-..... r^m
: • -r. ■ ■

Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velj* za vse leto « . . $6.00 Za pol leta • • - • Za New York celo Wo Za inoxemstvo celo leto
• . $3.00 | to > $7.00 | eto $7.00 |
List slovenskih delavcev v Ameriki.
the United States.
Issued every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers,
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congren of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO. 66. — ŠTEV. 65.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 19, 1926. — PETEK, 19. MARCA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
USODA LIGE NA TEHTNICI
Liga se je izpostavila nevarnosti popolnega razkroja, ker je izločila Nemčijo. — Združene države se ne bodo vmešavale. — Briand je položil temelj za nov konflikt, ko je zahteval, »naj narodi izpremenijo ženevski dogovor. — Nameravana akcija manjših sil.
Tragična usoda mladih zakoncev.
ŽENEVA, Švica, I 8. marca — Zborovanje Lige narodov, na katerem je bilo zastopanih šest in štirideest narodov, se je sestalo včeraj ter soglasno sprejelo resolucijo, v kateri obžaluje, da ni bilo mogoče vsled sedanjih težkoč dovoliti Nemčiji vstopa. Liga upa, "da bodo še pred rednim septembrskim zasedanjem težkoče odstranjene".
S to resolucijo je stopila Liga v novo kontrover-zo, v kateri je treba usodo organizacije kot orodja svetovnega miru določiti v teku naslednjih šestih mesecev ter podvreči konečni preiskušnji ideje Woodrow Wilsona, ustanovitelja Lige.
Govori francoskega ministrskega predsednika Brianda, angleškega zunanjega ministra Chamber-laina, brazilskega delegata in zastopnikov manjših evropskih sil na včerajšnjem zborovanju, so položili temelj za veliko kontroverzo, ki bo izvojevana glede pravice kateregakoli naroda v svetu, da se posluži veta kot se ga je poslužila Brazilija, da zadrži Nemčijo iz Lige.
Razvoji, kot so se pojavili včeraj, so spravili v javnost vse zadrege. Ali bo Francija s svojimi evropskimi zaveznikimi kedaj dovolila. Nemčiji, da stopi v Ligo s pravico, da se posluži svojega vetira-v>ja za revizijo versaillske mirovne pogodbe?
Kancelar Luther in zunanji minister Stresemann, ki sta se pripravljala na povratek v Berlin, nista bila navzoča na zborovanju Lige, a sedela sta pri radio ter pozorno poslušala, ko je skušal Briand v ognjevitem govoru zmanjšati usodepolni učinek konflikta narodnostnih idej. Briand je izjavil, da je potrebna reforma ustave Lige na tak način, da se ne bo mogel noben narod, tudi Nemčija ne, po-služiti svoje dosedanje pravice vetiranja.
Francoski ministrski predsednik je s tem na pretkan način otvoril boj, v katerem bo sledil pri-pust Nemčije v Ligo le reformi Ligine ustave. Na ta način bodo F rancija in njeni zavezniki lahko preprečili revizijo iztočnih meja Nemčije in vsako večjo revizijo versaillske mirovne pogodbe.
Luther, Stresemann in Briand so včeraj zvečer odpotovali iz Ženeve, a Sir Chamberlain je ostal, da prisostvuje nadaljnim sejam sveta ter pomaga pri stvorjenju komisije, ki naj bi vse proučila.
Briand je sprejel včeraj zvečer zastopnike nemškega časopisja ter jim pojasnil, da se je dogovoril z berlinsko vlado, da bosta obe vladi v tesnem stiku glede vseh zadev skupne važnosti in da bo prišel v leku enega meseca na dan dokaz tega sodelovanja.
Ko je stopil Stresemann v vlak, da se odpelje proti domu, je rekel nemškim poročevalcem: — Videl vas bom zopet tukaj septembra meseca.—Jasno pa je bilo, ne le njemu, temveč tudi vsem drugim, da bo to odvisno od politične sreče, ki bo v naslednjih par mesecih zelo nestalna.
M. Unden, švedski minister za zunanje zadeve, ki se je ceh h deset dni upiral prizadevanjem, da z Nemčijo vred pripuste v svet Lige tudi Poljsko, Brazilijo in Špansko, je rekel:
— Na nesrečo je bil vstop Nemčije zvezan z gotovimi drugimi zadevami, ki niso imele nobenega opravka š tem zborovanjem. Pojavila so se gotove narodne zahteve in gotovi interesi so blokirali splošni dobrobit in splošno dobro Lige narodov.
M. Louden, zastopnik Holandske in M. Motta, zastopnik Švice, sta namignila, da se stavlja interese velikih narodov pred interese splošnosti. Opaziti je znake, da bodo igrali manjši narodi veliko vlogo pri bodočih debatah Lige, tekom katerih bodo skušale velike sile pretvoriti ustavo Lige narodov v lastno korist Vsled tega je pričakovati revolucije majhnih narodov še pred sestankom
Šestnajst let stari fant je izvršil samomor. — Ustrelil se je, potem ko je njegov oče odredil vse potrebno za razveljavi jen je zakona.
Louis Oavello. star šestnajst let in približno prav tolikv) -stara Miss Helen AVeiprartd, sta sta <lne 9. januarja v Rixlgefiekl, N. J., kjer ju je jM>roeil mirovni xofchvik. Sklenila ista. da ur bosta obvesl-ila svojih Jjudi, dokler ne Ik> dobil mladi mož dobre službe. Fant se je vrnil na dom .svojega, oeefci v Brooklyn*!, *ločim se je vrnil« njegova mlada žena k svoji materi, ki stanuje v bližini.
Pričakovala sta, -da 'bosta "zolo srečna. Nista mislila, da bosta družim i nasprotovali, ker sita se l K) znal i že dolgo časa in ker s?ta se Louis in Helen ijrrala skupaj i/za otroških let. Izvedeli pa so za zakon. Obe družini i>ta nasprotovali. posebno pa >ttarejši Oavello. Pozneje ko .pofcrtarte razmere take neznosne, da sta se nastanila Louis in inje<rova mlada žena pri sestri slednje.
To se je zgodilo pred vee dnevi. Louis je dobil sempatain kako službo ter zaskužil toliko, da je lahko plačal sobo, (ločim je lio dil^zvečer v šolo, da se izuri v ne-k^ stroki. Včeraj pa so odvedli stariši mladi par v urad odvetnika Kelley-a ter ga prowili, naj stori vse potrebno, da za razvdljav-1 jen je zakona, čeprav sta Louis JJ in Ilelen temu temu ma&protovala. XiiV-ai definiitivnega ni bilo storjeno in Loxiis se je vrnil s svojo ženo v svojo sobo.
Ko sta prišla domov, sta se zaklenila v "Svojo sobo. Ni-tta prišla k večerji, in ko je prinesla sestra Helen nekaj jedil, je nista spu-ti!a norter.
Sestra je stala dalj časa pred vratmi ter cula ihte nje.
Pol ure pozneje je prišel Louis doli ter m izgovoril nobene besede. Kmalu nato se je vrnil ter odšel molče v sobo.
Tam je vprašal svojo ženo, če ga še ljubi in ona mu je to poti ulita. Takoj nato pa je poč id strel. Sestra je* hitro Odprla vrata ter videla na tleli ležati mrtvega Louisa.
Kitajci izpolnili zahteve velesil.
P F/K ING, Kitajska. 18. anarea Iz Tienskia javljajo, tla so Kitajci v sogl^\>ju z Ea.hrt.evo iuoecm-sk!h mb! odstranili mrne pri ifcto-ku Tej ho reke. O las i se, d«. bodo kitajske čete, ki kontrolirajo forte ob iztoku, zii dosti le vsem zn-htevam u/ltimarta.
Skupina desetih v Pekingu sta-mijočih Amerikaneev se je oglasila včeraj pri ameriškem poslaniku McMurrau ter ga naprosila, naj uporabi svoj Vpliv v Washing-tonu ter prepreči soudeležbo Ame rike pri kaki nasilni akciji za zopet no otvorjenje parobrodstva na .Jepho reki pri Tiensimi.
.Skupina Amerikaneev je izjavila. da bi pomenjala nasikna ak-eija odstop Združenih držav od <tradieijona<lne politike napram Kitajski in da bi ta;ka akcija škodovala ameriškim interesom.
Za uveljavljenje prohi-bicije.
WASHINGTON, D. C., 18. marca. — Štirje itorpedni rušilci sc bili kzročeiri včeraj zakladniskemu depfirti^retu, da ojjačtjo brodov-je obrežne frfcraie v proihibicij&ki službi. .x
Smrt znanega ruskega generala.
Ruski general Brusilov umrl. — Ko je vodil carjeve sile, je zadajal sovražnikom Rusije silne udarce ter jih leta 1916 skoro porazil. — Nato se je aktivno udeležil revolucije.
MOSKVA, Rusija, 13. marca. Generali Aldksej Brusilo v, prejšnji vrhovni ipovelijnik ruskih artmad pod pokojnim carjem Nikolajem, je umrl včeraj t/.a pljučnico. Pred d verni leti je bil penlzFjttoiran i/. boljševrake armade, v katerih je •bil jrlavni ikiavalerijski inšpektor \ter je dobival po $125 pokojnine na mesec.
Nekoč je bil ljubljenec carja Nikolaja II., a tekom revolucije leta 1917 se je obniiil proti carju ter jra pomagal strmoglaviti. General Brusilo v je imel enega sina v Beli, drugega pa v Rdeči armadi in oba «ta padla v bojih.
ALeksej Aleksejevič Brusilo v. prejšnja vrhovni poveljnik vseft ruskih armad, je bil rojen leta 1S52 v Kutais, v ruskem Kavkazu kot sin generala Bruits i lov a. ki se je odlikoval tekom kavkaških vojn.
Izučil se je v ruskih vojaških šolaih ter je stopil v polk ^verskih dragoncev, ki je bil nastanjen v Kavkazu. Po rusko-turški vojni leta 1877—78 je bil imenovan pribočnikom polkovnika Su-homlinova, poveljnika kavalerij-ske šole v Pert.roigradu ter je bil pozneje sprejet v carsko Ktražo. Povapenjal se je vedno bolj visoko ter postal končno brigadni in diviizijski poveljnik štirinajstega zbora, nastanjenega v Lubli-mi. Leta 1912 je bil prestavljen v Varšavo, in leta 1913 iz Varšave v .Vinico, glavni stan dvanajstega armadneijra zbora.
V ipričetku svetove vojne Je sodeloval z generalom Ruski jem ter mu' rpomagali I pognati nazaj av>!trijske sile. katerim je poveljeval general *Auffenberg. nekdanji diviizijonar v Ljubljani.
Pozneje je v Karpatih porazil avstrijske sile, ki so skušale rešiti Przemysl.
Sijajna strategija Brusilo va v napadu leta 1916 bi imela skoro za posledico popolni poraz Avstrijcev in Nemcev. V treh tednih j p zdrobil nasprotno črto v Volhiniji, zajel 400X300 jetnikov ter uničil obrambe sovražnika na razsdaljo 600 milj.
Takoj nato je udaril med Dnje-prom in Karpati iter prodiral, dokler mi prekoračil prelazov za Avstrijci. Brusilo v je skoro zm a-gal. ko je pro-nemški ruski dvor odtegnil dobavo pro vi j an t a ter novih čet. Nekoč so bile sile Lu-dendorffa skrčene 'na eno briea-do kavalerije in le prihod nekega turškega abora je preprečil Rusom zavzetje prelazov.
