V nedeljo, 17. novembra 2013, od 10. do 20. ure vas vabi na otvoritev adventno-božične razstave, ki bo v cvetličarni Ada na Opčinah. y Primorski št. 270 (20.898) leto LXIX. 18 DÓA/ fiT€ll€R DOM1 flW PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 L na Opčinah - Dunajska 17/a Tel. 040 2158266 ■ ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Bomo znali ven iz slepe ulice? Dušan Udovič Ce se za trenutek ozremo na dogajanje v minulem tednu, lahko registriramo več za našo skupnost pozitivnih znakov. Zadnji relevanten dogodek je vsekakor bilo vladno omizje za manjšino. Njeno srečanje je bilo vsebinsko plodno in je postavilo v ospredje nujna vprašanja, ki jih je treba pospešeno reševati. Naj strnjeno povzamemo: Špetrska šola, financiranja, Primorski dnevnik, Združitev šolskih uradov, Paritetni odbor. Da ne bi ponavljal podrobnosti, o katerih smo že obširno pisali, gre poudariti bistveno ugotovitev, da je klima v okviru omizja pozitivna in konstruktivna, kar je odraz politike Lettove vlade do manjšinskega vprašanja in želje, da se konkretni problemi rešujejo. Res se pri tem postavlja uganka, koliko bo v resnici zdržala nenavadna vladna koalicija, ali samo do pomladi, ali več. No, po pravkar opravljeni razporo-ki med Alfanom in Berlusconi-jem naj bi vlada trajala dlje, vendar so takšne prognoze vse-Iej hazard. A to bi moralo biti za nas vsekakor stranskega pomena. Glede na probleme, ki so bili na dnevnem redu, bi se moraIa vsa manjšina maksimaIno angažirati, da se v taki pozitivni kIimi doseže najboIjši možen rezuI-tat. Vsa vprašanja so pomembna, vendar je vprašanje ureditve rednega in sistemskega financiranja najvažnejše, saj bi drugače vse dejavnosti gradiIi na pesku. Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certlflclrana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama > Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 17. NOVEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Po skoraj 20 letih od »vstopa« v politiko nova volilno marketinška poteza Berlusconi preimenoval stranko v Naprej Italija Napadel Letto in DS, želi pa si ohraniti dialog z Alfanom trst - Kriza Jadranske finančne družbe Podjetja naprodaj Bo tudi Tržaška knjigarna imela novega lastnika TRST - Pri Jadranski finančni družbi (JFD) so se zaradi finančnih težav in nedobičkonosnega poslovanja odločili za prodajo vseh preostalih podjetij, potem ko sta dve (Graphart Printing in Farco) že šli v stečaj. Predsednik Boris Siega, ki je v zadnjih mesecih edini upravitelj, je razložil, da se hoče družba omejiti na upravljanje dveh za Slovence pomembnih nepremičnin v ulicah San Francesco in Montecchi, nakar se bo JFD najbrž združila z družbo Dom. A tudi ohranitev obeh nepremičnin glede na trenutno črno sliko v gospodarstvu (in v slovenski manjšini) ni zajamčena. Medtem pa se na obzorju prikazuje rešitev za težave edine slovenske knjigarne v Trstu. Tržaška knjigarna bi lahko namreč v prihodnjih mesecih dobila novo lastništvo; o njem se v teh dneh pogovarjajo JFD, krovni organizaciji SKGZ in SSO ter slovenski tržaški založbi. Na 4. strani doberdob - Prometna sprememba Avtobusna postaja izpodriva s trga mlaj DOBERDOB - Nova avtobusna postaja izpodriva mlaj s trga pred do-berdobsko cerkvijo. Zadeva je med domačini zelo občutena, zato pa župan Paolo Vizintin napoveduje, da se bodo v prihodnje o njej pogovarjali na zasedanju občinskega sveta. Novo avtobusno postajo so uredili, da bi omogočili varno pot v šolo otrokom, ki prihajajo v doberdobsko nižjo srednjo šolo iz Laškega z avtobusom pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Na 16. strani Evergreen sne TUTTO j^y-gtahpiko RAZpLN^ Paradi seij^ DO: 31.12. 2013 Ul. DragotinKetie,4 Bazovica iTrsU Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. M RIM - Silvio Berlusconi je svojo stranko Ljudstvo svobode (PdL) včeraj preimenoval v Naprej, Italija in ji tako povrnil ime, ki ga je stranka imela, ko je bil prvič izvoljen v parlament leta 1994. Ob obuditvi svoje nekdanje stranke pa se je moral soočiti z napovedanim razkolom. Skoraj 60 parlamentarcev ostaja zvestih vodji dosedanje PdL Angelinu Alfanu in se je pridružilo njegovi politični skupini Nuovo Centrodestra (Nova desna sredina). 77-letni Berlusconi je včerajšnje ponovno ustoličenje stranke Naprej, Italija izkoristil tudi za ostre kritike na račun vlade premiera Lette in napadel tudi Demokratsko stranko, ki da hoče njegovo glavo. Kljub vsemu pa je bil do Alfana in njegovih spravljiv in je somišljenike pozval naj z novo skupino ohranijo dialog, ki je nujen, če hoče desna sredina ostati volilno konkurenčna. Na 2. strani Jutri zapade razpis SSG Na 3. strani Kilogrami kokaina iz Španije v Trst Na 5. strani Smrtne posledice udarca med prepirom Na 5. strani Goriški župan ima 150 otrok Na 16. strani Naelektreno vzdušje na protestu v Gradišču Na 17. strani OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče Nina Raine PLEMENA režija: Matjaž Latin S podporo Fundacije CRTrieste ZADNJA ABONMAJSKA PONOVITEV! danes, 17.novembra ob 16.00 - red C z italijanskimi nadnapisi Avtobusni prevoz : ob 14.30 iz Sesljana [parkirišče] ob 15.00 z Opčin [Bazoviška ulica 21] ob 15.00 iz Milj [avtobusna postaja) celotni vozni red na spletni strani www.teaterssg.com 9771124666007 2 Nedelja, 17. novembra 2013 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Včeraj je Ljudstvo svobode spet preimenoval v Naprej Italija Berlusconi želi kljub vsemu ohraniti dialog z Alfanovo skupino Z Alfanom vseh pet ministrov, 30 senatorjev in 27 poslancev RIM - Silvio Berlusconi je svojo stranko Ljudstvo svobode (PdL) včeraj preimenoval v Naprej, Italija in ji tako povrnil ime, ki ga je stranka imela, ko je bil prvič izvoljen v parlament leta 1994. Ob obuditvi svoje nekdanje stranke pa se je moral Berlusconi soočiti z napovedanim razkolom v strankarskih vrstah. Okoli 60 poslancev, zvestih vodji dosedanje PdL Angelinu Al-fanu, je že pred preimenovanjem napovedalo ustanovitev lastne politične skupine, imenovane Nuovo Centrodestra (Nova desna sredina). »Srečen sem, da smo se vrnili k temu imenu, ki nam je vsem še vedno pri srcu: Naprej, Italija,« je na včerajšnjem zasedanju sveta stranke v Rimu dejal Berlusconi. Njegove besede je pospremil aplavz okoli 800 izvoljenih predstavnikov in funkcionarjev PdL. 77-letni Berlusconi je včerajšnje ponovno ustoličenje stranke Naprej, Italija izkoristil tudi za ostre kritike na račun vlade premiera Lette, ki jo je doslej podpiral. Vladi po njegovem mnenju manjka poguma. Napadel je tudi Demokratsko stranko, Ironija usode: udeleženci kongresa ponovno ustanovljene stranke Forza Italia so se včeraj, dan po Alfanovem umiku, pred rimski Palaeur pripeljali na avtobusu zasebnega podjetja »Angelino« ansa ki da hoče njegovo glavo, pri čemer je mislil na glasovanje 27. novembra, ko naj bi senat odločal o izključitvi Berlusconija iz senata, potem ko je bil avgusta pravnomo- čno obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Berlusconi se je ironično obregnil ob Alfanove odpadnike, ki so jih njegovi naj- bolj goreči privrženci iz parterja izžvižgali in psovali, sam pa je bil nekoliko spravlji-vejši. Čez naj desna sredina še ima politično bodočnost v Italiji in želi naskakova-ti oblast na prihodnjih volitvah, se bo morala slej ko prej ponovno povezati. Zato je somišljenike pozval naj z Alfanovo skupino ohranijo dialog, »kakršnega že vzdržujemo s Severno ligo in stranko Fra-telli d'Italia«. Včeraj popoldne se je oglasil tudi Angelino Alfano in potrdil, da se vseh pet ministrov (z njim vred) iz vrst Ljudstva svobode priključilo novi desnosredinski skupini. Kot je na novinarski konferenci v Rimu še dejal Alfano, se je njegovi skupini sedaj pridružilo 30 senatorjev in 27 poslancev. »Smo nova desnosredinska sila v Italiji, ki bo globoko reformirala politično pokrajino,« je dejal in napovedal večjo prireditev, na kateri se bo nova politična skupina predstavila italijanski javnosti. Takrat naj bi tudi razkrili novi simbol stranke. Alfano je še dejal, da si še naprej želi v parlamentu sodelovati z Ber-lusconijevo Naprej, Italija. Karzaj pozval talibane k udeležbi na loji džirgi KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je talibane včeraj pozval, naj se udeležijo tradicionalne plemenske skupščine, na kateri bodo odločali o varnostnem sporazumu, ki bi omogočil prisotnost ameriških vojakov v Afganistanu po letu 2014. Štiridnevna plemenska skupščina se bo začela v četrtek, na njej pa bo sodelovalo kakih 2500 predstavnikov. V bližini prizorišča v prestolnici Kabul, kjer bo zasedala loja džirga, se je včeraj v avtomobilu, polnem eksploziva, razstrelil samomorilski napadalec. Eksplozija je zahtevala najmanj 10 smrtnih žrtev in 13 ranjenih. Bolgari na protestih proti in v podporo vladi SOFIJA - Več deset tisoč privržencev in nasprotnikov vlade bolgarskega premiera Plamena Orešarskega se je včeraj zgrnilo na ulice Sofije in Plovdiva, da bi izrazili podporo vladi oziroma zahtevali njen odstop. Protesta kažeta na vse večjo politično razdeljenost in negotove razmere v tej najsiromašnej-ši članici EU. V Sofiji se je na poziv vladajočih socialistov in koalicijskega partnerja, turške stranke MFR, zbralo med 10.000 in 15.000 ljudi. V Plovdi-vu se je na shodu konservativne opozicije zbralo podobno število protest-nikov. Ti so zahtevali odstop vlade in izvedbo predčasnih volitev. (STA) TURČIJA - Reševanje kurdskega vprašanja Erdogan na pogovorih z vodjo iraških Kurdov DIYARBAKIR - Turški premier Re-cep Tayyip Erdogan je na pogovorih v Diyar-bakirju včeraj sprejel voditelja iraških Kur-dov Masuda Barzanija. Srečanje, ki je potekalo v mestu na pretežno s Kurdi poseljenem jugovzhodu države, naj bi spodbudilo zastali mirovni proces med turškimi Kurdi in vlado v Ankari. Erdogan je obisk Barzanija označil za "zgodovinskega" v prizadevanjih za končanje 30 let dolgega konflikta med uradno Ankaro in prepovedano Turško delavsko stranko (PKK), ki je na jugovzhodu države terjal več kot 40.000 življenj. Ankara upa, da bo s pomočjo Bar-zanija, ki uživa velik ugled med turškimi Kurdi, slednje uspela prepričati, da se vrnejo za pogajalsko mizo. Vodja PKK Abdullah Ocalan, ki je že 14 let v zaporu, je marca letos pozval k prekinitvi spopadov in umiku oboroženih pripadnikov PKK iz Turčije, glavni poveljnik PKK Murat Karayilan pa je sporočil, da bodo upoštevali Ocalanov poziv. Toda bor- ci PKK so kasneje umaknili obljubo, da se bodo septembra umaknili s turškega ozemlja, Ankaro pa obtožili, da se ni držala dogovora o podelitvi več pravic Kurdom. Več tisoč borcev PKK se tako zadržuje na severu Iraka. Barzani je dejal, da imajo Kurdi naravno pravico do svoje države, vendar pa za dosego tega cilja ne bi smeli uporabljati nasilja. Kurdsko vprašanje v Turčiji je trn v peti uradne Ankare od ustanovitve moderne turške države leta 1923. Premier Erdogan je konec septembra predstavil paket reform, ki med drugim krepijo pravice manjšin, predvsem kurdske. V 75-milijonski Turčiji živi okoli 15 milijonov Kurdov, njihova etnična skupina pa v svetu šteje okoli 30 milijonov pripadnikov. Poleg Turčije so skon-centirani še v Iranu, Iraku in Siriji. Medtem ko v Iraku od leta 1991 uživajo delno avtonomijo na severu države, so bila njihova prizadevanja za več avtonomije in suvereno državo drugod v preteklosti zatrta. (STA) LIBIJA - Vsaj 43 mrtvih in več kot 460 ranjenih Spet izbruh nasilja Pripadniki ene od uporniških milic, ki so zrušile Gadafija, streljali na množico demonstrantov TRIPOLI - V petkovih nasilnih protestih v libijski prestolnici Tripoli je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 43 ljudi, več kot 460 jih je bilo ranjenih. Protestom so v noči na včeraj sledile tudi eksplozije in posamična streljanja, proti jutru je zavladal relativen mir, kasneje pa je prišlo do novih spopadov. Včeraj je prišlo do spopadov v vzhodnem predmestju prestolnice, ko so se pripadniki milice odpravili iz predmestja Tadžura proti središču Tripolija. Petkovi protesti so se sprevrgli v nasilje, ko so pripadniki ene od milic streljali na skupino protestnikov, ki so mirno zahtevali, da pripadniki milice izpraznijo poslopje, v katerem imajo sedež. Libijska vlada je medtem že pozvala k prekinitvi ognja. Premier Ali Zei-dan je tudi posvaril, da bi prihod novih oboroženih skupin v prestolnico »samo še globlje zapletel razmere«. Milice so ostanek uporniških skupin, ki so leta 2011 z oblasti vrgle diktatorja Moamerja Gadafija, zdaj pa so močna sila v državi. K protestu so pozvale mestne oblasti v Tripoliju, katerih predstavniki so povedali, da so v ljudi streljali iz notranjosti poslopja. Streljanje je sprožilo nasilen odziv pro-testnikov, ki so nato napadli poslopje milice in ga zažgali. Pripadniki milice so zbežali. Libijski mestni svet je po nasilnih dogodkih včeraj razglasil tridnevno žalovanje. (STA) Nadaljevanje uvodnika S tem v zvezi v naši skupnosti odmeva drugi dogodek tedna, nekako paralelen s prvim, namreč sestanek deželne posvetovalne komisije za Slovence, ki ji je prvič predsedoval novi odbornik Torrenti. Tudi tu ne želim ponavljati že zapisanega, zato se omejujem na ugotovitev, da je pred nami nova priložnost, da se preuredi in posodobi po splošnih ocenah že dolgo preživel sistem financiranja manjšinskih ustanov. Na naši skupnosti je, ali bo to (ponovno) priložnost sposobna izkoristiti, ali ne. Naj pri tem spomnim na dejstvo, da je bilo za reformo kriterijev financiranja in postavljanja ustreznih prioritet v zadnjih letih podanih več predlogov. Na Deželi formalno obstajajo trije: enega je pred kakimi tremi leti predlagala SKGZ, dugega Iztok Furlanič in tretjega Riccardo Ruttar kot odgovor na Furla-ničev predlog. O vprašanju je v javni tribuni na našem dnevniku pred časom pisal še tedanji deželni svetnik Igor Kocijančič. A dejstvo je, da ti predlogi niso dobili odziva in se o njih ni razvila razprava, zaradi česar danes vse tedaj in že prej postavljene dileme ostajajo odprte. Skrajni čas je, da se najde rešitev in pobuda odbornika Torrentija je glede tega korektna in potrebna, kajti nov način delitve javnega denarja ni le golo finančni problem, temveč je problem ustreznejše reorganizacije manjšinskih dejavnosti in določanja prioritet, o čemer zaman govorimo (10let) vse od programske konference dalje. Mislim, da je to tudi priložnost, da se preveri, koliko je sploh umestno, da obstaja nek seznam »primarnih« organizacij in usta- nov, pred katerim kot na nekakšno fatamorgano čaka vrsta novih prosilcev, ki so potem razočarani, ker ostanejo v »nižji« kategoriji. Ta delitev razumljivo vzbuja neprijetne občutke, kot da so nekateri »blindirani«, drugi pa ne. Morda pa si gre zamisliti kakšen drug kriterij ocenjevanja dejavnosti in prioritet, boljši, enostavnejši in objektivnejši. Samo za primer bi s tem v zvezi po-grel dva velika problema, ki zadnje čase odmevata v javnosti: Stadion 1. maj in Tržaška knjigarna. Vsakomur bi moralo biti jasno, da sta to strateško pomemebni postojanki za življenje Slovencev v Trstu, vendar obe ustanovi tvegata konec, s katerim se nikakor ne smemo sprijazniti. Ali naj se to zgodi, ker nista na nekem seznamu »primarnih ustanov«?. Ob vsem tem se, nenazadnje, postavlja vprašanje, ali bo tudi ta deželna uprava ostala zgolj »delilec« državnih fondov za manjšino (kar smo vedno glasno očitali prejšnjim), ali bo, vsaj za posebne ali urgentne primere voljna primakniti kaj od svojega, vsaj tistega, kar so nam prejšnje uprave z leti ukinile. Če smo količkaj dosledni, moramo drugačen odnos, ki ga poudarja ta deželna uprava do naše skupnosti, presojati tudi s takšnimi merili. Pozitivna znamenja torej jemljemo v vednost, vendar ne bo dovolj. Velika odgovornost je sedaj prav na manjšini, na njenih krovnih, političnih in institucionalnih predstavnikih, ali bodo z uspešnim iskanjem skupnega imenovalca in objektivnim določanjem prioritet sposobni narediti premik iz slepe ulice in blokade, v kateri se nahajamo že nekaj let. Dušan Udovič EGIPT - Mursijevi privrženci spravljivejši Islamisti za dialog in konec nemirov KAIRO - Islamistična koalicija na čelu z Muslimansko bratovščino je včeraj predlagala pogovore za končanje politične krize in nemirov, ki so zajeli Egipt po odstavitvi Mohameda Mursija s položaja predsednika države julija letos. Koalicija pri tem ni izrecno zahtevala vrnitve Mursija na oblast. Koalicija je pozvala »revolucionarne sile, politične stranke in domoljubne osebnosti, da začnejo poglobljeni dialog o izhodu iz krize in končanju vojaške vladavine«. Za koalicijo je »miroljubna opozicija edini način za končanje vojaškega udara in za vrnitev na pot demokracije«, so še zapisali. Gre za doslej najbolj odprt predlog islamistov, ki so ga podali "brez pogojev", je povedal Imam Jusef, vodja stranke Asala, ki je del koalicije. Koalicija je po odstavitvi Mursija organizirala proteste kljub ostremu političnemu zatrtju, ki so ga bili deležni člani njegove Muslimanske bratovščine. V spopadih s policijo je bilo ubitih več kot tisoč večinoma Mursijevih privržencev, več tisoč pa aretiranih. 4. novembra se je v Kairu začelo sojenje Mursiju, obtoženemu hujskanja k nasilju. Za zaprtimi vrati se je včeraj v Egiptu nadaljeval sodni proces proti strmo-glavljenemu, dolgoletnemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Na zasedanju je po navedbah časnika al Ahram med drugim pričal nekdanji premier Ahmed Nazif. Pred sodiščem naj bi pojasnil dogodke v času arabske pomladi v državi, ki je v začetku leta 2011 zahtevala življenja več kot 800 protestnikov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 17. novembra 2013 3 SKGZ - Pozitivna ocena manjšinskega omizja v Rimu Načelno odprti do reforme sistema deželnih prispevkov Potrebne nekatere poglobitve in dogovor obeh krovnih s Torrentijem Nedavno srečanje vladnega manjšinskega omizja, predlog deželnega odbornika Giannija Torrentija o spremembah sistema financiranja ter občutno nižanje prispevkov s strani Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu so bile osrednje teme srečanja vodstva SKGZ s svojimi članicami, ki je potekalo v petek v Trstu. Deželni predsednik Rudi Pavšič je izpostavil pozitivno stališče, ki ga je manjšinsko omizje v Rimu zavzelo glede višanja sredstev iz zaščitnega zakona za potrebe slovenskih organizacij in za vidno dvojezi-čnost v javnih upravah. Omenil je, da v parlamentu potekajo postopki, da bi sredstva za leto 2014 povišali v tolikšni meri, da bi zadostovala tudi za nemoteno delovanje javnih uprav pri uveljavljanju vidne dvoje-zičnosti ter za potrebe družbeno-gospo-darskega razvoja v Benečiji. Na srečanju v Trstu, ki se se ga je udeležilo res veliko organizacij in ustanov, so v bistvu podprli predloge po spreme-bah financiranja manjšine, ki jih je odbornik Gianni Torrenti predlagal na seji Deželne posvetovalne komisije. Navzoči so si bili edini, da je treba tako pomembne odločitve doreči vsi skupaj, zato so predlagali, da bi čimprej prišlo do srečanja obeh krovnih organizacij, njunih članic ter odbornika Torrentija. Člana Deželne komisije Rudi Pavšič in Dorica Kresevič sta orisala glavne značilnosti Torrentijevega predloga, ki gre v smer racionalizacije prispevkov za mala društva (teh je med 170-190), ki naj bi bila odslej vključena v aktivnosti krovnih zvez (ZSŠDI, ZSKD, SKP, SP in beneškega Inštituta za kulturne dejavnosti). Drugačen razpored sredstev bi ustvaril priložnosti za boljše povezovanje in načrtovanje pobud ter bi krovnim zvezam zaupal večjo skrb za koordinacijo. Pomeben je tudi predlog deželnega odbornika za resen premislek o primarnih ustanovah, ki so v letih od začetnih 5 zrasle na zdajšnjih 21, s 5-6 novimi, ki so zaprosile za vstop. Na srečanju so bili mnenja, da je takšno razmišljasnje na mestu in da bi veljalo na novo sestaviti izhodišča, ki določajo kriterije o primarnosti. V razpravi so prišle na dan številne kori- stne sugestije, ki jih bodo predstavniki SKGZ v Deželni komisiji tudi zagovarjali na pristojnih mestih. Tretji Torrentijev predlog zadeva spremembo od dosedanjega »blokiranega« sistema financiranja v premičnega z vključitvijo projektnega razmišljanja. Tudi glede tega je bilo izrečeno načelno privoljenje, bolje pa je treba razumeti, kako bi se tak sistem v resnici udejanil, kako določiti prioritete, razumeti vlogo in dimenzijo projektov, itd. To vprašanje zahteva precej poglobljeno analizo, da bodo Torren-tijeve predlagane reforme prispevale k rasti in pospodobitvi manjšinskega organiziranega sistema. Nazadnje so na srečanju ocenili kot neprimerno, da je Republika Slovenija vidno znižala prispevke za Slovence, ki živijo v sosednjih državah. Ta odločitev, ob jasnem zavedanju hudih gospodarskih težav, odpira širšo razpravo o odnosih med matično državo in manjšinami. Tudi določena istitucionalna »utrujenost« je očiten pokazatelj stanja duha, ki zaskrblja številne organizacije in ustanove. TRST - Iščejo umetniškega koordinatorja Jutri zapade razpis SSG Zamenjave v upravnem svetu TRST - Medtem ko se na odru tržaškega Kulturnega doma iztekajo ponovitve prve letošnje produkcije Slovenskega stalnega gledališča, drame Plemena, se bo jutri iztekel razpis za umetniškega koordinatorja tega gledališča. Rok za vložitev prošenj zapade ob 12. uri, koliko kandidatov se bo nanj prijavilo pa bo znano šele čez nekaj dni, saj je mogoče prošnje poslati tudi s priporočeno povratnico. Razpis, ki ga je upravni svet SSG objavil 18. oktobra, je marsikoga presenetil, saj je sedanja umetniška ko-ordinatorka Diana Koloini službo nastopila šele pred enim letom. Kot je dejala v daljšem intervjuju, ki smo ga objavili 1. novembra, se ji pogodba izteče konec leta, a je upala, da ji jo bo US podaljšal; ne nazadnje zato, ker je sama načrtovala in pripravila celotno sezono, ki se bo iztekla šele maja 2014. Na nov razpis se bo vsekakor prijavila, »saj je menda naravno, da bi želela nadaljevati z delom, ki sem ga šele dobro začela. Umetniško vodenje nekega gledališča ni projekt, ki bi ga bilo mogoče realizirati v enem letu, tega se nihče ne loti z mislijo na tako kratko obdobje,« je dejala v intervjuju za naš dnevnik. Zakaj je vodstvo gledališča, ki se mu mandat izteče čez nekaj mesecev, začelo iskati novega koordinatorja ali koordinatorko, ki bi sezono izpeljal do konca (in načrtoval prihodnji dve), smo skušali izvedeti pri predsednici Maji Lapornik. Kljub obljubam in večkratnim pozivom pa so naša vprašanja žal ostala brez odgovora. Medtem je prišlo v upravnem svetu SSG do zamenjave. Predstavnik Pokrajine Trst Gianni Torrenti je po imenovanju za deželnega kulturnega odbornika kot znano odstopil. Na njegovo mesto je Pokrajina imenovala literarno kritičarko Tatjano Rojc, ki pa je medtem »iz osebnih razlogov« prav tako odstopila. Kdo bo prevzel njeno mesto ni še znano. (pd) CELOVEC - V petek generalna skupščina naslednice delovne skupnosti AJ Aliansa Alpe Jadran - brez FJK Koroški deželni glavar Kaiser ob predstavitvi nove knjige o Balkanu napovedal spremembo imena in zastavitev novih ciljev CELOVEC - Na generalni skupščini Delovne skupnosti Alpe-Jadran prihodnji petek v Celovcu bo prišlo do bistvenih sprememb. Tako se bo leta 1978 v Benetkah ustanovljena, nekdaj dokaj velika skupnost regij in držav, ki pa je v zadnjih letih izgubila več članov, med drugimi Lombardijo, Bavarsko, Zgornjo Avstrijo, na zadnje pa še soustanoviteljico Furlanijo-Julijsko krajino, preimenovala v »Aliansa Alpe Jadran« ter si zastavila nove cilje. To je v petek zvečer na predstavitvi nove knjige dopisnika Avstrijske radio-televizije (ORF) Christiana Wehrsc-hutza z naslovom »Žarišče Balkan: krvava preteklost - neznana priho-dost« napovedal koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kot je dejal koroški deželni glavar, si bo nova Aliansa Alpe Jadran zaradi nove skupnosti Euregio, katere ustanovitelji so dežele FJK, Veneto in Ko- Koroški deželni glavar Kaiser (levo) z avtorjem nove knjige o Balkanu Christianom Wehrschutzem lpd roška, zastavila nove cilje - tako glede bodočih nalog kot tudi glede organiziranosti nove alianse. Medtem ko bo skupnost Euregia imela težišče na LJUBLJANA - Festival Liffe Vodomec filmu Miele Valerie Golino LJUBLJANA - Na 24. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe je nagrada vodomec, ki jo podeljujejo režiserju najboljšega filma v sekciji Perspektive - po izbiri mednarodne žirije, pripadla filmu Miele italijanske režiserke in igralke Valerie Golino. Film pokaže rojstvo nenavadnega, tragičnega prijateljstva skozi temeljna vprašanja sodobne ter hkrati večne etike in morale v do-gnanem filmskem jeziku in intimnem, režijsko inteligentnem ozračju, ki gledalcu podari ključno vprašanje - kaj pomeni biti človek na koncu svoje poti, je v obrazložitvi nagrade vodomec zapisala žirija. Nagrado FIPRESCI svetovnega združenja filmskih kritikov in novi- narjev je prejel film Salvo režiserjev Fabia Grassadonie in Antonia Piaz-ze. V sekciji perspektiva si je posebno omembo žirije zaslužil film Obramba in zaščita Boba Jelčica. Nagrado za najboljši kratki film je prejel Terarij Hane Jušic. gospodarskem in političnem sodelovanju, naj bi nova aliansa krepila predvsem sodelovanje njenih članic na področjih kot so kultura, šport, komuni- DEŽELA FJK Serracchiani: šolskega urada ne damo! TRST - Nedvomno je to za nas zmaga! Tako je predsednica vlade dežele FJK Debora Serracchiani ocenila dogajanje v zvezi z menda »propadlim« predlogom o priključitvi Deželnega šolskega urada v Furlaniji-Ju-lijski krajini s tistim iz dežele Veneto. Deželna uprava je namreč posegla pri ministrici za šolstvo in izobrazbo Chiari Carrozza, kateri je pojasnila potrebo po ohranitvi našega urada za dobro, predvsem pa neprekinjeno delovanje. Do podobnih oblik združevanja je pred časom že prišlo, zlasti na področju pošte in železnic, vendar gre v tem primeru za točno določene oblike avtonomije, ki so za nas neodtujljive. Glede tega ne nameravamo popustiti, je potrdila predsednica. kacija, itd. Ker bo Koroška zastopana v obeh skupnostih, ji bo pripadala še močnejša vloga pri graditvi in širitvi sodelovanja v tem prostoru v obeh skupnostih. Pri tem je menil, da bo prav Koroška lahko tudi tista članica, ki bo tudi odprla pot do še večjih regij, npr. donavski in ionsko-jadranski. Novi koroški deželni glavar je še poudaril, da je nova kvaliteta regionalne politike prav v tem, da namenja več pozornosti mednarodnim dimenzijam. Za Koroško je to nedvoumno Balkan oz. jugovzhodna Evropa. Pri tem igrata pomembno vlogo seveda Slovenija in prav tako Hrvaška, ki je s svojim pristopom k Evropski uniji letos poleti pridobila na teži tako na političnem kot tudi gospodarskem področju. Ob predstavitvi knjige o Balkanu v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade v Celovcu je Kaiser nadalje napovedal, da bo Koroška prihodnje leto - ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne - podpisala »pogodbo o prijateljstvu« s kantonom Sarajevo. Podpis pogodbe naj bo na eni strani znak v spomin na ta predvsem za Evropo tako usodni dogodek, na drugi strani pa znak za prizadevanja za sodelovanje prejo meja. Glede sodelovanja z deželo Furlanijo Julijsko krajino je Kaiser na predstavitvi spomnil na nedavno srečanje s predsednico dežele FJK Deboro Serracchianijevo v Celovcu. Potekalo da je v izredno pozitivnem vzdušju in ob pripravljenosti obeh strani za pospešeno sodelovanje obeh dežel v okviru novo nastale skupnosti Euregia. Možnost, da se FJK spet vrne v DS oz. po novem Alianso Alpe Jadran, Serracchianijeva takrat ni popolnoma izključila. (il) DEŽELA - Osnutek Deželna vlada začenja izvajati ukinitev pokrajin TRST - Predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je med volilno kampanjo obljubljala ukinitev pokrajin in sedaj je začela to obljubo tudi izpolnjevati. Deželni odbor je na včerajšnji seji na predlog odbornika Paola Pa-nontina odobril zakonski predlog, s katerim se začenja izvajati postopno ukinjanje pokrajin. Začeli bodo spomladi v Pordenonu, kjer ne bo pokrajinskih volitev, pač pa bo novo »pokrajinsko upravo« imenovala skupščina županov in občinskih svetnikov. Enaka usoda bo doletela Trst, Gorico in Videm. Vse sedanje pokrajinske uprave bodo ostale pri življenju do izteka mandatne dobe pokrajinskih svetov. Pričakovati je, da bo ukrep deželne vlade, ki ga mora potrditi deželna skupščina, sprožila ostre polemike in spore. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina bo najbrž prva italijanska dežela, ki bo ukinila pokrajinske, ukinitveni postopek so pred kratkim začeli tudi na Siciliji. Deželna zveza pokrajin UPI se je že včeraj oglasila z ostrim komentarjem štirih predsednikov pokrajin FJK, da je deželni osnutek protiustaven. »Kljubovali mu bomo s prizivom na vse možne pravosodne organe,« napovedujejo. Najhuje je to, ugotavljajo, da se po tej poti zmanjšuje raven demokracije, saj se neposredne volitve, ki omogočajo demokratični nadzor volivcev nad izvoljenimi, nadomeščajo z manj prozornim sistemom drugostopenjskega imenovanja, ki bo bržkone tudi zmanjšal težo manjšh in perifernih občin. Skgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA vabi na srečanje z naslovom Kriza politike v krizi družbe Sodelujeta: Igor Lukšič, predsednik stranke Socialnih demokratov in sen. Miloš Budin Torek, 19. novembra 2013, ob 19. uri Trst - Gregorčičeva dvorana, Ul. San Francesco 20 1 6 Nedelja, 17. novembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu JADRANSKA FINANČNA DRUŽBA - Ohranila naj bi samo pomembni nepremičnini Po zlomih prodajajo preostala podjetja Gospodarska kriza pometa z ostanki tako imenovanega družbenega gospodarstva. Jadranska finančna družba (JFD), naslednica nekdanjega Založništva tržaškega tiska (ZTT), prodaja svoja podjetja ali vsaj podjetja, ki niso v stečaju. V letu 2014 naj bi družba zaradi negativnega poslovanja in hudih finančnih težav ohranila le nepremičninsko dejavnost, torej upravljanje dveh za Slovence v Italiji zgodovinskih poslopij v ulicah San Francesco in Montecchi. Pod okriljem JFD bi lahko kvečjemu ostala le še založniška hiša, ki je ohranila ime ZTT, za Tržaško knjigarno se medtem išče rešitev v okviru slovenske manjšine (o tem poročamo posebej). JFD naj bi se v prihodnosti postopno združila z družbo Dom, ki je prav tako izraz SKGZ, saj ohraniti oba dvojčka ne bi bilo smiselno. Predsednik Jadranske finančne družbe Boris Siega je za Primorski dnevnik odločno zanikal govorice, da naj bi družba ob koncu leta prenehala delovati. »To absolutno ne Sedež Farca je v Ulici Lavatoio kroma Predsednik JFD Boris Siega kroma ne prinašajo dobička, so predvsem vir dolgov. Ohranimo torej samo stavbe. V Gorici je finančna družba KB1909, naj se ona ukvarja s podjetji.« ZTT Jadranski družbi ne ustvarja večjih preglavic in zaenkrat ni govor o večjih spremembah: »ZTT deluje na podlagi razpoložljivih sredstev. Kolikor prejema od države, toliko si lahko dovoli tiskati knjige. Bilanca je na ničli.« Delovanje podjetja Edigraf, ki v stavbi v Ulici Montecchi tiska Primorski dnevnik, pa je tesno povezano s težavami časopisa. »Tudi Edigraf hočemo prodati, v teku so pogovori. Ne gori pod nogami, a upamo, da bomo čim prej zaključili. Trenutno imamo zelo konkretne pogovore z dvema osebkoma,« je zaupal Siega. Zagotovil je, da tiskarne ne bodo zaprli. Podjetje Graphart printing, ki je na pobudo JFD (z Edigrafom) svoj čas prevzelo v najem dejavnosti in osebje »starega« Grapharta, je februarja letos prav tako šlo v stečaj. Upravitelji so tedaj povedali, da so sprva verjeli v ponoven zagon ti- skarske dejavnosti, investicija pa se ni posrečila, račun se ni izšel. »Edigraf in posredno JFD imata v zvezi s tem stečajem svoje dolgove, za katere jamčimo, drugo je v stečajni masi. Za dejavnosti starega Grapharta smo plačevali mesečno najemnino, ničesar nismo kupili. Dolgovi zato niso ogromni, vezani so na dobavo papirja in še nekatere stvari. S prvim Graphartom nismo imeli nič, njegovo premoženje (zlasti veliki tiskarski stroj nemške proizvodnje, op. nov.) prodaja stečajni upravitelj,« je razložil Siega. Poleti je šlo v stečaj še podjetje Farco s svojimi osmimi zaposlenimi. V teku je reden stečajni postopek, v okviru katerega je naprodaj stanovanje v Ulici Lavatoio in se skušajo unovčiti krediti. Na vprašanje, kaj je botrovalo k zlomu podjetja, je Siega odgovoril, da morajo upravljanje podjetja presoditi drugi: »Dejstvo je, da so težave na tržišču vplivale na zmanjšanje obsega poslov, pravi udarec pa je prišel s stečajem nekaterih strank, kot je bil Kraški zidar. Podjetje ni imelo sredstev, da bi se temu zoperstavilo.« Malo špediter-sko podjetje 4 log je najbolj zdravo, s sedanjimi uslužbenci se JFD pogaja za predajo podjetja. Siega računa, da se bo zadeva v nekaj tednih zaključila in da bodo uslužbenci prevzeli krmilo. Če bo šlo vse po načrtih, se bo JFD znašla brez podjetij. »To je naš cilj. Ohraniti hočemo samo nepremičnine, da bomo z najemninami izplačevali dolgove.« Nepremičnini sta v resnici dve, in sicer stavbi v ulicah San Francesco (sedež knjigarne, NŠK, SKGZ V poslopju v Ulici Montecchi je tudi sedež Primorskega dnevnika; spodaj stavba v Ulici San Francesco kroma in ZSKD) in Montecchi (sedež Primorskega dnevnika, JFD, ZTT, Edigrafa, tabornikov RMV in še nekaterih podjetij). Obe stavbi sta od 90. let pod hipoteko. Hipoteki, ki sta bili po Siegovih besedah vpisani zaradi dolgov nekdanjega ZTT in Primorskega dnevnika, počasi odplačujejo. Vprašanje je, ali je nevarno, da se stavbi v okviru tako črne finančne sli- ke odtujita: »Nevarnost je, če najemniki - v glavnem so to slovenske ustanove - ne bodo plačevali najemnine. Na to moramo paziti.« Siego smo vprašali, ali je možnost velika: »Odtujitev bi bila posledica najbolj črnega scenarija, saj bi pomenilo, da ves sistem propada. Upam, da nismo v tej fazi...« Aljoša Fonda drži. Prodajamo participacije, a smo daleč od tega, da bi družbo zaprli,« je dejal Siega, ki je po zadnjem občnem zboru že nekaj mesecev edini upravitelj JFD, potem ko so Adria-nu Sossiju odvzeli funkcijo pooblaščenega upravitelja. Sossi je še vedno upravitelj Tržaške knjigarne ter podjetij Edigraf in 4 log, ki pa naj bi v kratkem prešli v druge roke. Siega je že pred meseci povedal, da JFD ni tipična finančna družba, ki zasleduje samo dobiček ter da sloni na trhlih nogah, saj nima močne podlage in nima opravka s finančnim sektorjem. Včeraj smo ga vprašali, ali je propad podjetij in torej načrtov JFD posledica napačnih potez vodstva. Odgovor je bil odkrit: »Z izjemo nesrečne avanture z Graphartom, gre tu za zgodovinska podjetja. Delno je vplivalo tržišče, delno verjetno nismo bili dovolj uspešni pri upravljanju - ena in ena je dva. Po drugi strani so recimo na Goriškem podjetja, ki so bila zelo močna in uspešna, pa so jih zaprli. V tem trenutku se ne smemo preveč čuditi, žal. Ocenili smo, da naša podjetja Graphart je bil v industrijski coni kroma TRŽAŠKA KNJIGARNA - Razveseljivi premiki v reševanju edine slovenske knjigarne v Trstu Na obzorju novo lastništvo? Če je »zgodba« Tržaška knjigarna v zadnjih mesecih nosila naslov Zatemnitev, bi jo danes lahko nekoliko bolj optimistično naslovili Napoved nove plovbe ...če se omejimo na dve knjigi tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, zvestega obiskovalca knjigarniških prostorov v Ulici san Francesco. Trenutno lahko sicer govorimo le o »napovedi«, vse kaže pa, da se Tržaški knjigarni obeta »nova plovba«. Zgodba je znana. Od leta 2008, ko se je dotedanji zasebni upravitelj odločil, da Tržaško knjigarno proda, je lastnica edine slovenske knjigarne v Trstu družba z omejeno odgovornostjo (srl), v kateri ima devetdesetodstotni delež Jadranska finančna družba, desetodstotnega pa Založništvo tržaškega tiska. Za Tržaško knjigarno je že dolgo jasno, da ne more preživeti na podlagi izključno tržnih zakonitosti, gospodarska kriza pa jo je v zadnjih letih dodatno prizadela. Maja letos je javnost razburila vest, da ji preti zaprtje, saj lastnik ne more več sam kriti primanjkljaja. Začetek junija se je zgodil velik solidarnostni maraton, ki so se ga udeležili številni italijanski in slovenski pesniki ter pisatelji, zgodila se je peticija, s katero je na stotine podpisnikov izpostavilo kulturno vlogo Tržaške knjigarne. Večkrat smo zapisali in slišali, da knjigarne ne bi smeli obravnavati kot trgovskega objekta ampak kot kulturno središče, kar resnici na ljubo tudi je. In da bi si zato zaslužila širšo podporo, tako v manjšini kot v Trstu in Sloveniji. Notranjost Tržaške knjigarne v Ulici san Francesco kroma Kaže, da se je v zadnjih dneh začelo premikati vsaj znotraj manjšine. Potem ko se je uslužbenka (de facto tudi upravi-teljica) Ilde Košuta, kateri zvesti obiskovalci priznavajo, da je Tržaški knjigarni dala novega zagona, odločila, da da odpoved, je organizirani del manjšine le sedel za isto mizo. Predstavniki Jadranske finančne družbe, Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in obeh mestnih založb - Mladike in Založništva tržaškega tiska - so se začeli pogovarjati o usodi knjigarne. Pogovori so še v teku, na obzorju pa se pojavlja nova družba, ki naj bi jo sestavljale obe založbi in dosedanja uslužbenka. Predsednik JFD Boris Siega je zagotovil, da bi nova družba nastala na novih temeljih, vse obveznosti in torej tudi dolgove »stare« Tržaške knjigarne bi obdržala JFD. Predsednika SSO Draga Štoke nam včeraj ni uspelo najti, njegov kolega Rudi Pavšič (SKGZ) pa je dejal, da je vesel nove faze, v katero sta se vključili obe krovni in zlasti obe založbi, za kateri smatra, da ima Tržaška knjigarna prioritetno vlogo pri širjenju njunih produktov. »Vsi se strinjamo, da mora knjigarna ostati, zato sem danes bolj optimist kot pred kakim mesecem in prepričan, da bomo našli rešitev. Tudi v dogovoru z Ilde Košuta, ki je s kadrovskega vidika gotovo ena boljših izbir. Zahvaliti se moram SSO-ju, v prvi vrsti predsedniku Štoki, ki je pokazal senzi-bilnost do tega vprašanja.« Ilde Košuta si je vzela nekaj dni časa, da razmisli o novi ponudbi, premikov v zvezi s prihodnostjo Tržaške knjigarne pa je seveda vesela. »Zelo pomembno se mi zdi, da sta krovni na istih stališčih, saj dokazujeta, da se zavedata, da je Tržaška knjigarna pomembna za celotno skupnost. Odlično pa bi bilo, če bi knjigarno po novem upravljali tisti, ki se poklicno ukvarjajo s knjigami: najprej seveda obe založbi, ki sta v teh letih zelo pomagali knjigarni, morda pa tudi Narodna in študijska knjižnica in Slovenski raziskovalni inštitut.« Napoved nove plovbe? (pd) / TRST Nedelja, 10. novembra 2013 5 POLICIJA - Priprli šest Tržačanov Kilogrami kokaina iz Španije v Trst Največja zaplemba pri Žavljah - Stari znanci policije Edoardo Sema kroma Andrea Rotta kroma Ciro Ianiro kroma Stefano Vatta kroma Kilogramski kos kokaina s krokodilčkom je v Trst prispel iz Španije kroma »Razkrinkali smo trenutno največjo skupino trgovcev in razpečevalcev kokaina v Trstu,« je na včerajšnji novinarski konferenci na tržaški kvesturi dejal novi vodja mobilnega oddelka policije Roberto Giacomelli. V okviru preiskave, ki jo je usklajeval državni tožilec Matteo Tripani, so odvzeli prostost šestim Tržačanom, povečini starim znancem organov pregona. Zaplenili so več kot 1,6 kilograma 80-odstotno čistega kokaina, razpečevalci so drogo v mestu prodajali po 110 evrov za gram. V sklopu večmesečne preiskave so zaplenili tudi sto gramov marihuane. S kupci (med temi so številni podjetniki) so se razpečevalci v glavnem srečevali blizu nočnih lokalov v središču mesta, zlasti v okolici Velikega in Borznega trga, in sicer ob petkih in sobotah zvečer ali ponoči, ko so lokali, ulice in trgi zelo obljudeni. Eden od priprtih (podjetnik Andrea Rotta, ki je bil pred leti zaradi trgovanja z drogo že zaprt v Nemčiji) pa naj bi drogo prodajal tudi v svoji pisarni v domu za ostarele v Ulici Im-briani. Glavni lik je 58-letni Edoardo Sema, ki je po Giacomellijevih besedah »poklicni« trgovec z drogo. Skoraj ves kokain so zaplenili njemu, in sicer septembra letos. V av- MaurizioTonelli kroma tu, ki so ga zaradi nepripetega voznikovega pasu ustavili pri Žavljah, so policisti našli 1,25 kilograma bele droge, pri Semi doma v Ul. Forti pa še 250 gramov. Kilogramski kos kokaina z znakom Lacostovega krokodilčka, ki so ga našli v avtu, je preiskovalce presenetil. S pomočjo tujih policij in Interpola so ugotovili, da je Sema nabavil drogo v Španiji, dobavitelji pa so verjetno v Kolumbiji. Sema, ki je iz Španije v Trst potoval skozi Avstrijo in Slovenijo, je v priporu. S kokainom naj bi več let obilno zalagal tržaško tržišče, enkrat so tudi njega aretirali v Nemčiji. V priporu je tudi Rotta, v hišnem pri- Massimo Falceri kroma poru pa sta razpečevalca Ciro Ianiro in Stefano Vatta, ki je bil pred leti že v zaporu, ker je z uvažal tabletke ecstasyja iz Nizozemske. Njegova družina je upravljala istoimenski bar na Opčinah, je potrdila policija. 48-letnega Vatto so tokrat prijeli že avgusta letos, v njegovem skuterju je bilo 80 gramov kokaina, ki naj bi mu ga izročil 65-letni Ianiro. Policisti pa so v petek zvečer nazadnje izvedli aretaciji, ki so ju v interesu preiskave pred časom odložili. Prijeli so Massima Falceri-ja in Maurizia Tonellija, nekdanjega mladega upa tržaškega nogometa. Hišne preiskave potekajo tudi v okolici Pise v Toskani. (af) KATINARSKA BOLNIŠNICA - Andrea Bartolini umrl, ker ga je znanec udaril pred barom Usodno kreganje v Rojanu V četrtek zvečer je bil 45-letni Andrea Bartolini s skupino prijateljev v nekem baru v Ulici Moreri v Rojanu. Ob izhodu je pred lokalom srečal znanca in se z njim zadržal. Hudo sta se sprla, kreganje pa je šlo tako daleč, da ga je moški na koncu s pestjo udaril v obraz in ga brcnil v trebuh. Bar-tolini je obležal, potrebna je bila intervencija službe 118. Sprva menda ni kazalo, da so poškodbe hude, reševalci pa so ga vsekakor odpeljali v katinarsko bolnišnico. Nekaj ur pozneje, v petek ob 5. uri zjutraj, je Bartolini v katinarski bolnišnici zaradi poškodovane vranice izdihnil. Policija, ki vodi preiskavo, je včeraj razložila, da ni šlo za pretep, temveč za prerekanje, kar v bistvu pomeni, da Bartolini ni izvajal fizičnega nasilja. Kregal se je, prejel udarca in padel na tla, prizoru pa je prisostvovala domačinka. Policija ni pojasnila, ali je istovetnost napadalca znana, storilca dolžijo uboja na mah. Bartolini je bil po rodu iz Ferrare, že nekaj let pa je živel v Trstu, kamor se je svoj čas preselil zaradi ljubezenskega razmerja. V četrtek smo poročali o podobnem dogodku pred barom v Ul. Ginnastica, kjer je moški večkrat zabodel prijatelja. V tistem primeru so bile posledice k sreči blažje. H WÍ ms Pokojni Andrea Bartolini GREENPEACE - Za osvoboditev priprtih aktivistov v Rusiji Poziv županom naj podpišejo izjavo solidarnosti Po vsej Italiji so se včeraj zbrali prostovoljci okoljevarstvene organizacije Greenpeace, da bi opozorili na po njihovem mnenju nepravičen in neutemeljen pripor 30 aktivistov v Rusiji, ki jim zaradi obtožb piratstva grozi 15 let zapora. Aktivisti so namreč protestirali proti črpanju nafte na ruski naftni ploščadi na Arktiki. Na italijanskih trgih so prostovoljci župane pozvali k dejanju solidarnosti, k podpisu izjave solidarnosti in zahtevi po izpustitvi Cristiana d'Alessandra in vseh ostalih aktivistov Greenpeace. Medtem ko je videmski župan Furio Honsell že potrdil pomoč, se tržaški župan Roberto Cosolini še ni opredelil. Aktivisti Greenpeace vabijo obenem tu-Protest aktivistov di somišljenike iz Slovenije k sodelovanju pri organizacije miroljubnem protestu ob Putinovem obisku Greepeace včeraj v Trstu (26. novembra), o katerem bo tekla be-pred tržaškim seda v torek ob 18. uri v Multicultura centru županstvom v U VsiMiriro 3°. Ogoljufala sta blagajničarko Osebje tržaške kvesture je v soboto obiskalo trgovino v Ulici Battisti. Blagajničarka je namreč potožila, da sta jo obiskala mlada moška s tipično južnjaškim naglasom. Kupila sta namreč kos blaga in jo pri plačevanju toliko nagovarjala, dokler se ni uštela pri štetju. Želela sta namreč, naj jim zamenja bankovce in jo tako preplavila z neumestnim besedičenjem in številkami, da jima je na koncu izdala 120 evrov več. Sprla sta se psa Pred dnevi je v Ul. Cumano prišlo do pasjega »spora«. Nek moški se je sprehajal po cesti z manjšim psičkom, ko se je izza vogala prihrumel večji pes amstaff brez nagobčnika in brez povodca, ki je skočil nanj. Lastnik je svojega ljubljenčka skušal rešiti, pri tem pa še sam utrpel ugriz. Poklical je policijo, ki je ustavila 23-letnega brezbrižnega lastnika, ki bo moral plačati 300 evrov globe. Prevrnjen avtomobil pri Božjem polju Včeraj po 15. uri se je na pokrajinski cesti št. 1 pri Božjem polju prevrnil avtomobil. Po navedbah službe 118 sta se dve osebi poškodovali, k sreči naj ne bi šlo za hujše poškodbe. Odpeljali so ju v katinarsko bolnišnico. Rai Mikser nocoj o uspešnemu ... Zoranu Film »Zoran, il mio nipote scemo« (Zoran, moj nečak idiot) je največji dosedanji filmski uspeh dežele FJK in obenem izjemno uspela italijansko-slovenska ko-produkcija. V tokratnem mesečniku RAI Mikser (slovenski Rai 3, nocoj ob 20.50) bomo lahko z dvema gostoma v studiu spoznali, kako je film nastajal, od producentske poti, ki jo je prehodil Igor Prinčič do igralskih zadoščenj mladega igralca Roka Prašnikarja, ki na platnu upodablja Zorana. Oddaja bo vključevala tudi druge teme: od današnje slike in prihodnosti Kanalske doline, ki je pred 10 leti utrpela povodenj, do 25-letnice vzgojno-zaposlitvenega središča Sklad Mitja Čuk, pogovora s partizanom in kulturnim delavcem Dragom Slavcem, pa predstavitev nastajajočega dokumentarca o Avsenikih (avtor Aleksi Jer-cog) ter najnovejšega videospota vokalne skupine Perpetuum Jazzile. Oddajo so pripravili Mairim Cheber, Jan Leopoli, Živa Pahor in Vida Valenčič, ki jo tudi vodi. Režijo podpisuje Živa Pahor. Ponovitev tudi v četrtek, 21. novembra, ob 20.50. Vabilo za bivše člane Stu ledi Tržaška folklorna skupina Stu ledi namerava po nedeljskem nastopu ob šti-ridesetletnici v Prešernovem gledališču v Boljuncu, tudi brezskrbno praznovati v družbi vseh, ki so se v teh 40 letih včlanili vanjo in skupaj prehodili del dolgoletne poti. Praznik bo v soboto, 23. novembra, okrog 19.30 v Ukmarjevem domu pri Domju. Nekdanji člani prejemajo te dni osebna vabila prek vseh možnih sredstev, vendar so se z nekaterimi vezi tako razrahljale, da so težko dosegljivi, a je njihova prisotnost nadvse zaželena. Zatorej naj se vsi bivši in sedanji člani Stu ledi, ki še niso napovedali svoje udeležbe, javijo pri Majdi Fachin na tel. 040-634648 ob uri obedov. Prvi odcep desno - piloti! Na slovenski televiziji RAI ste drevi ob 20.uri vabljeni k ogledu Prvega odcepa desno, mladinske televizijske oddaje, ki usmerja najstnike pri izbiri nadaljnje študijske oz. profesionalne poti. Gost novembrske oddaje bo pilot Primož Roge-lja, doma iz Šempolaja, ki svoj delovnik preživlja visoko nad tlemi. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber in dijaki tržaškega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana boste spoznali specifike tega poklica in v terenskih prispevkih obiskali letalsko šolo Lipican Aer v Portorožu ter letališče Jožeta Pučnika. Polurno mladinsko televizijsko oddajo režira Živa Pahor. Ponovitev bo na sporedu v soboto, 23. novembra, ob 20.50. Šole in varnost na snegu V veži tržaške kvesture so včeraj odprli razstavo in projekt »Sulle piste con la testa« (v prostem prevodu: z glavo na smučarske proge), ki je namenjen mladim in bo do 1. decembra na ogled vsak dan od 9. do 19. ure. Pred odprtjem smučarske sezone policija ozavešča mlade o nevarnostih na smučiščih, risbe in stripi opozarjajo na osnova pravila za varnost na snegu. Na ogled so tudi uniforme , smuči, motorne sani in druga oprema policijskega alpinističnega odseka v Moeni. Na sporedu so tudi pobude za šole, ki se lahko prijavijo na tel. št. 040-3790502 (urad za stike z javnostmi, od 9. do 12. ure). Zamenjave na vrhu Zdravstvenega podjetja Deželni odbor je na pobudo odbornice za zdravstvo, socialna vprašanja in družino Marie Sandre Telesca poskrbel za zamenjavo generalnih direktorjev deželnih Zdravstvenih podjetij. Na čelu tržaškega Zdravstvenega podjetja od 1. decembra ne bo več Fabia Sormanija, pač pa bo njegovo vlogo prevzel Nicola Delli Quadri. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 11. novembra 2013 2 5 TRST PREDSTAVITEV - Jutri v Ljubljani, v torek in soboto v Trstu Nova knjiga o športnem zanesenjaku Bojanu Pavletiču Primorski Sokoli bodo še leteli je naslov knjigi, ki je pravkar izšla pri tržaški založbi Mladika. V njej je Mario Šušteršič zbral življenje in delo Bojana Pavletiča, enega zaslužnejših »očetov« slovenskega športa v Trstu. Knjigo si je zamislil predvsem v želji, da bi se poklonil temu pokončnemu zanesenjaku, ki ni iskal slave, iz katerega pa je izžarevala neverjetna življenjska energija. A tudi s kančkom obžalovanja, ker ima občutek, da se slovenska skupnost ne zaveda njegove veličine. Morda zato, ker je bil profesor Pavletič vse življenje svobodomiseln človek, narodnjak, zvest svojim idealom. Šušteršič je k sodelovanju povabil veliko ljudi, ki so Pavletiča poznali in cenili. Iz prispevkov Lojzeta Abrama, Alojza Rebule, Tomaža Pavlina, Saše Rudolfa, Miloša Tula (in mnogih drugih) bodo bralci spoznali, kaj vsega je ustvaril, od Bora do Športne šole, od »mitičnega« STED-a do sodelovanja med društvi ... Knjigo bodo jutri ob 11. uri predstavili na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani (OKS je ob tej priložnosti financiral posebno znamko), v torek ob isti uri pa v Tržaški knjigarni. V soboto, 23. novembra, ob 18. uri bo o knjigi Primorski Sokoli bodo še leteli govor na Stadionu 1. maj, ki je bil dolga leta Pavle-tičev drugi dom. (pd) HpMORSKI Sjmi LJUUU ÍL L! I l:LL ^IIttV n Iv. Wtflfi Naslovnica nove knjige VIŠJE ŠOLE - Danes in jutri Volitve za obnovo zavodnih svetov Tudi na tržaških višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom se danes začenjajo volitve za obnovo vseh komponent v zavodni svet. Zavodni svet je namreč eden od zbornih organov, telo, v katerem so zastopane vse šolske komponente, to so predstavniki učnega in neučnega osebja, starši in pa dijaki. Obnova zavod-nega sveta je predvidena vsaka tri leta, medtem ko volijo dijaki vsako leto v okviru internih volitev. Kandidatne liste so bile sestavljene in predstavljene že pred nekaj tedni, na šolah pa so te dni poskrbeli še za imenovanje volilnih komisij in seveda za primerno ureditev volišč. Slednja bodo odprta danes od 8. do 12. ure in jutri, v ponedeljek, 17. novembra, od 8. do 13.30 (ko bodo v glavnem glasovali dijaki in profesorji) na vseh šolah - se pravi na izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, na tehničnem zavodu Žige Zoisa, na humanističnem in družbeno-ekonomskem lice-ju Antona Martina Slomška in na znanstvenem in klasičnem liceju Franceta Prešerna. TRGOVINA - Predbožično vzdušje v centru Francoski sejem • «V« I V« V • ■ I v« in prižig božičnih luci Božično osvetljene ulice v centro mesta so sinoči zaživele kroma V tržaškem mestnem središču je včeraj že zavladalo božično vzdušje. Pod večer so na pobudo združenja Confcommercio priredili družabno srečanje ob prižigu božičnih luči, ki bodo krasile mesto in - tako upajo - pomagale premagovati krizo v potrošnji. Prireditev sta spremljala božična glasba in petje. Na Trgu sv. Antona Novega pa je že včeraj dopoldne zaživel ti. francoski sejem. V lesenih hiškah predstavlja svojo ponudbo okrog 20 francoskih trgovcev, ki so združeni v zadrugi Jocaba. Po- nudba je kakovostna in gre od francoskih sirov, vin, medenjakov, čokoladnih bonbonov in kolačev do zelišč in raznih dišav, pa tudi ročno izdelanih predmetov in božičnih okraskov. Sejem na Trgu sv. Antona Novega bo trajal do nedelje, 1. decembra (deloval bo vsak dan od 10. do 19.30). Tistega dne se bo na Drevoredu XX. septembra začel tradicionalni Miklavžev sejem, že dan kasneje pa se bo na Trgu sv. Antona Novega in okoliških ulicah začel nov božični semenj, na katerem bodo glavno vlogo imeli lokalni trgovci. DSI IN SK - V torek v Ul. Donizetti Kdaj uresničitev sanj o neodvisni Kataloniji? Neodvisnost Katalonije: kako in kdaj? To je naslov predavanja, ki ga bo imel znani katalonski intelektualec Arureli Argemi v torek, 19. novembra v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3. Na večeru, ki ga skupaj prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub, bo torej govor o eni najaktualnejših političnih tem v Evropi. Znano je, da so Katalonci z nekaj zelo množičnimi pobudami, dve-milijonsko manifestacijo v Barceloni, velikim zborovanjem na nogometnem stadionu Camp Nou in 400 kilometrov dolgo živo verigo od severa do juga Katalonije na 11. september, katalonski narodni praznik, pokazali, da resno razmišljajo o lastni državi v okviru Evropske unije in da želijo prihodnje leto preveriti voljo ljudstva na re- ferendumu. Španija referendumu nasprotuje, v Evropski uniji pa so mnenja deljena. O katalonskih 300-letnih sanjah o neodvisnosti bo govoril dolgoletni borec za pravice tega naroda. Argemi je bil tesen sodelavec opata Escarreja, ki je v katalonskem samostanu Montserrat v času Francovega fašističnega režima povezoval katalonske intelektualce in rodoljube, ter je moral zaradi tega v izgnanstvo. Dolga leta je preživel v Milanu, kjer ga je spremljal prav Aureli Argemi, ki je tako živa priča več kot polstoletnega prizadevanja Kataloncev za lastno državo. Obeta se torej zanimiv večer. Argemijevo predavanje in razprava, ki bo sledila, bo v italijanščini, ki jo katalonski gost odlično obvlada. POMORSKA POSTAJA - Danes Dan krvodajalca Tržaško združenje ADS bo nagradilo najbolj zgledne člane V dvorani Saturnia tržaške Pomorske postaje bo danes ob 10. uri že tradicionalno srečanje krvodajalcev oziroma 50. pokrajinski dan krvodajalca, kot so vsakoletni praznik poimenovali člani NARODNI DOM - Škamperletova izpoved ljubezni do narave Dotiki pokrajine Gost petkovega večera v Narodnem domu, ki g aje priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, je bil traški sociolog, filozof in pisatelj Igor Škamperle. Priložnost za prijetno literarno srečanje je bilo delo Dotiki pokrajine, ki je lani izšlo pri založbi ZTT. Delo - nekakšnem poklon naravi, s katero smo intimno povezani in kateri v bistvu so-pripada-mo, ponuja globlje popotovanju skozi raznolike prostore pokrajine - zlasti Krasa in Brkinov - in njene vegetacije, ki je Škamperletu zelo pri srcu. Ob avtorjevi intimni izpovedi je delo predstavil novinar Robi Šabec s profesorico Marijo Pirjevec. Z leve Robi Šabec, Marija Pirjevec in Igor Škamperle kroma tržaškega Združenja krvodajalcev ADS. Na ta dan namreč združenje vsako leto nagrajuje najbolj zgledne člane - krvodajalce. Združenje se je rodilo leta 1963, danes pa šteje skoraj 23 tisoč članov ter si prizadeva širiti kulturo darovanja krvi. Julija so poskrbeli za slovesno praznovanje na tržaškem nabrežju - med Velikim trgom in pomolom Audace, danes pa bo na vrsti še nagrajevanje. Letos bodo porazdelili plakete 16 članom (15 moškim in 1 ženski), zlato zvezdo bo prejelo 22 članov (5 žensk in 17 moških), zlato izkaznico pa 42 članov (8 žensk in 34 moškim), zlatih medalj bodo razdelili kar 67 (10 ženskam in 57 moškim), 100 članov bo prejelo srebrno medaljo (22 žensk in 78 moških), 218 pa bronasto medaljo (51 žensk in 167 moških), diplom pa bo 300 (98 žensk in 202 moška). Združenje si prizadeva, da bi h krvodajalstvu privabilo čim več mladih, zlasti univerzitetnih študentov in dijakov višjih srednjih šol tržaške pokrajine. V ta namen prireja že pet let zapored natečaj "za mlade in solidarnost", ki je namenjen vsem šolam. Na univerzi pa je zelo dejavna skupina krvodajalcev, ki z aktivno promocijo širi vrednoto solidarnosti, saj kot pravi predsednik Ennio Furlani, »anonimno in zastonjsko pomagajo ljudem v stiski.« Na spletni strani www.adstrieste.it je mogoče najti vse informacije o tem, kako lahko postanemo krvodajalci. Zadnji dan razstave o uporabi tobaka med 1. sv.vojno Samo še danes si lahko na sedežu društva Vigred, v Štalci v Šempo-laju med 9.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro ogledate razstavo »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno 1914-1918.« Obiskovalci lahko poleg številnih črnobelih fotografij občudujejo številne pipe, ki so prave umetnine, razglednice, toba-čnice, tehtnice za tobak, itd...Tobak je bil med prvo svetovno vojno ena od redkih tolažb za vojake, ki so se dolga leta borili daleč od doma in od družin. Razstava je zelo bogata in barvita, ter zanimiva. Zamisel za razstavo in material sta prispevala Bruno Santini in Marco Perrino. Napoleon v Trstu Nadaljujejo se zgodovinska predavanja, ki ji prireja tržaška občina v sodelovanju z dnevnikom Il Piccolo. Danesbo ob 11. uri v veliki dvorani Verdijevega gledališča docent sodobne zgodovine na neapeljski univerzi Luigi Mascilli Migliorini predaval o Napoleonovi osvojitvi Trsta leta 1797. Srečanje bo uvedel novinar Pietro Spirito. Srečanje bodo predvajali v živo po spletu preko streaming prenosa (http://www.retecivica .trieste.it/igi orniditrieste). V Mieli Pupkin Kabarett Na oder gledališča Miela se jutri spet vrača ekipa Pupkin Kabaret-ta. Ob 21.01 bodo gledalcem postregli z neverjetnimi ugotovitvami o Italiji, o Trstu, o vladi, pa tudi o življenju v dvoje. Ob njih bo nastopila glasbena skupina Nien-te Band v družbi Franca Tora Tri-sciuzzija. Kdor bo zbral 4 vstopnice (vsaj dveh različnih večerov) bo imel pravico do brezplačnega obiska predstave. Razbijmo verige V knjigarni Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole 6) pri Sv. Jakobu bodo jutri ob 11.30 odprli razstavo Razbijmo verige, ki ponuja vpogled v suženjstvo, ki so ga v Afriki samo navidezno ukinili. Razstavo prireja združenja ACCRI v sodelovanju z mestnimi knjižnicami. Potresna (ne)varnost Na Pomorski postaji se bo v torek začel 32. posvet državne zveze geofizikov, ki ga prireja Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. Ob tej priložnosti bo jutriob 17. uri na Pomorski postaji srečanje odprto javnosti, na katerem se bodo lotili vprašanja potresne (ne)varnosti in šolskih poslopij. Zdravo zimi naproti SKD Vigred vabi v torek, 19. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šem-polaju na mesečno predavanje o zdravi prehrani. Gostja bo spet strokovnjakinja za zdravo prehrano, univ. dipl. ing. živ. teh. Marija Merljak (njene dragocene nasvete lahko poslušamo večkrat na radijski postaji Trst A ali RTV-SLO). Tokrat se bo poglobila v vprašanje, kako lahko s hrano ojačimo imunski sistem, kako si lahko pomagamo pri prehladih in pa pri pojavu herpesa. Olje in jesenska osmica Pri Parovelu v Boljuncu lahko samo še danes okusite ekstradeviška olja RoZo, Ul'ka in Macke (od 10. do 16.30), obenem pa bo svoje duri zaprla tudi jesenska osmica, kjer si je mogoče ogledati razstavo odpadnega materiala Luigija Merole Scena muta per opere sole. / TRST Nedelja, 17. novembra 2013 7 ZGONIK - V Športni dvorani drevi ob 18. uri Glasbena poslastica z Denisom Novatom in Muzikanti Evrope Denis Novato in Muzikantje Evrope je ob četrti izvedbi postala že priljubljena tradicija, enkratni dogodek z bogatim programom, številnimi gosti in vsemi aduti, ki jih ljubitelji narodnoza-bavne glasbe pričakujejo od tovrstne prireditve. Svetovno priznani harmonikar je tudi letos povabil vrsto gostov, ki bodo zaigrali na odru Športne dvorane v Zgoniku drevi od 18.ure dalje. Med evropskimi zvezdami bo blestela tudi legendarna avstrijska skupina Grazer Spatzen, ki so jo nekateri glasbeni kritiki uvrstili med najboljše zasedbe v zgodovini narodnozabavne glasbe. Organizatorji so napovedali posebna presenečenja tudi v dvorani, saj pričakujejo obisk častnih gostov. Vstopnice bodo na razpolago uro pred začetkom koncerta pri blagajni Športne dvorane. Predstavitev dogodka, ki spada v festival Glasba brez meja 2013, smo raje prepustili gostitelju in glavnemu protagonistu Denisu Novatu, ki kljub svetovni karieri ni nikoli prikrival dejstva, da je nastop pred domačo publiko nekaj posebnega. »Ta dogodek je zame zelo pomemben, saj se lahko predstavim domači publiki s prijatelji in glasbeniki, s katerimi nastopam med letom v tujini. Hkrati pa je tudi priložnost, da srečam prijatelje in znance, ki jih potem celo leto ne vidim.« Kateri prijatelji se ti bodo pridružili na zgoniški etapi praznovanja 25-Ietnice glasbenega delovanja? Zgoniški večer ne spada med koncerte ob moji 25-letnici, pač pa je tradicionalni festival narodnozabavne glasbe, ki sva si ga omislila z Andrejem Petarosom. Lahko ga vključim v niz letošnjih koncertov, vendar jubilejni koncert bo prihodnje leto zaživel le na televizijskih ekranih. V Zgonik smo tokrat povabili domača ansambla Klapa iz Brega in Domači zvoki, nastopila bosta harmonikarja Jože Burnik in Loui Herinx, ansambel Munda oberkrainer iz Ptuja, kot glavni gostje oz. legende pa bo prisoten ansambel Grazer Spatzen. Glede presenečenj lahko razkrijem to, da bo nastopil tudi eden mojih uspešnejših učencev, Stefan Oberhofer iz Južne Tirolske, ki žanje prve uspehe na vseh tekmovanjih. Koncert bo povezovala voditeljica na RTV Slovenija Ana Tavčar. Ob najbolj priznanih skupinah in solistih boš tudi tokrat potrdil pozornost do IokaInega potenciaIa ... Lokalni ansambli so dokaz, da tudi v zamejstvu ta zvrst glasbe še živi in da se tudi mladi zanimajo zanjo. Mislim, da je prav spodbujati skupine, ki si še utirajo pot v svet glasbe. Naj povem, da dogodek privablja vse večje število poslušalcev iz tujine, tako da so tudi letos napovedani gostje iz Avstrije, Denis Novato Švice, celo iz Nemčije. Mislim, da je to odlična promocija tudi za naš kraj in naše ansamble. Kaj pa »muzikant Evrope« Denis Novato? Kako izraža in bo izražal svojo mednarodno dušo na tem koncertu in na dogodkih jubilejnega leta? Jubilejno leto, ki se počasi izteka, mi je prineslo veliko novih doživetij in poznanstev. Nastopov je bilo veliko in vesel sem, da me bosta v Zgoniku spremljala člana ansambla Die Mooskirchner, basist Alen Ojcin-ger in kitarist Erich Kleindinst, da bo tudi moj sestav mednaroden in tak, kakršen me spremlja v tujini. Na koncertu si bo mogoče nabaviti tudi jubilejni cd, ki je izšel v Nemčiji in na katerem prijatelji harmonikarji izvajajo moje skladbe. Zgoščenka se zelo dobro prodaja in je zanimiva med poznavalci in ljubitelji te zvrsti. ROP OPČINE - Drevi ob 18. uri ■ • V v« Dediscrna porodničarke Igralec Maurizio Zacchigna gost SKD Tabor Trst je mesto, kjer je v obdobju šestintridesetih let zaplapolalo sedem različnih državnih zastav, bilo je najpomembnejše italijansko prizorišče hladne vojne, avstro-ogrska postojanka, ki naj bi bila hkrati »najbolj italijansko od italijanskih mest«, pionir psihoanalize na italijanskem teritoriju, mesto Joycea, a tudi Rižarne. V kratkem obdobju se je njegovo svetovljanstvo spremenilo v nacionalizem, križpotje kultur v enosmerni red rasizma in raznarodovanja, osrčje srednjeevropskega prostora pa v obrobno provinco republike. Tako je igralec Maurizio Zacchi-gna opisal mesto, ki bi ga morali obravnavati kot ikono 20. stoletja, pa je kvečjemu »bazar nacionalistične retorike«. Iz potrebe po bolj objektivni analizi tega zapletenega zgodovinskega in kulturnega zaklada je pred leti nastala predstava Dediščina porodničarke. Igralec in režiser, ki je znan po številnih glavnih vlogah na odru tržaškega gledališča La Contrada, po samostojnih umetniških projektih, delavnicah in sodelovanjih v televizijskih nanizankah, bo z njo nastopil danes ob 18. uri na odru Prosvetnega doma na Opčinah. SKD Tabor je namreč priredilo enkratno ponovitev monodrame, ki je še zmeraj aktualna. »Žal opažam, da so slabe navade zelo vztrajne. Vsi bi hoteli premostiti nesoglasja, vendar vtis imam, da desničarji še niso temeljito preučili teme fašizma v naših krajih. Moja predstava želi biti provokacija proti površnemu poravnavanju sporov.« Katera je dediščina, ki jo po-rodničarka skriva (ali je nočemo videti)? Če izključimo ožji krog kultivi-ranih in razgledanih ljudi, ni itali- janskega državljana, ki bi poznal in razumel italijansko intervencioni-stično politiko in njeno vlogo v nacionalistični ideologiji, vse do nesrečnega vstopa v drugo svetovno vojno z napadom na Jugoslavijo. Sam imam istrske korenine, a ne morem pomisliti na fojbe in na eksodus brez jasne zavesti o dejstvu, da je moja država pred tem pokazala slovanskemu prebivalstvu svoj najslabši obraz na teritorijih, ki so ji bili priključeni po prvi svetovni vojni. Srečanje treh predsednikov v Trstu zdaleč ni dovolj. Če prelistamo šolske knjige, ne najdemo sledi o tistem poglavju zgodovine. S to predstavo ste že večkrat nastopiIi pred sIovenskim občinstvom. Kateri je bil odziv in kateri je spIoh vaš odnos do sIovenske komponente mesta Trst? Slovensko publiko sem precej presenetil zaradi neobičajnega pristopa Italijana do tega vprašanja. Zrasel sem ob Slovencih, specifika tega teritorija me je vedno navdajala s ponosom. Zato ne prenašam nesmiselnih sporov. Prepričan sem tudi, da bi morali uvesti pouk slovenskega jezika na vseh italijanskih državnih šolah. (ROP) Odbor Kraškega pusta je že na delu Pred nedavnim se je na svojem sedežu na Opčinah sestal organizacijski odbor Kraškega pusta in začel z rednimi sestanki, saj je treba do potankosti začrtati program te dobro uveljavljene prireditve. Zbrane je pozdravil predsednik Igor Malalan, nakar se je začelo načrtovanje z viharjenjem idej. Lani so si zamislili petkov defile na temo, in sicer Živalski pustni defile, na katerem je sodeloval le, kdor je bil ošemljen v žival. Letos so si v odboru zamislili spet novo temo, Morski svet. Tako so torej babice in mamice obveščene, naj ustvarjajo, šivajo in krojijo vse, kar se tiče morskih konjičkov, zvezd in morskega sveta nasploh. Ker bi odbor rad izvedel, kdo se bo udeležil pustne povorke, ki bo v soboto, 1. marca 2014, po openskih ulicah, se je odločil, da skliče prvi sestanek za predstavnike vseh skupin in vozov 3. decembra letos. O tem bomo še poročali (met). Včeraj danes V Devinu so se spomnili Hrabroslava Volariča Kljub neugodnemu vremenu so se pevci in ljubitelji petja iz devinsko-nabrežinske občine ter Kobarida v petek popoldne zbrali na devinskem pokopališču ob grobu skladatelja Hrabroslava Volariča. S tem so počastili 150 letnico njegovega rojstva. Zapel je oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, Volaričevega rojstnega kraja, ki je z zborovodjo Matejem Kavčičem bil pobudnik srečanja. Volarič je zadnja tri leta življenja bil učitelj v Devinu (1892-1895) in je tam pokopan. Spomin nanj je utrdil vezi med pevci in tudi občinskimi upravitelji obeh krajev. Danes, NEDELJA, 17. novembra 2013 GREGOR Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 16.36 in zatone ob 7.43 Jutri, PONEDELJEK, 18. novembra 2013 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter severovzhodnik, burja s sunki do 20 km na uro, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Massimo Vento in Alberta Gorlato, Stefano Lanza in Kristina Berce, Andrea Masina in Annalisa Giuressi, Rok Oppelt in Alessia Salvati, Stefano Hauser in Silvia Abrami, Matteo Gelmini in Manuela Bacci, Di-no Galasso in Svetlana Verbitcaia. [12 Lekarne Nedelja, 17. novembra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635408. Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA obvešča, da volitve za obnovitev vseh komponent v zavod-ni svet bodo danes, 17. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 18. novembra, od 8.00 do 13.30. Vabimo, da se volitev udeležite polnoštevilno. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo volitve v za-vodni svet danes, 17. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 18. novembra, od 8.00 do 13.30. Vabimo k polnoštevilni udeležbi! RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo volitve v zavodni svet za šolsko triletje 2013-16 danes, 17. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 18. novembra, od 8.00 do 13.30. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo; starši so vabljeni na roditeljski sestanek v torek, 19. novembra, od 18.30 do 19.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 18. novembra, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer ter v torek, 19. novembra, od 17. do 19. ure za trie-nij znanstvene in jezikovne smeri. Danes, 17. in v ponedeljek, 18. novembra, bodo na šoli obenem potekale volitve za obnovitev zavodskega sveta. DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 1. del: Kako se učimo jezika? Česa se naučimo v šoli in česa ne? V torek, 19. novembra, v slovenskem jeziku in/ali v četrtek, 21. novembra, ob 17.30 v italijanskem jeziku z jezikoslovko Matej-ko Grgič. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na usvajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihotera-pevtko Suzano Pertot. Info: info@slo-vik.org ali 040-573142. 8 Nedelja, 17. novembra 2013 TRST / Erminio in Savina praznujeta 50 let poroke Obilo zdravja in sreče jima želijo hči Tanja z Antoniom ter vnuki Mattia, Luca in Giovanni Čestitke Draga mamica SANDRA ima danes rojstni dan. Mnogo zdravja in veselja ji želijo Čeyene in Kenay z očkom Jurijem in nono Angelo ter ji voščijo vsi, ki jo imajo radi. Dragi Andrej! Naslednjo sejo naj bo v sejni sobi TPK Sirena organizirana obilna zakuska... Celi družini, ob rojstvu ALEXANDRA, čestitamo! TPK Sirena. S Poslovni oglasi PRODAM CVETLIČARNO v Na- brežini, nasproti pokopališča. Za informacije: 040-201025 SLAMA, KVALITETNA, SLAVONSKO PŠENIČNO ZLATO, SUHA, REZ 10 CM, bale: 2,4x1,2x1 m, teža 450 kg, prodamo. Primerna za krmo in nastiljo. Reference: Ljubljana, Škofja Loka,.... Cena: 89 €/t+9,5%DDV + prevoz tel. 00386 41 56 00 68, Dušan e-mail: info@palaca.si PODJETJE INFORMATIKE IŠČE osebo za prodajo in tehnično podporo. e-mail: oglas.pd2013@gmail.com H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 4 ZIMSKE GUME kormoran snowpro 185/65 R15 88T v dobrem stanju, prodam za 120,00 evrov. Tel.: 3482422538 v večernih urah. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821. DIATONIČNO HARMONIKO prostor prodam za 1.200 evrov. Tel. 3355387249. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica, 24 ur dnevno. Tel. št.: 328-0246148. IŠČEM DELO kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel.: 040-327251. IŠČEM zimske gume s platišči v dobrem stanju, 175-65 R13 ali 185-55 R14, max 200,00 evrov. Tel.: 3473052843. NA SV. MARTINU NA PROSEKU sem 11. novembra izgubila usb ključek bele barve. Pošteni najditelj bo prejel nagrado. Tel. 348-8340682. OPEL ASTRA SW, 1.4-16 v., letnik 2000, 190.000 prevoženih km, bencin, prenovljen motor, nove gume, dobro opremljen, prodam za 1500,00 evrov. Tel. 328-7599640. PRODAJAM 4 zimske gume snoways 2 plus - 185/60 R14. Cena 70,00 evrov. Tel.: 348-5159966. PRODAJAMO kraško domačijo potrebno prenove: hiša 180 kv.m., vrt 2.500 kv.m., tel.: 340-5706725. PRODAM komplet za likanje: profesionalno pihajočo desko za likanje (aspirante) in likalnik na paro. Tel. št.: 338-4288100. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. PRODAM strežno hladilno vitrino za narezek, širina 4 m, globina 1,5 m ter hladilno vitrino za mlečne izdelke, višina 2,20 m, globina 70 cm, dolžina 2,5 m v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 339-5326530, 338-8867093. RAZNE DELE za skuter gran dink prodam po nizki ceni. Tel.: 040-231006 v popoldanskih urah. V SOBOTO zvečer, 9. novembra, sem na plesu MKPK na Proseku izgubil zebrasto svetlo sivo majico z zadrgo velike mere. Tel. št.: 338-9444135 (Niko). ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. novembra. Tel. 040-229439 PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu vabi danes od 12.00 do 22.00 na obisk lastnega vinotoča. Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina. Tel.: 00386 5 7668245 00386 40 644121 HH Osmice U Kino Dtuitw si&vetiiliih a it™ imr v.iIh pulii v PthlL^lirrovo iJunrjnil DonizeccijevJ 3; na pred 5.1 jviieu dokumentarnega portreta ob življenjskem jubileju Zore Tavčar i |irr: * LOUl HERtNX ïïfi KLARA II RRLÜft r: ■ POwACI Ivo Kl jij ' M v Lil» jdvüui L A H A T A V Č A R r If F ' im p HP S70FMICE LNÛ URO HKL.D ÏAC h &UUJNI iPQBTlfO K RhVC a'/C ë H T ft*1 U0H\K / TRST ÎPORTHO kulturhi CENTER Nedelja 17/1 t/ioi j an a-.ao KRU.T - ob torkih se nadaljuje skupinska vadba v termalnem bazenu v Gradežu. Lepo vabljeni, da poskusite in se pridružite skupini! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da na sedežu deluje društvena posvetovalna ambulanta. Pojasnila in predhodne prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. KRU.T obvešča, da se nadaljuje skupinska vadba, ki se odvija ob torkih, v jutranjih in popoldanskih urah in ob četrtkih, v jutranjih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras vabi na pohod z ogledom ribiškega muzeja v Križu, ki bo danes, 17. novembra. Po-hodniki se bodo ob 9. uri odpeljali s stare avtobusne postaje v Sežani z lastnimi avtomobili na Prosek, od koder bo sledila uro in pol dolgo pot hoje do Križa. Tu ogled ribiškega naselja in ribiškega muzeja v spremstvu Franka Košute. Vrnitev na izhodišče po krožni poti z ogledom na tržaški zaliv. Vodja pohoda in dodatne informacije: Ludvik Husu na tel. 041-351713. V primeru slabega vremena je program prilagojen. VAŠKI JESENSKI PRAZNIK: društva in organizacije vabijo vse vaščane in prijatelje danes, 17. novembra, na praznik: ob 14.00 zbirališče na vaškem trgu - pohod Spoznavajmo trebenska ledinska imena; ob 17.00 v Ljudskem domu kulturni program, ki ga bodo izoblikovali Otroški pevski zbor Kra-sje in Godbeno društvo Viktor Parma, nato družabnost in večerja (simbolični prispevek). DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras prireja, v sodelovanju s Kraškim drenom in Društvom diabetikov Sežana, počastitev sv. dneva sladkorne bolezni, ki bo v ponedeljek, 18. novembra, v Kosovelovem domu. Osrednja prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa« se bo pričela ob 18. uri. Nastopili bodo številni nastopajoči vseh generacij. Od 15. ure dalje bodo v preddverju Kosovelovega doma potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi, s svetovanjem. KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 15. uri na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tretje srečanje delavnice »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Lui-so Tomasettig. Informacije in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s karabinjersko postajo iz Devin-ščine, v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku srečanje o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni! URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Občine Devin Nabrežina bo v ponedeljek, 18. novembra, zaprt. KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, bo spet na vrsti v torek, 19. novembra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). SKP KROŽEK »GOAT - KRAS« vabi člane in simpatizerje v sredo, 20. novembra, ob 18. uri v Grudnovo (Kam-narsko) hišo v Nabrežini na kongres krožka. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it. 60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin). TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v društvu Ventu-rini pri Domju. SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040-220680 ali 3K3o9l-e4d1a8r42635. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina). SKD VESNA, v sodelovanju z Nastjo Milič, vabi na tečaj dekoracije sladic »Christmas cupcake design«, ki se bo odvijal v Križu v sredo, 11. decembra, od 18. do 21. ure. Vpis do 30. novembra na tel. št. 340-7908707 (Liliana) ali preko Facebooka (Vesna Skd). VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Šti-vana: v soboto, 7. decembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša). DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija). Loterija 16. novembra 2013 Bari 73 31 14 89 34 Cagliari 61 55 26 84 51 Firence 16 49 81 27 80 Genova 61 53 75 29 46 Milan 79 17 87 57 73 Neapelj 26 83 20 62 29 Palermo 32 62 54 15 10 Rim 73 85 41 31 3 Turin 33 30 88 64 68 Benetke 64 51 20 9 68 Nazionale 80 29 71 17 10 Super Enalotto Št. 138 16 36 54 55 63 69 jolly 85 Nagradni sklad 14.313.771,49 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 34.493,43 € 752 dobitnikov s 4 točkami 417,29 € 30.984 dobitnikov s 3 točkami 20,14 € Superstar 20 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 41.729,00 € 172 dobitnikov s 3 točkami 2.014,00 € 2.486 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.357 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.717 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 10. novembra 2013 9 Tržaški Pomorski Ifi^ Klub Sirena vabi v soboto, 23.11.2013 ob 17h, na pomorski sedež -Miramarski drevored 32, na predstavitev knjige Bertija Brussa "lo, i tuoi occhi. Tu, 1'anima mia. Jaz, tvoje oči. Ti, moja duša" SKDTABOR vabi danes ob 18.00 uri na gledališko predstavo Maurizio Zacchigna LEREDITA' DELL'OSTETRICA M Izleti Darujte za sklad Bubnic Magajna PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN - ŠZ SLOGA obveščata, da bo danes, 17. novembra, za izlet v Vipavsko dolino in Martinovo večerjo, avtobus odšel iz Bazovice ob 11. uri, iz Na-brežine ob 11.30 in iz Šempolaja ob 11.45. SPDT prireja danes, 17. novembra, »Pohod skozi geološki čas« od Fer-netičev preko Medvedjaka do Poklo-na. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču na Fernetičih ob cesti za Repentabor, v bližini marketa Eurospin. Izlet, ki ga vodi geološki izvedenec gospod Paolo Sossi, je nezahteven in namenjen vsem. Predvidene so približno 3 ure in pol lagodne hoje. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija. 15 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da so v teku, v sklopu Okusi Krasa, fotografske razstave: Tatjana Masala in Jasmin Risegari v restavraciji Bita v Križu, Gi-no Dal Col in Nataša Peric v gostilni Guštin v Zgoniku in Radivoj Moset-ti v gostilni Baldon. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE danes, 17. novembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgo-niku. Glasbeni gostje: Grazer Spatzen (Avstrija), Jože Burnik, Ansambel Munda, Luoi Herinx (Nizozemska), Klapa z Brega, Domači zvoki, Ana Tavčar in Denis Novato. www.primorski.eu/bubnicmagajna/ KRUT DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabijo na srečanje STAROSTA MALI PRINC Koncertna predstava danes, 17. novembra 2013, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici Gost prireditve Otroški pevski zbor Mali lujerji Ob podpori Urada R S za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada Dežele FJK in ZSKD DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata danes, 17. novembra, ob 16. uri v Galeriji Centra Skerk v Trnovci 15, predvajanje filma »L'albero tra le trin-cee - Paolo Rumiz nei luoghi della Grande Guerra«, ki ga bo predstavil žurnalist in pisatelj Paolo Rumiz. Vstop prost. Obvezna rezervacija na tel. št. 345-6407888. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na ogled kraške muzikomedije Mateja Grudna in Iztoka Cergola (u)TRI(n)KI »Kud grešni kozli« danes, 17. novembra, ob 17. uri. SKD TABOR - PROSVETNI DOM: danes, 17. novembra, ob 18.00 - Maurizio Zacchigna - L'eredita' dell'ostetri-ca; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Jeremisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: danes, 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino. CAMINO DE SANTIAGO DEL NORTE - Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Loredane Kralj v ponedeljek, 18. novembra, ob 20. uri v prostore bara Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta o Zori Tavčar, ki ga je pripravil tržaški sedež Rai. Govorili bosta avtorica Tatjana Rojc in jubilantka Zora Tavčar. Začetek ob 20.30. KRU.T vabi v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri na prvo srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje« na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. Dr. Rosa Della Fortuna, master II. stopnje v nevropsihofizi-čni optimizaciji, bo spregovorila o metodi Kousmine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Informacije in prijave na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Leonardo da Vinci: čudo univerzalnega človeka« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253. KOSOVELOV DOM SEŽANA vabi v malo galerijo Mira Kranjca v Kosovelovem domu na odprtje razstave del članov likovne sekcije KD Rak Rakek na temo »Suha igla« v torek, 19. novembra, ob 18. uri. Razstavljajo: Eva Ule, Ivan Ule, Mojca Weber, Marjan KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi na ogled kraške muzikomedije Mateja Grudna in Iztoka Cergola (u)TRI(n)KI»Kud grešni kozli« danes, 17. novembra, ob 17. uri Olenik, Jože Šparemblek, Majda Palčič, Karmen Petrič, Valerija Strežek, Violeta Doles, Martina Telič, Sonja Vrhovnik in Nana Hamovec. NEODVISNOST KATALONIJE: KAKO IN KDAJ? Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub vabita na srečanje s katalonskim intelektualcem Aurelijem Argemijem, ki bo v torek, 19. novembra, ob 20.45 v Pe-terlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3). SKD VIGRED vabi v torek, 19. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Kako s hrano ojačimo imunski sistem, prva pomoč pri prehladu, herpes...«. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na srečanje z naslovom »Kriza politike v krizi družbe« v torek, 19. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. ZALOŽBA MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA sporočata, da bo predstavitev knjige o življenju in delu Bojana Pavletiča »Primorski Sokoli bodo še leteli« v Tržaški knjigarni zaradi tehničnih razlogov preložena na torek, 19. novembra, ob 11. uri. Ob prisotnosti urednika Maria Šušteršiča bosta o knjigi spregovorila Saša Rudolf in Milan Pahor. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 21. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na drugo predavanje iz ciklusa o pozitivnih odnosih. Psihologinja Roberta Sulčič in doktor Bernard Špacapan bosta prikazala probleme, vezane na depresijo, osamljenost, samomorilne težnje, alkoholizem in odgovarjala na vprašanja, kako jih prepoznamo in se jim zoperstavimo. Naslov predavanja je »Kako prepoznati človeka v stiski in mu pomagati«. Začetek ob 20. uri. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja: v četrtek, 21. novembra, od 9. do 12. ure delavnice reciklaže predmetov (za priložnostna darila) s Polono Škodič v Domu upokojencev Sežana; v petek, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gor-jansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske cPogteSno podjetje sa ÛHDIIA>J[£ IL V.Uttl ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov klekljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Zerjal v petek, 22. novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Che-ber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 23. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Ona. On.« Izvajata mlada igralca Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20. uri. DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata v soboto, 23. novembra: ob 15. uri simpozij na temo »Zamolčani vojaki«. Predaval bo prof. Giovanni Battista Panzera; ob 16. uri na temo »Pozabljeni civilni begunci«. Predavala bosta prof. Paolo Manli in žur-nalist Vili Prinčič. Vstop prost. ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škam-perle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na igro »Večerne pravljice Ole-Luk-Ojeja«. Izvaja Otroška dramska skupina Breg. Priredba in režija: Boža Hrvatič. Izvirna glasba: Anastazija Purič. V nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. SKD BARKOVLJE prireja »Predbožični čar« - bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa Matej Emili - diatonična t Zapustila nas je naša draga Adele Favaro vd. Lauzana (Baffo) Zalostno vest sporočajo vsi sinovi ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v ponedeljek, 18. novembra ob 12. uri v cerkvi v Sesljanu (Naselje Svetega Mavra). Sesljan, 17. novembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina harmonika. Urnik: sobota in nedelja od 10.00 do 13.00, ostali dnevi od 15.00 do 19.00. Zaključek v četrtek, 5. decembra. UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 0402602395. Ko tvoja roka, trudna dan na dan od dela, privije se mi v dlan, da v nji se odpočije... (Igo Gruden) t Tiho je odšla naša ljubljena Ivanka Milič vd. Savi Za njo žalujejo sinova Natalino in Peter z družinama, sestra Pepka, brat Srečko in ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 18. novembra, od 10.00 do 11.30 v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 29. novembra ob 14.30 v Križu. Križ, Zgonik, 17. novembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Nona, s srcem in ljubeznijo si delila z nama otroške sanje ter nama z navdušenjem utirala pot v življenje. Ostala boš vedno najin svetel zgled. Janja in Tadeja Poljubček Manuel. Predraga nona, za vedno bom skrbno hranil vse, kar si me naučila. Spomin nate bo ostal vedno živ v mojem srcu. Tvoj Alex Žalovanju družine se pridružujeta Arianna in Adriano Ob prerani izgubi drage Vanke se žalovanju družine pridružijo Livio, Sandra, Ivana in Eros Ob izgubi mame Ivanke izrekamo iskreno sožalje sinovoma Natalinotu in Petru Stojan, Goran in Anica Šuc ZAHVALA Norma Rovina por. Zeriali Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 10 Nedelja, 17. novembra 2013 AKTUALNO / RAZVOJNE PERSPEKTIVE SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V ITALIJI Kam in kako nap /nštitut za narodnostna vprašanja in Slovenski raziskovalni inštitut sta 10. Oktobra 2013 na Opčinah organizirala predstavitev rezultatov raziskovalnega projekta z naslovom Evalvacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji. Projekt se je odvijal med letoma 2010 in 2013 na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Njegov namen je bil oceniti stanje in možnosti razvoja slovenske narodne manjšine v Italiji na šestih področjih: jezik, šolstvo, kultura (v najširšem pomenu, vključno s športnimi dejavnostmi), mediji, politična participacija in ekonomska aktivnost. Pri kvalitativnem delu raziskave je sodelovalo preko 60 intervjuvancev, s katerimi je bilo opravljenih skupaj preko 150 ur intervjujev. Med intevjuvanci so bili predstavniki manjšine na vseh šestih področjih (politični predstavniki, gospodarstveniki, kulturniki, šolniki, novinarji, ipd.), uporabniki storitev na teh področjih (npr. obiskovalci gledališča, starši otrok v vrtcih, bralci manjšinskih tiskanih medijev, ... ) in strokovnjaki na omenjenih področjih. Poleg pripadnikov manjšine so bili v raziskavo vključeni tudi uporabniki storitev italijanske narodnosti (npr. italijanski starši otrok v šolah s slovenskim učnim jezikom ali udeleženci tečajev slovenskega jezika). Zaradi izbrane metodologije ni mogoče posplošiti rezultatov raziskave na celotno populacijo slovenske manjšine. Kljub temu pa ponuja raziskava poglobljen vpogled v mnenja, percepcije in prepričanja pripadnikov manjšine in nam torej omogoča, da opredelimo določene izzive, s katerimi se sooča naša skupnost in ki jih bom predstavila v nadaljevanju. Zanimanje za jezik v porastu, raba jezika pa upada Področje jezika je sodeč po rezultatih raziskave osrednjega pomena za manjšino, saj je večina intervjuvancev na takšen ali drugačen način razpravljala o jeziku, čeprav morda na vprašalniku ni bilo vprašanja o tem. O položaju slovenskega jezika v FJK so se intevjuvanci v glavnem strinjali, da se je povišala vrednost slovenskega jezika v očeh večinskega prebivalstva. Raziskave so pokazale, da je zanimanje za tečaje slovenskega jezika za odrasle v strmem porastu, prav tako je v strmem porastu tudi število otrok iz neslovenskih družin, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom. Takšno stanje je jasen pokazatelj neke nove odprtosti večinskega prebivalstva do slovenske manjšine. Vendar raziskave tudi kažejo - in in-tervjuvanci v tej raziskavi potrjujejo -, da takšno zanimanje za slovenski jezik trenutno ne vpliva na povečanje rabe slovenskega jezika v FJK. Ravno obratno. V dvojezična ali celo italijansko govoreča okolja se spreminjajo tudi tista okolja, ki so v preteklosti predstavljala priložnost za rabo izključno slovenskega jezika. V to skupino sodijo npr. šole, kulturne (in športne) ustanove ali društva. Tako je mogoče opaziti, da nekatere šole s slovenskim učnim jezikom vedno pogosteje uporabljajo (tudi) italijanščino v stikih s starši, saj mnogi starši ne razumejo slovenščine. Eden izmed intervjuvancev je opozoril tudi na primer godbe, kjer je zaradi vključitve dveh Neslovencev postal pogovorni jezik italijanščina. Sara Brezigar Na to, da se raba slovenskega jezika ne povečuje, temveč zmanjšuje, vpliva več dejavnikov. Intervjuvanci opozarjajo, da manjšinci večkrat slabo poznamo svoje jezikovne pravice in jih ne koristimo, včasih pa se izvajanje jezikovnih pravic v praksi tudi zaplete, kot npr. pri t.i. okencih. Ker za to storitev ni neke sistemske ureditve, jo pristojne ustanove zagotavljajo z nekimi ad hoc finančnimi in kadrovskimi rešitvami. Nedvomno pa igra ključno vlogo pri opuščanju rabe slovenskega jezika v tradicionalno slovenskih okoljih predvsem pomanjkanje ustrezne jezikovne politike in pomanjkanje ustrezne strategije vključevanja Neslovencev. To je še posebej pereč problem na področju šolstva. Šolstvo ne zagotavlja (jezikovne) reprodukcije manjšine Šolstvo ima za narodno manjšino dve pomembni vlogi: prvič, s spodbujanjem in zagotavljanjem učenja manjšinskega jezika in spoznavanjem manjšinske kulture omogoča reprodukcijo vrednot in kulture narodne manjšine, in drugič, z vzgajanjem mladih pripadnikov manjšine omogoča reprodukcijo narodne manjšine kot take - torej skupnosti. Ocena intervjuvancev o uspešnosti reprodukcije manjšine skozi šolski sistem je v tržaški in goriški pokrajini pretežno negativna. Intervjuvanci opažajo, da se šola v glavnem ne zmore in ne zna spopasti s prehodom od poučevanja v slovenskem jeziku do poučevanja slovenskega jezika. Intervjuvanci nadalje ugotavljajo, da se šolsko osebje v večini primerov (in z izjemo šole v Špetru) ne zna soočiti z otroki, ki slovenščine ne znajo, in jih jezika naučiti do te mere, da bi bili enakovredni sogovorniki otrokom iz slovenskih družin. Ker tega ne zmorejo, se šolniki prepogosto sprijaznijo z razmerami in pouk vodijo dvojezično ali celo v italijanščini. Nezadovoljstvo s šolo s slovenskim učnim jezikom se v najbolj dramatičnih primerih kaže z vpisovanjem otrok v šole v Slovenijo. S tem starši izražajo lastno nemoč nad vedno nižjimi jezikovnimi standardi v šoli s slovenskim učnim jezikom. Pri tem velja poudariti, da in-tervjuvanci ne stremijo k brezhibnemu znanju slovenskega jezika, niti ne zasledujejo jezikovega purizma, temveč si želijo zgolj to, da bi bili njihovi otroci sposobni sporazumevati se z vrstniki iz Slovenije ob vsakodnevnih priložnostih. Med dejavniki, ki pripomorejo k takšnemu stanju, intervjuvanci navajajo naslednje: a) pomanjkanje ustreznih pedagoških znanj in didaktičnih veščin (in neke institucionalne podpore, kjer bi učitelji in profesorji pridobili te veščine in znanja); b) odsotnost jezikovnih standardov, ki bi jih morali otroci dosegati na posameznih stopnjah izobraževanja; c) pomanjkanje didaktičnih pripomočkov za poučevanje v okoliščinah naraščanja števila otrok, ki ne poznajo slo- venscine. Na področju šolstva brez strateškega pristopa Iz intervjujev s šolniki je mogoče razbrati, da manjšina nima nekega strateškega pristopa na področju šolstva in da učitelji nimajo nekih smernic za ustrezno vključevanje otrok nesloven- Opravljena raziskava napeljuje na misel, da so določene spremembe v skupnosti nujno potrebne in da so pripadniki skupnosti nanje tudi pripravljeni. Še več: da si jih želijo. »Vsako spremembo spremljajo tveganja. Vsaka sprememba ima svojo ceno. Vendar oboje je bistveno manjše kot sta tveganje in cena, če vztrajaš v udobnem položaju ohranjanja status quo-ja,« je poudarjal ameriški predsednik John F. Kennedy. Vprašanje je, ali to velja tudi za našo skupnost. skega porekla v šole s slovenskim učnim jezikom. Rezultat tega pa je, da se vsak znajde kot ve, zmore, želi ali zna. Prav tako zamujamo priložnost, da bi sistematično spodbujali starše neslovenskih otrok, naj le-te vpišejo že v slovenske jasli ali vrtec, ker bi tako ob vstopu v šolo že poznali osnove slovenskega jezika. Staršev neslovenskih otrok prav tako sistematično ne spodbujamo, da bi se tudi sami začeli učiti slovenskega jezika, ko se njihov otrok vključi v programe vzgoje in izobraževanja v slovenskem jeziku. Poleg tega sami starši neslovenskih otrok opozarjajo na pomanjkanje nekega sistemskega pristopa manjšine na področju šolstva. Eden izmed staršev npr. navaja, da je šele po enem letu in priporočilih prijateljev izvedel za obstoj priročnika o vzgoji dvojezičnih otrok izpod peresa dr. Suzane Pertot, in poudaril, da bi mu ga morali v šoli posredovali kot »obvezno čtivo« že ob vpisu otroka. Pozitivnejši pristop do šole je mogoče zaznati med intervjuvanci v viden-ski pokrajini, kjer šolski sistem šele postaja nek mehanizem uspešne reprodukcije (ali obujanja) manjšine. Kultura na dveh tirnicah Manjšina ima na področju kulturnih dejavnosti (v najširšem smislu, vključno s športom) dvotirni sistem: nekatera področja znotraj področja kulture so skupna celotni manjšinski skupnosti (npr. šport), za druga ima manjšina društva in ustanove, ki so ideološko ločene in se podvajajo (glasbeni šoli, nekateri pevski zbori, založništvo, idr.). Intervju-vanci soglasno izpostavljajo, da je tega podvajanja preveč, predvsem ob upoštevanju treh dejavnikov: a) upadanja števila pripadnikov manjšine, kjer »nimamo ljudi, ki bi sodelovali pri kulturnih dejavnostih in ki bi jih vodili«, kot pravi eden izmed intervju-vancev. Pri združevanju (tudi športnih) društev smo po mnenju kulturnika zamudili že 10 in več let, kadrovske težave pa rešujemo z vključevanjem Neslovencev. Zato postaja v številnih športnih društvih in tudi pri nekaterih kulturnih dejavnostih pogovorni jezik italijanščina ali pa se te dejavnosti odvijajo vsaj dvojezično. b) da bi ohranjanje ideološke raznolikosti manjšine dopuščalo več združevanja tistih dejavnosti in ustanov, kjer je ideologija postranskega pomena. In-tervjuvanci tu omenjajo predvsem glasbeni šoli in založništvo, kjer bi bilo treba najprej preveriti, kaj bralci berejo in na osnovi tega zastaviti skupno strategijo (ene skupne) založbe. c) gospodarske krize, ki bo po sili razmer zahtevala reorganizacijo, racionalizacijo in združevanje dejavnosti. Novo vs. staro Sistem financiranja kulturnih dejavnosti manjšine je po mnenju intervjuvancev zelo konservativen, saj manjši- na teži k ohranjanju (financiranju in vzdrževanju) tistih dejavnosti in ustanov, ki jih ima, in manj k uresničevanju novih pobud. »Ukinjanje obstoječih (in dolgoletnih) dejavnosti in ustanov dojemamo kot krčenje in izgubo za manjšino. Ohranjanje statusa quo pa pripadniki manjšine ne doživljamo tako, kot da smo izgubili in zamudili nove priložnosti,« pojasnjuje eden izmed intervjuvancev. Rezultat tega pa je, da postaja repertoar kulturnih dejavnosti manjšine zastarel glede na želje in potrebe mlajših pripadnikov skupnosti. Hkrati pa mlajši pripadniki skupnosti težje prodrejo z novimi zamislimi, še težje pa zanje pridobijo podporo, financiranje in strokovno vodenje. Vključevanje Neslovencev v društva kot voden proces Poleg že omenjene neprimernosti ponudbe kulturnih dejavnosti za mlade, eden izmed kulturnikov poudarja, da »moramo kot skupnost razmišljati tudi o dejavnostih, pri katerih lahko mladi Slovenci sodelujejo tudi z vrstniki, ki so Neslovenci.« Intervjuvanec opozarja, da se nam trenutno dogaja, da se tisti Slovenci, ki imajo za najtesnejše prijatelje Neslovence, oddaljijo od naših kulturnih dejavnosti in vključijo v italijanske, kjer se lahko družijo s prijatelji. Ti mladi kadri so tako za našo skup- / rej i? nost večkrat »izgubljeni«. Zato interv-juvanec predlaga načrtno diferenciacijo kulturnih dejavnosti, kjer bi morala manjšinska skupnost ponujati tako okolja, kjer bi uporabljali striktno slovenski jezik, kot tudi dejavnosti, kjer bi se mladi lahko družili s svojimi neslovenskimi prijatelji. V okoljih, za katera bi želeli, da ostanejo jezikovno slovenska, pa bi morali skbno voditi proces vključevanja Neslovencev. Ta bi nadomestil trenutno laissez-faire politiko, s katero so intervjuvanci soglasno nezadovoljni, saj spreminja slovenska društva in ustanove v dvojezična ali italijansko govoreča okolja. Potreba po raznolikosti medijev Večina intervjuvancev zagovarja združevanje na področju kulturnih dejavnosti, tega stališča pa ni mogoče zaznati na področju medijev. Tudi tisti kulturniki, ki zagovarjajo združevanje na področju založništva, v tem vidijo predvsem zniževanje režijskih stroškov in potrebo po evalvaciji programa objavljanja knjig. Nihče pa ni predlagal, da bi bilo takšno združevanje smiselno tudi na področju medijev. Ravno nasprotno. Strokovnjaki in ustvarjalci medijev so opozorili, da različni mediji dosegajo različne ciljne skupine, za katere drugi mediji ne bi bili oziroma niso sprejemljivi. Kulturniki so celo izpostavili, da se na področju kulture čuti neko pomanjkanje medijskega prostora, kjer bi lahko predvsem mladi objavljali leposlovna besedila. Eden izmed kulturnikov je poudaril, da je danes stanje na tem področju neprimerno slabše kot je bilo pred 20 ali 30 leti in da to mlade zelo omejuje. Kako v manjšini (ne) sprejemamo odločitve(ev)? Intervjuvanci (razen politikov, predstavnikov manjšine ali tistih, ki so na vodilnih funkcijah) so izrazito nezadovoljni z vodenjem manjšinske skupnosti, oziroma natančneje z odsotnostjo le-te-ga. Opozarjajo, da obstaja v manjšini vsesplošen občutek obupa in že skorajda prepričanja, da se nič (več) ne da narediti. Intervjuvanci, ki so politiki in predstavniki manjšine, pa poudarjajo, da manjšina kot skupnost nima nekega sistema odločanja in da je nemogoče sprejemati kakršnekoli odločitve brez soglasja vseh vpletenih. Tega pa ni mogoče doseči zaradi posebnih interesov posameznikov in delov skupnosti. Raziskava je torej pokazala na jasno potrebo po vzpostavitvi sistema odločanja, ki bi omogočal hitrejše spremembe in prilagajanje okoliščinam. Trenutni sistem (ne)odločanja je za večino intervjuvan-cev neustrezen in nesprejemljiv. AKTUALNO Vzpostavljanje vezi s centri moči Vezi, ki jih imajo posamezni vodstveni delavci in predstavniki manjšine s centri moči v Italiji, so po mnenju in-tervjuvancev dokaj šibke. Vplivanje na centre moči se odvija pretežno skozi izvoljene politične predstavnike. Ker pa so le-ti izvoljeni preko političnih strank, ne predstavljajo skupnosti. Eden izmed in-tervjuvancev je tako opozoril, da »v Rimu nihče ne pozna naše skupnosti in njenih voditeljev«. Odnosov s funkcionarji na raznih ministrstvih in uradih sistematično ne gradimo, posledično pa nimamo vpliva, ko se na državni ravni pripravljajo ukrepi, ki so posredno neugodni za slovensko manjšino. Zato se skupnost vedno znova znajde v položaju, ko si mora a posteriori izboriti posebne ugodnosti, kar je bistveno težje, kot če bi si kakšno izjemo ali ustreznejšo rešitev lahko izborila že v fazi priprave ukrepov. Reorganizacija manjšine: ja, toda kako? Veliko kritik je mogoče zaslediti v intervjujih tudi na temo (infrastukturne ali nepremičninske) organizacije manjšine, predvsem v tržaški pokrajini. Kulturniki so izpostavljali izzive Slovenskega stalnega gledališča, nepraktičnost študijskih prostorov v središču mesta in pomanjkanje nekega »slovenskega centra«, ki bi združeval različne slovenske ustanove in dejavnosti v mestu. Interv-juvanci izpostavljajo, da je nepremičninsko stanje manjšine v tržaški pokrajini neustrezno glede na (spremenjene) potrebe manjšine. Izražajo nezadovoljstvo nad tem, da se stanje ne spremeni, vendar imajo precej različna mnenja o tem, kako naj bi se spremenilo. Eden izmed intervjuvanih kulturnikov npr. pravi, da manjšina ohranja »podobice« (nepremičnine), s katerimi želi opomniti na svojo prisotnost v mestu, »vendar manjšina ne potrebuje podobic, temveč funkcionalne prostore na primernih lokacijah«. Nekaterim intervju-vancem se zdi pomembno, da je manjšina prisotna tudi v središču mesta, gospodarstveniki pa opozarjajo, da je naš koncept upravljanja premoženja skupnosti zastarel. Manjšinskost kot dodana vrednost Slovenska manjšina v gospodarskem udejstvovanju v večini primerov ni izkoristila narodne pripadnosti kot posebnosti, ki bi lahko izdelkom in storitvam omogočila višjo dodano vrednost. Predvsem je mogoče opaziti, da je skupnost na področju kmetijstva iskala svojo nišo s kakovostjo izdelkov ali njihovo »bio in eko« pridelavo, ne pa z marke-tinškimi pristopi, ki bi temeljili na posebnosti manjšinskega porekla in teritorija. Podobno velja tudi za druge gospodarske subjekte, ki niti v manjšin-skosti niti v rabi slovenskega jezika ne zaznavajo dodane vrednosti, ki bi bila vnovčljiva pri prodaji izdelkov in storitev, čeprav to uspešno počnejo nekatere manjšine v Evropi. Pristojne institucije o teh možnostih svojih članov ne os-veščajo in jih na tem področju ne izobražujejo. Sodobni pristop do gospodarstva Intervjuvanci se zavedajo pomembnosti gospodarstva za manjšinsko skupnost. Hkrati pa predvsem gospodarstveniki poudarjajo dvoje: prvič, da je v sodobnem globaliziranem svetu ana-hronistično razmišljati o takšni gospodarski osnovi, kot jo je skupnost imela v času družbenega gospodarstva. Boj za obstoj je med podjetji tako oster, da je težko privilegirati dobavitelja ali poslovnega partnerja zgolj zato, ker je Slovenec. Prav tako je težko zaposliti nekoga, ki je Slovenec, če za delo ni enako primeren kot tisti, ki je italijanskega (ali katerega drugega) porekla. Posledica tega pa je, da se delovna okolja, kjer se je v preteklosti uporabljal zgolj (ali pretežno) slovenski jezik, spreminjajo v dvojezična ali italijanska delovna okolja, kjer je možnosti za rabo slovenskega jezika vedno manj. S tem pa se tudi v delovnem okolju krči prostor, kjer lahko manjšinci uporabljajo slovenski jezik. In drugič, gospodarstveniki poudarjajo, da je danes smiselno razmišljati o gospodarstvu skupnosti zgolj kot o skupku podjetij in obrti v zasebni lasti. Ker smo v času družbenega gospodarstva ustvarjali med pripadniki slovenske manjšine miselnost »zaposlenega« in ne »podjetnika«, je danes med pripadniki manjšine zelo malo takšnih kadrov, ki imajo pogum in znanje, da postanejo podjetniki in obrtniki. Obnavljanje manjšinskega gospodarstva je torej v osnovi kadrovski izziv, ki mu trenutno skupnost (še) ni kos. Kam in kako naprej? Na vseh šestih področjih je raziskava pokazala na nekaj izzivov in ponuja nekaj iztočnic za razmislek o prihodnosti manjšine. Čeprav se izzivi zdijo zelo zahtevni, lahko s pravim pristopom ugotovimo, da bi bila prihodnost manjšine svetlejša že s sprejetjem nekaj ukrepov. Pri predstavitvi rezultatov raziskave so ti ukrepi združeni v štiri strategije: 1. strategija: Ustvarjanje • v» • •• 11* manjšini prijaznega okolja Vedno pogosteje opažamo na javnih mestih napise v slovenskem jeziku. Kljub temu je po mnenju enega izmed in-tervjuvanih strokovnjakov pomanjkanje vidne dvojezičnosti pomemben zaviralec rabe slovenskega jezika v FJK. Strokovnjak poudarja, da zaradi pomanjkanja vidne dvojezičnosti ljudje pravzaprav ne vedo, kje lahko ta jezik uporabljajo in ga zato predvsem v urbanih okoljih enostavno ne uporabljajo. Večji poudarek na vidni dvojezičnosti bi torej pripeljal točno do tega, kar potrebujemo: postopno ozaveščanje populacije o prisotnosti slovenskega jezika v tem okolju in več priložnosti za njegovo rabo. Okolje je manjšini tem bolj prijazno, čim več je ljudi, ki v tem okolju poznajo manjšinski jezik. Zato sta bodisi prirejanje kvalitetnih jezikovnih tečajev bodisi poučevanje slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ključnega pomena za slovensko manjšino. Nepoznavanje slovenščine med večinskim prebivalstvom je namreč ključna ovira na poti do povečanja rabe slovenskega jezika v vseh življenjskih okoliščinah in pospešuje asimilacijo manjšine. Ko se namreč sporazumevata Slovenec in Italijan, je v veliki večini primerov edini možni jezik sporazumevanja italijanščina. Nenazadnje bi bilo treba pri ustvarjanju manjšini prijaznega okolja viden-sko pokrajino obravnavati posebej in pri tem upoštevati jezikovne, zgodovinske, geografske in sociološke specifike manjšine v tej pokrajini. 