, da jim predstavimo, kakšno je realno stanje delavcev,« je včeraj dejal pokrajinski tajnik Fiom Cgil Stefano Borini. Dopoldne so se nekateri predstavniki FIOM namreč zbrali v Ulici delle Torri in mimoidočim po mikrofonu prebirali odlomke sporazuma, ki ga je Marchionne ponudil delavcem obrata Fiat Mirafiori. Ob branju i. V STARO PRISTANIŠČE - Jutri na 4. pomolu Oder za Trst Prva javna prireditev županskega kandidata Cosolinija Oder za tržaško kulturo, za predstavnike njegovih gledaliških, literarnih, glasbenih in drugih sredin. A tudi soočenje z županskim kandidatom leve sredine Robertom Cosolinijem in priložnost za druženje. Jutri bo v dvorani Agora na 4. pomolu (v starem pristanišču) prva javna prireditev kandidata Cosolinija, ki so ji dali naslov Un palco per Trieste. Cosolini je kot znano že aktivno stopil v volilno kampanjo, medtem ko še dalje ni znano, kdo bodo njegovi politični nasprotniki na prihodnjih pomladanskih volitvah. Cosolinijeva ekipa si je jutrišnji dogodek zamislila kot priložnost, v sklopu katere lahko Trst predstavi vsaj delček tiste kreativnosti, ki je značilna za številne sredine. Od 17. ure se bodo na odru zvrstili tržaški gledališčniki, literati in drugi umetniki. Ob 19.15 je predvideno soočanje med Cosolinijem in urednikom dnevnika Il Piccolo Paolom Possa-maiem. Ob 20.30 bo čas za glasbo v živo, od 23. ure pa bodo svojo glasbo ponujali tržaški didžeji. Vstop je prost, na voljo bo tudi hrana in pijača krajevnih proizvajalcev. POKRAJINA - Včeraj v Palači Galatti Predsednica sprejela novega tajnika DS Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat se je sestala z novim pokrajinskim tajnikom Demokratske stranke Francescom Russom, ki je pohvalil enotnost pokrajinskega odbora, medtem ko je krajevna desna sredina razdrobljena. Predsednica pa meni, da potrebuje Trst skupno razvojno vizijo, ki mora preseči politične delitve kroma so seveda postregli tudi z razlogi, ki so sindikat privedli do tega, da sporazuma ni podpisal. Kot znano, je Fiom za petek, 28. januarja, oklical splošno stavko delavcev v kovinarskem sektorju. Pri stendu v Ulici delle Torri je bilo od 10. do 17. ure je lahko vsak segel po celotnem besedilu sporazuma, kdor pa je želel, je lahko tudi podpisal apel za zaščito ustavnih pravic in podporo boja Fiom Cgil. »Model, ki ga ponuja Fiat, je nesprejemljiv na celi črti in pov- Zbiranje podpisov v Ulici delle Torri zroča le škodo, zato vztrajamo pri svojem boju za pravice delavcev in proti vsakršnemu izsiljevanju.« Borini je opozoril, da se vrste sindikata Fiom Cgil marsikje krepijo. V tržaškem obratu Alcatel je Fiom prvi sindikat, »v Fincantieri smo si na zadnjih volitvah izborili kar tri sindikalne predstavnike na skupnih šest, kljub temu, da je direkcija obrata hudo posegla v volitve.« Glede petkove 8- urne stavke pa je Borini dejal, da bo iz Trsta - ob 8.30 s kroma trga pred obratom Grandi Motori - v Videm odpeljalo šest avtobusov (trije bodo na razpolago kovinarjem, trije pa upokojencem, brezposelnim in vsem v dopolnilni blagajni). Po predvidevanjih naj bi se jim ob 10. uri pridružilo tudi veliko študentov, ki se bo v Videm pripeljalo z regionalnimi vlaki, tako da pri Fiom Cgil računajo, da jih bo na ulici s Tržaškega vsaj kakih tisoč. Informacije so na voljo na tel.040/829681 oz. fiom.trieste@fvg.cgil.it. (sas) OBČINA TRST v m* vi Sirsi krog občinskih prispevkov Tržaški občinski svet je novembra odobril nov pravilnik o dodelitvi občinskih prispevkov društvom in organizacijam. Včeraj ga je predstavil podžupan in občinski odbornik za šport Paris Lippi. Novi pravilnik bolje ureja vprašanja dodeljevanja občinskih prispevkov. V prvi vrsti uvaja prozornost pri dodeljevanju, v drugi pa širi krog potencialnih prejemnikov prispevkov. Doslej je občina posredovala prispevke društvom predvsem za kulturne in športne pobude in dejavnosti. Z novim pravilnikom bodo lahko prejeli občinski prispevek tudi tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo, z okoljem, z varnostjo, s humanitarnimi dejavnostmi, s skrbstvenimi dejavnostmi, s prostovoljnim delom, z gospodarskim razvojem, z zaposlovanjem, s promocijo mesta in s turizmom. Rok za predložitev prošenj za prispevke v letošnjem letu zapade 15. aprila. Prosilci bodo v roku 120 dni izvedeli, ali je bila njihova prošnja odobrena, ali zavrnjena. Novi pravilnik je na ogled na spletni strani tržaške občine www. retecivica. trieste. it POKRAJINA TRST - Vzrok za pogoste okvare na openskem tramvaju Tramvaj: kriv je ... software Odbornik Vittorio Zollia odgovoril na vprašanje Zorana Sosiča - Programska oprema na zatožni klopi Silvestrovo lani, tramvaj je končal na pločnik kroma Openski tramvaj je pesniško nesrečen, po prenovi proge pred nekaj leti pa kaže, da se je stopnja njegove ne-srečnosti še povečala. Zadnje mesece je bil nehoteni protagonist številnih nesreč. Večkrat je iztiril, lansko leto pa je končal z doslej zadnjim treskom: na sil-vestrovo so mu pred prihodom na končno postajo na Trgu Oberdan odpovedale zavore in treščil je v pločnik. Pogoste nesreče in okvare so spodbudile vprašanje, ki ga je svetnik Slovenske skupnosti v pokrajinskem svetu in predsednik komisije za Zoran Sosič naslovil na pokrajinskega odbornika za javna dela in javne prevoze prevoze Vitto-ria Zollio. V njem je omenil, da povzročajo številne okvare in nesreče veliko negodovanje med ljudmi, ki se poslužujejo tramvaja in je želel izvedeti za vzroke okvar, ki se ponavljajo že dolgo časa. Prav tako pa je hotel izvedeti za morebitne pristojnosti pokrajine in na morebitne posege, da bi omilili sedanje težave. Odbornik Zollia je zaprosil vodstvo prevoznega podjetja Trieste trasporti, upravitelja tramvajske proge, za poročilo o dejavnosti openskega tramvaja. Iz njega izhaja, da je marca 2004 tržaška občina prevzela lastništvo tramvajske proge, tramvajev in vseh tramvajskih struktur. Po takrat podpisani pogodbi mora lastnik opraviti izredno vzdrževanje in prenovo proge in tramvajev, upravitelj pa ima v breme redno vzdrževanje. Podjetje Trieste trasporti opravlja redno vzdrževanje v ustreznih časovnih terminih, kot to predvidevajo evropske norme. Zaradi tega prihaja do prekinitev tramvajskih voženj. Redno vzdrževanje zadeva posamezne tramvaje (enkrat letno preverjanje zaviranja), progo (temeljit pregled celotne proge), električno postajo v Ul. Marziale in vlečni kabel (šestmesečni in letni pregled ter krčenje kabla). Podjetje opravlja tudi druge vzdrževalne posege: vsakodnevni, tedenski in mesečni pregled tramvajev ter vsakodnevni, dvotedenski in trimesečni pregled vlečne naprave. Podjetje Trieste trasporti se je v svojem poročilu nakazalo morebit- nega »krivca« za nastale težave. To naj bi bil neprimerna programska oprema, ki upravlja elektronski del posameznih tramvajev. Ta program je last podjetja Contact, popravijo ga lahko le njeni tehniki. Le-ti so zvrnili krivdo za nastale težave na motorje tramvajev. Trieste trasporti je dalo opraviti izvedencem elektrotehničnega inštituta tržaške univerze ekspertizo, ki je ugotovila defekt na programski opremi na tramvajih. Prevozno podjetje je že večkrat poseglo pri tržaški občini, lastnici tramvajev, da bi od podjetja Contact zahtevala odpravo napake na računalniškem programu, a vsa dosedanja prizadevanja so bila zaman, sta v poročilu odborniku Zollii zapisala generalni direktor Trieste trasporti Pier Giorgio Luccarini in direktor službe Raffaele Nobile. Svetnik Sosič je bil z odbornikovim odgovorom zadovoljen. Izrazil pa je željo, da bi se peripetije openskega tramvaja čim prej končale. M.K. 8 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / PONČANA - Ponedeljkovo informativno srečanje na pobudo SKP-EL Hitra železnica: visoka hitrost in velike nadloge Strokovnjak Peter Behrens je orisal nepravilnosti projekta in nanizal vrsto negativnih posegov »Hitra železnica: visoka hitrost -velike nadloge.« Tako so predstavniki Stranke komunistične prenove - Evropska levica in odbora proti hitri železnici naslovili ponedeljkovo informativno srečanje v Ljudskem domu na Pončani. Strokovnjak za politike prevozov Peter Behrens je zbranim predstavil marsikatero netočnost projekta. Osredotočil se je na tisti del, ki se iz Nabrežine spusti v mesto in se zaustavil zlasti pri tistem delu trase, ki naj bi peljala mimo oz. 30 metrov pod Furlansko cesto. »Znano je, da temu področju, na ovinku pri Fričih na primer, grozijo usadi, kar v projektu sploh ni predvideno.« Nepojmljiva je po Behrensovem mnenju tudi več kot 12-kilometrska galerija brez varnostnih izhodov - saj naj bi vlaki prevažali le tovor in ne ljudi (z izjemo strojnikov), pravi projekt. »Da ne govorimo o izkopanem materialu, baje bo tega kar 6 milijonov kubičnih metrov. In kam z njim?Lahko ugibamo, da ga bodo polovico odpeljali v furlanske kamnolome in v kamnolom Facannoni oziroma ga bodo ponovno izkoristili na gradbišču, vendar nam de-stinacija preostale vsaj polovice materiala še vedno ni znana.« Kar zadeva šentjakobsko četrt, je Behrens opozoril, da bodo pred supermarketom Pam na koncu Ulice San Marco (kjer naj bi se predor zaključil) uredili eno izmed glavnih gradbišč - na tem območju bodo nato po koncu del uredili heliport in triažo. »Projekt je slab in nepopoln.« Nikjer ni zabeležena primerjava med stroški in koristmi na primer, je pojasnil Behrens in nanizal vrsto problemov, ki se sedaj ponujajo. »V prvi vrsti so ti okolj-ske narave: po predoru bo namreč vsakodnevno vozilo ogromno tovornjakov -kakih 400 dnevno, ki bo odvažalo material, kar pomeni, da bodo slednji premikali zrak z neštetimi prašnimi delci za kakih 16 do 17 let od začetka del.« Ob tem tudi ne gre prezreti pomanjkanja aparatur, ki označujejo nihanje terena ob gradnji predora (eksplozije 30 metrov pod zemljo) oz. ob prehodu vlaka. Behrens se je spraševal, ali so načrtovalci sploh preverili, da je razdalja od hiš na kraškem robu primerna ... Vsem tem zaskrbljujočim ugotovitvam gre prišteti tudi nično hidro-geološko presojo razmer na delu trase od Barkovelj do Trsta. »Kaj če med vrtanjem naletijo na kak podzemni vodni vir? Za naš prostor so potoki namreč zelo značilni ... Predor, brez izhodov, bi bil v hipu preplavljen oz. voda bi odtekla na flišasto pobočje in ne bi izključeval možnosti usadov.« Ob vodnih virih pa ne gre pozabiti tudi na morebitne jame (Evropska unija jih je vključila v seznam zaščitenih območij), ki bi bile zaradi vibracij in pretoka zraka lahko poškodovane. Dodatno nevarnost pa predstavlja tudi vrsta tovora. Behrens se je spraševal, kaj bi se zgodilo v primeru, ko bi v predoru prevažali onesnažen oz. vnetljiv tovor in bi prišlo do nesreče. Pred nami je sedaj ocena vpliva na okolje (v it. VIA), ki po mnenju predavatelja ne more biti pozitivna. Behrens je zato povabil vse občane, naj si ogledajo dokumentacijo in oblikujejo ugovore in pripombe k načrtu družb RFI in Italferr do 20. februarja. Preliminarni projekt bodo najprej analizirale občine, pokrajine in dežela, nato bodo o njem odločali medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE oziroma pristojna ministrstva za okolje oz. kulturne dobrine. V debati, ki se je nato razvila, so si bili vsi edini, da gre za nekoristen faraonski projekt. Slednjega je bilo treba na vrat na nos zaključiti, drugače ne bi prejeli delnega financiranja EU (delnega, saj bomo ostale stroške krili davkoplačevalci). Zaskrbljeno so tudi ugotavljali, da bi bilo morda dovolj, ko bi izboljšali in posodobili obstoječo železniško traso. Taka srečanja so potrebna, so naposled ocenili poslušali, ki jim je usoda mesta in zdravja seveda pri srcu. (sas) Predstavnik nasprotnikov hitre železnice Peter Behrens je vodil ponedeljekovo informativno srečanje pri Sv. Jakobu kroma TREBČE - Aretirali 50-letnika iz Ronk Po vdoru v hišo • ■ v • nasilnež v priporu Trebče so bile v ponedeljek pozno popoldne prizorišče nasilnega dejanja, storilca pa so open-ski karabinjerji v sodelovanju z na-brežinskimi kolegi prijeli in odvedli v pripor. Petdesetletna ženska, ki živi v Trebčah, je v ponedeljek dvakrat obvestila karabinjerje, da ji moški, njen znanec in sovrstnik, pred hišo grozi. Možakar, M. S., poročen in s stalnim bivališčem v Ronkah, se je namreč dvakrat v časovnem razmiku poldruge ure pojavil pred njeno hišo in ji razburjeno vpil. Prvič, okrog 16.30, je domačinka poklicala karabinjerje in moški je kmalu odšel. Vrnil pa se je okrog 18. ure in se pod očitnim vplivom alkohola odločil fizično obračunati z žensko. Najprej se je znesel nad hišnimi vhodnimi vrati, s silnimi brcami jih je snel s tečajev. Nato je nasilnež stopil v hišo, v kateri je bila njegova žrtev, ki je sicer poročena, po navedbah karabinjer-jev sama doma. Vinjeni petdeset- letnik iz Ronk jo je ozmerjal in oklofutal, jo porinil na tla in potegnil za lase. Karabinjerji z Op-čin so pravočasno posegli in prijeli nasilneža, ki se jim ni uprl. Žrtev hudega napada se je nekoliko poškodovala, zdravstveno pomoč pa je v ponedeljek zavrnila. M. S. je včeraj v tržaškem zaporu čakal na razgovor z javnim tožilcem, dolžijo ga vdora v stanovanje in izvajanja nasilja. (af) Vijugal po mestu V noči na torek je na alkotestu padel 25-letni avtomobilist, ki je z vozilom vijugal po Drevoredu DAnnunzio. Na Trgu Mioni je avtomobil, v katerem sta sedela dva mlada, ustavila patrulja policije. Policist je voznika vprašal, zakaj tako vozi, mladenič pa je imel zaradi zaužitega alkohola težave tako z govorom kot z ravnotežjem. Na kraj je prispela prometna policija z alkotestom, po preizkusu si je 25-letnik prislužil sodno prijavo. JUTRI Siot: novo vodstvo Zamenjava na vrhu tržaškega vodstva podjetja Siot. Jutri bo uradno prevzela posle generalne direktorice Družbe za čezalpski naftovod Siot Ulrike Andres. Nadomestila bo dosedanjega generalnega direktorja Adriana Del Preteja, ki je bil kar štiri desetletja zaposlen pri podjetju Siot, zadnjih deset let pa ga je tudi vodil. Ob zamenjavi bo podjetje Siot priredilo sprejem v mestnem hotelu. Goste bo najprej pozdravil predsednik in pooblaščeni upravitelj podjetja Sanders Schier, sledili bodo pozdravi deželne odbornice za gospodarski razvoj Federica Seganti, podpredsednika tržaške pokrajine Wal-terja Godine, tržaškega župana Roberta Dipiazze in dolinske županje Fulvie Premolin. Zatem bo govril pooblaščeni upravitelj Giuseppe Busa, dosedanji generalni direktor bo podal obračun svojega delovanja in predal štafetno palico vodilnega novi generalni direktorici Ulrike Andres. Po rodu je Avstrijka in je že delovala v Braziliji, Velik Britaniji, Češki republiki in na Nizozemskem. HOLOKAVST Današnja baklada uvod v dan spomina Svetovna javnost bo jutri počastila spomin na holokavst. Kot smo že napovedali, se bodo tudi v Trstu in okolici zvrstili številni dogodki (podrobnejši seznam smo objavili v včerajšnji izdaji našega dnevnika). Danes ob 17.30 uri bo do Ri-žarne krenil tihi sprevod, ki ga že osmo leto prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič; zbirališče ob 17. uri pri stadionu Grezar. V Rižarni je predviden krajši pevski nastop, udeleženci baklade pa so vabljeni, da s seboj prinesejo cvet. Ob 17. uri bo v muzeju Carlo in Vera Wagner (Ulica del Monte 7) predstava La valigia (Kovček), v kateri bo Simcha Tomas Jelinek spretno sukal svoje lutke. V prostorih založbe Comunicarte (Ulica san Nicolo 29) bodo ob 18.30 odprli prvi del razstave Boleče pravljice, ki jo Ugo Pierri posveča ho-lokavstu; drugi izbor del bo od jutri na ogled v muzeju Wagner (odprtje ob 17.30, ob 18.30 predvajanje filma francoski La Rafle). V avditoriju 4. pomola bodo danes ob 17. 30 zavrteli dokumentarec o grozotah 20. stoletja na Tržaškem, ki sta ga pripravila deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in Pokrajina Trst. Dan spomina se bo v četrtek začel ob 9.30 s tihim sprevodom nekdanjih deportirancev iz zapora do železniške postaje. Tu bodo predstavnike Občine Trst položili venec ob spominsko ploščo, ob 11. uri bo v Rižarni osrednja svečanost. Posebno zanimivo bo popoldansko dogajanje, ko bo mogoče v nekdanji glavni ribarnici prisluhniti nekaterim še živim pričam, predstavili pa bodo tudi nekatere knjige in filme o vojnih grozotah (od 16.30 dalje). V kinu Ariston bo ob 20.30 filmski večer, posvečen »porrajmosu« oziroma nacističnemu preganjanju Sintov in Romov. Predvajali bodo dva dokumentarca, prisoten pa bo tudi Mirko Bezzecchi, Rom slovenskega rodu, ki je bil kot otrok zaprt v fašističnem taborišču Tossicia. Ob isti uri bo v gledališču Miela koncert Le melodie di ferro - Musica nei lager nazisti. Nastopajo pianist Pierpaolo Levi, igralka Maria Teresa Celani, pevka Silvana Martinelli in pripovedovalec Alessandro Carrieri. TRŽAŠKO NABREŽJE - Karabinjerji zasegli lokal Crystal in aretirali štiri osebe Prostitucija v nočnem klubu Upravniki in barman v priporu, nočne plesalke naj bi silili v spolno občevanje s strankami - Lokal (s starim in novim imenom) že več let pod drobnogledom V noči na torek okrog 3.30 so karabinjerji mestnega poveljstva iz Ulice Hermet nenapovedano stopili v tržaški nočni klub Crystal, ki je naslednik nekdanjega nočnega kluba Ottaviano Augusto na istoimenski ulici (na koncu tržaškega nabrežja). Štirim osebam so nataknili lisice in jih odvedli v pripor, osumljeni so, da so plesalke oziroma striptizete silili v prostitucijo. Lokal so v okviru preiskave zasegli. V tržaškem zaporu so upravnik lokala, 50-letni maroški državljan Mohamed »Mimmo« Dabir, njegova družabnika (40-letni maroški državljan L. D. in 42-letni italijanski državljan iz Fogliana A. G.) ter barman nočnega kluba (59-letni L. N., rojen v pokrajini Agrigento in s stalnim bivališčem v Vidmu). Lokal Crystal so odprli po zaprtju kluba Ottaviano Augusto, upravlja pa ga podjetje International sas s sedežem v Terzu d'Aquileia, kjer imata stalno bivališče Mohamed Dabir in njegov rojak L. D. Strankam so v Crystalu ponujali sproščujoče večere z erotičnimi plesi in striptizi, preiskovalci pa so na podlagi zbranih informacij sklepali, da se v mirnejših prostorih kluba dogaja še marsikaj. Karabinjerji so se še pred časom najprej pogovorili z nekaterimi uslužbenkami-plesalka-mi, na podlagi njihovih trditev pa je pod vodstvom državnega tožilca Federica Frezze stekla preiskava o domnevnem izkoriščanju prostitucije, pri čemer so preiskovalci v uporabili tehnično opremo, kot so skrite kamere. Aretiranci naj bi skupaj vodili »skrite dejavnosti« kluba. Dekleta, la prihajajo iz različnih držav, so po ocenah preiskovalcev prisilili, naj spolno občujejo s strankami. Tako naj bi upravniki izkoriščali striptizete, la naj bi s spolnimi uslugami prinašale večje dobičke. Za pol ure s plesalko so morali gostje odšteti sto evrov, dekletu pa je naposled ostalo v žepu le nekaj desetin evrov. Ob prihodu karabinjerjev je bilo včeraj v lokalu poleg strank in osumljencev sedem plesalk, vse so državljanke Evropske unije. Na delu so bile češke, madžarske, romunske in italijanske državljanke. »Mimmo« Dabir je imel včeraj pri sebi manjšo količino kokaina (pol grama) in marihuane (en gram), po vsej verjetnosti zgolj za osebno porabo. Julija lani so ga že prvič aretirali, in sicer zaradi domnevnega sodelovanja s skupino prekupčevalcev s kokainom in hašišem, še pred tem pa so ga prav tako lani poleti denarno kaznovali, ker je v svojem klubu nekaj deklet zaposlil na črno. Tudi ostali trije aretiranci so že imeli opravka z roko pravice. Lokal v Ulici Ottaviano Augusto 2/B pa je že leta vseskozi pod drobnogledom organov pregona. Prejšnji upravnik Mario Espo-sito (pred leti je vodil tudi klub Mexico, lani pa je prevzel upravljanje sesljanskega kopališča Castelreggio) je bil leta 2006 prav tako osumljen izkoriščanja prostitutk, po treh letih pa so ga oprostili. Sodniki so v tistem primeru ocenili, da dekleta in njihove stranke niso prekoračile meje, ki ločuje erotično zabavo od prostitucije, (af) Spuščene navojnice zaseženega Crystala kroma / TRST Četrtek, 27. januarja 2011 9 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Leto 2010 je bilo Kosmačevo leto Ponedeljkov večer o Cirilu Kosmaču, žlahtnem in razgledanem človeku O pisatelju so spregovorili Marija Mercina, Alenka Puhar in Saša Vuga »Ciril Kosmač je bil žlahten in čudovit človek, imel je veliko fantazije in si je želel pristne družbe. Vsa njegova dela lahko postavimo na oltar slovenske literature.