Domine va se, da je imel Brusi-lov dosti opravka s prvo rusko revolucijo. Po strm ogla vi j en ju carja je -tikušal podjpira-ti vlado Kereoskija, in leta 1917, :ko se mu je vnovič obetaila zrnata proti Nemcem in Avstrijcem, jr. razpadla njegova armada, stoječa pod vplivom holjševikov ter se ni hotela boriti naprej.
Normalne razmere
v sovjetski Rusiji.
——— »
Sovjetska vlada je izjavila, da se bliža Rusija stanju kot je obstajalo pred svetovno vojno. — Industrijalna produkcija znaša sedaj 82 odstotkov produkcije leta 1913. — Število prebivalcev je naraslo za osem milijonov.
Potres v Mali Aziji.
LONDON, Anglija, 17. marca. Iz Carigrada poročajo, da je bilo ubitih tekom . potresa v Denizlu majhnem mestu pri Smirni v Mali Azijd, seden; oseb.
3>osti nadailjnih Ijnidi je bilo poskodovainih. Devetdeset hiš se je porTBŽik>.
WASHINGTON, D. ('.. 18. marca. — Prvi popolni statistični pregled sovjetske zveze, objavljen v tej deželi, je izšel v obliki ročue kiajige. izdasie od ru&ke-ga infot* fa,eijskega urada. Poročilo pravi:
—	Soglasno z oficrjelnimi .so-vjetvkimi Statistikami glede produkcije se pomika J^vjctska unija v ekonomskem smislu hitro naprej. Leta 1921 je -znašala industrijalna produkcija manj kot 15 odstotkov celokupne produkcije leta 1913. Tekom preteklega septembra, zadnjega meseca ruskega fiskalnega leta. pa je napredovala produkcija na dva ii osemdeset odstotkov produkcije leta 1913. Prebivalstvo je znašalo nekaiko 139.000.000.
Statistike kažejo, da se je med leti 1920 itn 192T) prebivalstvo pomnožilo za nekako osem milijonov, kljub lakoti iz leta 1921.
—	Industrijalna produkcija v fiskalnem letu 1924—1925 se Je povečala za skoro šestdeset odstotkov. v primeri z letom po~ prej. Produkcija zrta vseli vrst se. je povečala za petdeset oclsto^. kov ter -se ceni, da je v sedanjem ozemlju sovjetske zveze pet in osemdeset odstotkov predvojnega pridelka.
Obseg železnice je znašal v (zadnjem letu nekako tri tisoč milj več kost v ča«ih pred vojno in .konstrukcija je vključevala tudii novo. južno-sibdrsko čiito 1250 milj. Prvikrat izza vojnega časa so imele železnice čisti dobiček.
—	Uvozi v sovjetsko Rusijo -so prekašali izvoze za nekako 65 milijonov dolarjev.
SLOVENEC BO IGRAL ZA RADIO.
V soboto, dne 20. marca ob deseti uri 'i/u 15 mr mi t bo igral na harmoniko Mr. Ivan Potokar iz Oonemaugh, Pa. <za radio W. H. B. P. Johiultowii Amto Co., Johnstown, Pa. Igral bo i>?te komade kot jili je igral na gramofonskih pkuščah za Victor gramofonsko ^kompanijo.
Roja'ki, tka ga želite »sligati, naravnajte radio v soboto zvečer oh deseti uri in 15 minut.
Al r. Ivan Potokar ju želimo obilo us>i>eha!
Odstop praškega kabineta.
DUNAJ, Avstrija, 18. marca. Poročila iz Prage pravijo, da je odstopil Itabinet in da bo stvor-jeno takoj novo, izven sltrank stoječe ministrstvo. Dostavljajo, da bo ostal zunanji minister Beneš v novem kabinetu.
Dva Amerikanca ubita v Mehiki.
irEXIOO 0ITY, Mehika, 18. marca. — Dva Amerikanca so ubili v nedeljo banditi v bližini Mazatiana-. Tozadevne informacije je dobilo včeraj tukajšnje ame-i riško poslaniltvp.
PREDSEDNIKOV OČE UMRL
Včeraj zvečer ob enajstih je umrl oče predsednika Coolidge-a. — Kakcrhitro je predsednik izvedel, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, se je s posebnim vlakom odpeljal proti domu, pa ga ni več dobil živega. —
PLYMOUTH, Vt, 18. marca. — Colonel John C. Coolidge, oče predsednika Calvina Coolidge-a, je nocoj zvečer ob tričetrt na enajst umrl.
2e zgodaj zjutraj se mu je zdravstveno stanje obrnilo na slabše. Popoldne je njegov zdravnik priznal, da je bolnik izgubil zavest.
Ko je izvedel predsednik Coolidge, da so n jegovemu očetu štete ure, je takoj najel posebni vlak, ki ga je odpeljal proti domu. Toda dospel je prepozno. Oče je bil že mrtev.
Pokojnik je bil rojen dne 3 1. marca, leta 1 845 v Plymouth. V starosti 27 let je bil izvoljen kot poslanec v vermontsko zakonodajo. Zadnja leta je preživel na svoji farmi.
Prejšnja poročila o njegovem zdravstvenem stanju so se glasila:
PLYMOUTH, Vt., 18. marca. — Polkovnik John Coolidge, postaja vedno slabši. Tekom včerajšnjega dne je skušal zavžiti medicine, a jih ni mogel. Nikake hrane ni zavžil v osem in štiridesetih urah. Njegovo stanje je vsled tega skrajno resno.
Formalni buletini dr. Crama, njegovega zdravnika, pojasnujejo, da so srce, temperatura in pljuča normalna, da pa kljub temu ne more bolnik govoriti z nikomur.
Zadnji buletin je gotovo povzročil precej vznemirjenja pri sosedih in prijateljih predsednikovega očeta in se je glasil:
—	Polkovnik Coolidge počiva udobno, a ne za-vžije nikake hrane Stanje je isto kot je bilo danes zjutraj ter bo najbrž ostalo tudi preko noči.
Lepih besed buletina pa ni smatrati za znak, da ni oče predsednika resno bolan. Edino izboljšanje tekom zadnjih štiri in dvajsetih ur je obstajalo v tem, da se je poleglo kolcanje, ki ga je napadlo. V buletinu, katerega je izdal dr. Cram, se je glasilo:
—	Stanje srca polkovnika Coolidge-a je zado-volj ivo. Temperatura in dihanje sta normalna. Zelo slab pa je ter ne more zavživati hrane. Bolečine prenaša z veliko hrabrostjo. Nikakih razvojev ni pričakovati v teku naslednjih štiri in dvajset ur.
Kljub temu pa je dobrla kompanija 15!. infan-terijskega polka milice v Vermontu povelje, naj bo pripravljena, da spremi predsednika Coolidga iz Ludlowa na farmo, kjer leži njegov oče.
Predsednik, ki je vsaki dan telefoniral v Vermont, je storil isto ob osmih zvečer. Informirali so ga o resnem stanju očeta. Polkovnik Coolidge je je želel govoriti po telefonu s svojim sinom, c mogel.
a ni


DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dane« «o tmU oeat «!«4«<t:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50
Pri n«kariHh, ki cnaSajo manj kot en tittt dinarjev računanto fehejj IS centov n po&tafno In droge stročke.
Bm^oSOJs mm nribje pošte in Izplačuje TeBtnl čekovni srni".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir ............ $ 9.10 500 lir . ..........$21.75
800 lir .......... $13.35 1000 lir ............. $42.50
Prt naročilih, ki znašajo tan] koš m Ur, rašvnaaao p« IS tenter za poštnino in drage stroške.
BaZpošOja na zadnje pošte in Izplačuje Ljnfeljaaska kreditna »—, r Trotu.
Za pošiljatve, ki preeegajo FETTI80C DINARJEV ali pa DVATISOC
MR dovoljujemo po mogočnosti še poeeben popart. Vrednost Dinarjem in Livarn sedaj ni stalna, menja se večkrat te nepričakovano; lz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeai tistega dne, ko nam pride poslani dmar v roke.
POBILJATVE PO BBZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASTJ TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Dear nam je poslati najbolje pa fliieitti Postal Mene? Order aH pa New Tsrk Bank Draft.
FRANK SAKSER. STATE BANK
H Oottlandt Mcwt	JT«w r*i U. T
____
- ■
____:__
____
_
... .

I - .»tU-:!-1 t." =
GLAS.

GLAS NARODA
(SLO VENI DAILY)
OwiMd and Publuked Of
»bOVlNTC PUBLISHING COMPAKX
Louis B«Mdlk,
frmn*
PLmc «f brain— of tha eorpo ration and addreeeea of aboTo officer«: •12 Cortland*	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "VeUe •/

luned S very Day Except Sunday t and Holiday.
te Uia 3a Ust ta Ameriko
4n Kanade______$6.00
Za pol let*____$3.00
ta četrt lete_______$1.50
Za New York ca eele lete — $7jOO
Za pol leta_______$340
Za moeemutva »a eele lete_ $7.00
Za pol leta_______$340
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
''Gios fiareda" uhaja vsaki dan ievtemi* nedelj in praemkse.
opiai bre> podpisa in osebnosti ao ne priobčnjej'. Denar naj se v agoToli pošiljati po Money Order. Pri tpremembi kraja narodni* t* , "o*im# da m nam tudi prejinje bivaliifi« naraani. da hitreje
najdemo naslovnika.
HA3 NABOD A", 82 Cortlandt Streel New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876.
LIGA NARODOV

1' '/loriiOot v>nga sveta j«; vzbudilo -čudno obnašanje angleškega iriinj-ga' ministra v zadevi povečanja Lige narodov iii to čudno ••'»VaŠanjf ji sedaj ]K>jashjeno. Čeprav je prvotlno zaMtopal nemško Ziiti! • vo, na temelju Locarno dogovorov, da bo Nemčija sprejela v s v tU. Lige kot edina sila^. je po konferenci z Briandoin izpremenrl n.ijU)ie in nokaj |}*>a pozneje Mi jb poistavil popolnoma na irau<-o ko Nla'isi f« glede razširjanja Liige narodov. Pred konferenco med ( hamberlainoni in Briandom je bil namreč uveljavljen angor-sk. <!"-. vor. v..-i'hiijoč dvoumne klavzule, ki bi dajale Turčiji prosto roko v Mooulu.
daj, ko j.- Anglija podpirala Francijo v Ženevi ter je Nem-.*' žrivovala Angliji potom svoje kapitalistične vlatde zvezo z Ru-mjo z v>. i 1, kar bi pomer.jalo to za n<*mški prodetari.iat, je putftila Anglija --daj Nemčijo na cedilu, kot ni bilo drui'.' e pričako-v"'< vlade tega kiamarskega naroda, j>o vsjefo Izkušnjah, katere j«' imel nemški narod pred vojno in tekom vojne. Za. to pa jc dobili .sedaj Anglija franco-ke "^rose".
Llan ne paragrafe v angorski ]M>godbi bodo revidirali tiran-coj?i v turškem glavnem mestu na korist Angležev. Mir vlada v an-i.: :!i, ki danes močnejša kot je bila kedaj poprej — in Nemčija se je morala zopet ertkraii umakniti s pozornice ter »prejeti poraz, katerega -o pripraviti njeni lastni da leko vidni državniki.
k< za-topa vlada Nemčije izključno ,le kapitalistične interese, m vtorKa .se nikdar ničesar drugega kot igrala lakaja različnih ,fi-i:<ineuih %il ter dobila za to ob primernem času zasluženo brco.
Skoda pri tem pa je le to, da mora prenesti te batinc nemški delavec.
KAPITALISTIČNI MOLOH
-' i . M'l\* -——
Če ste se naveličali
navadnih..