2. strategija: Krepitev jedra skupnosti Da se lahko slovenska manjšina krepi in prilagaja spreminjajočim se razmeram, potrebuje delujoč sistem (političnega) odločanja v skupnosti. Smiselno bi bilo uporabiti ali prilagoditi enega izmed obstoječih modelov politične participacije, ki omogočajo hitrejše sprejemanje odločitev in hkrati ohranjajo ideološko raznolikost in spoštovanje tudi manjšinskih, ne zgolj večinskih pogledov znotraj skupnosti. Za krepitev jedra skupnosti je področje kulture (vključno s športom) bistvenega pomena. Postavitev strategije na tem področju bi morala zajemati prevetritev izbora kulturnih in športnih dejavnosti ter reorganizacijo mreže društev in drugih ustanov. Če bi postavitev strategije na področju kulture predstavljala nezane- Nedelja, 17. novembra 2013 marljiv konceptualni izziv, bi zasnova strategije na področju šolstva s slovenskim učnim jezikom predstavljala predvsem operativni izziv. Poudarek bi bil torej na izvedbi. Strategija na področju šolstva bi morala namreč temeljiti na ukrepih, ki bi zagotavljali takšno šolo in takšen nivo znanja jezika, kot ga pričakuje skupnost. Pri krepitvi skupnosti v videnski pokrajini bi bilo treba upoštevati že omenjene specifike tega okolja in napore usmeriti v kakovostno, široko in dostopno ponudbo tečajev slovenskega jezika. Težko si je zamisliti uresničevanje te strategije brez ustrezne strokovne podpore, morda v obliki nekakšnega strokovnega jezikovnega centra. Prva naloga takšne ustanove bi bila postavitev jezikovnih stardardov za šole s slovenskim učnim jezikom in razvoj ustreznih didaktičnih pripomočkov za doseganje teh standardov. Ta ukrep bi predstavljal prvi korak do upočasnitve upada znanja slovenskega jezika v šolah s slovenskim učnim jezikom. 3. strategija: Širitev jezikovne skupnosti Strokovni jezikovni center bi odigral ključno vlogo tudi pri strategiji širitve jezikovne skupnosti - torej pri povečevanju števila ljudi, ki govorijo slovenski jezik. Povečevanje števila govorcev slovenskega jezika je namreč nujen (a ne zadosten) predpogoj za ublažitev procesa asimilacije slovenske narodne manjšine. V jezikovnem centru bi učitelji in profesorji lahko pridobivali znanja in veščine poučevanja slovenščine kot drugega jezika. Te veščine namreč nujno potrebuje učno osebje, ki se v šolah s slovenskim učnim jezikom sooča z vključevanjem neslovenskih otrok, ki poučuje slovenščino na jezikovnih tečajih ali ki poučuje slovenščino v šolah z italijanskim učnim jezikom. Center bi lahko nudil podporou-čnemu osebju tudi s pripravo in/ali širitvijo didaktičnih pripomočkov ter prenosom dobrih praks na področju poučevanja slovenščine kot drugega jezika. Če bi ga zasnovali dovolj široko, bi center lahko nudil strokovno podporo tudi pri zasnovi vodenega procesa vključevanja Neslovencev v šole ter kulturna (in športna) društva ali pomagal učiteljem in šolam pri vprašanjih (kulturne) integracije neslovenskih otrok v šolo s slovenskim učnim jezikom. Nazadnje bi se center ukvarjal tudi s perečim vprašanjem, kako zanimanje za slovenski jezik v FJK pretvoriti v znanje in predvsem rabo tega jezika. 4. strategija: Uveljavljanje narodne skupnosti v širšem okolju Za svetlejšo prihodnost bi morala narodna skupnost poskrbeti tudi z lastnim uveljavljanjem v širšem okolju. Skupnost bi morala ozavestiti, da ni zgolj del slovenskega naroda na drugi strani meje, temveč tudi sestavni in vitalni del italijanske države. Kot skupnost bi morala sistematično graditi tesne vezi s centri moči v Italiji in si tako zagotoviti čim boljše pogoje za dolgoročni obstoj. Prav tako bi veljalo več napora vložiti v promocijo skupnosti pri italijanskem večinskem prebivalstvu, na gospodarskem področju pa izkoristiti v marketinške namene dodano vrednost, ki jo ponujata manjšinskost in manjšinski jezik. Če torej povzamem: opravljena raziskava napeljuje na misel, da so določene spremembe v skupnosti nujno potrebne in da so pripadniki skupnosti nanje tudi pripravljeni. Še več: da si jih želijo. »Vsako spremembo spremljajo tveganja. Vsaka sprememba ima svojo ceno. Vendar oboje je bistveno manjše kot sta tveganje in cena, če vztrajaš v udobnem položaju ohranjanja status quo-ja,« je poudarjal ameriški predsednik John F. Kennedy. Vprašanje je, ali to velja tudi za našo skupnost. 1 2 Nedelja, 17. novembra 2013 MANJŠINE / Številni manjšinski dnevniki v Evropi v čedalje večjih finančnih težavah Nižje naklade, manj dohodkov od reklame, združevanja in čedalje manj zaposlenih Seje odbora zveze evropskih manjšinskih dnevnikov MIDAS so postale v zadnjem času nekakšna zasedanja kriznega štaba, saj glavnino časa namenjajo poročilom o težavah, ki jih imajo posamezni dnevniki. Tako je bilo tudi na zadnji seji, pred nekaj več kot dvema tednoma v Bruslju, kjer so sicer z zadovoljstvom ugotavljali, da je MIDAS vzbudil pozornost Evropskega parlamenta, ki je temu združenju v povezavi s sedmimi včlanjenimi dnevniki zagotovil projekt Citoyen, kar je prvič v več kot desetletnem delovanju povezave manjšinskih dnevnikov. Ob tej pozitivni noti pa so bili tudi tokrat na dnevnem redu predvsem problemi posameznih dnevnikov. Direktorica madžarskega dnevnika na Slovaškem Uj Szo, sicer tudi novoizvoljena predsednica združenja MIDAS Edita Slezakova, je pojasnila, da je slovaška vlada vendarle izplačala prispevek za leto 2012, prispevka za leto 2013 pa še ni izplačala. Gre za 110.000 evrov in vlada se je obrnila na Evropsko komisijo z namenom, da preveri, ali ta prispevek ni v nasprotju z evropskimi določili o konkurenčnosti. Evropska komisija je zagotovila, da ni ovir za izplačilo, kar se je zgodilo že letos spomladi, vlada pa bi morala sredstva nakazati do konca maja. Sredstev še ni in tudi odgovora na vprašanje, kako je z izplačilom, niso prejeli. Sicer pa je naklada tega dnevnika padla za 5 odstotkov, kar je manj od slovaškega državnega poprečja, saj so dnevniki v zadnjem letu dni izgubili desetino svoje naklade. Manj je tudi prihodkov od oglaševanja, kar 17 odstotkov, kar je sicer slovaško državno poprečje in je posledica dejstva, da se predvsem velika distribucija raje obrača na druge medije, predvsem televizijo in spletne medije. Pač pa je Uj Szo ohranil enako raven krajevnega oglaševanja, kar kaže na navezanost tradicionalnih bralcev na ta dnevnik. Južnotirolski dnevnik Dolomiten beleži upad prodaje v kioskih, glede naročnikov pa še ni podatkov, ker bo naročniška kampanja stekla šele decembra. Dolomiten, ki je pred kratkem odprl novo tiskarno, namreč večino izvodov proda celoletnim naročnikom, katerim dnevnik dostavljajo na dom po pošti. Pač pa pri južnotirolskem dnevniku beležijo padec prihodkov od oglaševanja. Osrednji švedski dnevnik na Finskem Hufvudstadsbladet, sicer bolje poznan s kratico HBL, prav tako beleži 5-odstotni padec naklade in 17-od-stotni padec prihodkov od oglaševanja. To je sicer tudi finsko povprečje. Dnevnik, ki izhaja na 40 straneh, od sobotah pa na 48, je lansko leto utrpel milijon evrov izgube; zato je zmanjšal število zaposlenih, delno z upokojitvami in delno z ukrepi socialnega varstva, podobnimi italijanski dopolnilni blagajni. Z namenom, da pridobijo nekaj več reklame, so za november in december 20 velikim podjetjem ponudili po eno stran reklame dnevno za skupno 20.000 evrov in odziv je bil dober, seveda pa ne vedo, ali in koliko bdo ta podjetja oglaševala tudi v prihodnjem letu. Omislili so si tudi različne oblike naročnin. Tradicionalna naročnina, ki zagotavlja tiskano izdajo časopisa in dostop do vsega spletnega gradiva, vključno s prilogami, stane 29 evrov mesečno, naročnina na popolno spletno izdajo s prilogami 19 evrov, naročnina na spletno izdajo samo tekočih novic pa 7 evrov mesečno; ugotovili so, da velja za spletne izdaje malo zanimanja, saj ima- jo 41.000 naročnikov tiskanega časopisa, 750 naročnikov popolne spletne izdaje (od katerih veliko izseljencev, ki želijo v drugih državah, predvsem na Švedskem, brati »svoj« časopis, na tekoče novice pa samo okoli 100 naročnikov. Poleg tega je založba, ki izdaja tudi 6 manjših lokalnih dnevnikov v švedskem jeziku, pripravila načrt racionalizacije slednjih. Najprej bodo poenotili format in grafično podobo, nato pa v vseh dnevnikih objavili skupne strani o državnih in mednarodnih dogodkih. To pomeni seveda manjšanje števila zaposlenih. Na zahodu države se dnevnik Vasabladet sooča s podobnimi težavami. Utrpel je 2 milijona evrov izgube (na proračunu okoli 22 milijonov) in sedaj je ukinil ponedeljkovo izdajo. Tako je HBL edini švedski dnevnik na Finskem, ki izhaja vsak dan. Baskovski dnevnik Berria se prav tako sooča z velikimi težavami, V zadnjih dveh letih je prihodek od oglaševanja padel za 2 milijona evrov. Dnevnik ima sicer najbolj obiskano spletno stran v baskovski deželi, 20.000 obiskov dnevno, ampak to ne prinaša dohodkov; le 8 odstotkov prihodkov od reklame se namreč nanaša na spletno stran. Z namenom, da omogočijo redno izhajanje časopisa, so izvedli akcijo Prijatelji Berrie. Gre za pobudo, s katero se posamezniki obvežejo, da bodo plačali 10 evrov mesečno (poleg naročnine oziroma nakupa časopisa v kiosku) kot izreden prispevek, da se Baskom zagotovi dnevnik v njihovem jeziku. Berria je namreč edini baskovski dnevnik. Tako zbiranje sredstev je možno, ker je založba neprofitna ustanova in se ves morebitni dobiček vlaga v podjetje, delničarji, ki jih je več tisoč, pa ne prejemajo nobenih dividend. Pobuda Prijatelji Berrie je zelo uspešna in letos bodo na ta način zbrali dodatnih 500.000 evrov, kar pomeni, da predvidevajo, da bodo poslovno leto zaključili z majhno izgubo 100.000 evrov. Brez akcije Prijatelji Berrie bi izguba presegla 600.000 evrov. Madžarski dnevnik Szabadsag, ki izhaja v romunskem mestu Cluj, je sicer ohranil svojo naklado in tudi prihodek od oglaševanja, ki pa je zelo skromen, znašel pa se je v težavah, ker je začel pred nekaj leti obnavljati poslopje, v katerem ima sedež, letos pa je zmanjkalo sredstev in dela so zastala. Prihodnje leto bo Szabadsag slavil 25 let obstoja; načrtovali so kar nekaj novosti, med drugim modernizacijo grafične podobe časopisa, vendar se bodo morali zaradi pomanjkanja stredtev nekaterim načrtom odpovedati. Desno: Odbor združenja MIDAS med zasedanjem v Bruslju Spodaj: Množične demonstracije proti zaprtju televizije v Valenciji Množični protesti proti zaprtju televizije v katalonskem jeziku 60.000 protestnikov: ta nepričakovano številna množica je preplavila središče Valencije, glavnega mesta istoimenska španske province, v podporo krajevnemu televizijskemu kanalu 9TV, ki je oddajal v katalonščini. Protest je organizirala jezikovna organizacija Acció Cultural del País Valencia (ACPV), ki je bila pred časom kaznovana z visoko globo, ker je omogočila vidljivost katalonskega kanala TV3 na območju Valencije. Protestniki so zahtevali, da deželna vlada ponovno vzpostavi kanal 9, katerega izvorni mandat je bil oddajanje va-lencijanskem jeziku, ki je krajevna varianta katalonščine. V dokumentu, ki ga je APCV objavila ob manifestaciji, med drugim piše: »RTTV je po zakonu temeljna storitev. Gre za javno storitev, ki je tesno povezana s promocijo in zaščito jezikovne identitete. ... RTVV bi morala jamčiti za pravice državljanov, morala bi biti objektivna, resnicoljubna in nepristranska. Prebivalci Valencije govorijo lasten jezik, vsi pa dobro vemo, da je jezik, ki ni prisoten v sredstvih obveščanja, zapisan počasnemu umiranju. Prebivalci Valencije terjajo kakovostno televizijo in kakovosten radio v Valen-ciji, v svojem jeziku. ... Nekateri so imeli z RTVV skrite cilje in so iz televizije naredili sredstvo manipulacije in propagande. Drugi so s slabim upravljanjem naredili iz televizije kup ruševin in so skrbeli za svoje osebne koristi, namesto za koristi družbe. Sedaj pa ti ljudje pravijo, da je treba zaradi gospodarske stiske televizijo zapreti.« Protestniki niso demonstrirali samo v Valenciji, ampak so istočasno potekale protestne manifestacije tudi v Ali-canteju in Castellonu, obeh večjih mestih v deželi Valenciji. Zakaj ta manifestacija in zakaj tako odločne besede? Vlada Valencije, ki jo sestavljajo predstavniki ljudske stranke (Partido Popular), je sklenila, da zapre javno televizijo, ki je vsebovala tudi en kanal v valencijanskem jeziku. Glasovanje v deželnem parlamentu bo predvidoma 27. novembra. Pričakovati je, da bo večina, ki je trdno v rokah Ljudske stranke, potrdila sklep deželne vlade o ukinitvi javnega radia in televizije. Nič ne kaže, da bi prišlo med deželnimi poslanci te stranke do odklonov in verjetno bodo vsi složno dvignili roko v podporo vladi. Kljub temu nekateri menijo, da bi prišlo zaradi množičnih protestov do odklona pri nekaterih poslancih in da bi se pod pritiski nekateri lahko izrekli proti zaprtju televizije, tudi glede na dejstvo, da bo glasovanje tajno: poslanci Ljudske stranke, ki bi glasovali drugače, bi torej ostali anonimni. Predsednik deželne vlade Alberto Fabra vsekakor vztraja. Tudi po množični protestni manifestaciji je namreč pokazal, da se o tem vprašanju ne namerava več pogajati. »Odločitev smo sprejeli in kar smo dejali, bo držalo,« je poudaril. V intervjuju, ki ga je objavil des- ničarski dnevnik ABC, je Fabra potrdil, da se o tem vprašanju ne namerava več pogajati z nikomer in da so odločitev sprejeli izključno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Fabra pa ni komentiral ocene novinarja, ki je menil, da bo zaprtje edinega televizijskega kanala v valencijanskem jeziku ponovno postavila pod vprašaj prepoved vidljivosti katalonske TV3 na območju Valencije. Sicer pa je Fabra po nujnem postopku sklical sejo upravnega sveta RTVV z namenom, da zagotovi strog nadzor nad vsebino poročanja v času do 27. novembra, to je do dneva, ko naj bi deželni parlament odločal o ukinitvi javne deželne televizije. Imenoval je štiri nove člane upravnega sveta in jim naložil, da imenujejo novega generalnega direktorja, ki bo imel nalogo, da likvidira javno televizijsko podjetje. Vendar tudi tu ne gre tako enostavno, kajti odstavljeni člani prejšnjega upravnega sveta napovedujejo tožbo, kar bi znalo močno zavleči postopek. Skratka, zmešnjava je velika in v tem trenutku nihče ne more napovedati, kako se bo zadeva iztekla. Dejstvo je, da je bila tako množična udeležba na demonstracijah povsem nepričakovana in je presenetila predsednika deželne vlade in njegove sodelavce. In nič nenavadnega ni, če sindikalni voditelj Vincent Milfsud domneva, da bo odločitev o zaprtju televizije prebudila sicer dokaj zaspano Valencijo. Pa tudi zaposleni se ne dajo in so iz protesta že zasedli prostore televizije kanala 9. / GOSPODARSTVO, RUBRIKE Nedelja, 17. novembra 2013 13 BANČNIŠTVO Zadružne banke v Italiji uspešneje kljubujejo krizi Mitja Stefancic Italijanske zadružne banke so zelo pomembne za italijansko podjetništvo - predvsem za manjša in srednja podjetja ter za gospodarstvo nasploh. Take banke izdajajo posojila posameznikom, družinam, posredujejo denar in usmerjajo finančne resurse k malim in srednjim podjetnikom, obrtnikom ter javnim ustanovam. Kot določa 2. člen statuta italijanskih zadružnih bank, je njihov namen pomagati članom in predstavnikom krajevnih skupnosti v bančnih poslih in pri plačilnih storitvah. Obenem si prizadevajo za družbeno integracijo in trajnostni gospodarski razvoj krajevnih skupnosti, v sklopu katerih poslujejo. Katere so glavne razlike zadružnih bank v primerjavi s komercialnimi bankami? Komercialne banke so v lasti delničarjev oziroma vlagateljev, njihov cilj je rentabilnost, saj delujejo z namenom, da bi vlagateljem zagotavljale donosnost. Zaradi tega so podvržene večjim tveganjem. Nasprotno pa so zadružne banke v lasti zadružnih članov, ki delujejo z namenom, da bi zadostili interesom številnih skupin. Čeprav tudi zadružne banke delujejo po principu rentabilnosti, ne sledijo principu golega dobička, ampak delujejo na podlagi bolj konservativnih poslovnih strategij in v prid številnih interesnih skupin na lokalni ravni, torej s ciljem, da bi obogatili krajevne skupnosti. Omenjene banke delujejo v sklopu zadružnega omrežja, ki ima pomembno zgodovino tako na lokalnih kot na deželnih ravneh. Iz omenjenega omrežja izhajajo nekatere koristi in konkurenčne prednosti, ki zagotavljajo posameznim zadružnim bankam nižje transakcijske stroške in nižja tveganja, obenem pa boljšo porazdelitev posameznih tveganj. Omrežje italijanskih zadružnih bank se je v letih razširilo in okrepilo. Na primer, leta 1995 je omrežje štelo 2.377 podružnic na državni ravni, pet let kasneje je število naraslo na 2.954 in nazadnje na 4.243 v letu 2009. To je omogočilo, da so se omenjene banke s svojimi značilnimi storitvami in finančnimi produkti dodatno približale strankam, varčevalcem, obrtnikom in seveda malim podjetjem. Zadružne banke poslujejo v Italiji v okviru specifične regulative, ki jim postavlja ostre omejitve bodisi pri poslovanju bodisi pri širitvi na trgu. Re- gulativa je podrobno opisana v italijanski bančni zakonodaji. Brez pravilnega razumevanja členov, ki urejajo zadružne banke, je težko dojemati njihove specifičnosti (in pa razlike v primerjavi s standardnimi komercialnimi bankami). Zadružne banke imajo po eni strani stroge omejitve glede lastniške participacije (50 tisoč evrov na posameznega člana), po drugi pa razpolagajo z demokratičnim modelom upravljanja, pri katerem je vsakemu članu dodeljen en glas pri izboru generalne direkcije in upravnega odbora. To pomeni, da imajo člani demokratičen pa čeprav posreden vpliv pri izbirah strategij banke. Obenem take banke poslujejo po principu vzajemnosti: krediti in posojila so namenjeni predvsem (ne pa izključno) zadružnim članom. Regulativa omejuje poslovanje tudi z geografskega vidika. Italijanske zadružne banke lahko razširijo svoje poslovanje v sosednje dežele le pod pogojem, da imajo tam najmanj 200 registriranih zadružnih članov (člen 35). To sovpada s principom poslovanja, ki zagotavlja razvoj krajevnih skupnosti in malih podjetij, ki delujejo na lokalni ravni. Take banke podpirajo strategije za dolgoročno akumulacijo premoženja in bogastva. Večina čistega letnega dobička - najmanj 70 % - je knjižena pod rezerve. Poleg tega so 3 % letnih dobičkov vsako leto namenjeni vzajemnemu skladu za razvoj družbeno koristnih projektov in za promocijo zadružništva (člen 37). O tem, da je treba med posameznimi posredniki pravilno ločevati, priča sama kriza iz obdobja 20072008. Kot večina zadružnih bank v Evropi so se tudi italijanske izkazale po učinkovitosti pri premoščanju krize in pri omejevanju gospodarskih težav, ki so pri tem nastale. To dokazuje, da zadružne banke poslujejo solidno in v skladu s pravimi tržnimi principi. Med prednosti zadružnih bank gotovo štejemo njihovo proticiklično vedenje. Med finančno krizo 2007-2008 so izgube beležile predvsem komercialne, investicijske in nekatere ljudske banke (na primer nemške »Landensbanken«). Nasprotno pa so bile izgube zadružnih bank po Evropi in na globalni ravni nasploh sorazmerno nizke: medtem ko so mednarodne komercialne banke in poslovne skupine zabeležile 70 % izgub, Kot določa 2. člen statuta italijanskih zadružnih bank, je njihov namen pomagati članom in predstavnikom krajevnih skupnosti v bančnih poslih in pri plačilnih storitvah. Obenem si prizadevajo za družbeno integracijo in trajnostni gospodarski razvoj krajevnih skupnosti, v sklopu katerih poslujejo ansa naj skupne izgube zadružnih bank ne bi presegale 5 %. To pomeni, da je bil njihov delež pri finančni krizi minimalen. Iz tega sledi, da zadružni bančni model v primerjavi z ostalimi bančnimi modeli ni preveč tvegan. Čeprav je lahko videti pretirano konservativen, je v kritičnih obdobjih zelo koristen in učinkovit. Skratka, zadružne banke omogočajo prihranke v obdobjih gospodarske rasti, v obdobjih krize in recesije pa zagotavljajo posojila članom in strankam, obenem so v takih obdobjih tveganja nižja. Ostale prednosti pred konkurenti izhajajo predvsem iz vrednotenja interesnih skupin zadružne banke. Te banke se naslanjajo na posredniški model, ki temelji na dolgoročni akumulaciji premoženja. Po eni strani banke zbirajo prihranke družin in podjetnikov, po drugi strani pa izdajajo posojila ter zagotavljajo finančne storitve in inštrumente predvsem zadružnim članom, obrtnikom, manjšim in srednjim podjetjem. Tak model finančnega posredništva temelji na dolgoročnih odnosih, na vzajemnosti in na zvestobi zadružnih članov. Del prihranjenega premoženja banka letno dodeli za družbene namene in vlaga v podjetniške projekte, ki ciljajo na razvoj lokalnih skupnosti. Pomembne prednosti pri zadružnem bančnem modelu izhajajo tudi iz premišljene poslovne filozofije, ki vrednoti vzajemnost in družbeno pravičnost. Sicer naj na koncu izpostavim, da niti zadružne banke v Italiji in drugod niso brez pomanjkljivosti. Med glavne izzive italijanskih zadružnih bank na primer sodijo: razpršeno lastništvo: ker je lastništvo razpršeno med posameznimi člani, se na primer pojavljajo problemi v zvezi s (pre)visokimi stroški za nadzor in neučinovitih mehanizmov za disciplino visokih kadrov; problematike, ki izhajajo iz dolgoročnih odnosov s strankami, na primer iz preobsežne mere poslovanja z zadružnimi člani, kar lahko včasih zavira širitev in uspeh na trgu; občasno prepogosti stiki bank z lokalnimi političnimi institucijami oziroma preobsežna podrejenost političnim željam, kar je sicer značilno za italijanski trg: iz tega namreč sledi ošibitev principa zdravega zadružništva. POD ZELENO STREHO Postavimo nered na glavo Barbara Žetko Dom, v katerem živimo, nas včasih ne zadovoljuje. Radi bi na novo prepleskali sobe, zamenjali pohištvo ali se lotili bolj temeljite obnove. Če nam finančne možnosti dovoljujejo, se lotimo del in prepričani smo, da bo to korenito vplivalo na naše dobro počutje. Navadno se to zgodi, a večkrat po določenem času priplava na površje vse tisto nezadovoljstvo, ki smo ga občutili pred prenovo. Nekateri se zato odločimo, da si bomo pomagali tako, da bomo uravnovesili dom po načelih starodavne kitajske veščine - feng šuija. Vendar moramo biti pri tem pozorni, ker moramo najprej odpraviti nered iz svojega doma, šele kasneje se bomo lahko posluževali raznih feng šui spodbujevalcev. Če hočemo, da ti delujejo in da pozitivno vplivajo na naše počutje, mora biti naš dom urejen, kajti v nasprotnem primeru bi nam ti lahko celo škodovali. Kaj pa je nered? Slovar slovenskega knjižnega jezika daje naslednjo definicijo: kar je nasprotno, drugačno od reda. Lahko pa bi to razlago razširili in dopolnili, saj ustvarjajo nered in torej negativno vplivajo na nas tudi stvari, ki nam niso všeč, predmeti, ki jih ne uporabljamo več in vse, kar je nedokončanega ali kar bi bilo potrebno popraviti. Kako in v kakšni meri pa vpliva na nas nered? Mnogo bolj kot si mi po navadi predstavljamo. Zaradi nereda se počutimo utrujene, smo potrti, nimamo moči, da bi se lotili pomembnih stvari, ki jih dalj časa odlašamo. Naše misli so nejasne, ker se ustavljajo na nepomembnih zadevah in ne morejo razločevati bistva. Poleg tega nas stari, neuporabni in nezaželeni predmeti vežejo na preteklost in nam ne dovoljujejo, da bi se v življenju premaknili naprej. Nered nas tudi duši, predvsem če živimo v premajhnem prostoru, prenatrpanem z vsem mogočim. Zaradi tega izgubljamo veliko energije za čiščenje, saj lahko prostor brez krame pospravimo in počistimo v polovičnem času. Kako pa odpravimo kramo iz našega doma? Količina predmetov, ki bi jo morali zmetati v smeti ali komu darovati, je lahko zelo različna in je zato samo po sebi umevno, da se morata način oz. količina časa za tovrstno delo temu prilagajati. Če bi se radi znebili samo starih revij, časopisov ali reklame, ki se že nekaj mesecev prašijo na polici pri vhodnih vratih, bomo uporabili relativno malo časa. Če pa se bomo odločili, da izpraznimo garažo ali podstrešje, si bomo morali vzeti kar nekaj tednov, predvsem, če se tam že desetletja kopičijo stvari. Sama sem pred leti temeljito pregledala vse, kar je bilo shranjenega na podstrešju in sem za to delo porabila polnih šest vikendov. Vendar sploh ni nujno, da se takoj lotimo tako zahtevnega dela; mnogo bolj učinkovito in spodbudno je, da začnemo postopoma. Dva predala v enem popoldnevu bo čisto dovolj, da se navdušimo in s pridobljenim zadoščenjem načrtujemo nadaljnje delo. Če bomo želeli občutiti takojšnje olajšanje, bo najbolje, da najprej pospravimo ropotijo, ki se nabira pod posteljo, za vrati ali nad omarami, šele kasneje se bomo lotili krame v omarah ali na policah. Za to pa moramo biti do sebe skrajno pošteni in se vprašati, če vse, kar imamo v našem domu, res potrebujemo in če nam je resnično všeč. Če je odgovor negativen, se lahko mirne duše odpovemo predmetu, ki nam nikakor ne more služiti. Zelo pomembno pa je, da se ne lotimo pospravljanja nereda drugih ljudi, ki z nami živijo, razen v primeru, da nas ne za to izrecno prosijo. Negativne posledice bi lahko sicer presegle koristi. Če pa bi se radi preselili, ker imamo doma premalo prostora, se za trenutek ustavimo in premislimo. Ali ni pametneje, da se odrečemo odvečnim predmetom, namesto da bi prosili za posojilo in z njim plačali prostor za kramo? Poznam marsikoga, ki se je preselil v večje stanovanje ali si celo zgradil hišo z upanjem, da bo končno imel red v svojem domu, pa je s seboj odnesel vso staro šaro in napolnil hišo z novimi, v veliki večini nepotrebnimi predmeti. Problema torej tako ne bomo rešili, le prostorsko ga bomo premestili. Postavimo si torej vprašanje in si iskreno odgovorimo: mar ne spadamo tudi mi v skupino kramoholi-kov? Naš dom je odsev nas samih. Če v njem vlada nered in zanj ne znamo poskrbeti, s tem dokazujemo, da ga ne spoštujemo, to pa pomeni, da tudi sami sebe ne cenimo in dovolj upoštevamo. Ko se bomo odločili, da bomo redno urejali svet okoli sebe, se bodo odvijale spremembe tudi v nas samih. Če se znebimo navlake in si prizadevamo, da bo naš dom čist in pospravljen, bomo sami sebi priznali večjo vrednost in z ljubeznijo skrbeli zase, saj si bomo dovolili uživati v lepem in urejenem prostoru. 