« Tako je Kosmača predstavil pisatelj Saša Vuga na ponedeljkovem večeru, posvečenem velikemu primorskemu pisatelju, v spomin na katerega je občina Tolmin ob počastitvi 100-le-tnice njegovega rojstva in 30-letnice smrti leto 2010 razglasila za Kosmačevo leto. V Ljubljani in Tolminu sta se zvrstila znanstvena simpozija, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je organiziralo »Poklon Kosmaču«, na Slapu ob Idrijci so priredili srečanje pisateljev s slavnostnima gostoma Cirilom Zlobcem in Sašo Vugo. Občina Tolmin je tako celo leto gostila Ko-smačeve prireditve, da bi počastila spomin tega izjemnega slovenskega pisca. Za predavateljsko mizo v Peterli-novi dvorani so tokrat sedeli kar trije ugledni gosti, in sicer mag. Marija Mercina, ki se že dolgo let ukvarja s Ko-smačevim opusom, pisatelj, spretni govornik in izredni pripovedovalec anekdot Saša Vuga ter publicistka Alenka Puhar. Vsak je z različnega zornega kota osvetlil Kosmačevo osebnost in njegov literarni doprinos. Večer je uvedla prof. Mercina, ki se že petnajst let ukvarja s proučevanjem primorskega pisatelja. Trenutno pripravlja Kosmačevo zbrano delo, zaradi katerega se spopada tudi z nekaterimi težavami glede želja Kosmače-vih dedičev, ki zavračajo omenjeno izdajo. Kljub temu, da je bilo izdanih že nekaj knjig o Kosmačevem življenju, Posnetek z dobro obiskanega ponedeljkovega večera v DSI kroma ni objavljena nobena celotna biografija. Enako velja za pisateljevo bibliografijo, ki je še vedno nepopolna in pomanjkljiva zaradi dveh slabosti: ker izseljenska tematika povezana z begunstvom ne pride do izraza in ker ne obsega Kosmačevih objav v Slovenskem poročevalcu. Če je prof. Mercina osvetlila avtorjev knjižni opus, je pisatelj Saša Vu-ga pritegnil pozornost prisotnih s čustvenim pripovedovanjem izkušenj, ki jih je sam delil s Cirilom, saj sta bila rojaka, poleg tega sta Vugov in Kosma-čev oče bila prijatelja. Cirila je prvič spoznal, ko je ekipa Triglav Filma prav na njegovem domu snemala film Na svoji zemlji, Saša pa je bil takrat sedemnajstletni fant, željan znanja. Ciril mu je priporočal knjige, ga učil in mu nenehno ponavljal: »Če ne razumeš, vprašaj«. Tako je Vuga opisal Kosmača kot žlahtnega, bistrega in čudovitega človeka, ki pa ga je življenjska usoda presunila, uničila in razcefrala. Še vedno ima jasno pred sabo posvetilo, ki mu ga je Ciril napisal v knjigo: »Hodi po svoji stezi, pa naj bo katerakoli«. Izpostavil je tudi Tantadruja, ki je poleg Petra Klepca in Martina Krpana ena izmed treh velikih slovenskih pravljic. Publicistka Alenka Puhar je uokvirila večer s pripovedjo o Kosmače-vem odprtem duhu. Leta 1938 je pre- jel štipendijo in odšel v Pariz, da bi se seznanil s francosko kulturo. Ko mu je potekla štipendija, je po obdobju hude revščine dobil službo na jugoslovanski ambasadi v Parizu kot prevajalec. Do leta 1944 je bil v tujini, februarja 1946 pa je poniknil za krajši čas. S pomočjo vplivnih prijateljev je dosegel, da so ga izpustili iz zapora, od takrat pa je postal človek sumljive preteklosti. Ob izteku večera je Saša Vuga o rojaku dejal, da je bil poliglot, razgledan svetovljan, ki se je jezikov učil z branjem slovarjev. Veliko let je živel v prostovoljnem samotarstvu. »Odšel je iz naše sredine, ne pa iz našega srca.« (met) TRST FILM FESTIVAL - Kvalitetna prisotnost slovenskih filmov Meja in sobivanje ob njej v dokumentarcu Anje Medved in Vojnovicevem filmu »Šfercanje« mesa in žganih pijač z ene na drugo stran meje, v upanju, da se miličniki tam in policija tukaj, ne bodo zavedli ničesar. Pa tudi želja po propus-tnici, ki je omogočila, da najstnik popolnoma svobodno, s kolesom privozi v (sedaj bivšo) Jugoslavijo. Zasledovanje svobode enih in drugih. Anekdote življenja ob tisti meji, ki je 20. decembra 2007 dokončno postala simbol dolgega poglavja sodobne zgodovine. Spomini na mrežo, na ograjo, ki je čez noč zabodla v življenja ljudi in spremljala njihov vsakdan celih pet desetletij. O tej meji, potegavščinah, ki so si jih izmišljevali prebivalci ene in druge strani, da bi bolje živeli ob njej, pa tudi družinskih travmah, problemih jezika in identitete pripoveduje film Pogledi skozi železno zaveso Anje Medved, v produkciji goriškega Ki-noateljeja. Protagonisti filma prebivalci Gorice in Nove Gorice, ki so se 20. decembra zatekli v videospo-vednico. Na mejo so jo postavili točno zato, da bi v kamero ujeli trenutke, ki so posebej zaznamovali življenje vseh, ki so s to mejo živeli. Zgodbe podobne tistim, ki smo jih že večkrat slišali, ki pa jih je Anja Medved ob spletanju intervjujev, zasebnih video posnetkov in arhivskega materiala znala stkati v ganljivo celoto. O meji in življenju ob njej pa je seveda govoril tudi drug film iz sklopa Filmske cone, Piran Pirano, mladega Gorana Vojnovica, ki so ga predstavili v ponedeljek. Projekcije se je udeležila tudi slovenska generalna konzulka v Trstu, Vlasta Valenčič Pelikan. Film, ki so medtem že predstavili tudi na festivalu v Egiptu in je prav zaradi vsebine zelo blizu številnim narodom, ki živijo na narodnostno mešanih območjih, predstavlja zanimiv, a najbrž nekoliko pre-ambiciozen projekt, ki mu mladi avtor ni uspel biti kos. Slovenski film, ki bo v petek šel v redno distribucijo v Franciji z delom Slovenka, Damjana Kozole-ta in bo naslednji teden prisoten tudi na festivalu v Rot-terdamu, je bil vsekakor v sklopu letošnjega tržaškega festivala kar precej prisoten. Do nagraditve letošnjih zmagovalcev pa manjka samo še nekaj ur (svečanost je na sporedu danes zvečer, ob 20. uri) in pričakovanje je seveda na višku. Najbrž bo ena od nagrad letos šla v Beograd za dokumentarno delo Cinema co-munisto Mile Turaljic, pravega dogodka letošnjega festivala, o katerem je poročalo tudi italijansko državno časopisje. Njen film o Titu, njegovi ljubezni do filma Prizor iz filma Pogledi skozi železno zaveso Anje Medved in pa filmski industriji kot gonilni sili nekdanje jugoslovanske politike, ki je znala prijateljevati tudi s Hol-lywoodom, je že od vsega začetka prijetno presenetil. Sicer pa so prireditelji sinoči že podelili prvo nagrado. Nagrada CEI, za delo, »ki na najboljši način predstavlja dialog med kulturami«, je pripadla slovaškemu režiserju Dušanu Hanaku, ki mu je festival letos posvetil obsežno retrospektivo. Hanak je najbrž najvidnejši predstavnik slovaškega filma, čigar delo je ostalo veliko let prepovedano. Svojo kamero je vseskozi upiral v male zgodbe tistih, ki so ostajali na robu, kar oblasti ni bilo všeč. Eden njegovih najznamenitejših filmov je prav gotovo dolgometražni igrani film Svetle sanje iz leta 1982. Delo, v katerem režiser pripoveduje o življenju Romov na Slovaškem in to s pomočjo nesrečne ljubezenske zgodbe med punco in fantom, ki pripadata popolnoma drugačnemu okolju in je njuna zveza že od vsega začetka brez prihodnosti. Danes ob 16. uri bo v gledališču Miela na sporedu Hanakov prvi film, iz leta 1969, 322, ki je hkrati tudi najbolj reprezentativen film češkoslovaške Nova vlne (Nouvelle vague). Zadnje Hanakovo delo »Pa-pierove hlavy« (Papirnate glave), v katerem brez oklevanja analizira odnos posameznika do oblasti, je tudi režiserjevo zadnje filmsko delo, saj so ga diskusije s tujimi soproducenti, ki so želeli nekoliko spremeniti njegov kritični pogled na komunistično obdobje - kot je povedal Hanak -, »spravile ob zdravje do take mere, da sem se odločil, da se od takrat posvečam samo poučevanju na univerzi v Bratislavi«. Tudi spored današnjega zaključnega dne je kar zanimiv. Od filmov, ki jih je v program uvrstil Calli-sto Cosulich, eden največjih italijanskih filmskih kritikov, Tržačan, ki mu festival letos posveča poklon (Unter den Brucken, Helmuta Kautnerja (dvorana Ariston, ob 15.30), »Toto e i re di Roma« (Ariston, ob 17. uri) in »Viaggio senza fine Johna Forda« (Ariston, ob 20.30) pa do zaključnega filma »Chantrapas« Otarja Iosse-lianija, skoraj avtobiografsko delo gruzijskega režiserja, ki se je moral izseliti v Francijo. (Iga) Dve srečanji centra Veritas Danes ob 16.30 bo v centru Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1a) zadnje srečanje v sklopu predavanj na temo življenja. Teolog Simone Morandini bo predaval na temo Človeško življenje v živalskem razvoju. Jutri pa bo ob 18.30 na sporedu predstavitev knjige »1989. L'eccidio di San Salvador. Quando TUniversita e coscienza critica«. Zbirka vsebuje akte konference, ki sta jo organizirala center Veritas in študijski center za Latinsko Ameriko 14. januarja 2009 ob 20. obletnici pokola jezuitskih očetov in dveh žensk iz UCA (Univerza Srednje Amerike) Prvo srečanje o splošni medicini Danes bodo v konferenčni dvorani tržaške zdravniško-zobo-zdravniške zbornice (Trg Goldo-ni, 10) predstavili prvo srečanje v sklopu splošne medicine na temo »La medicina si coniuga al fem-minile: la cura basata sulla diffe-renza«. Srečanje, ki bo ob 16.30, je priredila pokrajinska komisija za enake možnosti v okviru projekta »Il futuro della salute e a mi-sura di donna«. Predavali bodo zdravnica Gabriella Vaglieri in kardiolog Claudio Pandullo. Divji letaki preplavili Trst Več kot dva tisoč evrov. Toliko bo moralo plačati podjetje, ki je po Trstu »divje« oglaševalo svoje storitve in ponudbe. Občinski pravilnik prepoveduje prekomerno in neurejeno razdeljevanje letakov, mestni redarji pa kršiteljem delijo globe. Pred dnevi so kaznovali neko italijansko podjetje, ki ponuja denarna posojila. Več občanov, predvsem voznikov, je sporočilo redarjem, da je za brisalci na vetrobranih parkiranih avtomobilov večje število letakov omenjenega podjetja. Letaki so se znašli po celem mestu, od Sv. Ane do Rojana. Podjetje so zaradi kršitve občinskega pravilnika doletele štiri globe po petsto evrov, zaradi nepravilnosti v zvezi z davkom na oglaševanje pa so k temu prišteli še dve globi po 206 evrov. SISSA - Financiranje Znanosti štiri milijone Visoka šola Sissa bo deležna bogatih finančnih prispevkov, Evropska unija bo dvema raziskovalnima načrtoma skupno namenila štiri milijone evrov. Vodji načrtov sta teoretični fizik in ravnatelj Sis-se Guido Martinelli ter docent kognitivnih nevroznanosti Jacques Mehler. Evropska sredstva prispeva Evropski raziskovalni svet v okviru razpisa »ERC advanced grants«. Jacques Mehler bo za projekt Pascal prejel 2,5 milijona evrov. Namen petletnega načrta je proučiti mehanizme, po katerih človek spoznava in osvaja jezik. Predmet raziskave bodo dojenčki, Me-hlerjeva ekipa bo pri tem uporabila sodobne in neinvazivne tehnike za ogledovanje možganskih dejavnosti. Guido Martinelli, eden najbolj cenjenih italijanskih znanstvenikov, pa bo s prispevkom 1,5 milijona evrov vodil projekt DaME-SyFla, ki bo kozmološke raziskave povezoval z dejavnostmi ženevskega pospe-ševalnika LHC. Tako bo ekipa znanstvenikov skušala dati svoj doprinos pri iskanju odgovorov na velika vprašanja, ki zadevajo nastanek vesolja in prisotnost temne materije v galaksijah. Sodelovali bodo fiziki iz Trsta, Padove in Rima. www.primorski.eu1 10 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / AKTUALNO - Stališče tržaške mestne uprave Dipiazza: Istrske umetnine naj ostanejo še naprej v Trstu »Če bi jih razstavljali v Sloveniji bi se lahko našel sodnik, ki bi jih tam zadržal « »Istrske umetnine naj ostanejo še naprej v Italiji. Če bi jih slučajno razstavljali v Sloveniji bi se najbrž oziroma gotovo našel sodnik, ki bi jih tam zadržal in s tem sprožil sodni spor,« meni tržaški župan Roberto Dipiazza. Takšen sodni spor bi po njegovem prepričanju gotovo trajal vrsto let, zato je najboljše, da dragocene slike ostanejo v Trstu in še naprej na ogled v muzeju Vile Sartorio, dodaja Dipiazza. »V zadnjem letu smo na področju sprave in sodelovanja med Italijo in Slovenijo naredili ogromne korake naprej. Dovolj, da spomin na julijski nepozabni koncert Riccarda Mutija in tržaško srečanje treh predsednikov, da ne govorimo o nedavnem obisku slovenskega predsednika Danila Turka v Italiji,« dodaja Dipiazza. Zahteva po vrnitvi umetnin Sloveniji gre po županovem prepričanju v popolno nasprotno smer, od tiste, ki sta jo nakazala predsednika Italije in Slovenije. V obeh državah so očitno še ljudje, ki skušajo premakniti nazaj kazalce zgodovine. Dipiaz-za meni, da so umetnine, ki jih je Italija svojčas odnesla iz Istre v notranjost države, pričevanje, ki ga ni mogoče ločiti od drame eksodusa Italijanov iz Istre, zato te slike zaslužijo posebno varstvo in zaščito. »In to predvsem v znak spoštovanja do Župan Trsta Roberto Dipiazza ezulov, ki so v prvi osebi in na lastni koži plačali za poraz Italije v drugi svetovni vojni,« dodaja tržaški župan. Dipiazza v svojem javnem stališču ne omenja slovenskega predsednika Turka, najbrž vedoč, da slednji ni zahteval vrnitve umetnin, temveč je izrazil željo, da bi bile slednje razstavljene tudi tam, kjer so nekoč bile, torej v Istri. Ni jasno vsekakor zakaj župan povezuje vprašanje umetnin z množičnim odhodom Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, saj so bile dragocene slike priče stoletne prisotnosti italijanske kulture in italijanske kulturne dediščine v večjezični Istri. Carpacciova umetnina FILM - Tržaška predpremiera dokumentarnega igranega filma Streli v Bazovici Nov slovenski film bodo v petek, 4. februarja, predvajali v veliki dvorani Narodnega doma Včeraj danes Danes, SREDA, 26. januarja 2011 PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 10.31 Jutri, ČETRTEK, 27. januarja 2011 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,6 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. [I] Lekarne Film pripoveduje o bazoviških junakih, ki veljajo za prve žrtve fašizma v Evropi jožica zafred Imej se rad! Otroci, poiščite se na naši spletni strani ... Slovensko stalno gledališče in Gledališče Koper sta kot znano posvetila svojim najmlajšim gledalcem prisrčno mačjo pravljico Imej se rad! Predstava je še danes na ogled v tržaškem Kulturnem domu, nato pa bo obiskala številne otroške vrtce in osnovne šole. Naši fotografi pa so obiskali Kulturni dom in v svoje objektive ujeli ne samo igralce, ampak tudi mnoge otroke, ki so navdušeno sodelovali pri izoblikovanju predstave. Kar poiščite se na naši spletni strani www.primorski.eu! več fotografij na www.primorski.eu U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - Trieste Film Festival. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 16.30 »Animals United«; 19.40, 22.00 »Vallan-zasca - Gli angeli del male«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »American Graffiti«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«; 16.30 »L'orso Yoghi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«; 18.30, 21.15 »Hereafter«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »La ver-sione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Tamara Drew - Tradimenti all'inglese«; 18.15, 22.00 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 20.00 »Spusti-me k sebi«; 17.30 »Tron: Zapuščina«; 16.20, 18.40, 21.00 »Zeleni sršen 3D«; 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 17.05, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.00 »Mr. Joint«; 15.40, 18.10, 20.40, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 17.10, 21.35 »Spusti me k sebi«; 19.40 »Oča«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 21.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; Dvorana 4: 16.30 »Animals United«; 18.00, 20.05, 22.10 »Vento di primavera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 17.15, 19.50 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«. H Osmice Do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 3401461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Loterija 25. januarja 2011 Bari 41 48 57 37 34 Cagliari 60 69 53 79 12 Firence 32 48 27 11 29 Genova 41 61 14 38 24 Milan 31 66 84 25 50 Neapelj 40 37 20 39 13 Palermo 37 2 75 21 25 Rim 84 89 36 39 10 Turin 87 52 14 89 73 Benetke 68 70 10 15 46 Nazionale 25 62 27 78 24 Super Enalotto Št. 11 3 12 13 15 43 46 jolly 11 Nagradni sklad 3.167.224,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.788.860,95 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 22.623,04 € 2.011 dobitnikov s 4 točkami 236,24 € 71.056 dobitnikov s 3 točkami 13,37 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 23.624,00 € 277 dobitnikov s 3 točkami 1.337,00 € 4.400 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.162 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.354 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 27. januarja 2011 1 1 Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii Karabinjerjeva Katra . ^ r (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: jutri-četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek, 28. januaija ob 20.30-red F v soboto, 29. januaija ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. H Čestitke 9 Šolske vesti NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvošolcev informativni sestanek danes, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Barkovlje (Ul. Valli-cula 11) danes, 26. januarja, od 11. do 12. ure. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI NA KATINARI vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 27. januarja, od 14. do 15. ure v šolskih prostorih, Ul. de Marc-hesetti 16. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 -Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slo-vik.org, tel. 0481-530412. □ Obvestila Ob prejemu visokega športnega priznanja najboljšega nogometaša na mivki v Italiji, za leto 2010, izrekamo svojemu odborniku Micheleju Leghissi iskrene čestitke. Vsi pri SŠKD Timava Po Barkovljah se veselo Abraham podi, IGORJA išče in mu naproti hiti, saj jih on danes 50 slavi. Še veliko srečnih in zdravih dni mu voščimo mi, ker radi ga imamo vsi. Tvoji Lilijana, Martin in Mija. Dragi IGOR! Naj bo tvoj 50. rojstni dan poln vsega, kar si najbolj sam želiš. Mama, David in Sandra z družinama. Danes slavi 50-letnico rojstva IGOR POLJŠAK. SKD Barkovlje mu iskreno čestita in mu kliče še na mnoga leta v krogu vseh, ki ga imajo radi. IGORJU ob vstopu v peto desetletje želimo mnogo srečnih in nasmejanih let. Šemčevi in Ruzzierjevi. IGOR! Ob srečanju z Abrahamom se s teboj veselimo in mnogo srečnih, zdravih let v družinskem krogu ti želimo! Albina, Franko, Majda z Dariom, Alenko in Edvinom, Dario s Paolo in Andrejem, Valentina z Denisom. Danes bo mala LISA ugasnila štiri svečke. Da bi še naprej ostala tako vesela, srčkana in pridna deklica, ji želijo mama Katja, oče Roberto, brat Matteo, nona Ada, teti Martina in Neva ter Sara in Robert. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna refleks-noconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo Deželni svet zasedal danes, 26. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, Drev. 20. septembra 85. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela danes, 26. januarja. Info na: info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija vabi člane na kongres, ki bo v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri v Domu P. Togliat-tija, v Ul. Dei Peco. FEDERACIJA LEVICE prireja v četrtek, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3, aktiv s sledečim dnevnim redom: 1.) informacije o državnem kongresu; 2.) delo naj bo znova v središču političnega delovanja; 3.) lokalne pobude. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 27. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SPDT prireja v četrtek, 27. januarja, v razstavni dvorani ZKB predavanje z naslovom: Okrog edinega sveta. Fotograf in pilot Matevž Lenarčič, ki je z ultra-lahkim letalom obletel svet, bo ob tej priliki prikazal svoj zgodovinski podvig. Začetek ob 20.30. ANPI - VZPI iz Gropade in s Padrič vabi člane in simpatizerje na kongres sekcije, ki bo v petek, 28. januarja, ob 20. uri v domu »Skala« v Gropadi. DSMO K. FERLUGA in Založba Mladika vabita na predstavitev knjige »Un onomasticidio di Stato« (Državni ime-nomor) in srečanje z avtorjem Mirom Tassom, v petek, 28. januarja, ob 17.30 v dvorani Centra Millo v Miljah, Trg Republika 4. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi v društvene prostore v petek, 28. januarja, ob 18. uri na »Članski ape-ritiv«. Ob prigrizku in prijetnem klepetu bo dana možnost včlanjevanja in poravnanja članarine. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 29. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri stenah spomeniku na Colu. Ob primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD TABOR ZA OTROKE - v soboto, 29. januarja, od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili večnamenske tekstilne vrečke. Vabljeni! AŠD SK BRDINA Organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 3488012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst - V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tessi-tori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Ce-cotti, l. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordinatorka bo Marta Verginella. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobadogro-ba« režiserja Jana Cvitkoviča. VZPI - sekcija Prosek Kontovel vabi svoje člane na občni zbor v torek, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice l dria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Zivko Lupinc. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, info@adforman-dum.eu. KRUT obvešča že prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040-360072. SS Prireditve TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. OBČINA DEVIN NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN prirejata ob Dnevu spomina koncert »Gospel Choir« v petek, 28. januarja, ob 21. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Mar-jetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opči-ne, na gledališko predstavo B. Brecht -Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontove-la. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Postojna, Kulturni dom v nedeljo, 30. januarja ob 17. uri. Nastopajo Postojnska godba 1808, God-beno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana; Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi k spominski maši za skladatelja Ubalda Vrabca in častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. B Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 347-1407357. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiju ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Rosset-ti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). ö Poslovni oglasi SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu.1976@libero.it (tel. 040-8327146) GOSTILNA BITA bo spet odprta od četrtka, 27.1. Rezervacije 040-2209058 3489234060 PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). Prispevki V spomin na gospoda Bogomila Brec-lja darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na nepozabnega župnika gospoda Bogomila Breclja darujeta Franja in Lino 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na dragega strica Marjana daruje Nadja Štoka 50,00 evrov za otroški vrtec Marjan Štoka na Proseku. V spomin na Lidijo Požru vd. Badalič daruje družina Zorn 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Dorko Zuljan vd. Sancin darujejo Tatjanovi prijatelji 40,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje Log. Ob svojem 90. rojstnem dnevu daruje Silva Zafran iz Loga 50,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje Log za vzdrževanje spomenikav NOB v Ricmanjih. V spomin na drago Danilo Sila darujeta Marija in Lučka 30,00 evrov za Dom Zore Perello v Škednju. Ob 66. obletnici smrti brata Stojana Pla-hute , padlega na Pedrovem, darujeta Janka in Tatjana 100,00 evrov za Dijaški dom v Trstu. b 66. obletnici smrti brata Stojana Pla-hute, padlega na Pedrovem, daruje Marija Janka Plahuta 50,00 evrov za združenje ANED. V spomin na sosedo Slavko Sardoč darujejo Darka, Radovan in Danica Še-mec 30,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na drago mamo daruje Danila z družino 50,00 evrov za šempolaj-ski cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Zdravka Obada daruje Zora 30,00 evrov za lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Slavkota Luxo, Ličko Ka-pun in Vitorjota Metelka daruje Dragica Husu 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Čas beži, 15 let je že od kar nas je zapustil naš dragi Danilo. V njegov spomin daruje žena Marta 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Namesto cvetja na grob Luigie Paulina daruje Marisa 20,00 evrov za VZS-CEO Mitja Čuk. www.primorski.eu1 12 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / MIRAMAR - DE CHIRICO IN FABIO MAURI Razstavno ponudbo obogatili izčrpni katalogi Na sobotni predstavitvi zanimive ugotovitve o obeh umetnikih in sodobni umetnosti V soboto so v Miramaru predstavili kataloge v založbi SilvanaEditoriale k trilogiji razstav, ki so na ogled vse do konca februarja in vidijo v ospredju soočanje med moderno in sodobno umetnostjo. Uvodoma je nadintendant umetniških dobrin spomeniškega varstva Furlanije Julijske krajine Luca Caburlot-to objasnil, da ne gre v razstavi De Chi-ricovih del zasledovati obsežnejšega an-tološkega prikaza, a predvsem za odkrivanje javnosti še nepoznanih del, ki prihajajo iz zasebnih zbirk in so prav v katalogu študijsko dokumentirana ter poglobljeno preučena, kar predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje, saj so eksponati sicer težko dostopni. Poetika prikaza ostane nespremenjena, čepravje medij drugačen, tradicionalna slikarska in risarska sredstva nadomeščajo stvarni predmeti. V prvem primeru gre za stvarni prikaz predmetov, v drugem pa za poseganje v prostor s pomočjo predmetov. Izbira Fabia Maurija in tematike vezane na boleče rane, ki jih je odprlo obdobje vojne pridobi v Tržaškem okolju dodaten pomen: kultura pomaga tako oza-veščati in premoščati konflikte iz preteklosti. Posebnost sočasne razstave De Chirica in Fabia Maurija vzpostavlja obenem skupne iztočnice in objasnjuje vezi navidezno povsem različnih pristopov likovnega prikaza ter uvaja širšo publiko k spoznavanju in približevanju sodobni umetnosti. O razstavi De Chirico mogočnost tišine je posebej spregovoril profesor tržaške univerze Massimo Degrassi. Poudaril je, da izbor razstavljenih del kljub omejenemu obsegu upošteva vsa različna ustvarjalna obdobja ter tako omogoča vsekakor celovit vpogled v likovni razvoj tega edinstvenega predstavnika metafizike. Nenazadnje, je dalje naglasil, da gre za izredno kakovostne slike ter posebej omenil sliki »Enigma della partenza« (skrivnost potovanja) in »La grande tor-re« (visoki stolp). Res je, da so nekateri sodobnejši avtorji kritično gledali na njegov opus, a ne gre prezreti dejstva, da so se po De Chiricu zgledovali številni priznani mojstri, kot so Renato Guttuso, Mimmo Paladino, Arturo Nathan in drugi. Razstava izbora sodobnih avtorjev, ki so se navdihovali po metafiziki na ogled v prostorih miramarskega gradu , je stvaren dokaz aktualnosti podoživljanja stvarnosti na ponotranjen način in preseganja zgolj materialnega prikaza. Dokaj drzna postavitev v dvoranah gradu ni naključna, pozoren ogled bo namreč razkril številne tematske sorodnosti. O Fabiu Mauriju je spregovorila umetnostna zgodovinarka Laura Sa-fred, profesorica na beneški Akademiji za likovno umetnost, ki je umetnika osebno spoznala in z njim sodelovala v Ur-binu. Spomnila se je predvsem Maurije- www.primorski.eu1 ve sposobnosti teoretiziranja in kritičnega pristopa v obravnavi sodobnih pristopov, kar se je pozitivno obrestovalo tudi pri prenašanju vrednot mlajšim generacijam, saj je Mauri več let poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Rimu ter sensibiliziral vse, ki so se z njim izučili, za celovito obravnavo sodobnih likovnih prijemov. Mauri se je družil s Pa-solinijem, a je kot pripadnik bogate bur-žoazije drugače občutil svojo vlogo nenehnega soočanja z oblastjo, z razliko od Pasolinija, ki je bil lahko veliko bolj traz-gresiven in provokativen. Kuratorja razstave in obenem avtorja strokovnih tekstov v spremnih katalogih sta Silvia Pegoraro ter Roberto Alberton, ki se je med vodenim ogledom zaustavil pred posameznimi slikami ter posebej obravnaval kontekst, v katerem so dela nastala. De Chirico je mednarodno priznani mojster, po rodu iz Grčije, izoblikoval se je v Munchnu na Akademiji za likovno umetnost ter za krajša obdobja prebival v mestih z bogato likovno tradicijo kot so Firence, Benetke, Milan. Sprva se je bil zgledoval po simbolizmu še posebej po Bocklinu in filozofiji Schopenhauerja, Nietscheja in Wei-ningerja. Ko se je De Chirico v Parizu pojavil na razstavi z dokaj osebno izoblikovanim slogom, je vzbudil zanimanje s strani Picassa in kritike, ki je definirala njegov pristop kot metafiziko. Izvirnost v prikazu skrivnostnih arhitektur, zamaknjenih trgov, osamljenih kipov in vzne-merljivih lutk ga vodi dalje vse do rojstva definicije metafizičnega slikarstva z objavo teoretskih iztočnic v reviji »Valori Plastici«. Ko se leta 1918 preseli v Rim, je opazen preobrat v pristopu, saj gre za involucijo preslikovanja klasikov iz muzejskih zbirk. De Chirico je doživel ugled v krogu dadaistov in surrealistov, razstavljal je v New Yorku, Parizu, Londonu. Leta 1946 je v javnosti odjeknila vest o neav-tentičnosti slik iz razdobja med leti 1920-1930, veljalo je splošno poveličevanje obdobja metafizičnega pristopa, čeprav je vzporedno slikal tudi v klasicističnem slogu. Osnovno vodilo De Chiri-cove poetike je občutenje skrivnosti, ki preveva obstoj, notranji občutki so tisti, ki dajejo smisel človeškemu obstoju. Fabio Mauri je vsestranska osebnost, vzporedno se je posvečal gledališču, performancem, poseganju v prostor, teoretiziranju in poučevanju poleg tradicionalnih slikarskih pristopov. V povojnih letih je ustvarjal v duhu italijanske avantgarde. Razstava želi biti obenem hommage mojstru, ki je po hujši bolezni umrl leta 2009. Mauri je pojmoval umetniško stvarjenje kot projekcijo identitete, mišljene kot umeščenost bitja v določen čas. Pojem estetike in etike se spajata. Njegova platna iz petdesetih let postanejo ekrani, kjer v monokromiji zaživijo kot konceptualna sporočila. Predmeti, ki se jih je Mauri posluževal so prežeti z določeno zgodbo, delujejo kot živi pričevalci, sledovi spomina, dekon-tekstualizacija dovoljuje problemsko GIORGIO DE CHIRICO Lift mWEtoto Sflieiiïio Desno naslovnica kataloga De Chiricove razstave, levo pa razstavljena Maurijeva dela kroma nastavljeno soočanje, ki vpleta tako fotografijo kot gibljivo sliko v pomenski interakciji. Pretresljiv je prikaz njegove av-tobiografije, kot tudi fotografska pričevanja preteklega obdobja. Posamezni predmeti postanejo na slikarski podlagi nosilci poetike likovnega prikaza. I Razstave v konjušnicah in v Mi-ramarskem gradu so na ogled vsak dan razen ponedeljka med 10. in 19. uro. Posebna ponudba je namenjena šolam, ki so deležne po prehodni najavi brezplačnega vodenega ogleda. Jasna Merku Muzej v Lozani bogatejši za Chaplinov fotografski arhiv Muzej v Lozani, Musee de l'Elysee, je bogatejši za zbirko 10.000 fotografij iz arhiva angleškega filmskega igralca, režiserja in producenta Charlieja Chaplina (1889-1977). Fotografije so bile sprva v lasti Chaplina, nato njegovi družine. Kot so zapisali v muzeju, dokumentirajo celotno igralčevo karie-ro.Snemanje vsakega od Chapli-novih filmov je spremljalo več fotografov. Ob posnetkih, ki dokumentirajo nastajanje Chaplinovih filmov, zbirka vsebuje tudi nekatere bolj intimne fotografije. Med pomembnejšimi velja omeniti fotografiji Charlieja Chaplina, ki ju je Edward Steichen posnel leta 1925 za revijo Vogue, in Keystoneov album, v katerem je okrog 750 fotografij. Te dokumentirajo snemanje prvih 35 Chaplinovih filmov leta 1914 za studie Keystone. Charlie Chaplin se je rodil v Londonu. Prvič je na odru nastopil že kot otrok. Po očetovi smrti zaradi alkoholizma je preživljal neurejeno mladost med šolo, ulico in občasnimi nastopi v gledališču. Leta 1913 se je v ZDA dokončno posvetil filmu. Debutiral je leta 1914 v krajšem filmu »Making a Living«. Leta 1915 je z vlogo v filmu Potepuh (The Tramp) ustvaril enega najslavnejših likov filmski zgodovini. Igral je v skoraj vseh svojih filmih, ki jih je produciral in režiral. Leta 1917 je prejel oskarja za življenjsko delo. Umrl je v švicarskem mestu Vevey, nedaleč od Lozane. (STA) SALZBURG - Eurocarneval & Guggemusikfestival GuggenBand Muja iz Milj je dva dni navduševala obiskovalce V Salzburgu, sicer zapisano Mozartu, je bilo zelo živahno Mesto Salzburg je v prejšnjih dneh pokazalo dva zelo različna obraza; medtem ko se je v festivalskih dvoranah in v Mozarteumu pričel niz koncertov znamenitega Mozartovega tedna, se je po ulicah in na trgih odvijal razposajeni 18. Eurocarneval & Guggemusikfestival, ki je privabil 58 skupin iz Avstrije, Švice, Nemčije, Liechtensteina in Italije. Dvodnevni praznik je zaživel z vso energijo dva tisočih udeležencev, ki so od jutra do večera igrali na treh glavnih odrih na prostem, v sprevodu, kjerkoli je bilo dovolj prostora za postavitev teh posebnih godb in ravno tako so skupine v maskah preplavile mesto v pravem pustnem vzdušju. Januarski Eu-rocarneval pa ni samo predverje pusta; njegovo osrčje je namreč festival gugge-godb, ki tekmujejo med seboj po učinkovitosti mišičastih tolkalicev, enotnosti trobil, prikupnosti repertoarja in originalnosti pustnih krojev. Posebna zvrst, ki predvideva tudi ko-reografirane izvedbe, je nastala v Švici in je razširjena predvsem v nemško govorečih državah. Potujoči festival se odvija vsako leto in je revi- jalnega značaja od leta 2007 (do tedaj je potekal v tekmovalni obliki). V omenjenem letu so prvo nagrado prejeli člani skupine GuggenBand Muja iz Milj, ki so tudi edina tovrstna godba na italijanskem teritoriju. Miljski godbeniki se redno udeležujejo festivala in so se letos podali v zasneženi Salzburg v polni, skoraj osemdesetč-lanski zasedbi. Njihove zeleno-oran-žne obleke, predvsem pa živobarvne izvedbe znanih motivov, kot so Rivers of Babylon, Ghostbusters ali The Final Countdown, so zabavale občinstvo in pritegnile pozornost medijev, saj je glavni salzburški dnevnik objavil na prvi strani mestne kronike ravno fotografijo miljskih glasbenikov, na notranjih straneh pa še drugo, s pohvalnimi besedami o glasbenih in estetskih vidikih njihovega nastopa. Godbeniki so dva dni živeli dobesedno v simbiozi s svojim inštrumentom, saj je program zahteval celodnevni niz nastopov na prostem, nočni sprevod z baklami ob reki Salzach, dnevni sprevod po starem mestu, kateremu je sledila množica navdušenih obiskovalcev, nakar se je glasbeno dogajanje nadaljevalo tudi v večernih urah v eni od glavnih mestnih pivnic kot tudi na sklepnem maratonu v velikih prostorih večnamenskega središča Kongresshaus. Tu je neverjetna energija vseh udeležencev še zadnjič prevzela in vžgala v koncertnem in družabnem vzdušju. Miljski glasbeniki so na odru sprožili ves adrenalin, ki izhaja tudi iz konfrontacije z nekaterimi odličnimi predstavniki gugge-zvrsti in so se tudi ob tej priložnosti lepo odrezali, da se jim je mednarodna publika na koncu pridružila s petjem pri izvedbi živahne Carnival de Paris. S festivalom godb je po tradiciji povezana udeležba pustnih skupin in tudi na tem področju je bil Trst zastopan z dojiljami in njihovimi otroki, ki so predstavljali temo skupine Gruppo masc-here Lalo iz Škednja. Razposajena skupina je združevala člane tudi iz drugih tržaških četrti in je prvič nastopila v tem kontekstu ob spremljavi dvajsetčlanske godbe iz Saleža, ki je navdušeno pristopila k sodelovanju s programom narodnozabavnih viž in drugih uspešnic. (ROP) \ I X ( Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 1 4 Sreda, 26. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Obračun lanskega dela sil javnega reda Število kaznivih dejanj upadlo za devet odstotkov Med hudimi kršitvami kazenskega zakonika porast spolnega nasilja (+13,3%) in izsiljevanja (+22,7%) Število kaznivih dejanj, ki so jih sile javnega reda zabeležile v letu 2011, je v primerjavi s triletnim obdobjem 20072009 upadlo za 9,07 odstotkov. Podatek so posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu goriške prefektu-re, kjer so obračun delovanja v lanskem letu ob prefektinji Marii Augusti Mar-rosu skupno podali predstavniki kve-sture, karabinjerjev, finančne straže, gasilcev, tržiške luške kapetanije in prometne policije goriške pokrajine. »Ob splošnem upadu števila prijavljenih kaznivih dejanj, ki se je znižalo za približno devet odstotkov, smo zabeležili tudi porast primerov, v katerih so bili storilci odkriti in predani sodnim oblastem,« je povedala Marrosuva in poudarila, da je prisotnost hudih kaznivih dejanj, ki bi povzročali socialni alarm, na Goriškem še vedno izredno nizka. »Oboroženih ropov ali umorov je zelo malo,« je poudarila prefektinja, po čigar mnenju je bistvenega pomena tudi dober odnos med silami javnega reda in občani, ki so lahko policistom, karabinjerjem in drugim v zelo veliko pomoč. Kvestor Pier Riccardo Piovesana je izpostavil podatke v zvezi s tatvinami. »Tatvine so lani v primerjavi s povprečjem iz trienija 2007-2009 upadle za 1,4 odstotka, kar je rezultat sodelovanja med silami javnega reda goriške pokrajine. Integriran nadzor je takoj obrodil sadove,« je povedal Piovesana. Če primerjamo lansko leto s posameznimi leti 2009 in 2008 sicer opazimo, da je število tatvin naraslo - lani jih je bilo 2.129, leta 2009 2.059, leta 2008 pa 2.081 -, v primerjavi z letom 2007, ko je bilo tatvin skupno 2.340, pa je močno upadlo. Piovesana je tudi izpostavil, da se je visok odstotek preiskav goriških sil javnega reda v lanskem letu končal z razkrinkanjem storilcev (31 odstotkov primerov), kar je po njegovih besedah dober rezultat. »Za huda kazniva dejanja se ta odstotek vije med 100 in 95, za tatvine pa je odstotek uspehov 6,1, kar je veliko več od državnega povprečja,« je še povedal Piovesana. Med hudimi kaznivimi dejanji je do porasta v primerjavi s povprečjem trile-tja 2007-2009 prišlo pri spolnem nasilju (+13,3 odstotka, 17 primerov), in pri izsiljevanju (+22,7 odstotka, devet primerov), pri umorih pa je prišlo do visokega porasta v odstotkih (+50) le zato, ker so lani sile javnega reda zabeležile en primer, leta 2008 dva, lani in leta 2007 pa nobenega. Ropov je bilo lani skupno petnajst, kar je 30,8 odstotka manj kot v trieniju 2007-2009. Kaznivih dejanj, povezanih z mamili, je bilo lani skupno 85, vpletenih oseb pa 105. »Tudi tu je delo sil javnega reda obrodilo pozitivne rezultate, saj se je število kaznivih dejanj zaradi uporabe ali prodaje prepovedanih substanc znižalo za 30,5 odstotka v primerjavi s prejšnjimi leti,« je pojasnil Piovesana. Policija in karabinjerji so v lanskem letu skupno aretirali 204 osebe, število klicev na emergenčne številke pa se je znižalo. Nezakonitih priseljencev, ki so jih izgnali, je bilo za 33,2 odstotka več. Polkovnik Giuseppe Arcidiaco-no, ki vodi goriško pokrajinsko poveljstvo, je izpostavil pomen sinergije med občani in silami javnega reda, med podatki pa je izpostavil upad primerov vožnje pod vlivom alkohola in drog. To je potrdil tudi poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti. »Zabeležili smo močan upad primerov vožnje pod vplivom alkohola, upadlo pa je tudi število nesreč, povezanih s prekomernih pitjem. Prav tako se je znižalo število primerov prekomerne hitrosti vožnje. Nesreč je bilo za 14,8 odstotkov manj, smrtnih nesreč pa pet. V njih je umrlo šest oseb,« je povedal Romiti. Veliko pozornosti so sile javnega reda namenile tudi varnosti na de- lovnih mestih. Karabinjerji so na primer obiskali 112 trgovin, gradbišč in podjetij, sodnim oblastem pa so prijavili 29 oseb. Zaradi kršitve varnostnih norm so izdali 270 glob za skupnih 343.282 evrov. Pokrajinski polkovnik finančne straže Fabio Cedola se je zaustavil pri delu, ki ga poveljstvo izvaja za omejevanje širjenja ponarejenega blaga, predvsem kitajskega, zaradi goljufivega bankrota pa so ovadili trinajst oseb. Po besedah poveljnika Sandra Nuccia je luška kapetanija lani pregledala 184 tovornih ladij, zadržala pa osem, z morja pa je skupno rešila tudi 244 oseb. Po- veljnica goriških gasilcev Natalia Re-stuccia je ob koncu izpostavila upad števila požarov in gasilskih posegov nasploh, poudarila pa je, da so lansko dejavnost gasilcev močno zaznamovale poplave, ki so v nekaterih predelih pokrajine prizadele tudi hiše in podjetja. Aleksija Ambrosi Z leve Piovesana, Marrosuva, Arcidiacono, Nucci in Romiti GORICA - Zdravstveno podjetje sprožilo preiskavo Komisija preverja, ali je bila za Brumattija usodna zamuda Goriško zdravstveno podjetje je ustanovilo preiskovalno komisijo, ki bo preverila, ali je bila za smrt 62-letnega Pina Brumattija kriva človeška napaka; preiskavo je uvedlo tudi goriško javno tožilstvo, potem ko so svojci umrlega košarkarja vložili prijavo zaradi zamud pri nudenju pomoči. »V ponedeljek popoldne sem izvedel, da je prišlo pri nudenju pomoči Brumattiju do napak, ki bi lahko bile tudi med vzroki smrti. V imenu zdravstvenega podjetja zato obžalujem dogodek in izražam sožalje družini,« je včeraj poudaril direktor goriškega zdravstvenega podjej Gianni Cortiula in nadaljeval: »Seveda bo sodstvo moralo preveriti morebitne odgovornosti naših uslužbencev, zato pa preiskovalcem vnaprej zagota- GORICA - Frattini Nadaljujejo z načrtom o visoki šoli Italijanski zunanji minister Franco Frattini bo v kratkem, morda že v prihodnjih tednih, ponovno obiskal Gorico. Neuradno smo izvedeli, da bo tema pogovorov s krajevnimi upravitelji ustanovitev visoke šole za evropsko ekonomsko pravo (High School of European Economic Law) s sedežem v Gorici, v zvezi s katero so decembra bančna skupina Uni-credit, italijanska vlada in dežela Furlanija-Julijska krajina podpisale dogovor. Cilj šole bo spodbujanje znanstvenega raziskovanja in visokega strokovnega izobraževanja na področju evropskega ekonomskega prava, ki ima ključno vlogo v postopku gradnje nove Evrope. Ustanovitelji so prepričani, da bo izobraževalna ustanova, ki bo imela sedež v vili Ritter v Stražcah, s svojo kakovostjo lahko privlačila mlade raziskovalce iz vseh evropskih držav. vljamo stoodstotno sodelovanje. Poleg tega sem že imenoval notranjo preiskovalno komisijo, ki jo bo vodil dr. Marco Bertoli in ki bo preverila celoten potek dogodkov, tako da bomo zatem lahko sprejeli primerne ukrepe.« Direktor Cortiula je v bistvu potrdil govorice, da je med reševanjem Brumattija prišlo do hudega nesporazuma med telefonist-ko službe 118 in ženo pokojnega košarkarja. Brumattija je zadela srčna kap v petek zjutraj na njegovem domu v Ločniku; doma je bila takrat edino njegova žena, ki je takoj stekla do njega in zatem klicala na pomoč. Te-lefonistko je pozvala, naj takoj pošlje pomoč v Ulico Romana. Uslužbenka zdravstvenega podjetja je to tudi storila, na žalost pa je pomoč poslala v Ulico Romana v Tržiču. Ne- kaj minut zatem je rešilni avto prihitel h hišni številki 23 Ulice Romana v Tržiču, kjer pa seveda ni bilo nikogar, ki bi potreboval pomoč. Reševalci so takoj poklicali na sedež službe 118, od koder so poslali v Ločnik rešilni avto, ki je bil takrat v središču Gorice. Reševalci so prišli na Brumattijev dom dvajset minut, potem ko je njegova žena klicala na pomoč. Zdravnik se je lotil oživljanja, a Brumattiju ni mogel več pomagati. Na Brumattijevem truplu niso opravili obdukcije. Njegova družina ne izključuje možnosti, da bodo krsto izkopali in na posmrtnih ostankih opravili ekspertizo, s katero naj bi ugotovili, ali je bila zamuda pri nu-denju pomoči usodna za 62-letnega Bru-mattija, »legendo« goriške košarke. (dr) GORICA - Desetletnica zakona št. 38/2001 Zaščita pomanjkljiva, smerokazi pa zastareli Table še vedno usmerjajo proti mednarodnemu mejnemu prehodu, ki ga ni več Februarja bo zaščitni zakon št. 38/2001 za slovensko narodnostno skupnost v Italiji dopolnil deset let. Kljub temu je izvajanje zaščite v treh slovenskih rajonih v Gorici še vedno pomanjkljivo, kar je na primer razvidno iz nekaterih tabel in javnih napisov v Štandrežu, Pod-gori, Pevmi, Štmavru in na Oslavju, ki še niso dvojezični. Na to je v ponedeljek goriškega župana Ettoreja Romolija opozoril občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je župana tudi vprašal, ali namerava občina s katerokoli pobudo obeležiti pomembno obletnico. »Ta občinska uprava je z razliko od prejšnje sklenila, da bo v območje izvajanja vidne dvojezičnosti vključila le tri rajone. Čeprav je bilo na tem področju marsikaj storjenega, je izvajanje zaščitnega zakona še vedno pomanjkljivo,« je povedal Waltritsch. »Delali bomo na tem, da bo prišlo do čim bolj popolnega izvajanja zaščite, seveda v okviru zakonskih norm, nisem pa pripravljen na vključevanje drugih rajonov v območ- je vidne dvojezičnosti,« je povedal Ro-moli, ki je tudi izrazil pripravljenost na sodelovanje pri organizaciji posveta ali druge pobude, s katero bi obeležili desetletnico sprejetja zakona št. 38. Problem goriških tabel in smerokazov pa ni le dvojezičnost. Svetnik Foruma Marko Marinčič je opozoril, da smerokazi v nekaterih predelih mesta še vedno usmerjajo proti mednarodnemu mejnemu prehodu pri Rdeči hiši, ki ga ni več, ne usmerjajo pa proti Novi Gorici. »Odbornik Pettarin je lani izjavil, da bo tudi zamenjava smerokazov vključena v projekte, ki jih bodo izvajali v okviru EZTS-ja. Le-tega pa še vedno preučujejo v Rimu, kar dokazuje, da smo predstavniki Foruma imeli prav, ko smo trdili, da bi bilo treba besedilo sporazuma bolje preučiti in formulirati,« je povedal Marinčič in dodal: »Opažamo vsekakor, da je EZTS za občinsko upravo pogosto pretveza, za katero se skriva, da bi ne posegla tudi na najbolj banalnih področjih.« (Ale) GORICA - Polemika Voucherji, notranja preiskava ■ v« • na občini Župan Ettore Romoli je napovedal notranjo preiskavo na goriški občini, s katero želi pojasniti potek dogodkov v zvezi z dodelitvijo t.i. »voucherjev« desetim študentom, ki so se v prejšnjih mesecih prijavili na občinski razpis. Le-ta je spadal med pobude, ki jih občinska uprava izvaja v okviru socialnih politik, namenjen pa je bil razdeljevanju promocijskih letakov po mestu. Med dobitniki razpisa, ki so za dvajseturno sodelovanje prejeli 200 evrov v obliki plačilnih bonov, je namreč ob štirih sinovih občinskih uslužbencev (dva sta med drugim brata) tudi hčerka vodje ene izmed občinskih direkcij. Iz zakonskega vidika je bil razpis po vsej verjetnosti pravilno izpeljan, iz etičnega pa je stvar veliko bolj sporna: plača vodilnih občinskih funkcionarjev dosega kakih 100.000 evrov letno, zato njihovi sinovi prav gotovo ne spadajo med ogrožene skupine, katerim je prvenstveno namenjen projekt »voucherjev«. Problem, ki je občinsko upravo spravil v veliko zadrego, je na ponedeljkovi seji občinskega sveta postavil občinski svetnik Severne lige Franco Zotti. »To je velika sramota,« je poudaril pripadnik Bossijeve stranke. Župan Romoli je izrazil ogorčenje in poudaril, da o prisotnosti sinov občinskih uslužbencev med prejemniki plačilnih bonov sploh ni bil obveščen. »Generalnemu tajniku sem zaupal nalogo, da zadevo razčisti. Zgleda, da nezakonitosti ni, potrditev informacij pa bi razkrila povsem neumestno vedenje funkcionarja,« je povedal župan. Nad novico so se zgražali tudi v vrstah opozicije. Načelnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite je predlagal, da bi del ponedeljkove oz. včerajšnje seje občinskega sveta posvetili razpravi o tem dogodku, predlog pa ni bil sprejet. »V postopku po vsej verjetnosti ni bilo ničesar nezakonitega, dodeljevanje "voucherjev" sinovom funkcionarjem, ki prejemajo okrog 100.000 evrov letno, pa je glede na ekonomske razmere mnogih goriških družin skrajno neoportuno. Gre za vprašanje korektnosti vpletenih oseb, uprava pa bi morala izvajati večji nadzor,« je povedal svetnik Foruma Marko Marinčič. Polemike na ponedeljkovi seji se niso zaključile pri aferi o »voucherjih«. Prah je dvignil tudi poseg svetnika stranke Slovenska skupnost Silvana Primosiga, ki je bil kritičen do izjav goriškega podžupana Fa-bia Gentileja v zvezi s fašistično enoto X Mas. Na sprejemu veteranov odreda, ki je v soboto potekal na županstvu, je Gentile namreč izjavil, da se mora »Gorica zahvaliti enoti X Mas«, saj so se njeni »junaki borili za italijanstvo Gorice in zaustavili prodor "slavokomunistične" vojske«. »Prav je, da spoštujemo vse umrle v vojni, enota X Mas pa je bila zaveznica Hitlerjevega Tretjega Reicha. Izjava, da so ti branili dostojanstvo Gorice, je zgodovinska laž,« je povedal Primosig, proti kateremu so začeli vpiti nekateri pripadniki desne sredine, ki jim je pri študiju polpretekle zgodovine in medvojnih zavezništev očitno marsikaj ušlo. V teku seje je tekla razprava tudi o drugih vprašanjih. Svetnik SSk Božidar Ta-baj je ponovno predočil problem tovornega prometa po Štandrežu, pozanimal pa se je tudi v zvezi z vprašanjem prehoda za pešce in kolesarje, ki bi ga morali v Štandrežu urediti v okviru gradnje avtoceste Vileš-Gorica. »Povezavo za pešce in kolesarje bodo uredili pod avtocesto. Zadevo preučujemo, saj je treba rešiti problem prehoda čez železnico,« je povedal Romoli. O problemu stanovalcev Ulice Bernardis v Gorici pa je spregovorila svetnica SSk Marilka Koršič. »V tej ulici od leta 2008 osemindvajset družin. Vsak petek, 52 dni na leto, se odvija v bližnji Ulici Catterini tržnica, kar stanovalce Ulice Bernardis, ki je brez izhoda, ovira pri premikih z avtomobilom. Stanovalci ne nasprotujejo tržnici, radi pa bi imeli dovoljenje za dohod do svojih bivališč,« je povedala Koršičeva in postavila tudi problem razdalje med stojnicami, ki preprečujejo prehod rešilnih vozil in gasilcev. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. januarja 2011 1 5 GORICA - Mitja Gaspari, slovenski minister za razvoj in evropske zadeve, gost Slovika Gospodarski razvoj zahteva odpravo ovir med državami Odnosi med Italijo in Slovenijo ne smejo biti konfliktualni, med sosedama je treba okrepiti zaupanje Gospodarski razvoj zahteva odpravo ovir med državami. Odnosi med Italijo in Slovenijo zato ne smejo biti konfliktualni, pač pa je treba okrepiti zaupanje med sosedama. V to je prepričan slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je bil včeraj gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija - Slovika. V do zadnjega mesta zasedeni mali dvorani goriškega Kulturnega doma sta Gaspariju postavljala vprašanja Slovikov predsednik Boris Peric in Paolo Possamai, odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo, ki je skupaj s Primorskim dnevnikom zagotovil medijsko podporo dogodku. Gaspari je tako spregovoril o Evropski uniji, o njenih težavah in mednarodni vlogi, o izzivih, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih letih, o petem koridorju, o sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana, o plinskih terminalih in drugih energetskih vozlih. Srečanje je bilo prava učna ura geopolitike in makroekonomije; udeležili so se ga številni vidni predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, prisotni pa so bili tudi predstavniki goriških industrijalcev, ki so izvajanju slovenskega mi- nistra sledili s slušalkami za simultano prevajanje na ušesih. Po uvodnem pozdravu znanstvene direktorice Slovika Matejke Grgič je prisotne nagovoril goriški župan Ettore Romoli, ki je ministra pozval, naj slovenska vlada posveča čim več pozornosti goriškemu prostoru in njegovim prizadevanjem za krepitev čezmejnih stikov. Besedo je nato prevzel Gaspari, ki je najprej odgovarjal na vprašanja o Evropski uniji in o finančnih težavah nekaterih njenih članic. »Ko govorimo o Evropski uniji, mora prevladati optimizem, saj enostavno nimamo drugih možnosti za preživetje, če nočemo postati plen Združenih držav Amerike in hitro razvijajoči se azijskih držav. Evropska unija mora zaradi tega postati čim bolj fleksibilna in učinkovita, če hoče širiti svoj vpliv na območja s surovinami, ki so prepotrebna za gospodarski razvoj,« je poudaril Gaspari in opozoril, da je svetovna finančna kriza močno prizadela Evropo, počasni in zapleteni postopki odločanja evropskih ustanov pa nedvomno niso kos hitrim ritmom, ki jih danes zahteva gospodarstvo. Po mnenju Minister Mitja Gaspari (levo); udeleženci srečanja v Kulturnem domu (desno) bumbaca Gasparija je doslej evro edini projekt, ki je združil evropsko gospodarstvo, zato pa morajo države članice čim prej najti skupni jezik, kar se tiče fiskalnih politik, političnega povezovanja, obrambe in zunanje politike. Slovenski minister je pri tem poudaril, da Evropska unija na mednarodni ravni še vedno deluje premalo povezano, saj so donijo, ki pa ima težave z eno od držav članic. Edino Albanija malce zamuja, medtem ko ima Bosna-Hercegovina svoje specifično, zelo zapleteno situacijo. Širitev Evropske unije na Balkan bi zagotovila nov gospodarski prostor Sloveniji in tudi Italiji, zato pa širitvenega procesa ne gre nikakor zavirati,« je poudaril Gaspari, ki je poglobljeno »Gradnja petega koridorja je v veliki meri odvisna od Francije in Italije. Mi čakamo na njuno odločitev, vsekakor pa zahtevamo, da bo peti koridor povezan s koprsko luko.« države članice razdvojene med državnimi in skupnimi interesi. Gaspari je poudaril, da je po uvedbi evra fiskalna politika Evropske unije zašla na mrtev tir. »Določiti bi morali mehanizme za nudenje pomoči državam, ki se znajdejo v težavah. Poleg tega bi morali državne meje iz gospodarskega vidika povsem ukiniti in zatem sprostiti še zadnje ovire, ki zavirajo pretok med državami. Seveda integracijski proces zahteva od nacionalnih držav, da prenesejo svoja pooblastila na višjo raven. To bi bilo treba čim prej storiti predvsem v zunanji politiki in obrambi,« je poudaril Gaspari, ki je nekaj svojih misli posvetil tudi širitvenemu procesu na Balkanu. »Hrvaška bo kmalu vstopila v Evropsko unijo, Srbija si ravno tako zasluži vstop. Isto velja tudi za Make- spregovoril o slovenskem energetskem trgu. »Slovenija bi še z eno večjo termoelektrarno in s posodobitvijo jedrske elektrarne v Krškem rešila svoje energetske težave,« je povedal Gaspari in pojasnil, da bi Slovenija za širitev svoje nuklearke vsekakor potrebovala naložbe iz tujine, saj gre za projekt, ki je vreden med tri in štiri milijarde evrov. Na vprašanje, kdo bi lahko vlagal v nuklearko in sodeloval pri njeni gradnji, je odgovoril zelo pragmatično. »Po objavi mednarodnega razpisa bi izbrali najboljše ponudnike,« je dejal Gaspari in poudaril, da je pri razvoju energetike in prometnih infrastruktur ključnega pomena sodelovanje med sosedi. »V zvezi s plinskimi terminali z Italijo ni bilo potrebne koordinacije. Kot znano slovenska vlada ima precej pomi- slekov glede terminala na morju, ki predstavlja nepotrebno tveganje, druga stvar pa je, kaj je mogoče zgraditi na kopnem,« je poudaril Gaspari, ki je glede petega koridorja dejal, da je njegova izgradnja v veliki meri odvisna od Italije in Francije, Slovenija pa vsekakor hoče nanj priključiti koprsko luko. Minister je poleg tega glede sodelovanja med pristanišči pojasnil, da Slovenija mu ne nasprotuje, Kopra pa nikakor noče žrtvovati. V Sloveniji z velikim zanimanjem spremljajo tudi dogajanje okrog širitve pristanišča iz Tržiča, ki bi po mnenju Gasparija bolj ogrožal Trst kot Koper. Za zaključek je minister spregovoril o strateških izbirah, ki jih mora v prihodnjih letih Slovenija sprejeti na gospodarskem področju. »Vlagati moramo v tehnologijo in človeške vire. Tudi v industriji imamo znanje, dobri smo v farmacevtiki, v informacijskih vedah, v proizvodnji avtomobilskih delov. Neizkoriščena je zaenkrat lesna industrija, po drugi stani pa moramo razviti energetsko omrežje in posodobiti železnice, kar nam bo omogočilo prenos tovora s cest na vlake,« je svoj »recept« za razvoj slovenskega gospodarstva sklenil Mitja Gaspari. Z včerajšnjim srečanjem se je zaključil niz treh seminarjev iz ciklusa Poti razvoja in rasti, ki ga je Slovik priredil skupaj s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem in s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Danjel Radetič GORICA - Idejni natečaj Mladinski prostor ob meji zmagal goriški studio Načrt nared, potreben je denar Za ovrednotenje območja bivše goriške bolnišnice bi po projektu studia Mod.Land potrebovali 70 milijonov evrov Goriški arhitekturni studio Mod.Land. je zmagovalec idejnega natečaja »Spazio giovani alla frontiera/Mladinski prostor ob meji«, katerega nosilec je dežela FJK, koordinator pa goriška občina v sodelovanju z agencijo Informest, občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, lokalnimi ustanovami z obeh strani meje in goriškim zdravstvenim podjetjem. Na mednarodni razpis se je prijavilo 35 birojev, žirija pa je na koncu ocenila 31 projektov, ki zadevajo ovrednotenje območja bivše goriške bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. Cilj pobude je bil projektiranje večkulturnega mladinskega centra, v katerem bi imeli sedež podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju dizajna in drugih disciplin, športne strukture, prostori za koncerte in prireditve, hostel, gledališče, vrtec, menza za študente in še marsikaj. »Izbira ni bila enostavna, saj so bili projekti kakovostni, izbrali pa smo tistega, ki je pričal o najboljšem poznavanju teritorija in njegove zgodovine, obenem pa je predlagal najbolj izvedljive ukrepe. Projekt studia Mod.Land omogoča najustreznejšo ohranitev obstoječih objektov v Ulici Vittorio Veneto, nežno preureja odprte prostore ter povezuje Gorico in Novo Gorico. Dober je tudi iz vidika infrastruktur, kot so parkirišča,« je povedal Giovanni Fraziano, predsednik fakultete za arhitekturo Tržaške univerze in predsednik žirije, ki je ocenila projekte. Za izvedbo projekta bi potrebovali kakih 70 milijonov evrov, goriški župan Romoli pa je poudaril, da je treba na investicijo gledati dolgoročno. Zanjo nameravajo izkoristiti tudi evropska sredstva, ki bi jih lahko dobili preko EZTS-ja. Občinski odbornik Stefano Ceretta je nad uspehom natečaja izrazil veliko zadovoljstvo, poudaril pa je, da bodo marca v Gorici razstavili vse sodelujoče projekte. V teku novinarske konference sta pozdravila tudi predstavnik občine Šempeter Zdenko Šibav in načelnik novogoriškega oddelka za okolje in prostor Niko Jurca. (Ale) Projekt studia Mod.Land. GORICA - Zbrali podpise Spomladi štirje referendumi Zdaj na vrsti odbor garantov in občinski svet V Gorici je zmagala demokracija. O tem so prepričani predstavniki gibanja Verdi del giorno in združenja radi-kalcev Trasparenza e partecipazione, ki so s pomočjo predstavnikov Demokratske stranke, Italije vrednot in Foruma za Gorico uspeli zbrati potrebnih 1.500 podpisov za sklic prvih štirih posvetovalnih referendumov, ki bodo potekali v goriški občini. Če ne bo prišlo do zapletov v nadaljnjem postopku, bo ljudsko posvetovanje potekalo spomladi. V ponedeljek so na goriški občini vložili podpise prvi dve referendumski vprašanji, ki ju je odbor garantov po mnenju sodnikov pred dvema letoma neupravičeno zavrnil, včeraj pa še podpise za drugi dve. Za referendumsko vprašanje o ukinitvi kvoruma za občinske referendume so skupno zbrali 1.858 podpisov, za zagotavljanje možnosti občanom, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, pa so jih zbrali 1.866. Referendumsko vprašanje o spremembi odbora garantov je podprlo 1.541 občanov, referendum o biološki oporoki pa 1.547. Besedo ima zdaj ponovno odbor garantov, ki se mora sestati ta teden, nato pa bo moral o datumu referendumov odločati občinski svet. »To se mora zgoditi do 31. januarja,« je povedal predstavnik referendumskega odbora Renato Fiorelli, ki upa, da bo občinski svet ponovno sklican ravno v ponedeljek. To so na ponedeljkovem občinskem svetu tudi zahtevali nekateri predstavniki leve sredine, odločitev pa je večina prenesla. (Ale) 1 6 Sreda, 26. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Predstavili razvojni načrt Kras 2014+ Do ovrednotenja Krasa s soglasjem domačinov Večji del razpoložljivega denarja bo šel za ureditev območja na Debeli griži Z uresničevanjem načrta Kras 2014+ se začenja novo obdobje vrednotenja kraškega naravnega okolja, ki je bilo preveč časa na obrobju. V to je prepričan arhitekt Andreas Kipar, ki je včeraj v vili Vicentini Mi-niussi v Ronkah vodil predstavitev omenjenega razvojnega projekta. Goriška pokrajina je leta 2007 začela razmišljati o ovrednotenju Krasa in dediščine prve svetovne vojne. Takrat so izdelali prve razvojne smernice, ki so bile nato osnova za mednarodni natečaj, na katerega so se odzvale razne naveze arhitektov iz Italije in tujine. Na koncu so za zmagovalca proglasili načrt, ki je bil sad ustvarjalnega zanosa švicarskih arhitektov Paola Bürgija in Stefana Alonzija, arhitekturnega studia Glass, družbe Thetis in podjetja Laut Engineering. »Načrt je prvi korak na poti ovrednotenja Krasa, ki ga bo koordinirala pokrajina,« je poudaril Kipar in opozoril, da je Kras edinstveno območje zaradi svoje kulturne krajine, ostalin iz prve svetovne vojne in naravnih znamenitosti. Dodal je, da je pri vsakem posegu na Krasu treba iskati soglasje krajevnega prebivalstva, pri čemer pa je potrebna velika mera potrpežljivosti. Po Kiparjevem mnenju razvojni načrt naveze pod vodstvom arhitekta Bürgija zaznamuje velika pozornost do okolja. Načrt predvideva muzej na odprtem na Debeli griži, kjer bi osvetlili in uredili kaverne iz prve svetovne vojne, razgledno točko in globoko zarezo v kraško skalo na Gradini, nazadnje pa še nov observatorij na vrhu kostnice v Redipulji. V Ronkah je o projektu spregovorila tudi pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin. Po njenih zagotovilih bodo pri udejanjanju načrta iskali čim širše soglasje domačinov, saj bodo v prihodnjem triletju zbirali dodatne predloge in zamisli, ki bodo prišli s teritorija. Pojasnila je, da so prve posege, ki jih nameravajo opraviti, evidentirali na podlagi načrta arhitekta Bürgija. Nekatere izmed njih bi radi uresničili do leta 2014, ko bo potekalo natanko sto let od začetka prve svetovne vojne. Kot so sicer pojasnili pred dnevi, finančna sredstva - iz državnih oz. deželnih blagajn bodo prišli štirje milijoni evrov - bodo namenjena predvsem območju na Debeli griži, medtem ko naj bi okrog prazgodovinskega gradišča na Gradini očistili nekaj gozdnih poti in pri Redipulji opravili manjša vzdrževalna dela. V uvodnem delu posveta sta prisotne nagovorila tudi ron-ški župan Roberto Fontanot in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, popoldanski del pa je vodila pokrajinska odbornica Mara Černic. Med udeleženci ni bilo občinskih upraviteljev iz Doberdoba; znano je kritično stališče uprave do projekta. (dr) GORICA Zrušil se je omet Predčasno zaprli galerijo Zaradi ometa, ki se je zrušil s stropa vhodne dvorane v likovni galeriji Maria Di Ioria v državni in mestni knjižnici, so predčasno zaprli razstavo o madžarskem kralju Štefanu, »ustanovitelju države in apostolu naroda«. Postavili so jo v sodelovanju z goriškim centrom Studium in jo je obiskalo dva tisoč ljudi, navajajo v knjižnici. »To je odličen rezultat tudi glede na to, da smo morali razstavo zapreti dva tedna pred njenim napovedanim koncem, prvega februarja,« pravi ravnatelj goriške knjižnice, Marco Menato: »Predčasno se moramo lotili vzdrževalnega posega na stropu galerijske dvorane, saj se je omet začel rušiti, k sreči pa ni bilo večje škode.« Dela, ki so jih sicer že načrtovali, bodo tako izvedli v prihodnjih dneh istočasno z restavratorskim posegom na stenah glavnega stopnišča palače Werdenberg. Zaradi nujnih del bodo že programirane razstave in pobude odložene na kasnejše datume. GORICA-VILEŠ - Gradbišče na hitri cesti Nove omejitve V Štandrežu ponovno merijo hrup in stopnjo onesnaženosti Naprava za merjenje onesnaženosti v Štandrežu foto dr Med Vilešem in Gorico se premika gradbišče nove avtoceste. Včeraj so stopile v veljavo dodatne omejitve in spremembe v prometnem režimu. Pri Fari so na dveh kilometrih ceste uvedli promet na enem voznem pasu v smeri proti Vilešu, v smeri proti Gorici pa bo ista omejitev stopila v veljavo na trikilome-trskem odseku med Gradiščem in postajališčem družbe SDAG. Promet bo na omenjenih odsekih speljan po enem voznem pasu za vsako smer vožnje. Zaradi sprememb v prometnem režimu podjetje Avtovie Venete seveda svetuje vsem voznikom, naj znižajo svojo hitrost in naj bodo pozorni na cestne znake. Pri Štandrežu sta še vedno zaprta dovoza na krožišče. Vozila, ki so namenjena v Gorico, lahko zapustijo hitro cesto pred tovornim postajališčem, kdor pa je namenjen na hitro cesto, lahko vanjo vstopi v Fari. Podjetje Autovie Venete bo v soboto, 29. januarja, opravilo vzdrževalni poseg na odseku hitre ceste pod štandreškim krožiščem, zato bodo med 8. in 14. uro zaprli hitro cesto med Štandrežem in Faro, obvoz bo urejen po deželnih cestah št. 117 in 351. Pred nekaj dnevi so pri pokopališču v Štandrežu in še v nekaterih lokacijah ob gradbišču avtoceste postavili naprave, ki merijo stopnjo onesnaženosti in hrupa. Prve meritve so opravili pred začetkom gradnja, še ene pa bodo na vrsti, ko bo avtocesta zgrajena. S primerjanjem podatkov bodo ugotovili, kakšne je učinek gradbišča oz. nove avtoceste na življenje ob njej. ŠTARANCAN Elektrarna v gradnji Za Legambiente je sporna V Bistrigni, zaselku občine Štarancan, poteka gradnja elektrarne na biomaso, ki bo po dograditvi med največjimi tovrstnimi obrati v Italiji. V njej bodo proizvajali električno energijo s sežiganjem palmovega olja, proti čemer so se že večkrat izrekli predstavniki okoljevarstvene zveze Legambiente. Gradnja elektrarn na palmovo olje je po njihovem prepričanju vprašljiva in sporna tako iz etičnega kot iz gospodarskega vidika. Palmovo olje bodo namreč uvažali iz Indonezije in iz sosednjih držav, kjer bodo zaradi novih nasadov palm uničili ogromne površine gozda; poleg tega je sporno tudi dova-žanje surovine do elektrarne s tovornjaki, katerih izpušnih plini niso ravno zdravi. Naravovar-stveniki poleg tega opozarjajo, da se investitorjem gradnja tovrstnih elektrarn izplača izključno zaradi visokih javnih prispevkov, s katerimi država spodbuja koriščenje alternativnih virov energije. Po mnenju predstavnikov zveze Legambiente tovrstne elektrarne na biomaso ne bi smele imeti pravice od javne pomoči, sploh pa se sprašujejo, kako bodo omenjeni obrati preživeli, ko se bo zaključilo obdobje koriščenja državnih prispevkov. Oko-ljevarstvenike zanima tudi, ali bo občina Štarancan prejemala odškodnino od investitorjev. Da bi domačine informirali o delovanju elektrarn na bio-maso, člani zveze Legambiente prirejajo javno srečanje, ki bo jutri, 27. januarja, ob 18. uri v občinski dvorani ob knjižnici v Šta-rancanu; spregovorili bodo Davide Sabbadin iz državnega vodstva zveze Legambiente, Cristiano Gillardi, ki je odgovoren za energetiko pri deželnem tajništvu Legambiente, in župan občine Budoia Roberto De Marchi. Spomin na holokavst V pokrajinski sejni dvorani v Gorici (na Korzu Italia) bo danes ob 18. uri prva pobuda v okviru niza v spomin na žrtve ho-lokavsta. Predstavili bodo knjigo »Sot-to un cielo di stelle - Educazione, bambini e resilienza« avtorjev Paole Miliani in Marca Iusa. Gre za prikaz raziskave o dejavnikih, ki ščitijo rast in razvoj človeka, skozi zgodbe 21 otrok, ki so v obdobju šoaha doživljali otroštvo. Jutri ob 11.30 bo v goriški sinagogi sledilo odprtje razstave o šoahu na Poljskem, ob 18. uri na pokrajini pa še predstavitev knjige, v kateri je Silvia Bon zbrala zgodbe goriških in tržaških prič holokavsta. Spet pravljice v knjižnici V sovodenjsko občinsko knjižnico se ponovno vračajo pravljice v pripravi Študijskega centra M. Klein iz Trsta; danes z začetkom ob 11. uri bodo pravljici prisluhnili otroci vrtca iz Rupe in prvega razreda osnovne šole iz Sovodenj. V petek, 28. januarja, bo na vrsti pravljica v angleščini, ki jo bo pripravilo društvo FantasticaMente iz Vileša. Pravljične urice v sovodenjski knjižnici omogoča prispevek Fundacije Goriške hranilnice. Campailla o Michelstaedterju V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo jutri ob 17.30 javno srečanje s pisateljem Sergiom Campaillo z univerze v Rimu, največjim poznavalcem dela in življenja Carla Michelstaedterja. Pogovor z njim o knjigah »Il segreto di Nadia B.« (Marsilio) in »C. Michel-staedter, Epistolario« (Adelphi) bo vodil novinar Mario Rizzarelli. Puščavski lisjak v Kromberku Miran Stanovnik, ki se ga je zaradi številnih nastopih na Reliju Pariz-Dakar že pred leti prijel vzdevek puščavski lisjak, se je pred kratkim vrnil s svojega 14. relija Dakar, ki je tudi letos potekal v Argentini in Čilu. Kot edini slovenski tekmovalec je med motoristi osvojil svojo najboljšo uvrstitev na tem reliju do zdaj, in sicer enajsto mesto. Še sveže vtise z relija bo danes ob 20. uri delil z udeleženci večera v klubu Go Adventure v Kromberku. (nn) Slava vojvodine Kranjske V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo danes ob 18.30 predstavitev celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske. O Valvasorjevem delu bosta spregovorila prevajalca iz nemščine Božidar in Primož Debenjak, urednik in vodja projekta Tomaž Čeč ter Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. V Pilonovi galeriji bosta do konca februarja razstavljena prvi in drugi del prevoda te enciklopedije v meščanski in bibliofilski izdaji. V času predstavitve bo mogoče prelistati tudi vse publikacije Janeza Vajkarda Valvasorja in dela o njem, ki jih hrani La-vričeva knjižnica Ajdovščina. (nn) NOVA GORICA - Ciciban bo odprl svoja vrata jeseni, z enoletnim zamikom Živahno na gradbišču vrtca Postavljajo temelje in temeljno ploščo, ki jih zaradi obilnega deževja in blata proti koncu lanskega leta ni bilo mogoče postaviti Na gradbišču ob Cankarjevi ulici foton.n. Na gradbišču ob Cankarjevi ulici v Novi Gorici, kjer bi moral po prvotnih načrtih že s prvim septembrom minulega leta svoja vrata odpreti prenovljeni vrtec Ciciban, so gradbena dela v letošnjem letu le stekla bolj pospešeno. Kot smo že pisali, je do preložitve prvotnega »dneva D« prišlo zaradi pritožbe enega od kandidatov za izvedbo gradbenih del, ki se je pritožil na postopek izbire na razpisu, kar pa je bilo rešeno že poleti oziroma v jeseni, tako da je izbrani izvajalec del - novogoriška družba Final -, lahko začel s pripravljalnimi deli. Stavba nekdanjega vrtca Ciciban, ki je do leta 2003 deloval v sklopu Vrtca Nova Gorica, kasneje pa sta se vanjo preselila Center za pomoč na domu Klas in novogoriška enota Slovenskega združenja za duševno zdravje (ŠENT), saj so se potrebe po številu oddelkov zaradi prehoda 6-letnikov v 9-letno osnovno šolo znižale z 39 na 33, je bila hitro porušena. Vseeno se tudi predvidevanja o tem, da naj bi bila nova stavba zgrajena do 21. marca letos, ne bodo uresničila. Izvajalcu je namreč ponagajala deževna jesen. »Gradnja je stekla, ampak potem je deževalo in deževalo in deževalo, in je bilo vse blatno, tako da se ni dalo delati,« je pojasnil Vladimir Peruničič, ki na novogoriški mestni občini vodi občinski oddelek za družbene dejav- nosti, in dodal, da bodo izvajalcu priznali zamik pri obvezi za dokončanje del v dogovorjenem roku, a le tisto, kar odstopa od povprečja padavin. »Marca vrtec še ne bo zaključen, delamo pa na tem, da bi bil čim prej, še pred septembrom,« je še povedal in dodal, da delavci na gradbišču trenutno postavljajo temelje in temeljno ploščo, da pridejo na suho in se lahko lotijo zidanja. Vrednost investicije skupaj z opremo je ocenjena na dober milijon evrov. V rekonstruiranem oz. na novo postavljenem novogoriškem vrtcu bo 840 kvadratnih metrov zaprtih površin, kar je za 370 kv. metrov več kot v nekdanjem. V njem bo prostora za 109 otrok v šestih oddelkih. Po mnenju uprave Vrtca Nova Gorica bo to zadostilo novim potrebam, do katerih je prišlo zaradi povečanega števila rojstev v zadnjih nekaj letih. Trenutno je namreč v 38 oddelkov in pol vključenih nekaj manj kot 700 otrok. Zaradi večjega števila otrok so od poletja dalje uredili še dva dodatna oddelka v jedilnici centralnega vrtca, s prvim februarjem pa se odpira še dislocirani oddelek na Osnovni šoli Kozara, ki bo deloval do začetka poletja. Jeseni, ko naj bi vrtec Ciciban zagotovo odprl svoja vrata, naj bi bile težave s prostorsko stisko dokončno odpravljene. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. januarja 2011 1 17 gorica-tržič - Stenski koledar S fotografijami proti nespoštovanju žensk S stenskim koledarjem in dvanajstimi avtorskimi fotografijami želijo spodbuditi razmišljanje o ženski kondiciji v času, ko je podoba ženske omadeževana na vseh ravneh, še zlasti v očeh ljudi, ki spremljajo politično dogajanje v Italiji. Vrniti ženskam dostojanstvo je namen koledarja, ki je nastal na pobudo goriške sekcije organizacije International Federation Business & Professional Women in po zaslugi njene predsednice Paole Prizzi Merljak. Koledar na temo »nespoštovanja žensk« bodo predstavili jutri ob 11. uri v prostorih nekdanjega samostana sv. Klare, ki jih je dobila v uporabo Videmska univerza, v petek ob 17. uri pa še v občinski knjižnici v Tržiču. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzela goriška pokrajina. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče Koledar ima izrazito vzgojno vrednost, pravi Prizzi Merljakova in dodaja: »Dvanajst posnetkov, ki nas bodo opazovali s sten in jih bomo mi opazovali, lahko v času enega leta sproži marsikateri razmislek. Podobe so v resnici prispodobe.« Tako je: podobe se dotaknejo duše, na potrebujejo pripisov, prodrejo v misli. »Ne-spoštovanje žensk je danes pred očmi vseh,« poudarja Silvia Altran, tržiška podžupanja, ki bo na petkovi predstavitvi sodelovala s kolegicama iz tržiške uprave, z odbornicama Paolo Benes in Cristiano Morsolin. Slednja opozarja: »Problem ni samo nedostojanstvena podoba žensk, a predvsem dejstvo, da to prikriva resnične probleme žensk.« Koledar je bil natisnjen v tisoč izvodih ter bo na prodaj po predstavitvi in v izbranih knjigarnah. puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: v soboto, 29. januarja, ob 20. uri premiera »Zbeži od žene« Raya Cooneya, nastopa dramski odsek PD Štandrež; v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri ponovitev; informacije, prodaja in rezervacija vstopnic eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj od 13. do 14. ure). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 26. januarja, ob 20.45 Molièrjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 7. februarja ob 21. uri »Antonio e Cleopatra alle corse«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 26. januarja, ob 10. uri Tamara Matevc: »Grozni Gašper«; pred-prodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Im-provviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 18.00 »American Life«; 20.00 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »La versio-ne di Barney«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 »Vallanzas-ca: Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10 - 22.10 »Vi presento i nostri«. fi Razstave V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Mi-lojke Nanut z naslovom »Zivobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). Koncerti VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU vpisujejo na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginna-stica, 72; tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Šte- gorica - V Verdijevem gledališču Paolo Bonacelli bo »Namišljeni bolnik« Produkcija stalnega gledališča iz Bocna, edina predstava v FJK Abonmajska sezona Verdijevega gledališča bo drevi postregla z Molièrovim »Namišljenim bolnikom« z igralcem Paolom Bo-nacellijem v glavni vlogi in v postavitvi stalnega gledališča iz Bocna. Šlo bo za edino predstavo v deželi FJK, ki je nastala v režiji Marca Bernardija. V »Namišljenem bolniku«, ki ga je kot svojo zadnjo komedijo napisal Molière, so uprizorjeni strah pred smrtjo in osamljenostjo, pohlep, preračunljivost, nevednost, ljubezen in iskrenost. Gre torej za dramo z izrazitim komičnim predznakom, ki pa jo preveva globlje razmišljanje o človeku in družbenih odnosih. Namišljeni bolnik Ar-gan bo na odru Paolo Bonacelli, ki se je s to vlogo prvič spopadel pred 25 leti. Predstava bo nocoj ob 20.45, ob 18. uri pa v mali dvorani Verdijevega gledališča njena predstavitev za javnost. Argan . pado Bo^in verjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici danes, 26. januarja, ob 17. uri; v Števerjanu danes, 26. januarja, ob 16. uri. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedago-ških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Zi-vljenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatej-stvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. Jj Obvestila S Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ( tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it , info@mediateca.go.it). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v četrtek, 27. januarja, anagrafski urad zaprt. SREČANJA »BRALNE SKUPINE« na pobudo goriške državne knjižnice potekajo enkrat mesečno v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku. Ljubitelji branja naj se prijavijo na naslov elektronske pošte bs-ison@beniculturali.it. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo deželni svet zasedal danes, 26. januarja, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (Drevored 20. septembra 85). SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole v petek, 28. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je poročilo o opravljeni dejavnosti v letu 2010, načrtovani dejavnosti v letu 2011 in bilance 2010, 2011. PASTORALNA ENOTA SOČA-VIPA- VA, ki združuje župnije Rupa-Peč, Ga-brje-Vrh, Sovodnje in Štandrež v sodelovanju z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda iz Gorice vabi na »Božjo li-turgijo v vzhodnem obredu«, ki jo bosta darovala duhovnika Anton Štrukelj in Jožko Markuža. Sodeloval bo goriški ekumenski zbor. Slavje bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 31. januarja, in v ponedeljek, 7. februar- ja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Lucio Villari bo predaval na temo »L'unita d'ltalia e la liberta come problema del presente«; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 28. januarja, ob 18. uri psiholog Giorgio Trost predstavil svojo knjigo »L'asi-lo nido«. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v soboto, 29. januarja, ob 20.45 predstavitev publikacije »Cam-mina, cammina... « o tragičnih dogodkih med umikom z ruske fronte. V CENTRU MARE PENSANTE V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v sklopu niza srečanj z naslovom »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 31. januarja, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo glasbe New-Age. Povezovala bosta Roberto Candolfo in Liviana Chersi; vstop prost. Informacije na www.gruppiama.4000.it, grup-piamago@libero.it, tel. 328-8381969 (Eleonora). ZIMSKE ZGODBE: 5. in 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). 0 Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 0481-78232. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Nazario Marc-hiaro iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Krminu DANES V LOČNIKU: 11.30, Lidia Sfili-goi vd. Bregant z glavnega goriškega pokopališča v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Giuseppe Chiarelli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.00, Noemi Carnelos (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER: 10.15, Pie-tro Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Ob izgubi g. Bogomila Breclja se pri SKD Hrast s hvaležnostjo spominjamo na neutrudnega duhovnika ter kulturnega in družbenega delavca. Prijetni občutki nas prevevajo ob spominih na skupno prehojeno pot, ko g. Brecelj ni bil samo trdna opora za vse vernike, vir pomoči v stiski za vsakega Do-berdobca in družabni prijatelj vseh otrok in najmlajših, temveč tudi zagnan krojitelj vaške kulturne stvarnosti. Posebno smo mu hvaležni, ker je med soustanovitelji našega društva vseskozi izžareval energijo in moč, ki sta bili potrebni pri vsaki takratni dejavnosti in pobudi. Hvala in zbogom, g. Bogomil Brecelj! SKD Hrast - Doberdob Ob težki izgubi drage mame in none MILKE, izrekamo odbornici Pa-triciji Cingerli in družini naše iskreno sožalje. Kulturno društvo Sovodnje 150 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / EGIPT - Val protestov včeraj zajel egiptovsko prestolnico V Kairu tisoči demonstrantov na ulicah zahtevajo reforme Zahteve po odstopu Mubaraka - Najmanj trije ubiti in veliko število ranjenih KAIRO - Več tisoč ljudi je včeraj zavzelo ulice Kaira in po zgledu tunizijskega upora zahtevalo gospodarske in politične reforme. Protestnikom je uspelo prodreti skozi policijske blokade, prišlo pa je tudi do spopadov, v katerih so bili trije mrtvi, ranjenih pa veliko ljudi. Protesti potekajo tudi v drugih egiptovskih mestih. Gre za največje demonstracije v Egiptu v zadnjih letih, oblasti pa so samo na ulice središča Kaira poslale med 20.000 in 30.000 policistov. Dale so tudi vedeti, da bo policija odločno ukrepala proti vsakomur, ki se bo udeležil uradno nedovoljenih demonstracij, pa čeprav so v zadnjih dneh ponavljale, da v Egiptu ni nevarnosti za revolucijo po tu-nizijskem zgledu. Policija naj bi bila po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes kljub temu precej zadržana, očitno v izogib incidentom. A po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je vseeno prišlo do spopadov, v katerih je bilo ranjenih pet ljudi. Po ocenah varnostnih služb se je v Kairu zbralo kakih 15.000 protestnikov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Pro-testnikom je med drugim uspelo prebiti policijsko blokado pred vrhovnim sodiščem in se razpršiti po okoliških ulicah. Prav tako jim je uspel prodreti skozi policijski kordon pri pomembnem mostu čez Nil, tako da so se lahko združili z množico demonstrantov na drugem bregu reke. Poziv k protestom se je razširil prek družabnih spletnih mrež Facebook in Twitter, na njih pa je udeležbo napovedalo več kot 90.000 ljudi. Zbrani v Kairu so danes vzklikali gesla, kot so »Tunizija je rešitev«, »Dol z Mubara-kom« in »Mubarak, kaj delaš z našim denarjem«. Egiptovski predsednik, 82-letni Hosni Mubarak, Egiptu vlada že 29 let. Protestniki med drugim zahtevajo tudi odstavitev notranjega ministra Habiba al Adlija, katerega varnostne sile obtožujejo nasilja, odpravo že desetletja veljavnega zakona o izrednih razmerah in dvig minimalne plače. O protestnih shodih poročajo tudi iz drugega največjega egiptovskega mesta Aleksandrija, ki leži na severu države, iz Asuana in Asiuta na jugu, iz več mest ob delti Nila, iz Ismailije ob Sueškem prekopu in s severa Sinaja. Dogodki v Tuniziji so v Egiptu odmevali že pred današnjimi protesti, ki namerno sovpadajo z dela prostim praznikom, dnevom policije, katerega namen je počastiti varnostne sile. V zadnjih dneh se je namreč po zgledu mladega Tunizijca zažgalo več Egipčanov. Egipt je z 80 milijoni prebivalcev najbolj poseljena arabska država, v kateri pa več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, to je z manj kot dvema dolarjema na dan. Oblasti so nad množico demonstrantov na ulicah Kaira poslale trideset tisoč policistov ansa WASHINGTON Sredi noči Obama o položaju v državi WASHINGTON - Časovni zamik nam ni omogočil, da bi objavili članek o govoru predsednika ZDA Baracka Obame, ki je bil po našem času dostopen komaj sredi minule noči. Gre za najpomembnejši letni poseg predsednika ZDA o položaju v državi, za katerega vlada veliko pričakovanje. V ZDA so tokrat posebno skrbno organizirali posredovanje predsednikovega govora javnosti, bodisi poleg neposrednih televizijskih prenosov, bodisi preko sodobnih oblik komunikacije kot so spletni portali in face-book. Po splošnih ocenah bo Oba-mov govor precej drugačen od lanskega, usmerjen bo bolj sredinsko, kajti predsednik mora neizbežno upoštevati dejstvo, da so demokrati na nedavnih volitvah izgubili večino v spodnjem domu ameriškega parlamenta. Informacijo o Oba-movem posegu bomo objavili v jutrišnji številki dnevnika. MOSKVA - Včeraj s prepričljivo večino 350 glasov proti 96 Ruska duma potrdila novi sporazum (Start) med ZDA in Rusijo o zmanjšanju strateškega orožja MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj v tretjem branju s 350 glasovi proti 96 potrdil nov sporazum o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA in Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novi Start sedaj čaka še dokončna potrditev v zgornjem domu ruskega parlamenta, svetu federacije, ki bo o sporazumu razpravljal že v sredo.Kot je tik pred glasovanjem povedal vodja zunanjepolitičnega odbora dume Konstantin Kosačev, so razpravljali o vseh vidikih sporazuma in jih upoštevali, sedaj pa so pripravljeni sprejeti uravnoteženo in predvsem odgovorno odločitev. Tako je Kosačev pojasnil odločitev vladajoče Enotne Rusije, da sporazum podpre. Poslanci dume so Start prepričljivo podprli, potem ko so zavrnili predlog opozicijskih komunistov, da naj sporazum, ki sta ga aprila lani v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Oba-ma in njegov ruski kolega Dmitrij Med-vedjev, roma v smeti. »ZDA prav nič ne zaupamo. Z njimi je nevarno podpisovati sporazume, sovražijo nas,« je bil danes odločen populistični poslanec Vladimir Žirinovski. Ameriški senat je sporazum - prvi dogovor o jedrskem razoroževanju med velesilama v zadnjih 20 letih - ratificiral minuli mesec. Potrditev novega Starta v Rusiji, kjer Kremelj povsem nadzira parlament, ni bila nikoli pod vprašajem. So pa ruski poslanci s potrditvijo namerno počakali, da je bil sporazum najprej sprejet v precej bolj »negotovem« ameriškem kongresu. Po ratifikaciji v ZDA je bilo tako v Moskvi pričakovati hitro potrditev, po možnosti že v decembrskem prvem branju, a so se stvari zapletle, saj so senatorji ob ratifikaciji sprejeli tudi enostransko resolucijo z vrsto dopolnil. Duma se je odločila, da nanjo odgovori s podobnim dokumentom, in je v zakon o ratifikaciji Starta vključila več nezavezujočih amandmajev, ki pa tako kot ameriški v sam sporazum ne posegajo. Resolucija senata med drugim pravi, da nova pogodba ne sme omejevati načrtov ZDA za razvoj protiraketnega obrambnega sistema, ruski zakon o ratifikaciji pa, da bo pogodba uresničena le, Medvedev in Obama ansa v kolikor porajajoči se sistemi protira-ketne zaščite ne bodo posegali v zastraševalno moč ruskega jedrskega arzena-la, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tako ameriška resolucija kot tudi ruski zakon poleg tega izpostavljata potrebo po posodobitvi jedrskih arzenalov. AFP med ruskimi amandmaji izpostavlja nekaj takih, ki so v neposrednem nasprotju z vojaškimi cilji ZDA. V njih so poslanci dume med drugim zavrnili pravico ZDA, da v Evropi brez sodelovanja Rusije namestijo protiraketni ščit. Poudarili so tudi, da morajo kakršnakoli pogajanja o taktičnem jedrskem orožju, ki si jih želijo ZDA, vključevati tudi pogovore o ameriških načrtih za »militarizacijo vesolja« ter upoštevati premoč ameriške strani pri nejedrskem orožju. Naslednik sporazuma Start iz leta 1991, ki se je iztekel decembra 2009, med drugim predvideva omejitev nameščenih bojnih glav na medcelinskih raketah za 30 odstotkov manj, kot je določala prejšnja pogodba. Nova pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve sicer obema državama pušča dovolj jedrskih konic za večkratno razstrelitev sveta, vendar jih bosta lahko druga proti drugi odslej usmerili precej manj. Novi Start velja za pomemben dosežek v zunanji politiki za Obamo, pomemben pa je tudi za zagon odnosov med ZDA in Rusijo. (STA) LONDON - Zaupni dokumenti NATO o kosovskem premieru Hashim Thaci ena »največjih rib« kosovskega organiziranega kriminala PRIŠTINA/LONDON - Kosovski premier Hashim Thaci je ena »največjih rib« kosovskega organiziranega kriminala, kažejo zaupni dokumenti zveze Nato iz leta 2004, do katerih se je dokopal britanski časnik Guardian. ZDA in ostale zahodne zaveznice, ki podpirajo kosovsko vlado, pa so se glede na dokumente Nata tega dobro zavedale, navaja Guar-dian.Dokumenti sicer navajajo, da je »prava moč«, ki stoji za Thacijem, Xhavit Ha-liti, nekdanji vodja logistike Osvobodilne vojske Kosova (OVK), zdaj pa tesen sodelavec Thacija in eden od najvplivnejših poslancev Thacijeve vladajoče stranke PDK. Imel naj bi tudi pomemben vpliv na Tha-cija, nekdanjega poveljnika OVK. Haliti naj bi imel tesne vezi z »albansko mafijo«, močno naj bi bil vpleten v prostitucijo in tihotapljenje orožja in mamil. Bil naj bi tudi ključni mož, ki je vodil financiranje vojne na Kosovu in se s tem močno osebno okoristil. Ko pa so ti viri usahnili, se je obrnil na organiziran kriminal, po poročanju Guardiana Hashim Thaci ansa navaja eden dokumentov mednarodnih sil Kfor na Kosovu. V dokumentih, ki so jih okoli leta 2004 zbrali ameriški pripadniki Kforja, so sicer navedene vse podrobnosti o mreži organiziranega kriminala na Kosovu, informacije pa temeljijo na podatkih zahodnih obveščevalnih služb in lokalnih informantov. Navedene so tudi podrob- nosti o geografski porazdeljenosti kriminalnih skupin, hkrati z njihovimi družinskimi in poslovnimi povezavami, navaja Guardian. Halitija omenja tudi poročevalec Sveta Evrope Dick Marty v poročilu o nezakonitem trgovanju s človeškimi organi na Kosovu, ki naj bi po navedbah Guardiana temeljilo tudi na poročilih ameriškega FBI in britanskega MI5. Poročilo Halitija označuje kot enega najpomembnejših sodelavcev Thacija. Ukazal naj bi, v nekaterih primerih pa tudi osebno nadziral, več »usmrtitev, zapiranj, mučenj in zasliševanj« večinoma srbskih ujetnikov med ali kmalu po spopadih na Kosovu leta 1999, navaja Marty v poročilu, ki je bilo objavljeno sredi decembra lani, Parlamentarna skupščina SE pa ga je sprejela včeraj. Thaci, ki je pred mesecem dni znova postal premier, vse obtožbe iz Marty-jevega poročila zavrača kot neutemeljene in namenjene diskreditaciji tako njega kot OVK in nove države Kosovo. (STA) BERLIN - Admiral Schatz suspendiran Šokantne podrobnosti o dogajanju na šolski jadrnici Gorch Fock po smrti kadetinje BERLIN - Razmere na nemški vojaški šolski jadrnici Gorch Fock so bile očitno še veliko hujše, kot je bilo videti minuli teden, ko so v javnost pricurljale informacije o usodnem padcu neke kadetinje z jambora jadrnice in uporu vojakov, ki je sledil. Nemški dnevnik Spiegel je namreč včeraj razkril nove šokantne podrobnosti o ravnanju inštruktorjev na ladji. Po pisanju Spiegla naj bi inštruktorji nekemu kadetu dejali, da so člani Arijske bratovščine, nacistične tolpe in organizirane kriminalne združbe, ki je med drugim dejavna po ameriških zaporih. Do kadeta so pristopili, medtem ko se je tuširal. Ob tem so mu rekli, da mora pobrati plastenko šampona, saj je biti na ladji tako kot biti v zaporu. Inštruktorji naj bi se poleg tega ob postanku ladje v nekem pristanišču popolnoma napili, nato pa sprožali požarne alarme in nekega kadeta prisilili, da čisti njihovo bruhanje. Še posebej kapitan jadrnice Norbert Schatz, ki so ga medtem že suspendirali, se je pogosto sprehajal samo v kopalkah in je opravljal le absolutni minimum svojih obveznosti. Spolne insinuacije naj bi bile nekaj vsakdanjega, prihajalo pa naj bi celo do spolnega nadlegovanja. Te podrobnosti o kaotičnih razmerah na jadrnici po pisanju Spiegla izhajajo iz pričanj kadetov pred posebnim pooblaščencem bundestaga za obrambo Helmutom Konigshausom, ki je včeraj predstavil svoje letno poročilo o zlorabah v nemški vojski, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gorch Fock je pozornost nemške javnosti vzbudila minuli teden, ko se je izvedelo, da se je več vojakov na jadrnici uprlo svojim nadrejenim, potem ko je neka 25-letna kadetinja padla z jambora in se ubila. Incident se je zgodil novembra lani, ko se je jadrnica ustavila v kraju Salvador de Bahira na severovzhodu Brazilije. Admiral Schatz naj bi kadetom zato zagrozil, da jih bo poslal nazaj v Nemčijo in jih razglasil za nesposobne opravljanja vojaške službe, štirje od njih pa so bili celo obtoženi vzpodbujanja k uporu, za kar je zagroženih do deset let zapora. Nemško obrambno ministrstvo je ob izbruhu afere Schatza suspendiralo ter sprožilo preiskavo o dogajanju na jadrnici. (STA) /— GLEDALIŠČE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Nov sklop ponovitev Kažin ali Karabinjerjeva Katra najprej v Trstu, potem še v Gorici Od četrtka do nedelje bo družina Karabinjerjeve Katre ponovno stopila na oder tržaškega Kulturnega doma za nadaljevanje abonmajskih ponovitev produkcije v režiji Vita Tauferja. Ostra ljudska freska iz leta 1800 prikazuje prizore iz resničnega življenja dubrov-niške družine Luke Ivanovica, poveljnika »med vrati ribarnice«. Tra-gikomedijo hrvaškega avtorja Vlaha Stullija v slovenskem prevodu Danijela Malalana z naslovom »Ka- žin ali Karabinjerjeva Katra« zaznamuje uporaba robatega izražanja, ki zrcali življenjsko bedo protagonistov. V predstavi nastopajo člani igralskega jedra SSG Nikla Pe-truška Panizon, Vladimir Jurc, Lara Komar, Primož Forte in Luka Cimprič ter članica šole Studio Art Vanja Korenc. V tem tednu se bodo abonmajske predstave odvijale v četrtek, 27. januarja ob 19.30 (red K), v petek, 28. januarja ob 20.30 (red F), v soboto, 29. januarja ob 20.30 (red T) in v nedeljo, 30. januarja ob 16.00 (red C). Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi. Blagajna SSG bo odprta eno uro in pol pred pričetkom vsake predstave. Brezplačno parkirišče na tržaškem sejmišču bo na voljo vsem abonentom in gledalcem Slovenskega stalnega gledališča (vhod z ulic Rossetti - Revoltella). Za goriško publiko bo predstava na sporedu v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 26. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. Jutri, 27. januarja, ob 20.30 / Vlaho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 26. januarja, ob 21.00 / Ema-nuela Grimalda in Paola Minaccioni: »Infinite o sfinite? - Miracoli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Margotta. Nastopajo: Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 26. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Nato-pata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30, v nedeljo, 6. ob 16.30, v torek, 8. ob 16.30, od srede, 9. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. januarja, ob 20.45 / Save-rio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Kulturni dom V torek, 1. februarja, ob 20.30 / Goj-mir Lešnjak Gojc: »Poslednji termi-na(l)tor«. Režija: Samo M. Strelec. Nastopa: Boris Kobal. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. KOMEN V soboto, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enode-janka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Rib-nega pri Bledu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 26. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v torek, 1. in v petek, 5. februarja, ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. Jutri, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. V soboto, 29. januarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Jutri, 27. januarja, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30, vsredo, 9. in v četrtek, 10. februarja, ob 19.30. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitev: v soboto, 12. februarja, ob 19.30. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v torek, 1., ob 19.30, v sredo, 2. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 4. in v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Mala drama Danes, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. Jutri, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dal-ton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.000 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v soboto, 5. februarja, ob 20.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00 in v torek, 15. februarja, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 26. januarja, ob 19.30 / D. Cra-vioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Danes, 26. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 26. januarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarel-li, Filippo Strocchi, Barbara Corradini, Giada DAuria, Massimiliano Pironti, Chiara Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. in v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V soboto, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Tri-ple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Ru-salka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška Jutri, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stratovarius in Avatar. PRIREDITVE RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Maria di Ioria (državna knjižnica): na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la luce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Cris-cuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Giacuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Kusterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- Sreda, 26. januarja 2011 va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. 