A Lr se še spominjate dni, ko je hotel vsakdo imeti bicikelj . Če pa sedaj hočete imeti resnično zabavo, se vozite v avtomobilu.
/ Ljudje
so takrat poznali Ilelmar baš tako kot jih poznajo sedaj. Na Ilelmar niso pozabili. ..
Seznanite se s
helmar
Kraljico izrednih cigaret.
Novice iz Jugoslaviji
Senzacij onalna tihotapska afera.
V Zemunu je bila razkrita sen-zaeijonahia tiihot-a-i-^aka afera, v katero je zapleteno ime ziiane delniške družbe "Tungsram". Ta velika družba je namreč že dve leti utihotpljala svoje žarnice na ta način, da je na omotih, v katerih so se nahajale žarnice po 500 in 10C0 sveč. bik> fr'«s.kano, da so v omotih žarnice po 16 in 32 sveč ter je tako plačevala mnogokrat manjšo državno pristojbino za žarnice. Ker se je ta manipulacija vršila celi dve leti, ne more niti carinarnica točno dosrnati
škodo, ki jo je pretrpela država, momordlna m an i j a. Nič manj ka
svojo ženo unVoril in jo vrgel v 90 metrov ;glot»ok prepad, v tako imenovano "Cioluibaeo". Sodnikom isija se je podala k prepadu

Peter Zgaga
Pred kratkim' se je v New Yorku tajno jwroeil šestnajfcstlet-. ni šolar LouLs Gavello -z nekim in dala potegniti iz njega truplo ieitnajstletnfcn dekletom. Ko sta
mrtve žene. Truplo se je nahajalo v vreči, povezani 7. vrvjo. G »spod-netič in njegova priležnica sta bila aretirana in izročena splitskemu sodišču.
Samomorilna manija med beograjskimi študentinjami.
Po novem letu je začela razsajati v Beogradu med slušateljica-mi tamkajšnje univerze prava sa-
Ali ne gane vsakogar, "kdor vidi prizadevanja ženskih organise i j v Združenih državah, da vplivajo na zakonodajo v toliko, da naj se ne skrči delavnega časa žen-Jk?
Kiipital Uiniiii moloh sili ženske ik tej prostituciji, ker jih dtav-
I	.1 pred izbiro, <la lunro o<l -rlada ali se pa mučijo do «mrti ter ogrožajo zdravje svojega Karoda.
kapitalističaii parlament se bo v svoji "humanistični" hi-
II	avšeinj odlo. il /a prvo alternativo. To se je zbodlo seda^ zopet v Albany, kjer s«> uslišaili "proBtije" žeimsk.
I>io velja glede nadaljevalnih mil. Stariši so pripravljeni ome jjM ri.nl;»Jj 110 VZGOJO ill izdbraebo svojih otrok, ker bi ne mogli ^ crr s .-.vojimi dru/ni;»ni vred »zaslužiti dovolj za vsakdanji kruh. h »k-na rmgika! Človek vidi, ka!ko divjajo slariši proti s^jim iast-p i in ^otrokom! Sl^ar je namreč taka: — Da ne poginejo od gladu, fte j>n	tli t.,.,u drugega kot prositi za (brezupno bedo za-
111 svoj.- Cf,r<»ke. Iglavci najbogatejše države v najibolj bogati de-z.-li -veta morejo prositi državno zakomodajo, da naj njih otrok ne powilja predolgo v šolo.	,
na. Glas Naroda je priobčil clotič-11 i dopis fotografiran, dn to ,je dovolj dokaza, kakor je tudi jasno, da je Grdiria Izjavil .na prvih straneh klerikalnega časopisja, da bo dal sto dolarjev "za Dom -slepcev, če se dokaže, da je ibll dotični dopis originalen. O originalnosti do-tličnega dopisa dvomi sedaj le tisti, ki ni pri pravu pameti in pa oni ki bi rad resnico zavil in potvo-ril. -
Precej nas tudi zanima Tranko-vo polje, glede česar pa smo različnega mnenja. Da se »vsi ne stri-
D
opisi
Buffalo, N. Y.
Sprejel Nem vaš odgovor, s katerim setm bil jako zadovoljen. Hvala vam tudi. ker ste moji sit ari svakinji takoj iK>slali lrst. Pošljem vam sedem dolarjev in vknjižite. da ima Jrnlija Vovk list plačali do koiua februarja prihodnjega leta. l e mi Bog zdravje da. bom tudi jius hm -»eea, decenW>ra obnovil na-ročnino. kajti takrat mi bo potekla. Črtal s«m prvo številko Gla-a Naroda^ katerega je Frank Sak-•>er ti kal v tej dežela in čitail gn bom. tlokW boro živel. RaJil bi 'el v domovino, jtogledat, pa ne vein, kako bo. Tukaj v Buffalu sera že devetntridetoet let Tlači me že »-dem križe v in nisem ničkaj dobrega ztlravja. Vsem skupaj voSe'm ve-*e!e velikonočne praznike!	Jos. Wouk.
Pittsburgh, P».
Dopi'ie rajši berem kot pišem, veisdar m m ^e odločil napisati par \-rxtic v ivaš cenjeni	— Kot
^p&žHsn ii dopisov, gibanje za £3epuki dom «e ni zaspalo; vaepo-
dušenja, kar je tudi soditi po pri-občenfh prispevkih. Nekatere naselbine so se odzvale ne $icer stoodstotno, vendar pa možato, druge manj, ndkatere pa, na. žalost, nič. Temu so krive slabe razmere in »tudi raizna aiafcjprotstva. Ena stroja je nasprotna, da bi se kaj nabralo za kaj drugega nego za njihove strankarske namene, druga, ker se ne nabira za cerkev in v prvi vrsti za "njih tisk'7 in tretja, ker bodo pob asa li «za pivške in 'kanone, da bo na ta način še več slepcev. Glas Naroda pa se je kljub vsem oviram »zavzel za to stvar, m 'kar čudno je, da se jc moglo toliko nabrati! se nas tiče. smo v tem azrru pri prvih, da smo se odzvali temu klicu na pomoč, dasi na£a naselbina ni baš na najboljšem glasu. Pa naj bo že temu tako ali -tako: če bi tudi drugod potftopaH (kakor mi, bi k letu osorej Slepski dom že stal.*
Kaj je pa s tistimi srto dolarja, Jci jih ima dati Grdina v ta namen ? Saj jih je oEb^jidril, in f* črno na belem! To se ne Rine kar taka vnemar pustiti! Stvar je dokaz*
ker to l|o gotovo njemu samemu v korist in nam v zabavo, ker on je zmožem dopisovanja.
Pozdrav vsem zavednim čitate-Ijem Glasa Naroda! PitUsburžan.
Girard, Ohio.
Prosim, da mi odstopite malo prostora v cenjenem JiNtai, da sporočim veselo vest dz tukajšnje naselbine. Tukajšnja Mladinska godba priredi igro : — O ta maček! — burka v enem dejanju. Igra se vrši v soboto dne 20. inarca 1926. Cenjeno občinstvo je vljudno njajo ž njegovo pisavo, to že sa- Vabljeno, da v obilnem številu po-mi povedo. Da je Trunk zmožen seti to igro. Ta igra je nekaj no-pisanja, to vemo že od prej, to vega na slovenskem odru in smeha dokaauje tudi knjiga, ki jo je spi- ter zabave bo dovolj za vse navzo-sal in ki dela gospodu Tmnku če. Pripeljite svoje 'znance in pn-čast. Spisana je lepo in tudi ne-j j atelje, da bodo tudi oni deležni pristransko, kar je glavno pri ta- neprisiljene -zaba\e. kih opisih. Trunk je napravil Jbo- Mladinska godba vabi v>e Sk>-Ije v j>ar vrstah kakor oni v CI11- i vence iz Niles, Warren, Voun^-cagi, ki živti tu med našim naro- .stovrji in Farrell, da se v obilnem dom že čez dvajset let. Ta knjiga | številu udeleže te zabave in tudi je le za člane Narokfcie jednotc, ki j mi vam bomo šLi čim bolj na roso njih i>olitičnega miši jem ja. o ko, ko začnete z vašim delom. Po kaki slovenski zgodovini za -sploš- .Igri bo ples in prosta zabava.
nos-t pa niti govora ni. Trunk pa, kolikor je pisal o strankah, jili je omenjal z enakim si>oštovanjem. Priobčil je poročila iz naselbin.
žejne in laione bo tudi dobro preskrbljeno. Vstopnina za moške je 50c, za ženske 3i>c, otroci so prosti. — Kislih obrazov vetn da ne
S pozdravom John Cigolle, član Ml. gotlbe.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
k jr imajo svoje cerkve in kjer k j bo, ker bo preveč smeha za vse. spovedi hodijo, toda dal je prostor,Torej še enkrat: Vabljeni ste visi! tudi onim, ki so mu poročali, da imajo svoje domove In socialistične klube. Zato mislim, če bi Trunk fc*>deloval pri oni knjigi, bi knjiga tudi drugače 'tizgledala, kar bi bilo gotovo v ponos eelokupne-i mu slovenskemu narodu v Ameri ki in v domovini. Na ta način mor-daftudi ne bi bilo pisanega polja, glede katerega — pravijo — je od Ko ve rte najet.
SI iši se tudi da pride v Ameriko škof Jeglič. To je prav jla nas obišče tako znai^ erkvena osebnost. Nadejamo se,, da obišče tudi našo naselbino Pittsburgh. Če pride, ga bomo dostojno sprejeli. —
Kako pa ti. Zgaga? Tvojo kolono rad prebiram Ln mislim, da takisto tudi vsi ostali. Le to nam ne ugaja, ker vidimo, kakšna Sodoma in Gomora je New York, kjer se ljudje kar v štvupanjcu kopajo. Smo že videli tisto fotografijo. ali mislimo, da tebe ni med njimi, ker ti se ponoči ne klatiš okrog.
Zastopnik John Žust, ki hodi sedaj po naselbinah in ki nam je več ali manj -znan, je prošen, da se večkrat oglasi ie bližnjih naselbin,
Odredila se je posebna kontrolna komisija, ki je zapečatila vsa skladišča družbe " Tinigsramb" ter dala aretirati nekatere uradnike oanenjene clFUŽbe ter uvedla preiskavo tudi proti nekaterim uradnikom ■zemimske carinarnice, ker niso točno vršili svoje dolžnosti.
Vlak usmrtil ženo.
Na železniški progi Ram*či-Mi-šin v Bosni so našli truplo ženske, ki jo je ponoči povozil vlak. Sodna komisija je ugotovila, da je ponesrečenka A'ndja Sukala, žena seljaka iz Prijaikodvcev. Ker moža zvečer dalj časa ni bilo domov, ga je šla iskat v oddaljeno gostilno i>o železniškem tiru. Na potu jo je zgrabila lokomotiva in jo grozno razmesarila.
kor seAem slučajev je v nekaj ted-
šla po poročno dovoljenje, sta uradnika za par let nalagala. Včeraj, se je pa mladi zakonec ustrelil, ker so njegovi sitariši in sta-riši njegove žene hoteli zakon razveljaviti.
To je mala sličica iz velikega New Yorka. Slika iz velemesta, kjer .->e vse prehitro dela in prehitro in prekratko živi.
*
V Franciji cene strahovito na-: raščajo. Pofcjebno pijača se je jako
nih Že zabeležila policijska kro-j rtl>eaJ0- 1 o^eono pi n:ka, med njimi več mirt nih. Te 1 pražila. Še bolj naj s»e podraži, dni je poskušala iz\-ršiti samo-|tako naJ ibo tlraga, da se niti bo-mor hčerka trgovca Dimitrije'fatlm Amerikancem ne bo več
Velike nepravilnosti v mestni hranilnici v Karlovcu.