14 Nedelja, 17. novembra 2013 29. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM Zadnji novemberski dnevi so za slovenske založnike že tradicionalno rezervirani za ljubljanski knjižni sejem, ki bo letos 29. odprl svoja vrata od 20.24. novembra. Pravzaprav se bo sejem začel že dan prej, ko bodo na vrsti uvodna predavanja Založniške akademije in letos prvič Založniški vrtiljak, na katerem se bodo lahko založbe spoznale med seboj ter se predstavile knjigotržcem. Tudi dve zamejski založbi sta izkoristili to priložnost. Založništvo tržaškega tiska bo svoj program in poslanstvo predstavilo ob 14.15, Mladika pa ob 14.40. Novost letošnjega sejma je tudi izbor za najlepšo slovensko knjigo, ki jo bo strokovna komisija izbirala med razstavljenimi knjigami. Zamejske založbe, Mladika, Založništvo tržaškega tiska, Novi Matajur in Goriška Mohorjeva, se bodo skupaj predstavile na tiskovni konferenci, ki bo v sredo, 20. novembra ob 11. uri v klubu Lili Novy. Na 29. Knjižnem sejmu se bo Založništvo tržaškega tiska s tremi pesniškimi zbirkami, zbirko kratkih zgodb in tremi knjigami za otroke. Dvojezična pesniška zbirka Marka Kravosa Sol na jezik / Sale sulla lingua, ki jo je založba izdala ob pesnikovi okrogli obletnici, je sad sodelovanja med avtorjem, prevajalko Darjo Betocchi in pesnikom Robertom Dedenarom. Kot je v spremni besedi napisal pesnik in pisatelj prof. Juan Octavio Prenz, Marko Kravos v svoji poeziji obravnava odnos do narave, odnos, v katerem človek ne nastopa kot zunanji opazovalec, ampak kot „izkušeno notranje oko, ki naravo doživlja od znotraj in s te perspektive razbira njena čuda in čudežnost". Drugi motivi, ki so vseskozi prisotni v Kravosovi poetiki so njegov pogled na človekovo bivanje, odnosi med ljudmi, pa tudi družbeno-politične teme. Kravosova pesniška zbirka razkriva še veliko drugih tem, ki so avtorju pri srcu, ne nazdanje tudi pozornost do jezika. Knjigo je oblikoval Rado Jagodic, opremljena pa je z manj znanimi figuralnimi grafikami Avgusta Černigoja, kot hommage slikarju in zahvala za navdih, ki ga je Kravosu pustil za časa njunega sodelovanja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pesnik in pisatelj se bo o svojem življenju in delu pogovarjal s Sašo Pavček v Pisateljski sobi, v sredo, 20. novembra ob 17. uri. Hi" tUvriiKiJjii OKRUgK/ Pesmi iz nove pesniške zbirke Aceta Mermo-lje Okruški je Robert Šabec v svoji recenziji označil kot poezijo esencialnega krika, ki na osnovi naj- ti in osmisliti bivanje v nesmiselnem in praznem svetu. Okruški delujejo kot svojevrstna sestavljenka, pesniška psihoterapija, ki razbite drobce življenja ponovno sestavlja v (samo)svojo celoto. Zbirka je razdeljena v štiri cikle: Starčevski razgledi, Spomini erosa, Molitve pred večerjo in Wall street. ALWSCfc.tUKlK f-ro> ilujia*« MU I P*™*^ £ W jgpcčeJo ^ M A f T-" * HI I V" t|h*» lihi r. U Ju^i Jui jtJ I zdravo, živim zdravo, prikupno in bogato ilustrirano knjižico, z navodili kako se zdravo prehranjevati in posledično zdravo živeti. Nastala je na podlagi Galebovega šolskega dnevnika 2011, besedilo je prispevala pediatrianja dr. Marina Trevisan, ki se že vrsto let ukvarja prav s prehrano otrok in mladostnikov ter s težavami, ki so povezane s prehranjevanjem, nekaj novih poglavij pa je dodala in celotno besedilo strokovno pregledala priznana slovenska nutricionistka Mojca Cepuš. Glavni protagonist je seveda Škrobek, ki ga večina otrok pozna po receptih iz literarne revije Galeb ter po kuharici za otroke Škrobek kuha. Hudomušne ilustracije je prispevala Chiara Sepin, ki pa s svojo barvitostjo vzbujajo pozornost in, upamo, tudi željo po "drugačni" hrani. Škrobek je tokrat pripravil nekaj predlogov za zdrav zajtrk in zdrave malice, bralci pa bodo lahko vodili dnevnik prehranjevanja, s pomočjo katerega naj bi ozavestili pomen uravnotežene prehrane. Po zborniku Alojz Gradnik - pesnik Goriških brd, ki ga je leta 2010 izdalo ZTT, je letošnjo jesen izšla antologija Gradnikovih poezij Eros-Thanatos, ki jih je izbrala, uredila in prevedla prof. Fedora Fer-luga. Antologija je prvi obširnejši prevod v italijanščino Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki ga nekateri literarni zgodovinarji uvrščajo takoj za Prešernom. Gradnik, odličen prevajalec ne samo iz raznih evropskih književnosti, predvsem italijanske, temveč tudi kitajskih lirikov in Rabindranatha Tagoreja, opeva v svojih pesmih rodna Brda in dramatične zgodovinske dogodke na svoji zemlji, predvsem pa je enkratni ljubezenski pevec, čigar erotična poezija se postopoma spreminja v mistično. Knjiga je namenjena italijanskim bralcem, ker sta spremna beseda in pesnikova biografija napisani v italijanščini, pesmi pa v originalu in prevodu. Rossoazzurra '"M"1' MiU figrirr Zgodba o Sinji, ki odkriva čudoviti notranji svet lastne mame, je prvenec slovenske literarne kriti-čarke Maše Ogrizek. Lično dvojezično knjižico, ki nosi naziv Sinje rdeča /Rossoazzura je ilustrirala in oblikovala Dunja Jogan. Slikanica je namenjena tako mamam kot hčerkam in vsem tistim, ki so okusili sladko-grenki smisel starševstva. Letošnje poletje je pri Založništu tržaškega tiska minilo v znaku branja in izbiranja najboljših kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj pod naslovom Po koncu začetek. Med 81 prispelimi zgodbami je strokovna komisija izbrala dvajset najboljših, ki so svoje mesto dobile tudi v knjigi z istim naslovom. Zgodbe, ki so bile objavljene v Primorskem dnevniku ter na spletni strani založbe, so bralci izbirali preko spletnega glasovanja in med njimi izbrali tri najboljše. Zbirko je uredila in spremno besedo napisla Jadranka Cergol. Finalni dogodek natečaja se bo zgodil prav v času knjižnega sejma, ko bomo v sklopu Foruma za obiskovalce, v sredo, 20. novembra ob 19.15, razglasili zmagovalce natečaja in podelili nagrade. V sodelovanju z idrijskim rudnikom živega srebra je ZTT izdalo slikanico Prigode jamskega škrata Perkmandelca, v kateri avtor Robert Šabec pripoveduje legendo o škratu Perkmandelcu, ki prebiva v globinah idrijskega rudnika ter o zgodovini istega. Zgodbo je ilustriral Jurij Pfeifer, knjigo pa je oblikovala Ivana Kadivec. morudin) - SLOVENSKA KNJI Spored dogodkov: SREDA, 20. novembra Ob 11. uri v dvorani Lili Novy Slovenske založbe v Italiji - Mladika, Založništvo Mohorjeva družba - predstavljajo svoje knjižne pr Ob 17. uri v dvorani M1 (prvo preddverje) Založba Mladika vabi na pogovor s pisateljem Bor In mimo je šel spomin (Mladika, 2013). Vstop na prireditev z vabilom, ki bo na razpolago , Ob 19.15 na odru Foruma za obiskovalce (drug Literarni natečaj Po koncu začetek - finale Pri Založništvu tržaškega tiska so letos razpisali lit cu začetek. Najboljše zgodbe so zbrali tudi v knjig osrednje Slovenije, bodo na odru Foruma razglasi zgodbe glasovali. ČETRTEK, 21. novembra Ob 17. uri na Debatni kavarni O čem pišejo mladi - Vloga mladega ustvarjalca in Štirje mladi pisatelji in umetniki iz različnih sloven ca - se bodo spoprijeli s temo pisateljeve odgovo svojo težo, lahko spodbuja in provocira, vendar al čno dno? in svojo družbenokritično težo? Ali je ur teljeva beseda stopa v svet znanosti, politike in ek stajajo mnenja in kjer se pisatelj odloča zase in za temu odpoveduje? Sodelujejo avtorji dr. David Bandelj, dr. Igor Pison Vodi časnikar Peter Verč umetnikov za enega pesnika - in ki se bo prav v teh dneh ustavila v ljubljanskem Italijanskem kulturnem inštitutu. V je zbranih 15 Morandinijevih pesmi, ki jih je, v znak prijateljstva in ljubezni do poezije, v slovenščino prevedel Ciril Zlobec. Založba Novi Matajur se na sejmu že tradicionalni predstavlja z revijo Galeb, ki bo leta 2014 praznovala 60 let izhajanja. Galeb se tokrat predstavlja v novi opravi in z novim logotipom, ki ju je idejno zasnovala Dunja Jogan. Na 56 straneh ponuja mladim bralcem zgodbe in pesmi priznanih slovenskih avtorjev s celotnega slovenskega prostora. V Galebu so letos svoj prostor našli tudi mlajši, še neuveljavljeni avtorji, katerim revija ponuja priložnost za "preboj" med literarno elito. «AAHj.liSMMKn' SVINČNIK ZANJE ZAPISAL V Galebovi knjižnici letos prihajata dve novi slikanici. Svinčnik je zanje zapisal Nine Kokelj in Saške Rakef je zbirka zgodb o Svinčniku, ki so v preteklem letu izhajale na Galebovih straneh. Pravljični Svinčnik ima to moč, da spreminja usode likov, ki jih srečuje in za njih zapisuje srečne konce. Zgodbe je ilustrirala mlada slovenska ilustratorka Nina Mrdenovič. Za mlajše bralce in njihove starše je ZTT po- Z majhno dvojezično publikacijo Morandini - Zlobec: Poeti e amici / Pesnika in prijatelja se je ZTT poklonilo spominu na furlanskega pesnika Luciana Morandinija, kateremu je posvečena med- različnejših eksistencialnih deviacij skuša odkriva- natisnil Škrobkov priročnik zdrave prehrane Jem narodna potujoča razstava knjig umetnikov - 28 v * č) Cankarjev dom te/em, 20,-24. it 20r t I A I I H [GA V ITALIJI (p 15) tržaškega tiska, Zadrugi Novi Matajur in Goriška ograme in načrte isom Pahorjem ob izidu njegovih izbranih zapisov na stojnici Slovenske knjige v Italiji (P15) o preddverje) terarni natečaj za kratko zgodbo, na temo Po konji z istim naslovom, ker pa so avtorji večinoma iz ili zmagovalce in izvedli žreb med bralci, ki so za n intelektualca v globalizirani družbi nskih okolij - iz Ljubljane, Trsta, Gorice in Celov-rnosti v sodobni globalizirani družbi. Beseda ima li ima umetniška beseda še svoje ontološko in eti-netniška beseda le še estetska beseda? Lahko pisa-conomije? Literatura je možnost, prostor, kjer na-skupnost; je še vedno prostor odgovornosti ali se , Verena Gotthard in Andrej Hočevar 29. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM Nedelja, 17. novembra 2013 15 sftomir 3 Za najmlajše bralce pa so tu nove prigode Medveda in miške avtorice Majde Koren, ki jih je v obliki stripov podal Bojan Jurc. Tokrat sta se odpravila na popotovanje po Sloveniji, tako da imajo otroci priložnost na enostaven način spoznati skrite zaklade naše dežele. Založba Mladika je sklenila leto 2013 z bogato bero knjig domačih besednih ustvarjalcev. Ukore-ninjenost v tržaški prostor, v njegovo kulturno in zgodovinsko zaledje, je vodilo založbo pri izdelavi knjižnega programa, ki postavlja v ospredje krajevne avtorje tako starejše kot nove generacije z velikim poudarkom na izvirna leposlovna besedila. Someščanu in stoletniku Borisu Pahorju se je založba Mladika poklonila s publikacijo In mimo je šel spomin (320 strani, 16 €), v kateri so objavljeni pisateljevi zapisi, ki so nastali v širokem časovnem razponu, od leta 1936 do leta 2010. Nekateri izmed teh zapisov so bili v preteklih desetletjih objavljeni v revijalnem in dnevnem tisku (v Primorskem dnevniku, Delu, Novem glasu - prej Novem listu, Sidru itn.), starejši pa v revijah, ki so izhajale v medvojnem času (Brinjevke, Malajda, Mladika, Dejanje), nekateri pa niso še bili objavljeni in jih je avtor doslej hranil le v rokopisni obliki. Publikacija, ki je razdeljena v pet s formalnega in stilističnega vidika različnih poglavij odkriva in razkriva različne vidike Pahor-jevega delovanja: literarnega, esejističnega in publicističnega. Posebno zanimiv je nedvomno prvi sklop prispevkov, v katerem so zbrane čtrice in novele, ki jih je avtor pisal še v medvojnem obdobju in ki niso bile doslej objavljene v knjižni obliki. Pisatelj, esejist in prevajalec Alojz Rebula, čigar dela spadajo že med klasike slovenske literature, je avtor romana Pred poslednjim dnevom (168 strani, 16€), ki ga preveva eksistencialna problematika: za razliko od prejšnjih del Rebulovih del, ki se fabulativno navezujejo na pretekla zgodovinska obdobja, se zgodba te knjige dogaja v prihodnosti. V ospredju je človek, njegovo nenehno iskanje smisla in absolutnega in je hkrati tudi izraz pisateljevega upora proti nihilizmu sodobne družbe. konec devetnajstega stoletja, ki popelje glavne junake v najlepše evropske prestolnice v iskanju skrivnostne srebrne skrinjice. Irena Žerjal, eden izmed najbolj izrazitih pesniških glasov iz Trsta, ki je zaorala samosvojo pot v sodobni slovenski poeziji, se po daljši odsotnosti vrača med bralce s knjigo Sumljive in abstraktne poezije (88 strani, 14 €). Sestavljena je iz petih sklopov, v katerih si sledijo pripovedne in izpovedne pesmi, veliko likov, krajev in dogodkov naseljuje njene verze. Avtorica pa ostaja vedno vezana na svoj prostor in zvesta svojim eksistencialnim in idejnim izviram.Njen izraz je kot vedno samosvoj in zvest in edinstven. Mladi tržaški režiser Igor Pison je avtor zbirke dvanajstih izvirnih kratkih zgodb Zasilni izhodi (192 strani, 16 €). V surealno začrtanih zgodbah, kjer se vsakdanjost sooča z absurdom sodobnega časa, zaživijo plastični Pisonovi liki, neodrasli štiride-setletniki, večni sanjači, ki zgubljajo stik z realnim svetom, ali čustveno zaznamovani ljudje, ki svojih ran ne morejo zaceliti. Kljub izzivalnim in problematičnim motivom sodobne družbe ohranja pisatelj vero v smisel in v neko pozitivnost, do katere se dokoplje tudi s pomočjo ironije. Mladim namenja založba pustolovski roman Srebrna skrinjica (272 strani, 18 €) izpod peresa tržaške avtorice Marjanke Rebula, ki je doslej objavljala kratko prozo. Gre za zgodbo, postavljeno v hrske spSs I itoi» Srr.r lr:i.i i* 1|rn> ni Jit IV,j,i. Pji:, V zborniku Primorski Sokoli bodo še leteli (144 strani, 16 €), ki ga je uredil Mario Šušteršič, so zbrani prispevki osemnajstih avtorjev, ki pričujejo o vlogi, pomenu in delu neutrudnega športnega in narodnega buditelja na Tržaškem Bojana Pav-letiča, ki je bil ustanovitelj športnega združenja Bor in številnih športnih pobud, namenjenih predvsem otrokom in mladini. Boris Pangerc, profesor in besedni ustvarjalec, je v knjigi Čudovita zgodba (176 strani, 15 €) zapisal in zbral poročila o poletnih seminarjih slovenskega jezika in kulture za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskih učnim jezikom v Italiji, ki jih vsako leto prireja Zavod za žolstvo Republike Slovenije. Boris Pangerc je v knjigi, h kateri so spremne besede prispevali Roman M. Gruden, Andreja Duhovnik in Tomaž Simčič, prijetno podal opis devetih seminarjev, njihovega poteka in vsebinskih poudarkov, zaustavil pa se je tudi na spremljevalnem ČUIHVVirA ZCOJIBA programu, ki je vključeval obiske krajevnih znamenitosti, umetniške točke in družabna srečanja. MFn sn kifis 111*7 F [tli r\ i,JL" "H ' i-^ll Jkv. tU Najmlajšim pa založba namenja slikanico Erikin cirkus (40 strani, 14 €), ki jo je napisala in ilustrirala Erika Cunja. Tekst, ki je nastal v italijanščini, je v slovenščino prevedla Evelina Umek, knjiga pa je hkrati izšla v slovenskem jeziku pri Mladiki in v italijanskem jeziku pri založbi Lineadaria iz kraja Biella blizu Turina. Zračnost in eleganca ilustracij mlade bralce popelje v čaroben svet, kjer domišljija poleti visoko in kjer je možno spletati resnične prijateljske vezi z zračnimi in pisanimi junaki. Izpod peresa raziskovalke antičnega sveta in predavateljice na Univerzi na Primorskem Jadranke Cergol je prišla publikacija Med mero in miste-rijem (200 strani, 16 €)o antičnem svetu v delih Alojza Rebule. Delo je analiza kategorij antične filozofije, zgodovine in literature v opusu sodobnega pisatelja in njegovi izsledki dopolnjujejo raziskave o Alojzu Rebuli ne le kot pisatelju, temveč tudi kot mislecu. Avtorica, ki se poslužuje ustreznih znanstvenih pristopov, da razišče temeljno sporočilo Rebu-lovega literarnega ustvarjanja, je ponudila veliko novosti v zvezi z interpretacijo Rebulovih del. Založba Mladika je tudi letos izdala zbornik Študijskih dnevov Draga 2012 z naslovom Izzivi za razvoj (160 strani, 15 €) v uredništvu Nadie Roncelli, ki prinaša besedilo okrogle mize o manjšini in zajamčenem političnem zastopstvu, ki so jo oblikovali Roberto Battelli, Rudi Vouk in Damijan Terpin, predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj o planetarnih mejah, predavanje dr. Branka Kluna o temeljni duhovnosti in religiji, ter pedavanje prof. dr. Žige Turka o razvoju sodobne slovenske družbe. Založba je v tem letu pripravila tudi novo izdajo zbirke novel Borisa Pahorja Grmada v pristanu (272 strani, 14 €), ker je zanimanje za to delo vedno zelo visoko. Z delovanjem založbe je tudi nerazdružljivo povezano izhajanje istoimenske revije Mladika, ki je tisti steber, okrog katerega stoji ostalo založniško delovanje. Revija je stopila v 57. leto izhajanja, objavlja prozne in pesniške prispevke, članke na zgodovinsko tematiko, ocene knjig in razstav, literarne eseje, v uvodnikih se uredniški odbor loteva najbolj žgočih tem in problemov naše zamejske in širše slovenske stvarnosti, ter že enainštirideset let razpisuje uspešni nagradni literarni natečaj za prozo in poezijo. 1 6 Nedelja, 17. novembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Da bi bila zagotovljena varnost otrok Avtobusna postaja izpodriva s trga mlaj Nova avtobusna postaja izpodriva mlaj s trga pred doberdobsko cerkvijo. Pred začetkom letošnjega šolskega leta je ronška občina krčila svoje šolske prevoze in ukinila tudi šolski avtobus, s katerim so se otroci iz Laškega peljali v doberdobsko nižjo srednjo šolo. Ob koncu poletja so zato doberdobsko ravnateljstvo, doberdobska, ronška in tržiška občina ter Združenje staršev iz Romjana začeli iskati primerno rešitev v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT, ki je pristalo na spremembo prog in urnikov, da bi lahko prevažalo otroke iz Laškega v Doberdob. S prvim šolskim dnem je tako avtobus podjetja APT začel voziti v Doberdob, kjer so otroci vstopali in izstopali na avtobus pred lekarno oz. pred županstvom. Ker je pot med postajama in šolo po mnenju ravnateljice doberdobske večstopenjske šole Sonje Klanjšček nevarna, so v sodelovanju s podjetjem APT in doberd-obsko občino začeli iskati alternativno rešitev. 13. septembra je Doberdob obiskal inženir pokrajinskega prevoznega podjetja APT Roberto Bassanese, ki si je skupaj z ravnateljico in doberdobskim občinskim odbornikom Nordiom Gergo-letom ogledal trg pred cerkvijo; na srečanju so se dogovorili, da bodo avtobusni postaji poskusno premaknili pred cerkev, zatem pa je stekel dvojni upravni postopek za pridobitev vseh dovoljenj, ki se še ni zaključil. Zaradi tega ravnateljica še vedno vsak dan spremlja otroke do avtobusne postaja in tam počaka, dokler ne stopijo na avtobus. Novi avtobusni postaji bosta kot rečeno na trgu pred cerkvijo; otroci bodo za povratek domov stopali na avtobus na novem postajališču, ki so ga zgradili pred spomenikom padlim v NOB. Doberdob-ska občina je za njegovo gradnjo, ki se je zaključila v petek, pridobila pokrajinski prispevek 20.000 evrov že lani. Postajališče so začetno načrtovali za občinski šolski avtobus, ne pa za avtobuse podjetja APT. Ker pa je letos prišlo do ukinitve ronškega šolskega avtobusa, so se na septembrskem srečanju sogovorniki strinjali, da je postajališče pred spomenikom primerno tudi za avtobuse podjetja APT. Za jutranjo pot v šolo pa bodo novo postajališče pridobili na ploščadi zraven cerkve, vendar stanovalci tamkajšnjih hiš s to rešitvijo niso zadovoljni. Z ureditvijo postajališča bo namreč ukinjenih nekaj parkirnih mest ob cerkvi, domačini se tudi pritožujejo, da zjutraj ne bodo mogli z avtomobilom s svojih dvorišč, ko bo na trg pripeljal avtobus. Novo postajališče ustvarja še en problem, ki je v Doberdobu zelo občuten: avtobus bo pristavljal ravno na mestu, kjer domačini vsa- »Stara« in Nova Gorica Forum prireja v torek, 19. novembra, ob 18. uri na svojem sedežu v Gorici (Ulica Ascoli 10/A) javno srečanje, na katerem bodo o »stari« in »novi« Gorici ter o odnosih med tukajšnjimi ljudmi razpravljali Andrea Bellavite, Dario Stasi, Boris Peric, Igor Komel in Anna Di Gianantonio. Odbornica na razpolago Deželna odbornica za okolje Sara Vito bo na sedežu dežele v Ulici Roma v Gorici odslej vsak ponedeljek med 9. in 12. uro na razpolago občanom in podjetjem za pojasnila in informacije glede upravnih vprašanj, za katere je pristojna; predhodno se je treba najaviti na tel. 0403774612 ali na naslov assessoreambien-te@regione.fvg.it. Iščejo upravitelja za kiosk Tržiška občina je objavila razpis, s katerim išče upravitelja za kiosk La playa v Marini Julii. Letna najemnina velja 7800 evrov, pogodba pa traja šest let. Tržiška občina je doslej že dvakrat iskala novega najemnika za kiosk, vendar obakrat brez uspeha. V morju pred Marino Julio so ob koncu poletja dvakrat izmerili previsoko stopnjo fekalij v morju, zato pa je iskanje novih najemnikov še toliko težje. Purani danes v Romansu V Romansu bo danes vrhunec 180. izvedbe tradicionalnega praznika sv. Elizabete, na katerem bodo protagonisti purani. Ob 11. uri bo maša, popoldne glasbeni in pevski nastopi, pod večer ples pod ogrevanim šotorom. Služba ali družina? Oboje! V Kulturnem domu v Novi Gorici bo v torek, 19. novembra, ob 19. uri družabni večer na zelo aktualno temo »Služba ali družina? Oboje!«. Govorniki bodo Miro Cerar, Vlasta Nussdorfer, Miha Kram-li, Iztok Mlakar in Bojan Kodelja; vstop bo prost. GORICA - Število skrbništev vztrajno narašča Župan ima 150 otrok Pojav vezan na spore med starši - Plačevanju vzgojnih zavodov namenili 556.000 evrov ko leto postavljajo mlaj. To pomeni, da bo nova avtobusna postaja s prihodnjim letom izpodrinila mlaj s svoje današnje lokacije. »Jemljem na znanje, da zadeva ustvarja nelagodje med domačini, saj je postavljanje mlaja občutena tradicija, ki bi izgubila svojo zgodovinsko lokacijo in vidljivost. Zaradi tega sem prepričan, da mora o zadevi razpravljati občinski svet. Prisluhnili bomo predlogom večine in opozicije s prepričanjem, da bo občinski svet sprejel najboljšo odločitev, ki jo bomo nato posredovali pokrajini in civilni motorizaciji, saj občina kot taka nima specifičnih pristojnosti nad pokrajinsko cesto,« napoveduje doberdobski župan Paolo Vizintin. (dr) Goriški župan Ettore Romoli ima 150 otrok; lani je bil odgovoren za skrbništvo 136 mladoletnih, letos se je njihovo število še povečalo. »Ne gre za pojav, ki je vezan na gospodarsko krizo; sodnik ne posega v družine, ki so se morda znašle v finančnih težavah, pač pa v zakonske zveze, v katerih so spori med staršema tako ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECILIJANKA 2013 55. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SODELUJEJO TUDI ZBORI IZTRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINETER KOROŠKE IN SLOVENIJE. POSVEČENA PESNICI LJUBKI ŠORLI OB 20-LETNICI SMRTI GORICA - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ SOBOTA, 23. NOVEMBRA 2013, ob 20.30 NEDELJA, 24. NOVEMBRA 2013, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij V *te Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič Dekanija Štandrež SREČANJA POD LIPAMI Misijonar Pedro Opeka Letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina Dobrodelna nabirka pod geslom: »Za dostojanstvo Malgašev« Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 22. novembra 2013, ob 17.30 hudi, da so otroci predmet medsebojnega izsiljevanja med očeti in materami,« pravi goriška občinska odbornica Silvana Romano in pojasnjuje, da je bilo v socialnem programu za občine iz severnega dela pokrajine plačilu dopoldanskih dejavnosti v vzgojnih zavodih namenjenih 293.000 evrov, medtem ko je 556.000 evrov šlo za plačevanje celodnevnega bivanja v vzgojnih zavodih. 