152 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Športnica Primorske 2010, atletinja Snežana Rodič Želi nastopiti na OI in vstopiti v »klub 15« Koprčanka Snežana Rodič, dobitnica nagrade Športnice Primorske 2010, je na vrhuncu lanske sezone, na evropskem prvenstvu na prostem v Barceloni, reševala čast slovenske atletike. Primorka s šestim mestom ni dosegla le najboljše slovenske uvrstitve na tem tekmovanju, temveč je tudi postavila osebni rekord v troskoku - s 14 metri in 47 centimetri. 28-letna skakalka v troskoku je tudi mamica štiriletne Lare. Rodičeva se decembra ni udeležila nagrajevanja v Gorici, ker je bila na zimskih pripravah na otoku Tenerife, pred dnevi pa se je mudila v Sežani, kjer so nagradili najboljše športnike v Občini Sežana. Tam smo se pogovorili z atletinjo, kije bila med drugim izbrana med deset najbolj šar-mantnih športnic evropskega prvenstva. Na mednarodni sceni ste se najprej uveljavili kot skakalka v daljino, nato pa ste izbrali troskok. Zakaj? Atletiko sem začela trenirati pri šestih ali sedmih letih. Po nekaj letih sem pristala na mnogoboju, zaradi poškodb pa sem se odločila za daljino, ker sem tam tudi dosegala najboljše rezultate. Po dveh letih premora pa sva s trenerjem odločila, da prestopim k troskoku tudi glede na svojo postavo. In res mi je šlo: že po nekaj mesecih treninga sem na tekmi dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu do 23. leta. Mislim, da je bila to prava odločitev. V čem se razlikujeta skok v daljino in troskok? Ste imeli kaj prednosti, ker ste prej skakali v daljino? To sta popolnoma različni panogi. Ko sem prestopila k troskoku, sem nekaj časa še skakala v daljino, danes pa ne več. Daljina mi namreč kvari tehniko trosko-ka. Sam vhod v desko je pri daljini in tro-skoku povsem različen. Ali so fizične sposobnosti skakalk vsekakor podobne? Za skakalko v daljino kaka kila več ni problem. Za skakalko v troskoku pa je, saj med izvajanjem skokov zelo trpijo kolena. To se potem pozna pri merjenju skoka, kjer v vsakem od treh skokov lahko nekaj zmanjka. Pri daljini pa gre za en sam skok. Katere fizične značilnosti mora imeti dobra skakalka v troskoku? Biti moraš eksplozivna in imeti močna stopala; ojačiti je treba gležnje. Koliko trenirate? Ob ponedeljkih, sredah in petkih skačem, popoldne pa vadim moč. Dnevno torej treniram približno štiri do pet ur. Ob torekih, četrtkih in sobotah pa treniram po dve uri in pol zalet in tehniko ter teke in šprinte, saj je hitrost zelo pomembna. Ker tekmujete pretežno na odprtem, je včasih veter jeziček na tehtnici. Koliko veter v hrbet pomaga pri tro-skoku? Odvisno. Mene veter v hrbet moti. Pravijo, da skočiš dlje, vendar pri meni ni velike razlike. V močnem vetru sem skočila 14,52, s kontra vetrom pa 14,47. Veter bolj vpliva na tiste, ki so zelo suhe in so po postavi bolj podobne skakalkam v višino, saj izgubijo ravnotežje. Jaz namreč spadam med močnejše skakalke. Kateri rezultat ima posebno mesto v vaši športni karieri? Lanski nastop na evropskem prvenstvu v Barceloni, ko sem bila šesta. V kvalifikacijah pa sem dosegla tudi osebni rekord. Posebno mesto ima tudi reprezentančni nastop v Budimpešti (evropsko ekipno prvenstvo), ko sem z minimalno pomočjo vetra skočila 14,52, kar je bil prvi skok čez 14 metrov in pol. Po šestem mestu v Barceloni ste bili sicer nekoliko razočarani. Je zdaj to že mimo in ste zadovoljni, ali ste prepričani, da bi lahko dosegli še kaj več? Je bila v Barceloni kolajna res dosegljiva? Na lanskem evropskem prvenstvu v Barceloni sem bila zelo dobro pripravlje- na. Skok v kvalifikacijah, kjer sem dosegla tudi osebni rekord, je bil 15 ali 16 centimetrov pred desko, kar se pravi, da bi lahko bil skok še daljši, krepko čez 14,60. V finalu pa ni bilo velikih razlik, tako da bi lahko osvojila kolajno ali pa pristala na 10. mestu. Pred finalom je šlo na ogrevanju zelo dobro, nato pa se je po prvem skoku vse porušilo. Mogoče zaradi prevelike treme ali pa želje po kolajni. Imate še rezerve za naprej? Seveda. Vsekakor ste v lanski sezoni dosegli velik napredek. Kako si to razlagate? Leta 2006 sem se vrnila po rojstvu Lare in sem začela trenirati pod vodstvom Djordjevič. Sedla sva in se pogovorila: pojasnil mi je, da bom potrebovala dve leti, da se vrnem med najboljše. Tako je tudi bilo. Postala ste mama. Kaj je bilo najtežje po porodu? Takoj po porodu sem si želela na stadion, ker mi je tek in vse ostalo manjkalo. Ker sem dojila, pa so mi to zdravniki odsvetovali. Pravi šok so bile predvsem neprespane noči. Pomagala pa mi je mama, saj je bil takrat mož v tujini. Koliko časa po porodu ste se vrnili na atletske steze? Po štirih mesecih. Kako pa usklajujete materinstvo in vrhunski šport? Ključna oseba je spet mama, saj brez njene pomoči, ne bi mogla treni- rati in biti tu, kjer sem danes. Ko sem na tekmah, je Lara z njo. Z menadžer-jem pa se vedno domenim, da če je le možno, se domov vrnem vedno s prvim letom. Ali hčerka Lara prihaja z vami na tekmovanja? Ko sem v tujini, ne. Spremlja me na pripravah in na tekmah po Sloveniji. Mogoče bo letos z mano poletela v Korejo, kjer bo svetovno prvenstvo, saj bova potem morda ostali na Kitajskem, kjer igra mož nogomet. Ali vas je vrnitev na vrh Evrope po porodu presenetila? Niti ne. Poznam atletinje, ki so se vrnile po porodu in so postale še bolj uspešne kot prej. Verjela sem, da zmorem, čeprav so me že vsi odpisali. Projekti, načrti in želje? Marca bom nastopila na dvoranskem EP v Parizu, vse misli pa so usmerjene na SP v Koreji. Če pa pomislim še dlje, je glavni cilj olimpiada v Londonu. Lahko ciljate na kolajne? O kolajni na EP ne bom govorila, prav gotovo pa si želim finala. Nasprotno kot pri tekih so pri troskoku vse najboljše atletinje na svetu iz Evrope. Je torej kolajna dosegljiva tako na EP kot na SP? Tako je. Za kolajno se lahko borita Kubanka in Kazahstanka, ostale pa smo vse Evropejke. Kdaj pa dozori skakalka v tro-skoku? Snežana Rodič bo avgusta dopolnila 29 let. Pravi, da tekmovalke v troskoku dozorijo pri tridesetih, zato računa, da bo še posegla po dobrih rezultatih Nekateri pravijo pri tridesetih, tako da sem jaz čisto blizu. Trideset let bom stara ravno na olimpijskih igrah v Londonu. Upam, da bom še napredovala. Morda mi bo prav na olimpiadi uspelo vstopiti v klub 15. Koliko jih je v tem klubu? Ni jih veliko. Pri nas je mejo 15 metrov uspelo preskočiti Mariji Šestak. Je mogoče v eni sezoni toliko napredovati? Je. Pri vsakem koraku lahko pridobiš nekaj centimetrov, zato je možno skočiti tudi pol metra več. Zdaj živite v Kopru. Tako je, treniram pa v Ljubljani. Ska-kališča zaenkrat v Kopru ni. Upam, da bodo čim prej uredili tudi uradno dovoljenje. Stadion sem videla le od daleč, zdi pa se mi, da je čudovit. Tudi masa na atletski stezi je vrhunska, zato bi lahko Koper gostoval tudi mednarodna tekmovanja višjega ranga. Mož Aleksander Rodič je nogometaš, ki igra na Kitajskem. Trenutno je še doma, vendar naj bi kmalu odpotoval na Kitajsko. Kdaj se vidita? Klub, za katerega naj bi nastopal, prihaja na priprave v Koper. Če bo podpisal, ostane na Obali do 5. oziroma 6. marca. Vidiva se po moji zimski sezoni, ko grem za mesec in pol ali dva na Kitajsko. Potem pa še on pride. Je težko, vendar bova zdržala. Veronika Sossa NOGOMET Zaccheroni v finalu proti Avstraliji DOHA - Finalista azijskega nogometnega prvenstva v Katarju sta Japonska in Avstralija. Japonci, ki jih trenira Alberto Zaccheroni, so v prvem polfinali po enajstmetrovkah s 5:2 (2:2, 1:1, 1:1) premagali Južno Korejo, Avstralci pa so s 6:0 (3:0) ugnali Uzbekistan. »Oni so bili fizično močnejši, mi pa smo jih presenetili z naš tehniko,« je bil zadovoljen Zacc-heroni po tekmi. Finale bo na sporedu v soboto, tekma za tretje mesto pa dan prej. Sicer pa so se prireditelji prvenstva odločili, da bodo sredstva, pridobljena od vstopnic za polfinalni tekmi, podarili žrtvam poplav, ki so v zadnjem času prizadele Avstralijo, Šri Lanko in Tajsko. »BORZA« - Kapetan nemškega nogometnega prvoligaša Bayerna iz Münchna, Nizozemec Mark van Bommel, je prestopil k Milanu. Triintrideset-letni Van Bommel zapušča nemški klub pet mesecev pred iztekom pogodbe. OSTAJA - Čeprav so se zanj zanimali številni klubi, je italijanski nogometni reprezentant Giuseppe Rossi (23 let) podaljšal pogodbo s španskim prvo-ligašem Villarrealom do leta 2016. ITALIJANSKI POKAL - Četrtfinale, sinoči: Palermo - Parma 5:4 po 11-me-trovkah (0:0); danes ob 17.30 Milan -Sampdoria, ob 20.45 Napoli - Inter in Roma - Juventus. POŽAR - Glavno stavbo hrvaškega olimpijskega centra na Bjelolasici pri Ogulinu je ponoči zajel požar, v katerem se je zrušila streha stavbe. DIREKTOR - Novi športni direktor Nogometnega kluba Olimpija iz Ljubljane je nekdanji reprezentant Mile Ačimovic. NBA - Beno Udrih je z moštvom Sacramento Kings v gosteh pri Portland Trail Blazers zmagal s 96:81. Na parketu je preživel 41 minut in k zmagi kraljev prispeval 14 točk, štiri skoke in tri podaje. MRAZ - Pred nordijskim SP, ki bo od 24. februarja do 6. marca v Oslu, bo Petra Majdič izpustila tekmo svetovnega pokala v Rjabinsku, saj želi formo stopnjevati za svetovno prvenstvo in v mrzli Rusiji ne želi igrati rulete z zdravjem. MIAMI - Na drugi tekmi svetovnega pokala v novi jadralni sezoni, ki bo do 29. januarja potekala v morju pred Mia-mijem, je v razredu finn Gašper Vinčec po prvem dnevu in dveh regatah peti, drugi slovenski predstavnik Vasilij Zbo-gar pa osmi. V razredu 470 sta med 42 posadkami Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič 17. TENIS - Znani prvi polfinalisti odprtega prvenstva Avstralije Federer blizu Agassija Švicar ogroža Američanov rekord 46 zaporednih zmag na trdi podlagi - Schiavonejevi ni uspel podvig proti Wozniackijevi MELBOURNE - Branilec naslova teniškega odprtega prvenstva Avstralije Švicar Roger Federer se je prebil v polfinale uvodnega letošnjega turnirja za grand slam, kjer se bo pomeril z zmagovalcem iz leta 2008. s Srbom Novakom Dokovičem, ki je v treh nizih s 6:1, 7:6 (5) in 6:1 izločil Čeha Tomaša Berdycha. Federer je s 6:1, 6:3 in 6:3 «povozil» rojaka Sta-nislasa Wawrinko in se uvrstil še v osmi zaporedni polfinale odprtega prvenstva Avstralije. Federer, ki v Melbournu meri na peti naslov - več (6) jih ima le Avstralec Roy Emerson, ni pokazal nobene milosti do dobrega prijatelja Wawrinke in je zmago v areni Roda Laverja vpisal po vsega uri in 47 minutah igre. Federer je na dobri poti, da izenači rekordni zbir zmag na trdi podlagi, ki ga ima s 46 «v lasti» Američan Andre Agassi, ter številki 1 Špancu Rafaelu Nadalu prepreči doseči Rafa-slam; zmago na štirih zaporednih grand slamih, vendar ne v koledarskem letu. V ženski konkurenci je Wozniackijeva po treh nizih s 3:6, 6:3 in 6:3 le strla odpor že precej utru- Roger Federer jene Italijanke Francesce Schia-vone in se uvrstila v polfinale, s čemer si je že zagotovila, da bo na ponedeljkovi novi lestvici WTA zadržala prvo mesto. Danska zvezdnica je sicer izgubila prvi niz, a a se je vrnila v igro in premagala Schiavonejevo, ki je v nedeljo proti Rusinji Svetlani Kuznjecovi odigrala štiri ure in 44 minut dolg epski dvoboj, najdaljši ženski v zgodovini turnirjev za grand slam. Wozniackijeva se bo v četrtek za vstop v finale pomerila s Kitajko Li Na, ki se je z gladko zmago v 80 minutah (6:2, 6:4) nad Nemko Andreo Petkovic še drugič zapored uvrstila v polfinale OP Avstralije. NASTJA KOLAR - Nastja Kolar, ki je v minuli italijanski ekipni A2-ligi občasno branila barve pa-driško-gropajske Gaje, se je na mladinskem delu Australian open že uvrstila v osmino finala. Kolarje-va, sicer 16. nosilka, je s 6:2, 2:6 in 9:7 ugnala Juž-nokorejko Su Jeong Jang. Zdaj jo čaka dvoboj z drugo nosilko, Belgijko An-Sophie Mestach. ansa ALPSKO SMUČANJE - Slalom Francoz Grange znova na vrhu SCHLADMING - Dva dni po zmagi v Kitzbühlu je Francoz Jean Baptiste Grange slavil še na nočnem slalomu v Schladmingu. Na drugo in tretjo stopničko na zmagovalnem odru sta stopila Šveda Andre Myhrer in Mattias Hargin. Pod stopničkami je ostal Italijan Manfred Mölgg, med deseterico pa se je uvrstil tudi Cristian Deville. Edini slovenski finalist Mitja Valenčič je osvojil 18. mesto. Avstrijci so kljub sijajni navijaški podpori ob progi ponovili črno leto 2002, ko se niso povzpeli na zmagovalni oder. Vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Hrvat Ivica Kostelič je bil peti, a kljub temu utrdil vodstvo. Izidi: 1. J.-B. Grange (Fra) 1:46,54; 2. A. Myhrer (Šve)+00,04; 3. M. Hargin (Šve) +00,60; 4. M. Mölgg (Ita)+00,93; 5. I. Kostelič (Hrv) +01,00; 6. A. Bäck (Šve) +01,15; 7. J. Bygg-mark (Šve)+01,18; 8. C. Deville (Ita)+01,29; 9. B. Raich (Avt) +01,30; 10. N. Yuasa (Jap)+01,36; 18. M. Valenčič (Slo)+02,88. / ŠPORT Sreda, 26. januarja 2011 21 ŠPORTNO PRIZNANJE - Na podelitvi v Rimu Michele Leghissa v družbi Platinija, Morattija in Prandellija Medvejc je bil imenovan za najboljšega nogometaša na mivki za leto 2010 Michele Leghissa, slovenski nogometaš iz Medjevasi, je v ponedeljek zvečer na prazniku državne nogometne zveze amaterskih klubov Lega na-zionale dilettanti v Rimu prejel visoko športno priznanje. Imenovan je bil namreč za najboljšega nogometaša na mivki v Italiji za leto 2010. V olimpijskem gledališču v Rimu so mu podelili kipec »Le Ali della Vittoria« (Krila zmage), ki so ga v ponedeljek dvignili tudi predsednik evropske nogometne zveze UEFA Michel Platini, Interjev predsednik Massimo Moratti, nekdanji nogometaš in podpredsednik FIGC Demetrio Albertini ter selektor državne reprezentance Cesare Prandelli. »Res sem počaščen. Vsakdo bi bil ponosen za to priznanje, saj sem ga prejel skupaj s Pla-tinijem, Morattijem, Prandellijem in ostalimi. Nepozaben večer. Ko so me poklicali na oder sta me pred številnim občinstvom sprejela športni novinar državne televizije RAI Mario Mattioli in nekdanja »Miss-Italia« Gloria Zanin. Bilo je zelo prijetno. Mattioli me je vprašal, katere so glavne razlike med nogometom in nogometom na mivki, pa še to, kako sem se približal temu športu. Vse zelo na kratko, saj je bila ceremonija dolga,« je ponedeljkov rimski večer orisal Leghissa in še dodal: »Zal nisem imel priložnosti, da bi se pogovarjal s Platinijem oziroma Morattijem, ker niso sedeli blizu mene.« Michele Leghissa je med »pionirji« tega športa v Italiji, saj igra od vsega začetka (od leta 2004) v državni repre- Medvejc Michele Leghissa med podelitvijo priznanja na odru olimpijskega gledališča v Rimu lnd zentanci. V utemeljitvi priznanja so organizatorji o Micheleju tako zapisali: »Velikodušen in pošten športnik. Kot amater se je od vsega začetka, leta 2004, spoprijel z izzivom nove športne discipline nogometa na mivki in osvojil prestižne lovorike ter nosil kapetanski trak državne reprezentance.« V svoji karieri je nekdanji nogometaš kriške Vesne in repenskega Krasa osvojil naslov evropskega prvaka le- ta 2005 in svetovnega podprvaka leta 2008. V evropskem pokalu je bil tretji leta 2004, 06, 09 in 10. Z državno reprezentanco nogometa na mivki je odigral 126 tekem in dosegel 23 zadetkov, kar ga uvršča na drugo mesto skupne lestvice po številu nastopov v dresu »az-zurrov«. Michele je bil tudi večkrat ka-petan državne reprezentance. V prvo-ligaškem tekmovanju Michele brani barve furlanske ekipe Coil Lignano. Ker jeseni in pozimi nogometaši na mivki mirujejo, Michele igra še za moštvo iz Tricesima v deželni elitni ligi. V letošnji sezoni ga čaka pomemben izziv. »Z državno reprezentanco bomo nastopili na svetovnem prvenstvu, ki je že nekaj let pod pokroviteljstvom FIFA. SP bo od 1. do 12. septembra v kraju Marina di Ravenna. Letos igramo na domačih tleh in morali se bomo zelo potruditi,« je še dodal Leghissa. (jng) KOŠARKA - Državna C-liga Jadran danes proti Ferfogli in Sosiču Jadran Qubik caffe bo danes ob 20.30 na Opčinah gostoval drugouvršče-no GSA Udine, pri katerem igrata tudi bivša jadranovca Saša Ferfoglia in Peter Sosič. Videmčani, ki so sestavili kvalitetno ekipo in ciljajo na napredovanje, bodo na Opčine dospeli v popolni postavi, jadranovci pa bodo še vedno brez Christiana Slavca, vrnil pa se bo Peter Franco, ki je saniral poškodbo gležnja. Jadranovci so GSA Udine v prvem delu premagali, z dobro obrambo in preciznimi napadi pa bodo skušali videmsko moštvo spet presenetiti. Vi-demčani so tačas v dobri formi: v nedeljo so premagali Montebelluno z 21 točkami naskoka, najboljša na igrišču pa sta bila slovenska igralca Saša Fer-foglia (20 točk) in Peter Sosič (18 točk). »Kaže, da smo v zelo dobri formi,« napoveduje Ferfoglia, »Zame in Petra je to manjši derbi, ostali v ekipi pa seveda te tekme ne občutijo tako kot midva.« Sodila bosta Fasoli in Vantini iz Verone. NOGOMET - Promocijska liga Vesna drevi v Križu proti Reaneseju Vesna bo drevi (začetek ob 20.30) na domačem pravokotniku v Križu, v zaostalem srečanju 16. kroga promocijske lige, gostila Reanese. Pred desetimi dnevi so tekmo v Križu preložili zaradi goste megle. Massaievi varovanci, ki so zadnji poraz zabeležili v 6. krogu v Zavljah (2:1), bodo skušali podaljšati serijo pozitivnih rezultatov. V nedeljo so zaustavili vodilni San Daniele, z današnjo zmago pa bi lahko prehiteli Reanese, ki ima le točko več. Reanese je v nedeljo na domačem igrišču izgubila proti Caporiac-cu (3:1), proti kateremu bo Vesna igrala v nedeljo. Vesnin trener bo lahko danes poslal na igrišče najboljšo postavo. Nihče ni poškodovan in niti diskvalificiran. »Reanese je vsekakor dobra ekipa. Ne smemo pozabiti, da je Vesna v prvem delu v gosteh izgubila z 2:0. Lepo bi bilo, da bi se jim maščevali za poraz. Upam, da nam bo uspelo obdržati koncentracijo na višku,« je dejal Vesnin trener Andrea Massai. (jng) JAHALNI ŠPORTI - Slovenska jahačica Irina Pockar tudi na hipodromu Tudi do 50 km/h Decembra se je udeležila prve dobrodelne dirke v zapregah, konec meseca pa še v Markah Jahačica Irina Pockar, članica Dolge Krone, je tudi navdušena obiskovalka hipodroma. Ko ima nekaj prostega časa, se rada preizkusi tudi na stezi: »Ponavadi pri prijatelju dobim konja, ki ga potem pripravim in segrevam pol ure z lahkim vozom - sulkyjem. Tako sem se naučila vožnje na hipodromu in zdaj mi □ Obvestila AŠD SK BRDINAorganizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18.,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. gre kar dobro od rok,« pojasnjuje 20-let-na Irina, ki sicer tekmuje v zvrsti trek in sodi med najboljše v Italiji. Največkrat obišče hipodrom v Trstu, decembra pa je prvič tudi tekmovala. Jahačica iz Krmenke se je namreč odzvala povabilu združenja Unire in skupine Quelli che le stelle, ki so v Trevisu priredili tekmo zvezd (Corsa delle stelle). Šlo je za dobrodelno dirko v zapregah, na kateri so ob jahačih nastopili še filmski igralci, pevci, športniki in manekenke. Zbrana finančna sredstva je združenje namenilo poplavljencem v Venetu. Podobno dobrodelno akcijo bodo ponovili konec meseca v Montegiorgio v Markah. Irina bo nastopila ob pevcu Gigiju Cifa-relliju, pevki Chiari Canzian, boksarju Albertu Servideju, znanemu »osvajalcu« Cristianu Angelucci, kolesarju Claudiu Chiappucciju, avtorici Elisi Alloro in mnogih drugih ... Irina potrjuje, da tekmovanja v naravi s svojim Nabuccom ne bo nadomestila s tekmami na hipodromu: »To je le moj hobby. Če bo še kaka prilož- nost, bom rada nastopila, a le kot doslej.