Že leta 1924 je bila polieija v Karlovcu »obveščena, da so bile v tamkajšnji mestni hranilnici iz-vršerie razne nepravilnosti. Tekom lanskega leta se je vršil dolgotrajen -pregled hranilniškega poslovanja. Rezulrtat je bil, da je vzelo preiskavo v roke držav, {»ravdiji-štvo. S<idaj je državno pravdui-štvo ugortovilo težje slučaje goljufije in poneverbe. Škoda zn;iša več» milijonov.
Pavloviča, mediemka Rov.a. Hotela se j c usanrtit i pred stanovanjem svojega zaročenca, odvetnika Mi-Ijutina Stojadinoviča. Ta jo je namreč. čim je izvedel, da je porodila otroka, pustil na cedi'lu. Ne-srečnica si je .pognala kroglo v glavo in so^jo prepeljali v obupnem položaju v boltnico.
Samo, da se sin vrne.
Pred nekaj dnevi je izginil iz Beograda medicinec Milivoj Miloša vi je v ič. sin generalnega ravnatelja ministfr.sjtva za gradje\ine v pen-ziji, Mirka Milosavljeviča. Mladi študent se je zaljubil v neko kabaretkinjo, ki ga je finančno izrabljala. Za očeta je pustil pi-snio. v katerem 11111 sporoča, da «apušča domačo hišo radi tega, ker mu ni dovolil, da se poroči z izvoljeriko. Obeftnnn prosi očeta, naj 11111 oprosti, ker mu je vzel iz omare nekaj denarja in obljubja. da ga bo \Tnil. Oče je stvar takoj ijvri.jaril policiji in izjavil, da pri-I voli v ta zakon, samo da se sin vrne.
j Pon?rejeavlca izpričeval in diplom S sekiro odsekal glavo. j je beograjska policija iz t akni la v
Pred okrožnimi sodiščem v Trav. o«ebi Danila CeHOvtea, dobro ji nlku se je vršila te dni obravnava ] noga pustolovca, ki je do>*lej proti Avdi Dautoviču, ki jc bil še-'že večkrat imel opravka s parale letošnjo zimo izpuščen iz ka/z- j grafi zaradi tatvin. £adnje čase nilniee v Zenici, sedaj pa je obto-jpa se je izdajal za podravnatelja žen dvojnega umorstva, ker jc Jadra.nisko-poidunavske banke ter svojemu ooni'u in njegovi ženi s se-j z raznimi ponarejenihni dokumenti kiro odsekal glavo. Lansko lefo je izvrševali sleparije. Poleg drugih bil obsojen na smrt 11a vešalrh. vr- j falzifikatov ima policija v rokah hovno sodišče pa je razsodbo iz Cerovčevo »ponarejeno matuiiitot-formalnih razlogov raz^-eljavilo no izpričevalo in ponarejeno di-ter se vrši sedaj proti njemu no-Jplomo subotiške pravne fakulteta obravnava.	te. s katero je želel postati vojaški sodnik, in je nedavno vložil tozadevno prošnjo na vojno ministrstvo. Ker pa Cerovcu manjkajo vse pot robne šole, bo sedaj študiral pri ričetu.
Sleparija z "univerzalno filmsko šolo" v Pančevu
se razkriva v vedno večji dhnen-iziji. Veliki Ikapetan Mandrovič. ki vodi preiskavo, je doslej ugotovil, da je reklami obeh sleparjev, bratov Cešljarevič, nasedlo okrog " "	iz
Policijski stražniki obsojeni zaradi nasilja.
Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je vršila obravnava proti trem občinskim stražnikom iz Loka, ki so lota 1921 aretirali tamkajšnjega -seljaka Ataiatrekoviča ter ga v zaporu pretepli tako, da se je moral dalj časa zdraviti v bolnici.	. < -V'
Policijski narednik Dušan Ma-vičič je bil obsojen na 3000 Din."
-Iobe ali 15 dni -zapora, dva poli-)^ mild7h^'devojklnTantov CL-ta pa vsa k na 2000 Din. globe, raznih krajev rfVža ve. deklet- naj-oziroma deset dni -zapora.	| Več iz Osijeka in Zazreba. fantov
Umonl zeno in jo vrgel v prepad. »pa iz j^^da,. Novega Sada in Na dalmatinskem otok^Brača Sub(>tice. Vsi so morali plačati pr-so prjsli te dni .a sled grobnemu-- prispevek 10 Din_f ^etudi jc re. zločinu. Varnostna oblast je bi- k.!ama OZIianjaIa> da nova -FLlm. la obveščena, da je že četrta žena^ka družba" razpolaga s kapita-Ante Gospod n e t: ča brez .sledu i*- Iom 2250>000 Din. Zadnje čase pa gintla iz domače h.še. Razn^šala sta sleparja Kva>hil* v.sakemu kan-se je govorica, da je Gosf>odnetič, didatu ge ^ 12Q Din. fihnsko
PIRUHI za VAŠE v STAREM KRAJU
Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ I.—
FRANK SAKSER STATE BANK
„	V 82 Cortlandt St., New York, H. Y.
•revijo "The Bioscope", ki sta jo j napovedola. Oba -sleparja sta pod ključem, preiskava p* se energično nadaljuje.
Smrt vsled veronala.
V S4.sku je te dni vzbudila senzacijo vest o nagli smrti nčitelji-ce Katarine Mihelčič, solidne in splošno spoštovane nastarvmice.
f
I-Ker je trpela na živcih in ni mogla wpati, je Mihelčičeva pogosto jemala brom in veronal, da je lažje zaspala. Tudi 17. febr. je vzela zvečer dozo veronala, nakar je trd-no zaspala in se ni več prebudila. Ko se tudi naslednjega dne ni prebudila, so jo prepeljali v bolnico, aii pomoč je prišla pre- - Proti temu nima nithče ničesar, pozno; nesrečno učiteljico je za- l-c s slamnatimi tgiavami. ki dela kap vsled <zafctmipljenja <z ve- j jih ima v svoji vladi, naj nas m-ronalom. Dosegla je st«rofct 45, kar ne skuša osrečiti, let.	J _______
izplačalo hoditi pjt na Francosko. V tem slučaju, bi bilo v Ameriki proneto hitro dovoljeno \ino in pivo
*
V	senatu in v poslanski zbornici se vrši velika borba iza pro-hibicijo in proti nji. Čuti je vsakovrstne glasove ter najrazličnejše i>ametne in bedaste doikaze Pa tudi kaka zamimiva pade včast vnie«.
Tako je naprimer pred kratkim senator Kendriek iz \Vvo-1 m n ga p reč i ta l prošnjo za vnno iu pivo.
Pi •ošnjo j e pod.pLs;ijl-o šestnajst->st6 državdijanov v državi Wyo-111 ing.
Kako so venda»r nekateri ljudje naivni!
V	sedanjih časih se ne da s prošnjami nič opraviti. Niti enega kozarčka pijače skoro ni uo-goče izpm^iti.
Krlor hoče dandanes imeti dobro pivo 111 vino, mora pošteno plačati.
To naj bi sit zapomnil senaitor Kendriak. In to naj bi si zapomnilo tist.ii šoc-itnajat. sto volileev. *
Ltpo in velikodušno je odpuščati svojim sovražnikom.
Tisočkrat lepše in tisočkrat bolj velikodušno je pa odpuščati svojim prijarteljem.
*
Mokrftči trdijo, da je ta dežela mokra kot ni bila še nikdar v zgodovini.
Suhači trdijo, da ni bila dežela še nikdar tako suha kot je sedaj.
Oboji .podpirajo s'voje trditve z neoporečnimi dokazi.
Ali ni potemtakem neznansko čudno, da n'so niti inokrači, niti
suhači zadovoljni?
*
Na svetu so danes naslednje velesile:
Združene države, Anglija, Ja-
pon-ska, Francija in — Mussolini. *
Slavo doseže pohavadi le tisti človek, ki je itoliko srečen, da o
pravem easu umre.
*
Rojak je čital v listih, da' s-> našli v Colo rad i štiritisoč let eta-i-o človeško okoetje.
— Ta pa je bosa, — je vzkliknil, — saj je bila Amerika komaj pred petsto leti odkrita.
t
Vprašanje:
Pokušaj, Peter: — .Jaz imam punco, pa ne vem. kako bi se ji prikupil. Ol mene noče nobenega darila, rada pa sliši, ee ji re: čem kako dobro in lej>o besedo. Sedaj ji pravim "moja lepa muci-ka"
pa se ji strašno dobro zdi. Ali je prav, če ji tako pravim?
Tvoj prijatelj pefflar. (kateri se bo. koj po Velikonoči oženil).
Odgovor:
( V^titam! Samo glej, da ji po treh ali štjrih mesecih ne boš rekel "o ti fcialaanenska mačka". *
Italija je eksportiirala v Ameriko slamnike.
. . ... "... • , .
V .pT " ' V"
GLAS NARODA, 19. MARCA 1^6
Henry Murger:
L A BOHEME
r i.;
Slike i* življenja ciganov.
Strašna drama v Bjelovaru.

«r
POSNEMOVALEC
LANDRU-JA
Pariškim Oblastim in javnosti
< M
/.1IEII ( (ki i ti
m tad
woje
rta/* da i
Rud«
CoU
g«HVU
M<a r»*
oziru
J& Jjjjn
tako
(Nadaljevanja.)
To j« bujae kot Gatuahova
ja. — je \rr -tavil Mirefl. i-d ye Uit v provfacaUki re-irtjt na rue Dauphin«*, zna-i |»>i «vo; h literarnih nata-
fi :n <vojfUi a voli ju. Ker je t '<* pTibrantt) }ir<^tor za jo. m> j*I; hi j«*»il. zmerno. — •1 vo. napravljeno KiMk-i uH iruni <u Scharmard«'tu iu po-a Marcelom j«* (Motilo pri-jM*. Vsakdo izmed štirih h Hjuvli je izobesil zastavo 'jra mnenja o umetnosti; vsi p so »fttznali, tla .so imeli e-» «rčnoHt in i-»U> upanje. Pri Dvora yi debati so zapazili, majo enake simpatije in da njihoh duh isfo »spretnost v enot ti, ki razveseljuje, pa ne in ni nol»ena le|va mJa i a <Vtlno*4 pustila praznega <>ra v njihovem Karu. komu iwjedine. ki se je k on. z neko Nvečmoirtjo, je vstal >lf in napil na bodočnost. — ne pa je odgovoril * kratkim nom, ki ni bil vzet iz kake knjige, ni »spadal v nobenem k lejn-rjiu slogu, jrovoril je »preprosto domač jezik, ki dobro quove »to, kar *labo iz
—	Kaka bedast je ta filozof! — \ 'lejal Schaunard, ki je bil vtaknil nos v kozarce, — sili me da pri lijem vode k vinu.
r« obtsiu pa so na kavo k Mohmm j, kjer so bili prebili prejšnji večer. Od'te^a dfne je postala ta k a vary a neznosna za drujjp go str
lokavi in Kkerju se je vrn il r einan.ska zadruga, *»<Hlaj definitiv no u*t snovi jena. v Mareelovo stanovanj«;, ki je ddbllo ime Scliau-cutrdorv elVzij. Medtem ko je h^I Colline naročat večerjo, ki jo je bil obijubM, so si drugi preskrbeli rakete in dmtge priprave za u-nict.ni ogenj ; in preden so .seli za mizo, so za/«fa(i	okna mogo-
čen umetni ogenj. ki je 'dtegal vso h.«o in med katerim so štirje prijatelji goloprlaivi peli:
"Slavimo, slavimo, slavimo ta lian'
Drugega dne so se znova seali, a to pot ni bilo videti, da bi se te-mu čudili. Preden so se vrnili v«vak na svoj tposel, so ški skupno na obilen zajtrk v kavarno Mo-mu\ kjer so <si dali sestanek za zvečer. In dolgo ča»a so jili videli, kako so trdovratno vsak dan sem jrrilia jali.
To -.o glavne osebe, ki jih lwmo sreča vali v kratkih pripolvcdka<h, iz katerih je scwtavljon ta zvezek, ki ni roanau in noče biti nič dmtge. ga kakor to. ka.r pove njegov naslov; kajti SKke iz ciganskega življenja niso nič drugega kot študije oliičajev, kojih junaki pripadajo razredu, o katerem so do-.sedaj >la»bo isodili; njegova največja napaka je nered; rn Se lahko navedejo kot opravičilo, da j4? eelo ta nered potreba, ki jih jo nalaga življenje.
n.
Poslanec Previdnosti.
Schaunard in Marcel, ki sta se že zjutraj hrabro oprijela posla, naf itkrat ustavila delo.
—	Vraza! Kako lačno vreme je! je rekel »Schanjiard in malomarno pristavil: — An ne bo danes zajtrka!
Marcel je 'bil videti zelo začn-den nad tem vprašanjem, ki je bilo sedaj videti tbolj neprikladno kot kdajkoli.
—	Od kdaj sc zajtrkuje dva dni zaporedoma! — je rekel. — Včeraj je bil četrtek.
In popolni! jte svoj odgovor s tem, d& je pokazal na to cerkveno zapoved: >
Ne jej ob petkih ni mera
m ne podobnega blaga!
Schaunard ni vedel, kaj bi odgovori! in ee je zapet lotil slike. Iki j« predstavljata ravnino, na kateri nta rastli rdeče in modro drevo, ki ^ta si dajali srečo z ve
V tem trenotku je potrkal vra t ar na vrata. Prinesel je pismo za Marcela.
—	Stane tri gro.*e. — je rekel.
—	Re>? — je odvrnil umetnik — I>obro. ostanete nam j:h dolžni
In zar»ri mu je vrata pred nosom.
Marcel je vzel pUmo 'm ga od-pH Po jvrvih besedah je začel delati po Kobi akrobatske skoke in je zap*-! sledečo znamenito roman-fo. ki je naznanjala pri njem višek veselja:
"lJ»Ii so štirje mladi fantje, vsi št i rje močno bolani ; j»eljali so jih tja v špital,
0	joj, o joj:**
—	Dobro, — je rekel Sehaunaru in nadaljeval:
"Dejali so jih v jn*>teIjo eno. od spredaj dva, od zadaj dva. . .*"
—	To že vemo. Marcel je povzel:
In prišla je k njun ^e*tra d rob
ukana, "j, oj. oj, oj! Marcel je ititilinit.
—	Na. — je rekel in poino'.P pismo f>rijat<dju. — Glej!
I*'lo je pohabilo na o^jed k nekemu .j»oslaneu. iprtrjvetljenemu za-šeitaiikiu umetnosti in posebno Marcela, ki miu je bil uaslikal njegovo hišo na kane tih.
—	To je za danes, — je Teke' Kehaunard; — nesreča je le, da list ne velja iza dve osebi. Toda »»res, zdaj mi pad| v glavo, tvoj poslanec je minlsterijalen; ne mo ren. ne sineš sprejeti: tvoji prin cipi ti zabrainjuje^p jes,ti kruh, iia-močen z ljudskim <{x>tom.
—	Kaj! — je rekel Marcel, — moj poslanec je v levem centru-mu : oni dan je glasoval proti vladi. Sicer pa mora imeti zame kako naročilo; obljubil an i je, da me Ik> predstavil v družbi; in potem. glej, naj 'le bo ipctek, čutim požrešnost kot kak Ugolmo, zato greni danes na obed. rpa basta!
—	So še drugi zadržki, — je pf»vzel Schaunard. ki je bil vendar ljubosumen na dobro srečo, ki je zadela "njegovega prijatelja, — ne moreš iti v mesto na obed v rdet" i bluzi in nos&ški čepici.
—	Pojdean in si izposodim obleko pn Rudolfu ali Collineu.
"*-— Nespametni mladenič, ali pozabljaš, da je minilo že več ko« dvajset dui v mesecu in da počiva ob tam času obleka teh gospodov že zdavnaj v zastavljalnici?
—	I>o petih bom že dobil črno obleko. — jc dejal Marcel.
—	Tri tedne sem rabil, da sem .io dobil, ko sean šel na stanovanje svojega bratranca; pa je bilo v začetku januarja.
—	No, potem .bom šel. kakršen som. — je povzel Marcel. — Ne pustim, da bi rekfci, da me je malenkostno vprašanje etikete zadržalo pri prvem koraku v družbo.
—	A propos, — je prekinil S«'haunard. ki mu je bila velika zabava, da je jezil svojega <prija telja. — in čevlji?
Marcel je odwl tako razburjen, da je nemogoče popi-saiti. Čee dve uri sc je vrnil z ovratnikom.
—	To je bilo vse, kar sem mo gt-I najti, — je žalostno rekel.
—	Ni 'bilo vredno letati za to inalenkos-t, — je odgovoril Schau-nard; — tu je toliko papirja, da bi jih lahko napravil iz ujega ceT ducat.
—	Toda, — je dejal Marcel in si pulil la&e, — imeti morava vrednostne papirje, za vraga!
In iskai je dolgo po vseh kotih v obeh sobaih.
Ko je iskal celo uro. je zbral kostim, takole sesatavljeti:
1	škotske hlače, 1 siv klobuk,
1 rdečo ovratnico, 1 zamazano rokavico, ki je bila nekoč bela.
1 črno rokavico.
—	jZa silo bosta to dve črni ro
ka\iei. ~ ie reflcel Schaunard. —
Toda ko boš oblečen, bo« kot soln-čni spektrom. Ne de nič, saj »i slikar.
V Bjelovaru se je odigrala stra- j Presenečena redarja sta za tre-hovita rodbiaNka drama, ki je po notek obstala, nato pa sc rastiuk-
svoji vsebini tako grozna, da j! j v.tuo obrnila proti >o-jedoiji sobi.	WIQ:,WJ,(
jo težko najti primera. Pravi vz- Lahi«, nta vstopila In «ta opazila še'večino delTmn^ preglavice r^ki, kakor tudi podrobnosti, ki (tamkaj na postelji polkovnikove- »sonetni zlo&nec Dedormel Ob-so se vri,Vi pred to tragedijo, še ga sina. komaj 19 let starega lasti so na ^ strani in na ^e kri. n.so pojtoinoma razjasnjeni in to Dragut aia. ki je ležal na trebuhu niinalne urade i>oslale njegove sli-rz .sl.nesra razlo-a. ker policijske m imel glavo zarito v blazine. - (]a USQtoVe ^ piTavo ime o.»:ast, niso mogle zasluti niti o- Prijela sta ga za roke. Toda. v toda vse je osUlo d<>zdaj eeta niti matere, do«, je sin na- tem trenotku je skoeza v-se pro^tor^	Verjetno je. da pariška
Its. »<)>•> tiixtfli .1'tIuVnA ll laIaI	ful I,. L-111 I	1- ra L-' T~l_.,___ X.	.. .
odjeknil blazen krik! Dragutin ves razauršen in izbuljenih oči je
padalee težko <li»ševno zl>olel.
Ko je Bjelovar ležal še v globokem «111, se je začulo iz nekej"^"''' »>rr>ti hi>e v Kačičevi ulk-i zamolklo je-!	R,'daria tak<>j ^x>znala.
čanje, ki je podajalo vedno moč-! ^ ix"ata 1>red ^^ umobolnega nejše. Neki mimoidoči pekovski ' '<a pomočnik je po-tal zgovoren in ,H	- katerih pomočjo se
sc ustavil pred dotično hišo. Ne , ^ kwu',u> po-rečilo mladt-niea ob-nadoma je -zaslišal obupne klice: vladati in	p^ieijo.
vt-----Ljubljenec moj 'Takoj nato hiU <*>wieena tu-
NAZNANILO.
Rojakom v Sheboygan, Wis., Kenosha, AVis. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nas zastopnik
Mr. J. KOREN, katerega toplo priporočamo. Qn je pooblaščen |>obirati naročnino m naročila za razne knjige, ki jih ima "Glas Naroda" v zalogi. ka-I kor tudi naročila za oglase.
Uprava '4 Glas Naroda'
Meiltein s^ zbutHli tu
— Na pomoč! pusti maj'<o, pusti mene! — Ne vedoč. kaj se dogaja v htši. je od šol pekovski pomočnik tna polici jo, kjer je prijavil, kar je slišal
di bolnica in so bili njegovi nesret ni starši prepeljali v bolnico, kjer -o dobilii prvo -zdravniško pomoč. Po raznih poročilih je polkov-
,	.	nikov sin Dragu t in kazal že nekaj
V trenotku sta pnšla dva redar-l-asa niake dliševne ^edenostl ja na označeno mesto. Ker nista ;Zato je moral	5olo kakor
mogla v staJio\-anje upokojenega tadl ,ll>žbo v Za?robu VmH se je
I>o!ko\n>ika Adolfa Turčiča. sta u-drla vrata, nakar se j'wna je nudil -»t.rašein prizor. Na tledi je ležala vsa okrvavljena in napol naga pol-k ovni kova žena v uezavefati. Na životu je imela pol-no težkih ran. iz. katerih je lila kri. Malo dalje ie ležal ves raizmrcvarjen in krvav polkovnik Turčič. Soba sama je bila v največjem neredu. Vsaka stvarca v njej je pričala, da se je ixravkar odlgTala velika rodbin-
potem k svojim staršem v Bjelovar. ki so ga obsipali z največjo roditeljsko nežnostjo in ljubeznivostjo. Kljub temu je Dragutin v trenotku popolne duševne zmedenosti kot najftužuiejši akt izvršil zločin, za katerega ne more odgovarjati. Njegova bolezen je tako težka, da bo oddan v blaiznieo.
Grozna drama je napravila v sicer mirnem Bjelovaru izreduio velik vtis. V mes-tu se ne razprav.
.	.	I ..... ■	. ... T -J UIA Ol. HI- 1	a >•
a draima 'za katpno Je	naj" Uja drugega kakor o tej -nesrečni
ti besed, s katerimi bi se mogla o- j tragediji. Položaj polkovnika in
p,satK__»njegove žene je zelo kritičen.
Med tem je Marcel poskuša'
čevlje.
Usodno! BiLi sta oba za isto no-iro.
Umetnik, ki je bil že ves obupan je zapazil tedaj v kotu star čevelj, v katerega je metal rabljene mehu rje za barve. Tega se je polastil,
—	Od Garrycka k uganki, — je dejal njegov ironični tovariš;
—	ta .ic koničast, oni oglat.
—	Tega ne bom videl, če ju iz-loščian.
—	To je mi*el! Sedaj ti manjka samo še neobhodna črna obleka.
—	Oh, je rekel Marcel in se gri-zel v pest, — če 'bi jo imel, bi dal de>et let svojega življenja in de* uo rolko, vidiš!
Slišala sta i znova trska t i na vrata. Marcel je odprl.
—	Gospod Schaunard? — je spregovoril tujec in obstal na pragu.
—	Tu sem, — je odgovoril u-metnik in ga prosil, naj vstopi.