« Ko tekmuje ji organizatorji nudijo konja, ostalo opremo pa si izposodi Irina Pockar med dirko v Trevisu pri prijateljih in v tržaškem hipodromu. Na sulkyju se med tekmami požene tudi do 50 km/h. (V.S.) NOGOMET Kras Repen danes proti FC Koper Kras Repen bo danes v Kopru igral prijateljsko tekmo proti slovenskemu prvoligašu FC Koper, ki bo konec tedna odpotoval na priprave v Turčijo. Spomladanski del prve slovenske lige se bo namreč začel 26. februarja, ko bo koprski prvoligaš gostoval v Domžalah. Tekma, ki bo na pomožnem igrišču na koprski Bonifiki, se bo začela ob 17.30. Za Kras bo srečanje proti Kopru odlična priprava na težko nedeljsko gostovanje v Sand Donaju, kjer bodo igrali proti močni združeni ekipi SandonaJesolo. ŠAH Zmagal je mentor krožka ZSŠDI V trgovskem centru Le Torri je bil prejšnjo soboto zanimiv turnir v pospešenem šahu (15 minut razmisleka za igralca), na katerem je nastopilo več naših ša-histov. Po sedmih kolih je slavil mojstrski kandidat Aleksander Uršič iz Sežane (6/7), ki je sicer tudi mentor naših mladih šahi-stov, ki se ob petkih popoldan zbirajo v krožku na sedežu ZSŠDI. Naši mladi ša-histi so se množično udeležili turnirja in v konkurenci tridesetih igralcev dosegli tudi zelo dobre rezultate: Jan Zobec (4/7) je bil 8., Filippo Camana (4/7) 14., Cristina Sustersich (3,5/7) 15., Enrico Genzo (3,5/7) 17., David Guštin (2,5/7) 24., Matej Gruden (2/7) 25., Lara Betocchi (2/7) 27. in Lorenzo Obersnel (1/7) 30. Glede na kakovostno udeležbo (trije mojstrki kandidati in več prvo, drugo in tretjekategornikov) je bil nastop naših mladih povsem zadovoljiv, saj so se vsi skozi cel turnir uspešno upirali nasprotnikom. Še posebno pohvalo pa zaslužita Enrico Genzo, ki je na svojem prvem turnirju dosegel polovični izkupiček, in Lara betocchi, ki je bila najmlajša udeleženka. Od starejših tekmovalcev je Bruno Jankovič (5/7) bil odličen 4., Marko Oblak (4/7) pa 12. (Marko Oblak) KOŠARKA (Pre) lahka zmaga mladincev Jadrana ZKB Jadran Zadružna kraška banka - Vene-zia Giulia Muggia 83:59 (15:16, 38:28, 63:45) JADRAN: Zaccaria 4, Škerl 9, Longo 5, Ban 24, Sacher, Dellisanti 8, Berne-tič 14, Moscati, Floridan 9, Batich 10, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Ban 3, Batich, Longo in Škerl 1. Proti skromnemu nasprotniku iz Milj so jadranovci po povprečni predstavi dosegli načrtovano zmago. Srečanje so začeli zelo nezbrano in lagodno, tako da so gostje po prvi četrtini vodili za točko. Sledil je delni izid 10:2 opogumljenih domačinov, ki so le malce pritisnili na plin, vzpostavili varno razliko in jo do konca srečanja samo še večali ob prispevku vseh igralcev. Kot je ugotavljal trener Vatovec, fantje od takih nastopov nimajo veliko koristi, saj je bil nasprotnik objektivno slab, brez perspektivnih posameznikov. Z gladko zmago pa so Jadranovi mladinci le opravili svojo nalogo. Ostala izida 2. kroga: Corno -Snaidero 81:73, Falconstar - Cordenons 94:67, Roraigrande prost. Vrstni red: Jadran ZKB, Corno in Falconstar 4, Snaide-ro, Cordenons, Roraigrande in Muggia 0. Prihodnji krog: Falconstar - Jadran ZKB. V pokrajinski reprezentanci trener Šušteršič in dva igralca Kontovela Na prvi trening tržaške pokrajinske reprezentance letnikov 1988 sta bila med štirinajsterico vpoklicana tudi igralca Samuele Zidarich in Alexander Daneu, ki nastopata v ekipi Kontovela U13. V trenerskem štabu bo sodeloval kot asistent tudi Danjel Šušteršič, ki v projektu Jadran vodi ekipo Jadrana v državnem prvenstvu U15. Prvi trening bo v ponedeljek, 31. januarja v Dolini. ODBOJKA - Danes ob 20.30 na Opčinah bo moški derbi under Sloga -Olympia. 2 Sreda, 26. januarja 2011 KULTURA / NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE (8) - Amatersko kulturno-športno društvo Vipava Število članov se vsako leto veča Poleg kotalkarskega odseka je aktivna tudi plesna skupina - Vadbene razmere največji problem Izkaznica Panoge: kotalkanje in ples Aktivni športniki do 19. leta: 53 Med njim je osnovnošolcev 36 Fantje in dekleta: 8 fantov in 46 deklet Vadbene skupine: 6 skupin Kraj vadbe: v občinski telovadnici v Sovodnjah, na kotalka-lišču na Peči, v občinski telovadnici Vileša, na kotalkališču v Ren-čah. Plesna dejavnost poteka v društvenih prostorih na Peči. Ure vadbe: razpolagamo z 28 urami tedensko. Odvisi od vremena in obdobja. Trenerji: Tanja Peteani (trenerka 3. stopnje), Isabella Lucigrai (trenerka 3. stopnje), Elena Vi-zintin (trenerka), Monica Quag-giato (diplomirana v športnih vedah) in Nataša Pahor (pomožna trenerka); Jelka Bogatec Budžet: / * \ n ti ? m A „ fifrj h Bfl w I M 11 . ■ * 1 : m }M( V ISffi " ** ™ ------ Amatersko kulturno-športno društvo Vipava deluje izključno na mladinskem področju. Paradna disciplina je kotalkanje, že nekaj let pa deluje tudi plesna skupina. Številko kotalkarjev se vsako leto veča, saj se veliko deklic po poletnem tečaju odloči, da bo nadaljevalo vadbo. Večina je tekmovalk, v klubu pa vadi tudi osem dečkov. Tudi plesna skupina je vsako leto številnejša: mlajše se učijo osnov plesa, starejše pa se usmerjajo v hip hop. Plesalke vadijo na društvenem sedežu na Peči. Pereč problem je plošča na Peči, ki je še nepokrita, zato morajo kotalkarji vaditi v različnih telovadnicah, in sicer v Gorici, Sovodnjah, Vilešu in Renčah: »To je kar naporno, vendar so se vsi tekmovalci organizirali, da lahko treningi potekajo nemoteno,« je za društvo povedala odbornica Elena Vizintin. Vsi kotalkarji tekmujejo: zaradi prostorskih in posledičnih vadbenih težav bo le šest ko-talkaric tekmovalo na uradnih tekmah kotalkarske zveze FIHP, ostali pa le na amaterskem nivoju. Kotalkarje vodijo domače trenerke, ki so bile tudi bivše tekmovalke. Ta-čas se v trenersko delo uvaja Nataša Pahor, ki se izobražuje in pomaga pri vodenju treningov. Letos bo Vipava praznovala 35. obletnico svojega delovanja: ob jubileju je že tiskala koledar (ki je še na voljo), bržkone pa bo pripravila tudi revijo, na kateri bodo nastopali kotalkarji in plesalke. Kot vsako leto bodo tudi letos priredili Pokal Vipave, načrtujejo pa tudi poletne kempe, kjer dekleta spoznavajo kotalkanje, zabavajo se na rolerjih ter v plesni in kreativni delavnici. AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO CIRCOLO CULTURALE RICREATIVO DILETTANTISTICO Sardočeva ulica, 9 Peč - Via D. Sardoč, 9 Peci 34070 SOVODNJE OB SOCI - SAVOGNA D'ISONZO (GO) C.F. 80003940311 - P.I. 00328880315 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Glasba, maestro 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Glasb. odd.: Premio Tenco 2010 ^ Rai Tre Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Il burbero (kom., It., '86, r. F. Castellano, i. A. Celen-tano) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Defiance - I giorni del co-raggio (dram., ZDA, '08, r. E. Zwick, i. D. 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Pokal Italije: četrt finala 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 2011 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs i. N. Rawat 17.45 Dnevnik, Tg2 Flash L.I.S. Craig) 0.20 Film: Crminal (dram., ZDA, '04, r. G. Jacobs, i. J.C. Reilly) 1.20 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Kali-spera (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved (I Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25. 1. 2011) Vodoravno: Malaspina, antipasat, sad, Erato, O. R., urar, Antonaz, M. A., Mr., I. B., Nihaj, Alain, Rostand, sitar, t. l., I. T., Kajn, analitik, Anan, dinamika, raža, ikone, Al; na sliki: Matjaž Antonaz. ^ Tele 4 La l 20.00 Dnevnik 20.30 2.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Proza: Ausmerzen - Vite in-degne di essere vussute (i. M. Paolini) 23.15 Aktualno: Ausmerzen - L'approfondimen-to 0.25 Nan.: N.Y.P.D. 2.30 Aktualno: Otto (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Mlad. nad.: Zlatko Zakladko 10.50 Igr. nan.: Šola na sončavi 11.15 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 11.50 Mednarodna obzorja: Nemčija (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.25 Prisluhnimo tišini 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Ljubezen izdaja smrt 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Omizje 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Spet doma 14.30 Bleščica - oddaja o modi (pon.) 15.00 Tranzistor (pon.) 15.35 Impro Tv (pon.) 16.00 Knjiga mene briga (pon.) 16.20 Osmi dan (pon.) 16.50 Mostovi - Hi-dak (pon.) 17.15 Osmi dan (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Dok. odd.: Deževni gozd 18.55 Aritmija (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Glasb. dok. odd.: Pavarotti - Due-ti 22.00 Film: Praznični dan (pon.) 23.35 Slovenska jazz scena 0.00 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 11.00 Žarišče 12.00 Odbor DZ za okolje in prostor 14.00 Odbor DZ za notranjo politiko 17.25 Slovenska kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Ameriški džihadist Koper 6.10 Nan.: Dharma &Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Na-ruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: The vampire diaries 23.00 Film: The island (fant., ZDA '05, i. E. McGregor) 1.25 Variete: Pokerlmania 2.15 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'au-tore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Film: Sherlock Holmes 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Variete: Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.45 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Roto-calco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Nogomet: Triestina - Novara 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. od.: City folk 21.00 Glasb. odd.: Eth-nopolis 21.45 Avtomobilizem 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 22.15 Srečanje z... 22.45 In orbita - glasb. odd. 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo: SK Posojilnica AICH/Dob (A) 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-loziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'ultimo treno (dram., ZDA, '01, i. H.J. Osment) 15.55 Film: Non vi ho dimenti-cato (dok., ZDA '07, i. F. Forsyth) 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 7.20 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 16.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Dan naprej (drama) 22.15 24UR zvečer, Novice 22.35 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 23.30 Fant. serija: Vitez za volanom 0.20 Hum. serija: 30 Rock 0.50 Policista (krim. serija) 1.40 24UR, ponovitev, Novice 2.40 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.15 9.40 Družina za umret (hum. serija) 7.45 Svet (pon.) 8.45 11.10 Obalna straža ponoči (akc. serija) 10.1015.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.40 23.35 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.55 TV prodaja (reklame) 13.25 Hudičeva ljubica (drama) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 16.10 Na kraju zločina: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Hudson Hawk (kom., ZDA, '91) 21.50 Film: V njeno obrambo (drama, Kan., '99 i. M. Matlin) 0.05 Sulta- ni z juga (krim. drama, Arg./Šp./Meh., '07) 1.45 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurinčič - Deseti brat, 21. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 26. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 1010 ŽENEVA -5/1 ° MILAN o-3/7 DUNAJ -10/-1 O LJUBLJANA o-5/0 TOLMEČ O -5/4 "T VIDEM O ^ -2/6 O PORDENON -1/5 TRBIŽ O -6/3 O -10/-1 KRANJSKA G. O N. GORICA 0/5 O TRŽIČ -5/1 O KRANJ O LJUBLJANA -3/2 POSTOJNA O-5/0 KOČEVJE ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES A LIZBONA f O 7/11 C MADRID O -5/9 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. <1 Hladna fronta se iznad vzhodne Evropoe pomika proti Jadranu; v višinah doteka od severa nekoliko bolj vlažen zrak.Od torka bodo začeli dotekati zahodni tokovi, ki bodo v prizemnih plasteh bolj vlažni. \ '„„ATENE ^ ,.6/14 ?>, V Alpah bo prevladovalo le delno oblačno vreme; v Pre-dalpah in v zgornji nižini pa bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem proti večeru bo ob obali lahko pričelo rahlo deževati, na Kraški planoti in v Julijskih Predalpah nad okoli 400m pa rahlo snežiti. Na Primorskem in Notranjskem bo pretežno oblačno. Tam bo občasno rahlo snežilo, na obali pa rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna. Drugod po Sloveniji bo delno jasno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, v alpskih dolinah s snežno odejo do -10, najvišje dnevne okoli 3, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 6 stopinj C^ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 10.31 Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Fronta se zadržuje nad severnim delom srednje Evrope. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal nad naše kraje nekoliko manj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.28 najvišje 35 cm, ob 11.32 najnižje -23 cm, ob 18.18 najvišje -1 cm, ob 21.51 najnižje -7 cm. Jutri: ob 4.45 najvišje 34 cm, ob 12.53 najnižje -35 cm, ob 19.41 najvišje 9 cm, ob 23.46 najnižje -3 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............60 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . 90 TOLMEČ O -4/2 VIDEM O 0/8 O PORDENON 1/7 TRBIŽ O -5/1 o -4/-1 KRANJSKA G. CELOVEC O -5/-2 O GRADEC -3/1 O -4/-2 S. GRADEC ČEDAD O O N. GORICA 2/4 O TRŽIČ ™ -3/0 O KRANJ O LJUBLJANA -1/1 POSTOJNA O -3/-2 KOČEVJE O CELJE -3/0 O MARIBOR O-2/1 PTUJ O M. SOBOTA O-2/2 ZAGREB -1/1 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri se bo nadaljevalo pretežno oblačno vreme. Ponekod se bodo pojavljale rahle padavine, ki bodo verjetnejše po nižinah in ob morju ter na vzhodnem pasu. Proti večeru bo zapihala burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno, v večjem delu Slovenije bo občasno rahlo snežilo, po nižinah Primorske pa rahlo deževalo. Popoldne bo zapihala burja. V petek bo v jugozahodni Sloveniji še rahlo snežilo, drugod bo suho vreme. Na Primorskem bo pihala burja. ČILE - Sebastian Pinera vztraja, da leti sam Predsednik s helikopterjem brez goriva pristal na cesti SANTIAGO DE CHILE - Čilski predsednik Sebastian Pinera, milijarder, ki vztraja, da leti sam, je minulo nedeljo poskrbel za kar precej razburjenja. S helikopterjem je moral namreč zasilno pristati sredi avtoceste na jugu države, ker mu je zmanjkalo goriva. Dogodek je odmeval tudi v čilskem kongresu, kjer so mnogi že poklicali predsednika na odgovornost. Predsednik sicer vztraja, da mu ni šlo prav nič za nohte in da ni šlo za zasilni pristanek. Zatrjuje, da je načrtoval postanek v bližini Cobque-cure, kakih 270 kilometrov južno od prestolnice Santiago de Chile, kjer naj bi dotočil gorivo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Toda posnetki lokalnih prebivalcev nakazujejo, da postanek še zdaleč ni bil načrtovan in da je helikopter pristal sredi ceste kakih 20 kilometrov pred Cobquecuro. Pinera pa na videoposnetku tudi razlaga lokalnim prebivalcem, da mu je zmanjkalo goriva. Predsednika so rešili policisti, ki so mu s helikopterjem pripeljali gorivo, da je lahko nadaljeval pot proti svojemu ranču Lago Ranco, ki leži kakih 700 kilometrov južno od čilske prestolnice. Pinera je pilot postal pred petimi leti, zdaj pa kljub predsedniškemu položaju vztraja pri samostojnem letenju, da ohrani licenco. Dogodek je v ponedeljek odmeval tudi v čilskem kongresu, kjer so Pinero kritizirali tako njegovi zavezniki kot opozicija. Še posebej kritičen je bil opozicijski politik Gabriel Ascencio, ki je terjal preiskavo, ali je predsednik s pristankom sredi avtoceste kršil kakšne zakone in koliko je vse skupaj stalo čilske davkoplačevalce. "Kar se je zgodilo v nedeljo, ni majhna reč," je dejal Ascencio. "Gospod Pinera, četudi je predsednik, ne sme kar pristajati, kjer koli želi in ogrožati varnosti ljudi," je poudaril poslanec. (STA) Sebastian Pinera ZDA - Tv zvezdnica Oprah Winfrey ima polsestro CHICAGO - Televzijska zvezdnica Oprah Winfrey je med ponedeljkovo televizijsko oddajo svetovnemu občinstvu v solzah predstavila svojo skoraj desetletje mlajšo polsestro Patrico, za katero do lanskega novembra sploh ni vedela. Patricia si je več let prizadevala priti do slavne sestre, opravila pa je tudi analizo DNK. Med oddajo je prišlo na dan veliko podrobnosti o življenju ene najbolje plačanih televizijskih zvezd vseh časov, ki je bila rojena leta 1954 neporočenima najstnikoma in je mladost preživela v treh zveznih državah pri treh rejnikih. V času, ko je njena mati Vernita Lee leta 1963 rodila Patrico, je Oprah živela pri očetu in ni niti vedela, da je bila mama noseča. Mama je kasneje govorila, da je njena hčerka Patricia umrla po rojstvu. Med oddajo pa je povedala, da ni imela denarja in je po porodu otroka dala v posvojitev. (STA) V. BRITANIJA - Kljub podganji nevarnosti Na Downing Streetu 10 za zdaj ne bo nove mačke ZDA - Eunice Billhart Pri 105 letih redno uporablja Facebook COLUMBUS - Američanka Eunice Brillhart je bržkone najstarejša uporabnica Facebooka. Pravkar je dopolnila 105 let, rojstni dan pa je preživela s preverjanjem, kaj dogaja na tej spletni socialni mreži. Profil ji je pomagala vzpostaviti njena vnukinja, zdaj pa je že prava profesionalka, poročajo tuje tiskovne agencije. "Zelo mi je všeč, saj preko Fa-cebooka lahko najdem ljudi, ki jih nisem videla že leta," pravi Brill-hartova, ki skrbno vsakodnevno obnavlja svoj profil in objavlja slike svoje družine. Kako prababica obvladuje Face-book in sploh računalnik je za mnoge pravcati fenomen, glede na to, da je Brillhartova odraščala še v času, ko ni imela niti radia, kaj šele televizijo, kar je za današnjo mladino v razvitem svetu že povsem samoumevno. A kot pravi Brillhartova, je ravno to, da se zaposli, njena skrivnost dolgega življenja. In dela ji verjetno res ne zmanjka, glede na to, da vzdržuje stalne stike s 23 prijatelji na Facebooku in da je v svojem naselju upokojencev zmagovalka v bowlingu na konzoli Wii, še navajajo agencije. (STA) Maček pred znamenitim vhodom v rezidenco britanskega premierja LONDON - Srcu oblasti v Veliki Britaniji grozi nova nevarnost: na stopnicah Downing Streeta 10, najbolj znanem vhodu v državi, so zagledali podgano. Britanska vlada kljub temu zaenkrat ne namerava vpoklicati nove mačke, ki bi pregnala nadlogo izpred vrat premiera Davida Camerona. Mačke z Downing Streeta 10 se lahko pohvalijo z bogato zgodovino, nekatere od njih so bile celo na državni plačilni listi in so prejele častni naslov glavnega lovilca miši v premierovem kabinetu. Podgano, ki se je sprehajala pred slovitimi črnimi vrati, sta ujeli dve televizijski kameri, potem ko se je pojavila na novicah, pa so televiziji preplavila elektronska, sms in tweet sporočila zaskrbljenih državljanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kljub temu so iz Cameronovega kabineta v ponedeljek sporočili, da zaenkrat ne načrtujejo vpoklica nove mačke. Morda tudi zato, ker si vlada zaradi strogih varčevalnih ukrepov ne more privoščiti drage mačje hrane in stranišč, ob tem dodaja AFP. Zadnja mačka na Downing Streetu 10 je bila sicer Sybil, ki se je leta 2007 vselila k tedanjemu finančnemu ministru Alistairu Darlingu, a se je že po šestih mesecih vrnila nazaj v škotski Edinburgh, saj se ni mogla privaditi na središče Londona. Pred njo je na tem naslovu nazadnje živel sloviti Humphrey, pote-puški maček, ki sta ga za svojega vzela premierka Margaret Thatcher in njen naslednik John Major. Tony Blair ga je nato leta 1997 upokojil, v javnosti pa so takrat zakrožila ugibanja, da se je moral Humphrey izseliti zaradi Blairove soproge Cherie. Humphrey je bil na plačilni listi premierovega kabineta in je letno prejemal po 100 funtov. V njegovi kar 120 strani dolgi kartoteki je med drugim pisalo, da je deloholik, ki se redko druži in ne obiskuje zabav, da nima kazenske kartoteke ter po vedenju nadrejenih ni bil vpleten v nobene spolne škandale ali škandale z drogo. (STA)