—	Gosrpod, — je dejal uezna-ncc, — ki je imel enega izmed o-niii dobrodušnih obrazov, ki so tip iz province; — Moj bratranec mi je veliko govoril o vašem talentu za portret: in ker nameravam odpotovati v kolonije, kjer sem zastopnik rafinerij mesta NaJites, bi želel pustiti svoji rodbini kak spomin o sebi. Zato sem vas obiskal.
—	O sveta Previdnost! — je šepetal Schanjnard, —^ Marcel, daj gospodu stol!
—	Ime mi je Blaacheran, — jc povzel tujec; Blaneheron iz Nan-tesa, zastopnik sladkorne industrije, bivši župan v V. . . ; kapetaji nacijonalne garde iu avtor brošure o sladkornem vprašanju.
—	Som zelo počaščen, da ste izbrali mene, — je rekel umetnik ter se .poklonil zastopniku rafinerij.
—	Kako želite imeti portret ?
—	V miniaturi, kaktfr je ta, — je povzel BUuicheron in pokazal na portret v oljnatih barvah; — kajti -za izastqpnika kot za mnogo drugih je to, kar ni etenska slika, miniatura, vmes ni ničesar.
Ta naivnost je dala Schauna/r-du merilo (za možaka, s katerim je imel posla, .posebno, ko je to •pristavil, da želi, da je njegov portret slikan s finimi barvami.
—	Ne rabim nikdar drugih. — jc odvrnil Schaunard. — V kakšni velikosti želite portret, gospod?
—	Kot ta, — je rekel in pokazal na platno, visoko dvajset palcev. —A kolikd bo to stalo?
—	Petdeset do šestdeset frankov; petdeset brez rok. šestdeset z rokami.
ŽITA TOŽI JUVEURJE
O prodaji draguljev habsburške hiše, ki jih je odnesel pregna-
ni cesar Kari s seboj v Švico, se
policija ne bo nikdar in nikoli odkrila pravega imena Delormela. da ju na-j (.r se je ta p^xnod pojavljal ne samo pod drugm imenom, temveč tudi vedno z drugo ma-ko. Delor-B»el. ki je v Mar^eilleu umoril ho-telirko Banere. nima iiikake slič-uo^ti z zločincem.-ki je umoril ter oropal vdovo v kraju Čete. dasi je dokazano, da je obe umori.l De-lormel. V raznih mestih se je lopov pojavlja1! v drugačnih maskah.
Direktnih dokazov ipolieija proti zločincu sicer nima, vse iudici-je pa kažejo, da je brezdvomno večkraten morilec n da je tudi i-dentičen s kicpčevaloi z dekleti, ki je skušal v zadnjih letih spraviti več mladih Francoizinj v javne h še v Alžiru. Policija je izsledila prodajalko listov iz Versailles a, 'katero je skušal Delormel pred dvema letoma pregovoriti, da pojde ž njim v Alžir. Dekle je v Delormchi spoznala le enega, ki je hotel njo ter dve -njena prijatelj iei zvabiti v past. Delormel je tak rat fiosil »brke ter imel svetle lase. Dekle je zločinca spoznalo po njegovih očeh. Delormel pa seveda zatrjuje, da prodajalke še nikdar v življenju ni videl.
7a\ i se, da Delormel pohaja iz Valence, zakaj iz omenjenega mesta se je prijavilo mnogo oseb, iki so na i>odlagi v listih objavljene fotografije spoznale svojega soro-jaka, ki je pred desetimi leti na
je toliko pisalo, <la 90 te stvari gotovo vsem v dobrem spominu. V nagibi ->o pregnani Ilabsburža-ni odnesli s sabo kar so utegnili. t
. zagoneten način izginil rz Valeu ee. Opis pogrešanega se popolnoma vjema tako glede zunanjosti kakor tudi glede duševhosti zago-
Oim so se namreč pojavili na ob-; no?tlie?a zločinca. Izginuli je bil zor ju oblaki, ki so grozili monar- |zol° ^dan-jen mladenič, obvladal hi ji s poginom, je poslal komornik Je pct Jozikov v 'PTOvoru in p'savi.
- - bil —---— —1
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, 111., naznanjamo. da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. -T. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino. kakor tudi naročila za o-gla.se in knjige, ki jih ima "Glas Naroda*' v zalogi.
Rojakom ga topJo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda*.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom »in prijateljem tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni zavedno zaspal soprog oziroma oče	• _
FRANK DOBERDRUK.
Umrl je S. marca 1926 v Gill Hospital v Steirbenville. Ohio. Doma je bil iz Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem.
Za varovan je bil pri Sauthern & Western Life Insurance Co. in član postaje štev. 1 I. S. & T. \V. Union.
Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 6. marca na pokopališče v For!envbee. \V. Va.
Prav lepo se za h val ju jem sosedom in prijateljem za vse storjene Usluge, hvala za krasue vence in cvetlice ter za brezplačno vožnjo z avtomobili.
Tebi, dragi soprog in oče. pa želimo, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Juli ;a Doberdruk, soproga. Frank, (4 leta1) in Alfred, (8 mesecev), sinova. V starem kraju zapušča pokojnik
mater, sestro in enega brata. (3x 17.13.19)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
PRISTNI BOLGARSKI 2ELISCNI CAJ
Vzemite ga vrelega za odpravo prehladov in zaščito proti infiuenci, gripi in pljučnici.
H. H. VON SCHUCK mož z Bolgarskim Čajem.
Zapomnite si, ila izdpljujom Bolgarski Ž«1im ni Ca J za nad 23 let ter ga danen mili jo. li iiponliljijo ^ipoinuč v clučaju revin itizm.i, saprtja ter žctodCnlh, jetrnih iti lcdiC-nih neredov.
VpraSajte svojega lekarnarja za moj pristni KolgnrsUl Čaj z mojim Imenom na rdeči in rrneni ŠUatljI. l*rlporočajo ga zdravniki in ga prodajajo lekarnarji vseiK>vsod 35c, "oc In $1.25.
Opombi: volikv družine nad bi Imelo mojo veliko KkaUjo za 5 mesecev. ToSlJite nti #1 25 in jaz jo vam bom takoj poslal. Naslovite name: IT. H. von Schlick, President, 824 Locust St.. Pittsburgh. Pa.
je talentiran risar, izvrsten viijol'inist.
dragocenosti Čakale na prihod pre-^Vse to se POfX'lnoma'vjema z ar«.
grof Berehtold celo vrsto drago-1
cenili predmetov v Švico, kjer ^j^^bniik ter .spreten
gnane dinastije. iNa^lragocenej«!,tirannn
Delonueilom. Kriminalne predmet med temi dragulji je bil	^ nadalje vodijo inten-
anani <{Florenitinec", ki ga je izgubil burgundski vojvoda Karl 1. 147G v bitki pri Gransonu in je našel istega čisto navaden vojak j na cesti ter ga smatral za kos stekla. V/>jak je iproda'l dijamant nekomu cestndnarju. ki tudi ni poznal njegove prave cene. Šele ko se je itfkatzalo, da se kamen ustavlja tudi težko -obloženemu vozu. je co-Jtninar "steklo" shranil ter ga pozneje prodal župniku iz kraja Montaignvja. Prebrisani župnik je plačal za dragocena kamen samo en goldinar, prodal ga je pa že boljše. Nafto je začel dijamant menjavati lastnike v zelo naglem tempu. Ko je posestvo Medičej-cev prijjadlo Francu Lotarinške-mu, je priše* v njego\'o posest tudi kamen, 'ki pa m prinesel lastnikom nobene sreče.
V začetku leta 1921 je potstal bivši cesar Kari pri prodaji avstrijskih kronskih draguljev žrtev nezaslššue goljufije. Frank-furtski juveilir Southeimer, ki je ustanovil radi nakupa ix>nujanih mu dragocenosti posebno družbo z imenom Perlesoo, je «klenil z upraviteljem premoženja bivšega cesarja sramotno kupčijo, isele naknadno so prepričali Karla, kako je nasedel brezvestnim sleparjem. Pozneje sc je vršrla v Švici razprava, toda kaj, ko je bila pogodba sklenjena in podpisana in se je dalo ugovarjati samo načtuu prodaje, nikakor pa ne prodaji sami.
Bivši habsburški cesarski dom je bil takrat oškodovan za pri-ibliino tri milijone švicarskih frankov in sedaj toži cesarica Zi-(ta frankfurtskega draguljarja na pvvračilo te vsote. Seveda je zelo maty upanja, da bo to pravdo dobila.
zivno preiskavo.
(Dalje prihodnjič.)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE 1DBŽAVAH. _
ŠIVALKE
ki zuajo dobro šivati moške slamnike na l>ox-mašinah, dobe stalno delo in dobro plačo. SLL-GOR, ' 192i/o Greene St., New York City. (2x 19.20)
NAZNANILO.
Naznanja se vsem članom Slovenskega Doma v Pittsburgh, Pa., da se je glavno leto sejo Slovenskega Doma odgodilo od 1. nedelje na 4. nedeljo v aprilu, to jc 25. aprila 1926 in sicer ob 2. uri popoldne v plicsni dvorani.
Na tej glavni članski seji bo na dnevnem redu več važnih zadev. Na dnevnem redu bo tudi voLitev novega odbora Slovenskega Doma. Zavoljo tega je dolžnost vsakega člana, da se zagotovo in pravočasno te seje udeleži.
Z bratskim pozdravom Ivan Varoga,
tajnik Slov. Doni a.
NAZNANILO.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
8 parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS'* 22. maja 1926.
Potnike bo Bpremljal na3 uradnik prav do Ljubljane. Paxil bo na prtljage in gledal posebno ua to, da bodo vsi potniki udobno In brezskrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboljSe kabine v sredini parnika z 'J., 4. in 6. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom In železnico vred, za tja in nazaj pa samo $21K5.00 in $3.00 vojni davek.
Vsi i>otiiiki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, i>ostrežbo, sploh z vsem tako, da bo ta par-nik tudi drugim prii>oročali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za nas list, ki ga je tako uspešno vršil v Indiana polisu.
Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za nas list, sprejemati denar za oglas« in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na, roko. Vprra "Glasa Naroda".

Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knji?a je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Strut	New York, M. T.
tjLAS NARODA, 19.MARCA 1926
BELE ROZE
BOMAN V DVEH DELIH,
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
51
(Nadauje>vaiuje)
Arkadi j Averčenko:
Ninočka.
J
Načelnik odelenja Miškin je poklical v kabinet svojo strojepisko Ninočko Rjadnovo, ji dal dva referata in ji ufcazal, naj ju prepiše na čisto.
Ko ji je izročil papirje, jo je l>ogl«lal od i>lizu v lice, in ker je bil lep ^solmčen dan. jo je danes prvikrat naitajnčno videl.
Pred njiui je stala lepa gospodična. srednjega stasa, z visokimi grudsni. . . Njeno lepo, belo lice
svetile iskrice bakrenega solnčne-ga sijaja.
Miškin je Htopil bližje in ji rekel :
—	Tako torej, tode boste, kakor seru rekel. . . tole boste prepisali. Ali vam mogoče dajem preveč dela?
—	Zakaj.' — se je začudila. Ninočka, — saj sem vendar iza to plačana.
•— Da, da, pLačani ?rtc. To je res
— In dete, Ins. — ga je prekinila irfugrid, — ali ni bilo svarila, ki «;u iui« 'a v>aki tlau pred očali? Kako -*> se mogli moji stanji premagal, da no jo trpeli poleg svojega lastnega otroka?
Knez je itotniiovalno zrl na -rvojo svakinjo.
Ti -i povs»ein naravno razburjena. — je rekel mirno. — Veli-Lo>! Te žrtve ljubezni boš šele razumela, ko boš vzbudila v spominu celo svoje Življenje, ki je bilo tudi življenje lris. In -vendar ni bi la to za tvoje >tanš« nikaka požrtvovalnost, kajti navdajala jih je ljrubeoeo, ki vm presuaga.
.xgi ui se je -koro plaho ozrla v kneza. Ni ga razumela in ni moyrU pojiuita nj< govega velika srca, ki je bilo tako popustljivo z napakami drugkh. ki je vodne- iskalo olajševalne momente ter jih t udi ua»io. Občudovala je to veliko dušeno potezo, a se ui mogla dvigniti do njegove višine.
Knez je -nia.tra-l njen molk \za znamenje, da je postala istih mi «rii kot <m in \wled tega >c jc* pripravljal, da zapu*ti knjižnico, v pi« pričanju, da mora \"*ikdo >am prebavila ovoje uti.se.
Se ni kaj. — mu je rekla Sijrrid. — Al jc moj oče govoril s teboj glede svoje se->tre.
Sov. la. — je :*lvrail knez prijazno. — To mu je dobro de-1 ■>. Uajii z< lo jo j< ljubil. Meti naina ni bilo riobenepra zadržka glede ?• ^a zalo-tnega j edmeta. In, — je dostavil, — olajševalne okoliš-♦ ine, kati rdi ni tu ogrel najti posvetni sodnik, sva Jiato i>kala in ne /aman. J t za, preko groba ne more oplemeniti, — pokorila se je, ubožica in mi ljudje bi se
|nih se vam celo vidi telo. Ali ima
Prikimal ji je revno ter odšel. Pni vratih pa se je se enkrat obr-» ,tj0^re
oil, vtopil tik k Sigrid ter ji položi ruko na ramo.
—	Saj ti -meni zaupati.' — je vprašal zelo resno. — Ona se je izognila njegovemu pogledu. "
—	Zaupati? V če*n. Marcel?
—	sijrnd. ii me moraš vendar razumeti. Pripovedoval sem ti to zal obrtno povest, k«»r računani s teboj, ker te smatram za svojo naravno zaveznico, da ohraiuin lrir> v veri, ela je tvoja sestra. Nd-kdai n-- »uie lutili. kojra d«*te je. kajti to bi ji zastrupilo življenje. Ali hočen po-ta51 dedič tlela ljubezni tvojih sta riše v, ali pa sem se zmotil V tebi?
—	Ne. ne. je \/kliknila hitro, kajti hotela je ohraniti nje-_o\o dobro mnenje. — Ztite hočem storiti vse, vse zamolčati . . .
To ne zadostuje, Siij/id. — je rekel knez resno. — Radi lili-
je prekinila Ninočka, odšla in s treskom zaprla vrata!
Šla je po cesti in govorila sama s seboj:
— Zakaj sem ■sploh šla k advokatu? Takoj bi morala iti k zdrav niku. . . Tako bo najbolje. Naravnost k zdravniku grem. On mi bo napisal spričevalo o podlem nasilju.
Doktor Bukovič je bil soliden starejši človek. Iskreno in živo je
iretanje parniko* ° Shipping New*
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aqultanla, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22.	marca:
De Grasse, Havre.
23.	marca:
Martha' Washington, Trat. (
24.	marca:
Prea Harding, Cherboui-g. Bremen
m
25. marca:
Columbus, Bremen; Hamburg.
Westphalia.
je (bilo mirno in le v očeh so se ji sočustvoval z Ninoeko. jo poslušal
do konca, poslal načelnika in ad vokata k vragu in rekel:
—	Prosim vas, slecite se.
Ninočka je slekla bluzo, ali doktor Bukovič si je pomel roki — (strokovnjak kakor je bil) in rekel :
—	Moram va* prositi, da se čisto slečete.
—	Kaj naj še slečem?! — se je razjezila sirota Ninočka. — Oni me je prijel samo za roko, pa jc
morali s -tem zadovoljiti. Vse ostalo je Wlttioo Wte _ olej)te
da site za to plačani. Ali vas ne f dovolj, da vam pokažem samo ro bole prsi, če preveč pišete? Greh bi bil za te lepe prsi. . .
—	Mene prsi ne 'bole.
—	To mi je milo. Ali vam ni hladno? Tako tenko in prozorno
na ranie-
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg.
31. marca:
Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Volendatn, Rotterdam; Mucn-chen, Bremen; Orduna, Hamburg.
7.	aprila:
Mauritania, Cherbourg; 1'res. Harding, Cherbourg, Bremen.
8.	aprila:
Thuringia. Hamburg. 10. aprila:
PARIS. HAVRE: SKUPNI »LET Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cherbourg; Belgenland, Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; George Washington. Cherbuorg, Bremen.
15.	aprila:
De Grasse, Havre; Yourck, Bremen.
17. aprila:
Olympic. Cherbourg; Andania, Hamburg, New Amsterdam. Rotterdam.
20.	aprila: Columbus, Bremen.
21.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; L.a Savoie. Havre; Pres. Harding. Bremen.
22.	aprila:
Bremen, Bremen.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; France, llav-
29. aprila:
Mauretania, Bremen.
Cherbourg; America,
Cherbourg; Homeric,
DRUGI SKUPNI
ru njenega življenji« je potrebno, da se zadrži od lris vse. kar bi
.1
mišice ata ramenih?
—	Gospod, pustite moje mišice v mira!
—	Punčka moja. . . Samo tre-notek! Čakaj! Zakaj hočeš stran? Samo za rokav bom. . . Glej, kako je prozoren!
—	Izpustite roko! Mene boli. Ka ko si drfcnete, nesramnež!
Ninočka Rjadnova se je hztrga-la i/z žila vili in drhtečih rok starega Miškina in je šla v -sosedno
obo. kjer so delali drugi uradni-
mojilo ogrožali nj^n mir. Zrasli >te kot »t-otri in nenadno ]>o zna vanje. da ui>ta, ne more uj»iivati na tvoja čustva naprem njej, — kaj-!» \ lirkeju xliwaju bi živela ti zastonj. Sigrid, ali nimam prav?
Da. — je prikimala. — Moj Bo«*:, kako očarljiv je bil zanjo
iila-s tega ino/a !
—	Potem mi svojo roko in oMjubi, da 1k*š prizanesla Iris.
Po i < vila je svojo ledeno-mrzlo desnico v njegovo in bledi ustnic! sta mrmrali net a/jumljive bes ode. Knez je zapatzil njeno veliko giujnje ter smatral podano roko za obljubo.
—	Hvala ti, sijrrftl. jaz ti zaupam.
Še en pozdrav in tnlšel je.
Sigi id je ostal« >ama. v nepopisnem dusewiem stanju. Izprva .e >«• \echio tliniel \ njej glas kneza, njegove piuproste In prisrčne besede, a na« nkrat je izbruhnila v njej eopet vsa trpkost raditega. da je uitHdla e< lih dva.j^-ct b*t nevedoma deliti Ijubeizen starišev <z h»s. (i, i-r bi bila lo vedela! Y--iljivko bi pognala tjakaj, kamor je spadala: med izobčence družbe, llčerka usmnčene rfočinke. ki je i ohnela kje n.i pokopališču za samomorilce! Seveda, bila je Vrb-ska in 8igiid. je bUa.ponosna <ia svoje ime Ln na svoje neomadeže-vano pokolenje. Vrb-.ka! Da. sedaj se ne <sme nanovo .spraviti na površje povesti, ki je ravno zapadala ])Oteablji^tolKti. In vendar, — sedaj .s« je spomnila Sigrid povesti o belili rožah Ravensberških, katero je pripovedoval profesor in nato ji je padlo v glavo, da je tudi Spini z.isledil žalosUio povest v starih listih. Ne, takih povesti, ki stavljajo na samotni oder ime stare piensijŠke družne, se nik-II ne po/abi. Sijrrnd se je porogljivo nasmehnila, ko je razmišljala o tem kako bi mo^li .njeni znanci za hrbtom govoriti; — Ona je ner.ikinja one priofiee Ravervsbereke, ki je bila takrat usmrečna,
je lunurilii svojega moža. S<ij ve^te . . .
Ilcln'j po lotijižniei srorirdol se je ogrevala Sigi-id od svojih l.istuih mi^ii. ka'jti Ijiibosiiinuo-sti, sovraštvu, zavisti in zaničevanju je pridružil s«- peti. tanat«zem. — strašen zaveznik, najhujši vseh uioiiov, ki po vede svoje žrtve preko trupel in zločinov tiakaj, dk oder je ^am prišel; v umoliotluico.
Sigrid se je naeirkr;»t čutila zelo dvignjeno. Do danes je njena vest zadrževale domene, a sedaj, ko je bilo treba oprostiti ljubljenega moža v. nevrednih vezi. je opravičeval fanaitizem vs*\ prav vse. Kar naj se zgodi sedaj, mora biti dobre premišljeno. Iti k knezi: ier mu predočiti ne v rednost tu nemoralnost zakona z zaznamovano, i'! Itilo pri.ligati -j uhini ušesom. To je lobro redela. Zaslepljeni si «• ; .; e <w|pr. ;i m lus-ojo videti. In vend^;— če b sla sedaj k J iuii mu padla pred iw»ge in ga prosila. — on bi jo smatral za hJamo, kei je začaran. In če bi z nenadnim sunkom prerezala veai...
PravoeaMio pa j»i -rekla Sigrid. da presojajo sodišča taka ju-!iu> va powem napačno. Kdo ve. če ni mogoče ona Marija Raven«-berška / onim strelom izvršila junaško dejanje, za kateno <se je morala pokoriti na mori^M. Seveda je bilo junaštvo, kajti bila je Vrb-vka! Sramotni znak je pritisnil nanjo šele krvnik. Ce bi ostalo dejanje tajno. jH*teni . . .
—	I)a. tajno mora ostati dandanes tako dejanje, kajti svet ne ra/.iuue vm- teh vLsio ^a možat a jevanja, — tajno. In znamenje Kajna* Ali ga daje dejanje -^atiio ali pa ja\-na srsrmota? Ne. sraaootni znak piiti'Niif še4e krvnik — ali pa tlejanja? — odvisno je ravno od tega. iz kakega motiva je bilo dejanje brvršerio. O, motivi Sifrrid so bili veliki in vz\ šeni. Oproltiti ljubljenega. Marcela Višjegradskega, h« erke osramočene, rešiti njegovo dušo tega zakona, to je bilo nekaj velikega! In če j«' zahtevala kot plačo za to oproščeoije oproščenega -amega. da mu «dadi življenje, ali je bilo to preveč?
Ko je stala Sigrid v knjižnici knezu nasproti tor no njegove be-st lr vedno bolj me-šalt* nj»-ne občutke ter nstAttrrle v njej Taapok>že-iije. ki je pre4iio ziMiioriti v^e druge občutke, vse spomine na srečno mladost, je begala Ir»s po gradu, da jo poišče, kajti pošta je pri-nesla darilo za Sigrid, veliko sliko, ki je (kazala grofa in grofico
ki. Lasje so se ji nagnili na eno stran, a roka jo je nad lahtjo zelo bolela.
—	Čakaj, packa: — je šepetala Ninočka. —Tega ti ne odpustim!
Pokrila je pisalni stroj, se oblekla. šla iz sobe in obstala na tro toarju.
Zamislila se je.
—	Kani .grem? K advokatu. Advokat Ježiniekov je sprejel
Ninoeko takoj in jo resno pos4ušal.
—	E. kakšen podlež! In tak starce ! Kaj mislite ukreniti? — jo je ijubeanivo vprašal Ježiniekov.
—	Ali bi ga ne bilo mogoče izgnati v Sibirijo? — ga je vprašala Ninočka.
—	V Sibirijo? To baš ne gre. . . Ali lahko ga pozo vemo na odgovor.
—	E. prosim va«, pozovite ga!
—	Ali imaite kakšno pričo?
—	Jaz sama iseni vendar .priča, — pravi Ninočka.
—	Ne, oni vas je gnjavil. Ali. če nimate ravno priče, morda <so ostali kaki sledovi nasilja?
—	Seveda, v svojem brezstid-neni razburjenju me je zgrabil za roko! Gotovo je ostala modrina.
Advokat Ježiniekov je ves Namišljen j>ogledal krasno Ninočkino telo. njene rdeče ustnice in lepi obraz, ki so po njem tekle solze.
—	Dajte, da vidim roko, — je rekel advokat.
—■ Tu. pod bluzo.
—	Da. toda potrebno je. da slečete bluzo.
—	Ali vi ste advokat, in ne
Ali veste, gospodična, kaj je to: alibi?
—	Ne. ne vem.
—	No. glejte, to je baš to. "Da morem ugotoviti, da prekršitev zakona eksistira, moram predvsem k<mštatirati vaš alibi. Prosim vas. slecite bluzo.
Nmooka je zardela in je izačela zelo nespretno odpenjati gumbe in spustila bluzo z enega ramena. Advokat ji je pomagal.
—	Hi ne dotikajte se me! — je zavrisniia Ninočka. — Kako si drznete ?
Zadnhtela je. pograbila bluzo in se začela <fl>laeiti.
_	— Zakaj se jezite, gospodična?
i .ico. »vršen* na umetniški naem po dobrih fotografijnh obeh za. Moram vendar dognati vse potan-
fcoj*ti nasilja. .
(Dalje prihodnjič.)
ko.
Doktor je premeril s pogledom Ninočko in njena ikakor mleko bela rami ena. razširil roke in rekel: t
—	Oprostite, gospodična, ali pot rebrno je. da se čisto slečete. — Moram va*> ''ret-ro**pekith-no*" pre-J gledati. Dovolite, prosim, da vam pomagam.
Zapičil «se je z razgretimi očmi v njena ramena in se nagnil nad Ninoeko. No. čez trenotek je zamahnila iz roko in mu izbila naočnike z nosa.
—	Pustite me v miru. gospod! Bože moj. kako so moški drzni!
Ko je zapuščala hišo. »se je razžaljena Ninočka vsa tresla od jeze. revica !
—	Evo. to so prijatelji človeštva! Inteligentni ljudje! Ne! Treba jih je razkrinkati, pokazati javnosti in jih spametovati, te farizeje, ki se skrivajo ea masko dobrotnikov človeštva !
Ninočka se je malo sprehajala in >e nekoliko umirila. Potem ^e je odločila, da gre k časnikarju 1 Tutnjavi. ki je bil izredno popularen m znan kot pošten človek brez napak.
Novinar Tutmjava Ninočke spočetka ni sprejel baš prijazno, ali ko je slišal, kar mu je pravila, je bil una he.. ^ ves dvorljirV.
—	Ha! Koliko časa že to pridigam ! To so ljudje, ki*bi morali le-čiti rane m nblaževati bolesti stra-dajočrh m trpeelh. To je propo-vednik ipra.vde in zaščitnik ponižanih in razžaljenih, glejte, te ljudi, ki jim je deviiza : Pravičnost! ^veri. ki so Še do nedavno hra^ nile s človeškim mesom! Ha, ha! Poznam jih dobro!
—	Ali naj slečem bluzo? — je vprašala Ninočka bojazljivo.
—	Bluzo? Čemu? Sicer pa — lahko jo ■slečete. Zanima me, da vidini sledove. . . hm. . . kulture!
Ko je iza gledal golo roko in gole rame Ninočkine, se je Tutnjava namršil in začel zmajevati z glavo.
—	Salo na stran! Izredne roke i-mate. gospodična! Ali je lepo, da kažete take a,parate za izkušnja-vo moškim ? Oblecite se, gospodična !.. . Ali ne. . . počakajte malo. Kaj tako diši? In če bi jay. tole tu polj\ibil. to pri laktu? A? Mm. . .
29.	aprila:
Berlin, Dremcn.
30.	aprila:
Levilathan, Cherbourg.
22. maja:
PARIS. HAVRE, IZLET.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, SKUPNI IZLET.
6. julija:
PRESIDENTS WILSON, DRUGI SKUPNI IZLET.
TRST;
TRST;
SAMO 6 DNI PREKO
■ ogromnimi parnikl n» olj«
FRANCE — 3. aprila
PABIS 10. aprila. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretje**, razreda t umivalniki In tekočo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In plja£a.
cfreneh. J^/ia
It STATE ST..	NEW YORK
all lokalni affentj«.
ALI VESTE —
da je voditelj hrvatMkih fraukov-cev dr. Elegovič v Beogradu ter da se je večkrat posvetoval z mi nistrskim predsednikom Paš;čem ? Ali veeste, da vann Ilelmar tui-ške cigarete dajo kakovost ? Navadne mešane cigarete vam dajo količino. Pri vsem tem pa šteje kako vost, ne pa količina.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
/dravnrk. — se je <začudila Ninoe- i Prianajte sami. da -s tem vi ne izgubite ničesar, a 'zame bo to ntrv »zanimiv vtis. ki. . .
Tntnjavi ni bilo usojeno, tla bi
ka,-
— To ni nič. Punkcije advokata in zdravnika so si tako slične.
da večkrat segajo ena v drugo, doživel nov zanimiv vtis. Ninočka
■ — Svinja ste ri, gčšpbdl ~ ga
mu je ."snubljenje kategorično odbila. se oblekla »n odšla.
Ko «se je vračala domov, je jokala in se smejala obe«em.
—	Boiže moj. kako so moški neumni !
Ta večer je ^inočka sedela doma in plakala. — Potem. — kakor bi jo nekay pod.recra.lo, naj komu potoži vse svoje jade — je odšla k svojemu sosedu, študentu prirod nih naiikov. Irtenjem. Student je eele dneve in cele noči sedel sklot njen nad tipkanimi pwpirji. radi tega ga je Ninočka v šali klicala j za profesorja.
Ko je prišla Ninočka. je Irtenjev dvignil glavo, pogladil lase in rekel:
—	Slfuga pokoreai! Če želi Ninočka čaja, tamie na peci, in
tijdi šunka jo čaka. A med temi se l>o guljil Irtenjev dalje.
—	Danes so me strašno raz-žalili. — je skromno rekla Ninočka.
—	E ? Kdo pa vas je raizžalil ?
—	Advokat, zdravnik. . . sta rec nesraimni! Take živaA |
—	In kiiiko so raizžalUi Ninočko?
—	Eden mi je tako aiateizal roko. da so mi o^ale modre pege, a dru-
so me nesramno razgledovali in <se me dotikali.
—	E. glejte, prosim vas! — je rekel Irtenjev in obrnil list. — to pa ni lepo od njih !
—	Se zdaj me boli roka! — je žalostno rekla Ninočka.
—	Gotovo želite pogledati, kakor oni, — se je že bolij žalostno nasmehnila Ninočka.
Ninočka je začela srkati Čaj. Irtenjev je bral dalje in obračal liste.
—	Se sedaj me boli. — je nadaljevala Ninočka. — Mogoče bi bilo dobro obvezati?
—	Bo<gme, tega pa ne £?nani.
—	Želite, da vam 'pokažem .rame ? Vem, da niste taki (ko* oni. Vam zaupani.
študent je zmigal z rameni.
—	Zakaj je treba subjekcijČe bi bil medicincc. bi vam žc kaj priporočil. Na žalost pa študiran; ■naravoslovje.
Ninočka se je ugriznila v ustnice. vstala in uporno rekla :
—	Ali, zakaj me nočete pogleela-ti?
,— No, če baš -želiš. . . Svo<bodno. svobodno — ne boj se! Samo spusti blirzo «z ramen. . .Aho. . . Tukaj torej Hm. . . Res. vidijo se pegn. Ah. nesreeniea. bedr.i! Upam, da bo kmalu prešlo. Ninočka.
Trte*njev je sočutno zmajal z glavo in zejpet sedel za svoje ]ia-pirje.
Ninočka je tiho sedela s sklonjeno glavo. Njena gola rama se je belila v luči štndentove skromne svetilke.
—	Obleci rokav. Nmočka ! — ji je re-kel. — Tu pri meni je strašno mraz.
Nrno^kmo srce se je stisnilo.
—	Čas je, da jrrem. V nadlego sem vam, ko študirate.
—	Pa. pa. prosim te. "kaj govoriš! — ji je odgovoril Irtenjev in ji energično stresel roko v .^lovo.
Ko je prišla v svojo sobo. se je Ninočka visedla na po^eljo. zamižala in še enkrat rekla:
—	Ka.ko so moški neumni!
OJPOMIN DOLŽNIKOM
še izza starih časov, katerih še ni sem nikdar nadlegoval. Zdaj jih pa oj>ozorim, ela mi plačajo, če so možakarji. Ce se ne spominjate podpisanega imena, potem morda poel imenom Joe Collins ali pa Joe Pumpman, poel katerim ste me vedno klicali. Kdor se ne bo javil do 30. aprila, ga bom pa jaz pozval s polnim imenom.
Joe Kolenc, 1500 North Broadway, Joliet, El (2x 15,19)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA •GLAS NABOJ?A' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DB&AVAH.
Kako se potuje v stari kra] in nazaj v Ameriko
Kdor I« asamijen potovati stari kraj. Jo potrebno, da jo a* tančno poaSen o potnih liotlM, prt Ijagi ln drugih stvareh.
d
Pojasnila, ki vam jih dati vaied nafte dolgoletne lskuinjv ' Yam bodo sotovo v korUt; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nlks, ki teajo kabine todl v ULL raarodv.
ki jo stopila ▼ veljavo ■ 1. julijo« 1924, samoirejo tudi nedriavljaii dobiti dovoljenje ostati r domovi* «ao Let« in ako potrebno tudi d«Jj toaadevna dovoljenja Isdajs gec ralnl naselnlSkl komisar v Wash lngtoa, D. O. Proflnjo ta Uko 4c voljenje se lahko napravi tndl • Mew Torku pred od potovanjem. te< S« poBjo proailera » stari kraj gla nanorejfla odredba.
KAKO DOBITI SVOJO« IZ 8TAKEOA KRAJA
Kdor Ml dobiti sorodnika ti svojca la starega kraja, aaj aaa prej plša aa pojasnila. Is Jugoala vljo bo pripniCenlh v prihodnjll treh letih, od 1. Julija 1924 nape« vsako loto po #T1 priseljenoer.
AsMrlikl državljani pa sassortf} •obiti Mat lene ln otroke do U. Is ta brea, da bi bUl it^tf^ kvoto. T rojeno osebe se tndi^a« itejeje kvoto. fStarlli tn otroci od II. t< SI. lata aiaerlikih driavljsnsv v faujo prednost v kvoti. Pflft« m pojasnila.
Prodajamo vosu* tisto Bs vsa »M «e: todl preko Trsta samorejo J» goslovaal sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt St., Haw York
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kur puje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih »n mrkih.
Premogovna industrija- v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti.
Gumi j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživlja ji lačnega v New Torku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Pleme »f» pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalisfiki. Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar Branting.
Kitajska.
Sun jat sen.
Koliko se popije na svetu.
Ustroj telesa i« značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. Smešnice.
KOLEDAR KRA8J OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK OTT