52 odstotkov zadnjega zneska je krila goriška občina, ki ima zaradi svoje velikosti tudi največ otrok v skrbništvu. Romanova pojasnjuje, da so se v zadnjih letih oblike skrbništva zelo spremenile; otroke skušajo zaupati družinam, ki jim v nekaterih primerih nudijo kosilo, možnost popoldanskega učenja, mogoče še večerjo, nato pa se mladoletniki vrnejo domov, kjer prespijo. V tem primeru gre večinoma za otroke iz družin v finančni stiski, medtem ko je veliko težje pomagati otrokom iz družin, v katerih so spori med staršema na dnevnem redu. »V goriški občini smo 132.000 evrov namenili pripravi družin, ki se odločijo za skrbništvo in ki nudijo otrokom res veliko pomoč; posebno lep se mi zdi primer osebe, ki je pred kratkim na svojem domu sprejela mamico s svojim novorojenčkom,« razlaga Romanova in poudarja, da sta dežela in goriška občina zagotovili vsaka po 22.000 evrov za projekt nudenja pomoči mladim, ki imajo težave z alkoholom in mamili. Dežela je nazadnje namenila še 30.000 evrov nosečnicam v stiski. GORICA 25-letnica zadruge s 180 zaposlenimi »Cisile« pomeni v furlanščini lastovka, hkrati pa je ime socialne zadruge, ki ima svoj sedež v Gorici in v kateri je danes zaposlenih 180 oseb. Ustanovili so jo pred 25 leti, od vsega začetka sodeluje z raznimi občinami in še zlasti z goriško pri raznih socialnih in vzgojnih projektih. Danes je zadruga La Cisile odgovorna za nudenje raznih socialnih storitev na območju goriške občine, njihova skupna vrednost znaša 293.000 evrov. Osebje zadruge nudi pomoč šolarjem s posebnimi potrebami, skrbi za pošolski pouk v zavodu Lenassi in za organizacijo občinskih poletnih središč. Zadruga La Cisile upravlja tudi občinsko ludoteko in občinske otroške jasli, tako da zaposluje tudi vzgojiteljice iz slovenskih jasli Tika taka v Ulici Rocca. Ker letos zadruga praznuje četrt stoletja delovanja, so s se pri njenem vodstvu odločili, da ponudijo otrokom iz goriške občine zabavno gledališko predstavo. Tako bo 20. novembra ob 9.30 v deželnem avditoriju v Ulici Roma nastopila skupina Ambaradan iz Bergama z igro »Akkademia da zirko Bobosky«. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. novembra 2013 17 GRADIŠČE - Pod geslom »Nikoli več« Shod štiristotih proti centru CIE k v • • v • ■ sreči ni počilo Z napisom »Nikoli več« v raznih jezikih so včeraj popoldne udeleženci protestnega shoda popisali zid centra CIE v Gradišču, v katerem od prejšnjega tedna ni več nezakonitih priseljencev. Potem ko so priprti »gostje« poškodovali in z ognjem po-črnili sobane centra, so ga oblasti v minulih dneh izpraznile. Takoj zatem so se oglasili krajevni upravitelji in mirovniki, ki so zahtevali dokončno zaprtje centra. Ta je kamen spotike že od samega nastanka. V ta namen so se včeraj predstavniki raznih mi-rovniških in mladinskih gibanj zbrali v Gradišču na protestnem shodu. Po ocenah organizatorjev jih je bilo okrog štiristo. V sprevodu so korakali iz središča vasi do parkirišča pred centrom CIE, kjer je nekaj mladih mirovnikov za mikrofonom opozorilo, da je treba spremeniti zakon Bos-si-Fini, ki je do priseljencev skrajno nepravičen. Nekateri protestniki so zatem vzeli v roke čopič in se lotili pisanja po zidu centra CIE, ki so ga pred nekaj dnevi na novo prepleskali. Med avgustovskim protestnim shodom je namreč skupina mladih zid popisala z besedo »Svoboda« v raznih jezikih; takratni napis so nato zbrisali, zato pa so včeraj poskrbeli za novega. Na zid so napisali »Nikoli več«, vendar jim je pri francoski različici - tik ob vhodu v center - zmanjkalo prostora. Policisti jih niso pustili naprej, tako se je vzdušje naenkrat naelektrilo, a k sreči ni prišlo do ostrejše konfrontacije med silami javnega reda in protestniki. Po pribli- Protestniki v Gradišču žno polurnem pogajanju so se policisti za nekaj metrov umaknili, tako da so mladi speljali do konca še francoski napis »Jamais plus«. Napetost je spet narasla, ko so nekateri protestniki prižgali nekaj bakel in jih skupaj s petardami in raketami vrgli na streho centra, kjer so nekaj časa gorele. Zaradi petard je nekajkrat glasno počilo. Zatem so se marega protestniki vrnili na trg sredi Gradišča, kjer se je pod večer njihov shod zaključil. Danes bo pred centrom CIE manifestacija z nasprotnim predznakom - v bran zakona Bossi-Fini. Ob 11. uri jo prireja Severna liga, ki napoveduje udeležbo petsto ljudi, med njimi pa naj bi bili tudi strankini državni veljaki. GORICA - Soča »Na Osimo se ne gre sklicevati« Na Osimski sporazum se ne gre sklicevati za reševanje današnjih okoljskih vozlov; čezmejne odnose na področju okolja je treba uokviriti v nove evropske direktive. V to so prepričani v goriškem krožku Svobode, ekologije, levice (SEL), ki na celi črti nasprotujejo gradnji novega jezu na Soči. Po njihovem mnenju se zagovorniki jezu ne morejo sklicevati na Osimski sporazum, ne glede na to so prepričani, da je treba spremeniti sedanji način upravljanja z reko. Po mnenju članov levičarske stranke sta tako Italija kot Slovenija podpisnici evropskih dogovorov za trajnostno upravljanje z vodnimi viri, na podlagi katerih morajo upravitelji jezov upoštevati, kaj se dogaja v spodnjem toku rek. Iz stranke SEL tudi opozarjajo, da se je Gorica znašla na seznamu 150 italijanskih občin, ki ne spoštujejo evropskih določil o čiščenju črnih voda. Hkrati bi bilo po mnenju stranke SEL treba evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika opomniti, da Nova Gorica še vedno nima čistilne naprave, zato se njene črne vode lepo iztekajo v Sočo. GORIŠKA - Ultralahko letalo Flamingo Prvič v zraku Razvilo ga je podjetje Pegasus iz Branika - Namenjeno je šolanju in potovanjem Novo letalo Flamingo V Lavarianu na Videmskem je prejšnji petek prvič poletelo slovensko visokosposobno ultralahko letalo Flamingo, ki je sad večletnega truda in prizadevanj sodelujočih pri njegovi gradnji. Letalo je razvilo podjetje Pegasus iz Branika v navezi lastnika, testnega pilota in idejnega očeta Aleksandra Špacapana ter konstruktorja, izvedenca s področja aerodinamike, inž. Franca Orlanda. V osnovi je novo letalo namenjeno šolanju in potovanjem, saj ima odlične aerodinamične sposobnosti, ki omogočijo visoko potovalno hitrost in nizko porabo. »Prvi polet Flaminga je dokaz, da se vrhunsko visokosposob- no letalo lahko razvije brez evropskih in ostalih nepovratnih sredstev - znanje in pozitivna trma sta ključ za uspeh, na poti do katerega je lahko veliko zaprek, tudi finančnih,« pravijo graditelji letala. Aleksander Špacapan, lastnik podjetja Pegasus, je slovenski akrobatski pilot in priznan učitelj letenja, ki je s svojimi izkušnjami prispeval k idejam za izgradnjo novega letala; Franco Orlando, ki je poskrbel za inženirsko plat projekta, pa je s svojimi profili letalskih kril in trupov večkrat zmagal na tekmovanjih ameriške vesoljske agencije NASA, kar potrjuje kvaliteto in visoko tehnološko dodelavo prototipa. GORICA - Branko Marušič o Antonu Černetu Z vsemi je bilo treba obdržati ravnotežje Hitra in zanimiva podatkovna regresija v sredino goriškega predpreteklega stole^a. Tako bi lahko jedrnato opredelili četrtkovo srečanje ob kavi v Katoliški knjigarni, ko so si udeleženci lahko ogledali knjižico, posvečeno tedaj uspešnemu politiku ob dvestoletnici rojstva. Anton Černe je bil rojen v premožni družini v Tomaju na Krasu. Tam je tudi zaključil svoje družbeno sicer razvejano življenje, ki pa se je v zadnjem obdobju pred smrtjo precej umirilo, skoraj utihnilo. Zgodovinar Branko Marušič je v knjigi z naslovom »Državni in deželni poslanec Anton Černe (1813-1891)« napisal obsežno študijo (48 strani na skupnih 80) v obliki prispevkov za življenjepis. Ostali del knjige je namenjen dvema Černetovima spisoma, v katerih v prvem leta 1872 odgovarja na nezaupnico svojih volivcev, v drugem pa opisuje Kras in razmere na njem. Z gostom se je pogovarjala predstavnica Goriške Mohorjeve Marija Češ-čut, sam pa je skupini petnajstih udeležencev umestil uspešnega in deloma tudi protislovnega politika v zgodovinski okvir sredine in druge polovice 19. stole^a. Skupaj z Josipom Doljakom in Antonom Gorjupom je bil državni poslanec na Dunaju, kamor so ga ljudje kar petkrat izvolili. V mandatu leta 1961 je bil hkrati goriški deželni poslanec. Pri ljudeh je prodrl, ker je zastopal stališče, da ne gre tlake nadomestiti z odkupnino, temveč jo je treba enostavno ukiniti brez vsakršnih nadomestil. V tisti začetni fazi so ga kovali v oblake po vsej Sloveniji, kasneje je njegova popularnost zbledela, ker je moral ali je tudi izbral pot kompromisov. Poslance na Goriškem so volili tako Slovenci kot Italijani in Furlani in je bilo z vsemi potrebno obdržati ravnotežje. Marušič je svoja izvajanja bogatil z vzporednimi podatki in opisi dejavnosti tudi drugih družbenih delavcev, še največ Karla Lavriča. Med posegi prisotnih sta izsto- Branko Marušič, ob njem Marija Češčut bumbaca pala dva premisleka: zanimivo in zlasti koristno je gojiti zavest o dogajanjih pred stoletjem ali dvema, ker se s tem oblikuje zavest o daljši slovenski politični angažiranosti; potrebno in prav je, da v okviru zgodovinskega spomina uravnovesimo pomembnost med kulturo in politiko. Slednja je zapostavljena v primerjavi z vsakršno pesniško produkcijo, medtem ko je skupaj z gospodarstvom še kako prispevala k razvoju in samozavesti prejšnjih generacij. (ar) ? Ipfff* i JLi s podporo Fppdazkme l->«MII-i*l 4 I.IIIIMI ^ Slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA ZA GORICO Nina Raine PLEMENA režija: Matjaž Latin S podporo Fundacije CRTrieste v ponedeljek, 18. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu Brezplačni avtobus za abonente in obiskovalce: ob 19.15 - Poljane / ob 19.20 - Doberdob / ob 19.30 - Romjan ob 19.35 - Tržič / ob 19.40 - Štivan / ob 19.55 - Jamlje ob 20.05 - Gabrje/ ob 20.10 - Sovodnje detajli voznega reda na spletni strani www.teaterssg.com Vpisovanje abonmajev do 18. novembra! 18 Nedelja, 17. novembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / SOLKAN - Vila Bartolomei »interaktivna« Virtualni vodič V Goriškem muzeju so posodobili restavratorsko razstavo »Ohraniti preteklost, ustaviti čas za danes in jutri«, ki v prostorih vile Bartolomei v Solkanu domuje od leta 2007. Odslej si je muzejsko zbirko o konzerviranju in restavriranju predmetov mogoče ogledati s pomočjo virtualnega interaktivnega vodstva. »Gre za prvo razstavo v Sloveniji, ki je predstavljena na takšen način, na kar smo ponosni,« poudarja vršilec dolžnosti direktorja muzeja, Matjaž Brecelj. S takšnim pristopom so se v muzeju želeli približati predvsem mladim. »Mladi naj izvedo več o našem delu - konservatorstvu in restavratorstvu. Naša naloga je, da predmete zaščitimo in jim zagotovimo preživetje za naslednje generacije. V zadnjem času smo imeli res veliko zanimanje za to našo razstavo in smo pogosto opažali, da so obiskovalci pogrešali intera-ktivnost. Tako smo jim sedaj iste vsebine ponudili skozi nove medije,« pojasnjuje resta-vratorka Jana Šubic Prislan. Razstava predstavlja delo konserva-torsko-restavratorskih delavnic Goriškega muzeja. V letu nastanka je bila zastavljena tako, da se enakovredno predstavi delo vseh treh delavnic: delavnice za arheološko keramiko in kovino, za likovno umetnost in lesene predmete. »Na razstavi smo skozi naše pretekle projekte predstavili vso različnost našega dela z željo, da ljudje vidijo, kaj delamo, da pokažemo, da je naše delo včasih zelo dolgotrajno, zapleteno, da ne gre za obrtniško delo, pač pa, da se je treba marsikdaj poglobiti, iskati dodatna znanja, pomoč ... In predvsem bi radi poudarili, da predmeti potrebujejo pomoč, da se ohranijo,« dodaja re-stavratorka. Na razstavi obiskovalcem nudijo tudi nekaj napotkov, kako naj se obnašajo do svojih predmetov, kako naj jih negujejo. Obiskovalce ob prihodu glas iz zvočnika najprej seznani z načini uporabe razstave, nato pa se ti po zatemnjeni sobi pomikajo tja, kamor jih vodijo osvetljeni pred- Eksponati iz muzejske zbirke 1 : 4/ fi ; ' i ¡Vi * /// GORICA - Nazdravili bivšemu ravnatelju Pomagal je povezati zamejstvo z matico Mundi Košuta več kot trideset let delil usodo Dijaškega doma Praznik za 80-letnika V goriškem Dijaškem domu so se v petek zbrali številni prijatelji in nekdanji sodelavci Edmunda Košute - Mundi-ja, da bi z njim praznovali njegovih osemdeset let. Vabilu na srečanje z bivšim ravnateljem so se poleg vzgojiteljev odzvali tudi nekdanji gojenci. Mundi Košuta je namreč več kot trideset let delil usodo Dijaškega doma, najprej kot vzgojitelj, nato kot ravnatelj. Prisotne je pozdravila sedanja ravnateljica, Kristina Knez, ki je izpostavila vlogo Dijaškega doma in vlogo ljudi, ki so prispevali k temu, da je ustanova rasla in z njo številne generacije mladih. Mundi Košuta sodi med te zaslužne ljudi. Sla- bumbaca vljencu so voščili tudi bivši ravnatelji dijaških domov iz Nove Gorice, Kopra in Trsta. Izrekli so mu zahvalo za sodelovanje, ki je že pred desetletji povezalo zamejstvo z matico. Voščil mu je tudi Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, nekdanji gojenec Dijaškega doma. O slavljencu je dejal, da je vidno sled pustil tudi na drugih področjih svojega udejstvovanja - v Slovenski prosvetni zvezi, Glasbeni matici, Kulturnem domu, SKGZ ... Mundi Košuta se je zahvalil za izkazano pozornost, nakar so mu vsi prisotni zapeli Zdravljico in mu zaželeli še na mnoga leta. Družabnost z obujanjem spominov se je zavlekla do poznih ur. (vip) fotok.m. meti. Na vsaki »postojanki« jih glas pouči, kaj vidijo. Ko zaključi, se v sobi osvetli naslednji sklop predmetov in obiskovalci se pomaknejo tja . Soba je opremljena s posebnimi senzorji, ki zaznavajo gibanje ljudi, tako da so vsebine podane ob pravem času in na pravem mestu. Takšen način ogleda se najbolje obnese za skupine petih do sedmih ljudi, če jih je več, vodenje po razstavi še vedno poteka »v živo«. Mlajšim generacijam bodo zanimivi predvsem tehnološki dodatki, kot so odčitavanje QR kod s plakatov, ki vodijo do dodatnih multimedijskih vsebin, uporaba računalnika in zaslona na dotik, odkrivanje skritih podrobnosti s pomočjo mikroskopa ... Prednost je tudi v tem, da obiskovalec lahko sam izbira, kako podrobno želi spoznavati vsebino razstave. Katja Munih GORICA - Jutri »Plemena« za začetek sezone SSG Slovensko stalno gledališče letos vabi k odkrivanju »Sledi srca«; prva sled zapeljive sezone bo vodila v krog družine z dramo »Plemena« britanske avtorice Nine Raine v režiji Matjaža Latina. Predstava bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodobna družba je prikazana iz nekonvencional-nega zornega kota, saj v središče postavlja potrebe gluhih oseb. Drama je posebna tudi zaradi okolja, v katerem se dogaja, saj ne gre za prizore z degradiranega družbenega obrobja in niti za manifest proti kugam današnjega časa. Okvir zgodbe je judovska družina z visoko izobrazbo, v kateri ni posebnih anomalij razen tega, da je najmlajši sin gluh. Iz te drugačnosti, ki omejuje in pogojuje normalno pogovarjanje, izhaja razmišljanje avtorice o sposobnosti ali nesposobnosti komuniciranja v sodobnem svetu, z dodatno, aktualno noto dejstva, da že odrasli otroci živijo doma s starši, ker so kljub dobri izobrazbi brez zaposlitve. V predstavi nastopajo izključno člani igralskega jedra SSG. Tudi letos je na voljo brezplačni avtobus za gledalce z Goriškega, in sicer po utečeni navadi (pri gostilni na avtobusni postaji na Poljanah ob 19.15, na Trgu sv. Martina v Doberdobu ob 19.20, pri šoli v Ulici Capitello v Rom-janu ob 19.30, pri bolnišnici v Ulici San Polo v Tržiču ob 19.35, pri križišču na avtobusni postaji v Štivanu ob 19.40, na avtobusni postaji v Jamljah ob 19.55, na avtobusni postaji v Gabrjah ob 20.05, na avtobusni postaji pri lekarni v Sovodnjah ob 20.10). V SPOMIN Delka Dornik nas je zapustila Tiho nas je v preteklih dneh zapustila Delka Dornik. Kaki dve leti sta morda minili, kar sem se z njo zadnjič pogovarjal po telefonu. Še zlasti, ko sem bil v goriški redakciji dnevnika, me je večkrat klicala in komentirala razne članke. V glavnem dobrohotno, vendar ne brez pikrih pripomb in tudi polemičnih osti. Njene najpogostejše tarče so bili Berlusconi in potvorjevalci zgodovine NOB v Sloveniji. Delka je bila namreč pristna in odkrita ženska, kar ji je morda v življenju nakopalo tudi kakšen problem, a meni in številnim Goričanom, in ne samo njim, bo ostala v najlepšem spominu. Prav zato, ker je bila takšna in ker je z zanjo značilno nesebičnostjo veliko naredila za naše ljudi. Delka je bila zame, ko sem bil še kot mladinec angažiran pri SKGZ, »goriška Silvana«. Silvana Malalan, od katere smo se poslovili poleti v Trstu, in Delka v Gorici, sta bili dva nosilna stebra organizacije. Vse poti številnih mladih in starejših aktivistov so vodile mimo njiju. Pri Del-ki sem takoj občutil tovariški in prijateljski odnos, predvsem pa simpatijo, ki tudi pozneje ni nikoli odmanjkala. Nisem pozabil njenega modrega nasveta ob najinem prvem srečanju v Gorici: »Ti si mlad in lahko narediš marsikaj koristnega. A zato je bolje, da ostaneš zunaj raznih štorij in zamer, ki smo si jih nabrali med nami, starimi«. Še zdaj je to eno od mojih vodil v življenju. Bila je iz mešanega zakona, njena mama je bila Slovenka iz Sovodenj, oče pa Furlan iz Gradišča ob Soči. Imela je sedem let starejšega brata Edija, oba pa sta bila že od zgodnjega otroštva v rejništvu. Najprej je bila v Furlaniji, kjer je govorila samo furlansko, pozneje pa pri slovenski družini na Krasu. Študirala je pri uršu-linkah in na poklicni šoli, živela nekaj ča- Delka Dornik sa v Firencah, od koder se je vrnila na začetku vojne. Vsa družina je bila trdno angažirana v osvobodilnem gibanju, med NOB je kot aktivistka delovala v Gorici, na njenem domu je bil zbirni center za »severni kvart«. Delka je bila takrat tudi angažirana v mladinski sekciji partijske organizacije. Po osvoboditvi je bila seveda za pripadnost Jugoslaviji in so jo Italijani dejansko fizično »vrgli« čez mejo. Ilegalno se je vrnila v Gorico in se vsestransko angažirala v naprednem gibanju levičarskih organizacij Slovencev. Značilna za tisti čas je bila njena civilna poroka s partizanskim voditeljem Ladijem Dorni-kom, ko ju je v Doberdobu poročil župan Andrej Jarc. V vasi so imeli iz protesta zaradi civilne poroke zaprta polkna, bivši partizani pa so mladoporočencema izstrelili v zrak častno salvo. Delka je svoje najboljše energije posvetila ljudem v naprednem gibanju. Z možem Ladijem je bila nepogrešljiva še zlasti v skrbi za nekdanje partizanske borce. Zdaj skupaj z njim počiva na šempe-trskem pokopališču. Pozdravljena, draga Delka, pogrešali te bomo. Dušan Udovič GORICA - Zborovska revija Cecilijanko posvečajo spominu Ljubke Šorli Letošnja pevska revija Cecilijanka bo 55. po vrsti. Prvič je bila revija izvedena 23. novembra 1958. Takrat je nastopilo pet zborov. Glavna pobudnika Cecilijanke sta bila duhovnik Mirko Filej in Slovensko kulturno prosvetno društvo. Ko se je januarja leta 1959 osnovala Zveza slovenske katoliške prosve-te, je ta prevzela skrb za Cecilijanko. Prve Ce-cilijanke so bile tekmovalnega značaja in je zbore ocenila posebna komisija. Izkazalo se je, da tekmovanje ni najboljši način, da se zbore spodbuja k petju. Zaradi tega se je opustilo ocenjevanje in ostalo se je pri reviji zborov. Po desetletju je bila Cecilijanka že močno utrjena. Na njej je bilo vedno več zborov in tudi občinstva. S časom so na revijo začeli prihajati tudi zbori s tržaške in vi-demske pokrajine, kasneje s Koroške in iz Slovenije, pa še predstavniki furlanskega oz. italijanskega zborovskega petja. Ker je postalo število nastopajočih zborov preveliko za eno popoldne, so leta 1972 razdelili Cecilijanko na dva dela, sobotni in nedeljski. Cecilijan-ka je postala povezovalni člen zborovskega ustvarjanja v širšem prostoru dežele Furla-nije-Julijske krajine in izven nje. V tem okviru lahko vidimo velik pomen te pevske manifestacije, ki vsako leto ob prazniku zavetnice glasbe sv. Cecilije združuje vse, ki jim je pri srcu zborovska pesem. Cecilijanka je tudi danes zelo priljubljena; vsako leto se veča število zborov, ki bi radi na njej nastopili, prireditev pa je vsakič tudi dobro obiskana za oba koncertna večera. Letošnjo Cecilijanko prirejajo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri, posvečena pa je pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti. Letos bo na Cecilijanki nastopilo osemnajst zborov. V soboto, 23. novembra, se bodo na odru zvrstili mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), vokalna skupina Lipa iz Velikovca na Koroškem (zborovodja Dominik Hudl), mešani pevski zbor Mač-kolje (zborovodja Matej Lazar), oktet Vrh iz Branika (zborovodja Simon Ličen), mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore (zborovodja Peter Pirih), moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja Goran Ruzzier), moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba (zborovodja Zu-lejka Devetak) in mešani pevski zbor F.B. Se-dej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot). V nedeljo, 24. novembra, bodo nastopili mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj), moški pevski zbor Srečko Kumar s Kojskega (zborovodja Alessandro Sluga), mladinski ženski pevski zbor Le note allegre iz Ronk (zborovodja Marta Furlan), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina (zborovodja Herman Antonič), mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič), moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), Barški oktet iz Barda (zborovodja Davide Clodig), moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna (zborovodja Jani Klančič) in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mateja Černic). V soboto bo pred pričetkom programa spregovorila Alessandra Schettino, ravnateljica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, v nedeljo pa predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan. Vstop bo prost. Pokroviteljstvo sta prireditvi zagotovili goriška občina in pokrajina, finančno pa sta jo podprli Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacija Goriške hranilnice. Z ZSKP je pri organizaciji prireditve sodeloval tudi SSO. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 17. novembra 2013 1 9 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO Jesensko srečanje ob svetem Martinu Sv. Martina so goriški upokojenci letos proslavili v soboto, 9. novembra, v gostišču v Ajševici pri Novi Gorici. Praznik je kljub deževnemu vremenu privabil okrog sedemdeset članov. V lepo preurejeni dvorani so preživeli večer v prijetni družbi, ob veseli glasbi, petju in plesu, ob kar dobrem Martinovem obedu, srečelovu in podoživljanju pomena in značilnosti jesenskega časa. S hvaležnostjo so se spomnili na vse, kar so v letu dobrega prejeli. Nazdravili so dobri letini, jesenskim pridelkom in seveda novemu vinu ter kostanju. JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" 4 KBcen :r GEYSER v okviru projekta Mladi med kulturo in »welfere-om« Kulturni dom Gorica, 22.11.2013ob19. uri KRUT DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabijo na srečanje STAROSTA MALI PRINC Koncertna predstava danes, 17. novembra 2013, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici Gost prireditve Otroški pevski zbor Mali lujerji Ob podpori Urada R S za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada Dežele FJK in ZSKD Ob zahvalni nedelji Zahvalno nedeljo bodo v Rupi praznovali danes ob 14. uri z mašo, sledili bodo blagoslov kmečkih pridelkov, nastop otroškega pevskega zbora Ru-pa-Peč in družabnost. Tradicionalno martinovanje ob zahvalni nedelji v So-vodnjah se bo začelo takoj po maši, okrog 11.30, v prostorih Kulturnega doma. Pevmci, Štmavrci, Oslavci in Podgorci bodo tudi letos praznovali skupaj. Kmečka vozila se bodo ob 9.30 zbrala pred cerkvijo v Pevmi, ob 10. uri bo maša, ob 11. uri pa še sprevod traktorjev. Poezija v sliki in besedi V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 18. uri prvi dogodek ob 32-letnici delovanja Kulturnega doma. Na prireditvi z naslovom »Poezija v sliki in besedi« bodo odprli razstavo goriškega slikarja Andreja Kosiča, ki slavi letos svojo 80-letnico, in prebirali verze tržaškega pesnika Marka Kravosa ob njegovi 70-letnici. Kaj je muzikoterapija? Glasba je univerzalen jezik, ki ga ni treba prevajati, govori brez besed. Glasba pomirja in je velikokrat bolj učinkovita in gotovo manj škodljiva kot tableta za spanje. Vesela, ritmična in hitra glasba pa nam požene kri po žilah in nas sili v gibanje. Glasba vpliva na čustva in doživljanja. Obstaja več oblik muzikoterapije: receptivna, aktivna in rekreacijska tehnika. Več o tem na predavanju muzikoterapevtke Sare Hoban v sredo, 20. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Andrej Budal v Štan-drežu (Ulica Montello 9); informacije na tel. 0481-280363, 333-8139217. Mestni poklon Verdiju V Verdijevem gledališču v Gorici bo jutri ob 20.45 poklon skladatelju Giu-seppeju Verdiju ob dvestoletnici rojstva. Igral bo orkester mestne glasbene šole, pela vokalna skupina Le Pleiadi, zaplesale gojenke šole Giselle. Na odru bo skupno okrog 150 nastopajočih, velika večina seveda Goričanov. Prikazana bo tudi zgodovina mestnega teatra. Pokrovitelj je občina, vstop bo prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 20.20 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: 14.45 - 16.30 »Planes«; 18.15 - 20.10 - 22.00 »Giovane e bella«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.15 - 22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 15.00 - 17.00 - 20.00 -22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 14.45 - 16.30 »Planes«; 18.15 - 21.00 »Prisoners«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.10 »Stai lontana da me«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 20.00 -22.10 »L'ultima ruota del carro«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »FAI - Poklon Felliniju« 17.00 »Amarcord« (vstop prost); 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio ni-pote scemo«. Dvorana 2: 17.30 - 20.20 - 22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: 17.30 »Planes«; 20.10 -22.00 »Giovane e bella«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.30 »Planes«; 20.30 »Prisoners«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Stai lontana da me«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »L'ul-tima ruota del carro«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »An-ni felici«. ~M Koncerti V ŽUPNIJSKI DVORANI »INCONTRO-SREČANJE« v Podturnu v Gorici bo danes, 17. novembra, ob 17.30 koncert tria kitaristov Retro; vstop prost. REVIJA PIHALNIH ORKESTROV GORIŠKE 2013 bo v Kulturnem domu v De-sklah danes, 17. novembra, ob 18. uri. Nastopili bodo pihalni orkester Salonit - Anhovo, pihalna godba Vrhpolje Vipava, pihalni orkester Vogrsko, Goriški pihalni orkester in Big Band Nova. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 18. novembra, ob 20.15 bo koncert orkestra Virtuosi Italiani iz Verone; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013. V KC LOJZE BRATUŽ V GORICI bo v petek, 22. novembra, ob 20.30 nagrajevanje in koncert nagrajenih 13. mednarodnega klavirskega natečaja mesta Gorice in 13. mednarodnega natečaja klavirske interpretacije Giuliano Pecar. V CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v spomin na Bernardko Radetič v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek, Liliana Vi-sintin borecitirala nekaj poezij. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu ob 32-le-tnici Kulturnega doma in 70-letnici Partizanskega dnevnika; pri blagajni (tel. 0481-33288) poteka rezervacija oziroma predprodaja vstopnic. ~M Gledališče »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: danes, 17. novembra, ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček...«, nastopa DPD Svoboda - Loška Dolina, v režiji Boruta Za-kovška; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON LARMONIA« ob 16. uri: danes, 17. novembra, v župnijskem gledališču Pija 10. v Ul. De Amicis 10 v Šta-rancanu »Lo squartatore di Roiano« (Gianfranco Gabrielli), nastopa gledališka skupina I Zercanome iz Trsta. 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitve Knjižne zbirke 2014 v ponedeljek, 18. novembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici, v sredo, 20. novembra, ob 11. uri na 29. Slovenskem knjižnem sejmu v sklopu predstavitve slovenske založbe v Italiji v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani in v sredo, 27. novembra, ob 10. uri v sklopu srečanja »Na kavi s knjigo« v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk v torek, 19. novembra, ob 20. uri na predavanje Ferdinanda Šerbelja, ki bo govoril na temo neznanega o znanih slikah v zbirkah Narodne Galerije v Ljubljani. PD RUPA-PEČ vabi letošnje izletnike na Portugalsko na predvajanje diapozitivov in fotografij v torek, 19. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi. Sledila bo družabnost. SREČANJA POD LIPAMI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. novembra, ob 17.30 bo gost misijonar Pedro Opeka, letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina. Prispevki Bojan Brešan iz Nove Gorice daruje za SKRD Andrej Paglavec iz Podgore 100 evrov. V spomin na Julka Caudka daruje družina Terčič in Adriana 100 evrov za AŠD Sovodnje. GORIŠKA ITIOHORJEUA DRUŽBA vabi na predstavitev MIJIŽIIE ZIIIIE Zl LETO 2011 - KOLEDAR 2014 - NEKDAJ V STARIH ČASIH - Spisi Rada Bednarika (1902-1975) in prispevki o njem - DOMAČE SLAŠČICE-131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic - Anamarija Volk Zlobec: O POLŽKU IZIDORJU in druge živalske zgodbe. Ilustrirala Nejka Selišnik V ponedeljek, 18. novembra 2013, ^ ob 17. uri v galeriji Ars, Travnik 25 v Gorici ^ SI Šolske vesti UPRAVNI ODBOR SKLADA DORČE SARDOČ objavlja razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2013-2014: pet štipendij v znesku petsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto evrov za univerzitetne študente, štipendijo v znesku tri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo; več na www.skladsardoc.it, informacije nudita člana odbora Boris Peric (tel. 0481-32545) in Karlo Černic (tel. 0481-78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2013 v zaprti ovojnici na naslov: Sklad - Fondazione D. Sardoč c/o Slov.I.K. KBcenter, Korzo Verdi 55, 34170 Gorica. I!3 Obvestila DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola). ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na občni zbor, ki ga sklicuje v petek, 22. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30 v župnijskem domu F.B. Se-dej v Števerjanu. Pogrebi JUTRI V RUPI: 14.00, Franc Devetak v cerkvi. JUTRI V DOBERDOBU: 11.30, Vilko Peric (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Martina, sledila bo upepelitev. JUTRI V MOŠU: 11.00, Romano Zor-zenon v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Nercidia Sta-nich vd. Furios iz bolnišnice v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. ^ Mirno je zaspal naš dragi Franc Devetak star 91 let Žalostno vest sporočajo sinova Janko in Robert, snaha Barbara ter vnuka Alex in Daniela. Pogreb bo v ponedeljek, 18. novembra ob 14. uri v župnijski cerkvi v Rupi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre zdravniku Marjanu Cijanu. Gorica, Rupa, 17. novembra 2013 ^ Zapustil nas je naš dragi Vilko Peric Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčeri Daria in Valentina, sin Fabio, snaha, vnuki, sestra, brat in ostali sorodniki. Pogreb bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 11. uri iz mrliške veže tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Martina v Doberdobu ob 11.30. Doberdob, 17. novembra 2013 Slovenska kulturno gospodarska zveza, Kulturni dom v Gorici, Goriška sekcija Anpi/Vzpi ter bivši člani združenja aktivistov OF za Goriško se klanjajo spominu na DELKO DEVETAK - DORNIK, ter izrekajo globoko in iskreno sožalje sinovoma Mauru in Ugotu ter vsem ostalim svojcem. 20 Nedelja, 17. novembra 2013 KULTURA / GLASBA - Projekt izolske pevke Marjetke Popovski Zgoščenka, ob kateri »narod poje zraven« Partizanska pesem gre skozi čas in je nekaj najlepšega za vas in za nas ... Tako poje Marjetka Popovski in tako je tudi natisnjeno na platnici njene najnovejše zgoščenke, ki jo je pevka in glasbenica iz Izole posvetila partizanski pesmi; po dveh zgoščenkah o slovenski ljudski glasbi, so tokrat na vrsti pesmi narodnoosvobodilnega boja. Za Marjetko Popovski je značilno, da med nastopi veselo animira in spodbuja poslušalce k sodelovanju. Kot pravi, ljudje z velikim veseljem za-pojejo zraven, če jih spodbudiš. Najbrž bo tako tudi z zgoščenko Partizanske pesmi. Marjetka in njena kitara sta poznani tudi na Tržaškem, kjer je navdušena temnolasa glasbenica šest let vodila škedenjsko pevsko skupino Ivan Grbec. Sodelovanje je morala, kot pravi, zaradi mnogih obveznosti žal prekiniti, vendar so s pevkami in člani KD Ivan Grbec ohranili dobre stike in še vedno rada pride v Škedenj in zapoje ob kaki posebni priložnosti. Prav tako je že prepevala v Dolini, Miljah, Bar-kovljah, Bazovici, Prebenegu, tržaškem Narodnem domu ... Domačo pesem pa je ponesla tudi med slovenske rojake daleč po svetu, saj je na njihovo povabilo obiskala Avstralijo, Avstrijo, Bosno, Hrvaško, Francijo, Švico, Srbijo ... V teh letih je Marjetka Popovski mnogokrat recitirala in prepevala partizanske pesmi na raznih proslavah in komemoracijah. Tudi zgoščenko, ki je izšla v samozaložbi, je posnela v živo, saj je želela, »da tudi narod poje zraven«. Izbrala je šestnajst pesmi: borbenih, udarnih, žalostnih, od Par-tizanove žene do Šivala je deklica zvezdo, mimo Katjuše, Primorskega partizana do Vstajenja Primorske. Naslovnica nove zgoščenke Mnogo pesmi je zapela s publiko ob spremljavi harmonikarja Franca Pla-hute, nekaj pa jih je zapela sama ob svoji kitari. Na zgoščenki pa je tudi pesem Kot ena misel, ki jo je Marjetka napisala in uglasbila: posvetila jo je borcem, ki so se takrat borili za svobodo, a tudi mlajši generaciji, ki danes prepeva partizansko pesem. Koncert je bil v živo posnet v hotelu Delfin v Izoli, obiskalo pa ga je okoli 250 ljudi. Prišli so povabljeni gosti in mnogi ljubitelji partizanskih pesmi, prišli so Marjetkini prijatelji in njene pevke skupine Cvet v laseh ter nekaj članov moškega pevskega zbora Lopar, pa tudi naključni gosti, ki jih je partizanska pesem privabila. Marjetka pravi, da ni enostavno stati sam pred publiko, prepevati, snemati in se hkrati spraše- vati, kako bo slišati na posnetkih. Zelja pa se ji je vendar izpolnila, saj je zgoščenka podobna živi pesmarici, z vsem, kar spada zraven: od spontanosti, nežnih čustev, aplavza, smeha, vriska, kiksa ... Iz nje vejejo borbenost, ponos in energičnost, ki so jo izvabile partizanske pesmi. Prva predstavitev zgoščenke je bila včeraj v Portorožu, na vsakoletnem srečanju Zveze slovenskih žena iz Celovca, naslednji petek bo Marjetka Popovski zapela v Kanalu, v soboto v Kambreškem, 29. novembra v domači Izoli (v Društvu Tito). Z veseljem pa se bo odzvala tudi drugim povabilom in zgoščenko predstavila in ponudila ljudem, da bodo lahko prepevali zraven. Zato so Partizanske pesmi tudi nastale. (pd) GLASBA - Srečanja Trieste Prima Grupo Cosmos ponudil • m M v ■ • v imeniten španski večer Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima nam tudi letos ponujajo zanimiv pregled sodobne ustvarjalnosti iz različnih koncev Evrope: tretji koncert je oblikoval španski ansambel Grupo Cosmos 21 iz Madrida, ki ga je pred dobrimi dvajsetimi leti ustanovil Carlos Galan, še vedno vodja skupine, pa tudi pianist in skladatelj. V dvorani Muzeja Revoltella je bilo prav prijetno vzdušje, kot nalašč za glasbo, ki se lepo ujema z okvirom ter vabi poslušalca k najrazličnejšim izkušnjam. Program, ki je bil z eno samo izjemo v celoti posvečen španskim skladateljem, je odprla Intus, fascinantna zamisel Llorenca Barberja, ki je slonela na skoraj neotipljivem, a vztrajnem zvoku tibetanskega zvončka, na katerega je igrala Luisa Munoz: zvok, ki so ga nato ojačili in razširili flavtist Vicente Martinez, klarinetist David Arenas, saksofonistka Pilar Montejano, je občasno utihnil ter dopustil rahlo pretakanje figur med klavirjem in pihali. Carlos Galan je nato predstavil skladbo Ecos de Taranta iz zbirke Musica materica: brbotanje, prerekanje, šelestenje so popestrili zvočno pisan in razgiban dialog med bas klarinetom in saksofonom, nato je bil na vrsti trio za flavto, klarinet in klavir, ki ga je spisal Jose Zarate: štiri drobne skladbice, z dokaj mirnim potekom, brez posebnih pretresov so bile kot premor pred hrupnim No, ni na, naslov, ki ga je Alejandro Moreno izbral, ne da bi mogel točno razložiti pomena; v gosti partituri je bilo zaselditi nekaj citatov, prevladalo pa je skoraj anarhično prepletanje med klavirjem, saksofonom, basklarinetom in flavto. Soleares cosmicas je bil naslov naslednje skladbe, ki jo je Sebastian Sanchez Canas spisal za isti sestav, vzdušje pa je bilo dokaj različno: blag uvod, nato nostalgične harmonije v lagodnem ritmu, zelo daljni odsevi flamenca, ki je bil skladatelju izhodišče. Kot prejšnji dve skladbi, je tudi Sanchezova doživela v Trstu praizvedbo ter obogatila že zelo dolg seznam Mednarodnih srečanj. Praizvedbo je doživela tudi skladba Adeu Batman, adeu, sočen poklon heroju stripov, ki ga je skladatelj Daniel Zimbaldo sestavil z zelo pestro zasedbo: prepariran klavir, pihala in raznovrstna tolkala so oblikovali razgibano ter igrivo zvočno pokrajino, ki je odgovarjala ritmu slikanic in jasno izrazila svojo identiteto ob prihodu znanege tematskega klica. Corrado Rojac, član umetniškega odbora združenja Chromas, je izkoristil kratek odmor za opis programa, ki se je v drugem delu odprl z edino nešpansko prisotnostjo: letošnja srečanja so namreč izbrala nemške skladatelje, v prvi vrsti Wolfganga Rihma, kot rdečo nit, ki naj bi nas vodila skozi labirinte sodobnosti. Poslušali smo Dialog imaginar, ki ga je Georg Katzer spisal za flavto in elektroniko; Vicente Martinez je lepo ponazoril dialog, ki je potekal kot izziv, pa tudi kot odmev, nato je bila spet na vrsti Galanova skladba iz zbirke Musica Materica: Galeria de sonidos para el alma je izžarevala veliko energije in potrdila fantazijo skladatelja, ki je z uporabo prepariranega klavirja ustvaril lepe kombinacije s tolkali in pihali, ki so bila najprej razpršena po dvorani. Saksofonistka Pilar Montejano nas je očarala z nadvse ekspresivno interpretacijo skladbe Lamento D, ki jo je spisal Jesus Villa Rojo. Saksofon se je odzval tožbi pevca, ki se je oglašala v ozadju, flamenco je postal izhodišče dolge pripovedi, ki jo je umetnica obogatila s čustveno doživeto izvedbo. Tudi skladba Del amor y del alma je v Trstu doživela svojo praizvedbo: partitura, ki jo je Consuelo Diez spisala za flavto, saksofon, basklarinet in klavir, se je gibala med sozvočji, skoraj minimalistično zasnovanimi, ob ritmični opori klavirja. Carlos Galan je sklenil program s svojo Granaino, vedno iz zbirke Musica Materica, ter se toplo zahvalil organizatorjem za vabilo, občinstvo pa je imenitne španske goste nagradilo z dolgimi aplavzi. Katja Kralj INTERVJU - Selektor beneškega tedna kritike Nicolo Falcinella Zoran je res dober film Režiser Oleotto in igralec Battiston danes s publiko v kinodvoranah v Trstu, Tržiču in Gorici Igralec Giuseppe Battiston (levo) in režiser Matteo Oleotto med snemanjem Ob 15.45 v kinodvorani Giotto v Trstu, ob 17. uri v Kinemaxu v Tržiču in ob 20. uri v Kinemaxu v Gorici. Režiser Matteo Oleotto in Giuseppe Battiston, protagonist filma Zoran, moj nečak idiot bosta danes nadaljevala z deželnim tourom in pripovedovala o tej izjemni izkušnji tržaškemu in goriškemu občinstvu. Producent filma Igorj Prinčič bo nocoj tudi gost oddaje Mixer, ob 20.50 na kanalu Rai 3 bis. Izjemnemu uspehu malega, slo-vensko-italijanskega filma, pri katerem je soudeležena goriška Transmedia, ni videti konca. Njegova čudovita pot pa se je začela septembra na beneškem filmskem festivalu, ko so ga uvrstili v izbor Tedna kritike, kjer je tudi prejel nagrado občinstva. Takrat se je za to delo zavzela sedemčlanska skupina selektorjev, ki jih je Oleottov prvenec takoj prepričal. Enega od selektorjev, Nicolo Falcinella, ki je novinar, filmski kritik in dober poznavalec kinematografije Vzhodnih držav smo zaprosili za mnenje. »Film Zoran sem prvič videl v Cannesu - pravi Falcinella - ko so pro-ducenti na osmici poleg pršuta, vina in sira postregli tudi s krajšim odlomkom: monologom protagonista Batti-stona z zajcem Flackyjem. Celoten film pa sem si ogledal šele junija, ko smo v Benetkah s kolegi izbirali prven- ce za končni izbor. Oleottovo delo nas je takoj prevzelo, bili smo si edini, da je film res dober«. Ste si tak uspeh pričakovali? Na to smo seveda upali, čeprav v tem smislu ni nikoli nobene gotovosti. Junija, ko smo ga mi izbrali, še ni imel distributerja in to predstavlja veliko težavo za kasnejši prikaz v dvoranah. Ze med predstavitvijo na Beneški Mostri pa nam je bilo jasno, da je film publiki zelo všeč in da smo pravilno izbrali. Filmi, ki zmagajo na Beneški Mostri, večkrat nimajo kasnejšega uspeha. Zoran je v tem smislu izjema. Zakaj? Da je Oleottovo delo izjema, nam je bilo jasno že na Lidu, ko so se pred dvorano vile cele vrste gledalcev in kar nekaj jih je moralo ostati zunaj. Podoben sprejem je pred nekaj leti doživel Pranzo di Ferragosto, ki se je potem zapisal v italijansko filmsko zgodovino. Zoran je komedija, zelo poseben film, ki si ga gledalci zapomnijo, o njem diskutirajo in prepričajo prijatelje, naj si ga gredo ogledat. To je najbolj enostaven a tudi najboljši način reklame. Zoran je hkrati zabavna komedija, a tehnično tudi zelo dobro izdelan film. Ponaša se z odličnim scenarijem, zelo dobro režisersko roko, odličnimi igralci, izredno glas- beno kuliso. Režiser Oleotto je pozoren na vse. Po eni strani večkrat citira kultno delo »Veliki Lebowski«, po drugi pa ostaja zvest italijanski tradiciji, naprimer Totoju. Zoran je črna komedija vezana na teritorij. Je to v tem zgodovinskem trenutku dodana vrednost? V svetu, ki je vse bolj podvržen homologaciji, postanejo male zgodbe zmagovite. Če temu pridamo še kanček nostalgije, melanholije, eksotike in romantike so še bolj všeč. Skrivnost je v tem, da nam avtor postreže z majhno, obrobno zgodbo, ki je hkrati univerzalna. Matteu Oleottu je ta podvig uspel. Uspelo mu je dati nek smisel vsem junakom: znal nam je približati njihove sanje, tegobe in njihove žalosti. Paolo Bressan (protagonist filma op.ur.) smo tako ali drugače vsi mi, ki se zaradi napačne odločitve znajdemo v težavah in se ne uspemo izvleči iz njih. Včasih vsi potrebujemo prihod nekoga, ki nam pomaga, da razumemo kje smo zgrešili. Zoran pripoveduje o obmejnem, celo trijezičnem prostoru, ki ga italijanska publika bolj slabo pozna... Italijanski film je bil veliko let zelo centralistično naravnan. Večino filmov so snemali v Rimu, zgodbe so pripovedovale o italijanskem srednjem sloju in tudi jezik je bil del nekega standarda. Zadnja leta se število narečnih filmov veča. V Zoranu so prisotni tri jeziki, kar je veliko bogastvo: v Italiji govorimo različne jezike in žal na topo-zabljamo. Mislim, da je ekstremizaci-ja identitete nesmiselna in anahroni-stična. Vrednotenje različnega jezikovnega bogastva in kulture pa pravi kulturni zaklad. Bi film Zoran brez Giuseppeja Battiston imel enak uspeh? Battiston je delu dal neprecenljivo vrednost, brez njega bi to bil popolnoma različen film. Giuseppe dobesedno očara, prevzame, povleče s sabo gledalca. Ta lik mu je pisan na kožo do take mere, da mislim, da je tudi do danes njegova daleč najboljša interpretacija.« Pa še to. Osmica v Cannesu, na Lidu, v Rimu. Neutrudno oglaševa- nje v medijih in na spletu. Do kolikšne mere marketing pomaga majhnemu filmu?Marketing ima bistven pomen. Pomaga ogromno. Majhni filmi, ki imajo tudi manj denarja se morajo posebno potruditi, da se približajo ljudem in da v njih izzovejo radovednost, ki jih bo potem spravila v filmsko dvorano. Posamezni dogodki, facebook, predvsem osmice, so v Zoranovem primeru delovali čudovito. Take reklamne kampanije ne bo nihče mogel ponoviti, italijanski a tudi slovenski distributerji se imajo od nje marsikaj naučiti. V situaciji, kakršno doživljamo je za uspeh filma potrebno predvsem to, da ljudje, ki so ga posneli in realizirali, v projekt trdno verjamejo. In če se lahko pri tem ponašaš z lepim in iskrenim filmom kakršen je Zoran, ti je vse to veliko lažje.» (Iga) w 1 6 Nedelja, 17. novembra 2013 Rui Costa pred Cristianom Ronaldom LIZBONA - Svetovni kolesarski prvak Rui Costa je še drugič zapored najboljši športnik svoje države. Če je bila lani njegova zmaga veliko presenečenje, pa letos ni, saj je za njim najboljša sezona v karieri, poleg naslova svetovnega prvaka, prvega za Portugalsko je osvojil v Firencah, je dobil tudi dirko po Švici in dve etapi Toura.»To nagrado je težje osvojiti, kot pa kolesariti v Alpah,« je ob tem dejal Costa, ki je v glasovanju premagal nogometnega supervezdnika Cristiana Ronalda. 1 r 3rl Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Češko loči točka do Davisovega pokala BEOGRAD - Češka teniška reprezentanca je le še točko oddaljena od ubranitve naslova v Davisovem pokalu. V obračunu dvojic na finalu v Beogradu sta Tomaš Berdych in Radek Šte-panek premagala srbsko navezo Ilija Bozoljac/Nenad Zimo-njic s 6:2, 6:4 in 7:6. Srbija mora danes dobiti oba dvoboja posameznikov, če želi drugič v zgodovini postati zmagovalka najbolj množičnega ekipnega tekmovanja na svetu. Prvi dvoboj bo Dokovič in Berdych, nato Lajovic in Štepanek. ALPSKO SMUČANJE - Črnjanka Tina Maze osvojila v slalomu 3. mesto y »Odvalil se mi je kamen« LEVI - » Tretje mesto je lepa popotnica za sezono. Po vsem, kar se je zgodilo v Soldnu, sem naredila veliko stvar. Že po prvi vožnji mi je odvalil velik kamen od srca in sedaj bo lažje,« je olajšano dejala Črnjanka. V prvem slalomu sezone v Leviju je najboljša smučarka lanske sezone stopila prvič letos na stopničke in tako pustila za sabo črne misli z začetka sezone, ko je na uvodnem veleslalomu osvojila šele 18. mesto. Na prvem slalomu sezone je ponovno nase opozorila Američanka Mi-kaela Shiffrin, ki je prepričljivo prevladala v obeh vožnjah in upravičeno zmagala. Druga je bila Nemka Maria Hofl Riesch, ki je zaostala več kot sekundo (+1,06), Mazejeva pa je prve zmagovalne stopničke v Leviju osvojila z zaostankom 1,61 sekunde. Prvi slalom je postregel tudi s presenečenji: tako je rezultat kariere osvojila Avstrijka Christina Ager, ki se je na peto mesto po prvi vožnji povzpela s startno številko 53, na koncu pa je bila 4. Osemnajstletna Tirolka si je svoj prvi nastop v svetovnem pokalu priborila v internih avstrijskih kvalifikacijah. S številko 63 pa se je do tretjega mesta v prvi HOCKEY IN LINE Polet Kwins sam na vrhu lestvice PIACENZA - V državni A2-li-gi v hokeju na rolerjih so igralci open-skega Poleta Kwins zanesljivo premagali Piacenzo (2:10), s katero so si do sinoči delili prvo mesto na lestvici. Varovanci trenerja Dejana Rusa-nova so bili vseskozi boljši nasprotnik in so na koncu zasluženo visoko zmagali. Med strelce so se vpisali Fa-bietti (5 golov), Mariotto (2) in Degano (3). Krstni nastop v članski ekipi je opravil mladi Monteleone. V soboto bo Polet gostoval v Modeni. NOGOMET Nepričakovan poraz Kras Repen - Zaule 0:1 (0:0) Kras: Karan, Costa, Castellano, Sineri, Simeoni, Bianco, Giani, Pe-tracci, Racman (Drioli), Halili (Ves-covo), Caselli. Deželni mladinci Krasa so na domači Rouni potegnili krajši konec proti na papirju slabšemu nasprotniku, ki pa je včeraj pokazal več volje do zmage. V prvem delu so rde-če-beli zadeli prečko. Premalokrat pa so prišli do zaključka v vrata. V drugem delu so gostje povedli s prostega strela, tudi s pomočjo burje. Neodločen izid bi vsekakor bil na razmerje moči na igrišču bolj pravičen. Ostali izidi: San Luigi - Romans jutri, Trieste Calcio - Ronchi 2:1, Ism - Sant'Andrea 3:2, Isonzo - San Giovanni 0:1, Muggia je bila prosta. Tina Maze je stopila v Leviju prvič na stopničke, lani je bila na uvodnem slalomu 4. ansa vožnji prebila Nemka Marina Wallner, ki pa je bila na koncu 16. » Veter na zgornjem delu, ko je bila tudi proga 'počasna, je še dodatno upočasnjeval vožnjo. Tudi to sem zmogla preseči in sem nato dobro smučala v nadaljevanju. Tako bo sedaj vse lažje. Vse smo sedaj že pripravili, ker odhajamo na naslednje tekme v Ameriko. Ne glede na to, koliko robe imam s sabo, bo sedaj ta prtljaga veliko lažja,« je Mazejeva pogled usmerila v ameriški Beaver Creek, kje bosta 27. in 28. novembra najprej treninga smuka, nato pa bodo do 1. decembra še tekme hitrih disciplin. Po dveh tekmah je Mazejeva peta v skupnem seštevku pokala (73 točk). Vodi Shiffrinova (140) pred Švicarko La- ro Gut, zmagovalko Söldna (100), Zett-lovo (96) in Höfl Rieschevo (80). Da bo po tretjem mestu Mazeje-ve lažje, je prepričan tudi vodja ekipe Andrea Massi: »Psihologija v športu je del procesa na treningih, pogovorov. Tu ni neke stvari, ki vse uredi v trenutku. Sedaj bo lažje, šli pa bomo naprej korak za korakom, zelo skromno, kot smo tudi delali v prejšnji sezoni,« je končal Massi in se tudi opravičil za molk po tekmi v Söldnu. »Osredotočili smo se na stvari, ki so bile po ponesrečenem uvodnem nastopu pred nami. Ni mi bilo jasno, da bomo morali po tako izjemni minuli sezoni narediti korak nazaj. Morali smo stopiti korak ali dva nazaj, da smo zravnali barko. Zato čestitke Tini Maze in trenerju Walterju Ronconiju, ki je bil tudi pod pritiskom kot novinec v ekipi.« Danes bo v Leviju še moški slalom. Izidi: 1. M. Shiffrin (ZDA) 1:55,07; 2. M.-H. Riesch (Nem)+1,06, 3. T. Maze (Slo)+1,61, 4. C. Ager (Avt) +1,66, 5. M.-M. Gagnon (Kan) +1,73, 6. C. Geiger (Nem) +1,79 7. N. Löseth (Nor) +1,88, 8. F. Hansdotter (Šve) +1,90, 9. A. Swenn-Larsson (Šve) +2,07, 10. D. Feierabend (Švi) +2,15. ODBOJKA - Deželna moška C- in D-liga Olympia brez težav Mladi odbojkarji združene ekipe Soče so se srčno borili - Do točk tudi Sloga Tabor v D-ligi Olympia - Vini Ronchi Buia 3:0 (25:20, 25:14, 25:17) Olympia: Terpin 14, Komjanc 12, Hlede 2, Peršolja 7, Juren 13, La-vrenčič , Plesničar (l) Vogrič 0, Pav-lovič 9, Černic 0, Magajne 0, Čavdek (l2). Trener: Marchesini Varovanci trenerja Marchesini-ja so brez večjih težav prišli do zmage in do novih točk. Pred domačo publiko so gladko premagali odbojkar-je iz Buie, za katere nastopa tudi lanski bloker Vala Vidotto. Gostje so bili kos gostiteljem le v prvem delu prvega niza, nakar so odigrali povsem podrejeno vlogo. V primerjavi z uvodnim srečanjem so tokrat predstavniki združene ekipe igrali veliko bolj zbrano in so obenem pokazali določen napredek v uigranosti. V prvem nizu je bil potek igre izenačen vse do 20. točke, ko so Ter-pin in soigralci odločno reagirali in osvojili niz. V drugem setu sta prišla na svoj račun centra Peršolja in Pav-lovič, ki sta se izkazala tako pri izvajanju uvodnega udarca kot v bloku. Tudi v tretjem nizu so domači od-bojkarji vzpostavili popolno prevlado nad gosti in s prodornostjo v napadu osvojili nove tri točke na lestvici in tako obdržali stik z vrhom razpredelnice. (J.P.) Fincantieri - Soča ZBDS 3:0 (25:10, 25:11, 25:18) Soča: Russian 1, Cobello 7, Cor-si 3, M2, Lupoli 3, S. Komjanc 5, Woschl 1, K. Komjanc n.v., Franzot n.v., Margherito (L2), Čavdek (L1). Trener: Markič. Združena goriška ekipe Soče je na težkem gostovanju v Tržiču pričakovano prepustila celoten izkupiček gostiteljem. Po slabem začetku so varovanci trenerja Markiča igrali vse bolje. V tretjem setu so bili na začetku (13:13) skoraj enakovredni domači ekipi. V taboru združene ekipe so bili po tekmi kljub porazu zadovoljni, saj so mladi odbojkarji tudi v tem krogu pokazali določen napredek. MOŠKA D-LIGA Sloga Tabor - Ausa PAV 3:0 ( 25:15, 25:21, 25:11) Sloga Tabor: Antoni 5, Cettolo 5, Milič 3, Sosič 5, Taučer 8, Trento 18, Rauber (libero), Berdon, Felician 0, Guštin 6, Leo 0, Žerjal. Trener: Berlot. Po spodrsljaju iz prejšnjega kroga so slogaši včeraj na Opčinah spet ujeli pravi ritem in ponovno osvojili vse tri točke. Ausa Pav je bil doslej za našo ekipo vedno neugoden nasprotnik, tokrat pa se je vendar izšlo drugače. Že v uvodnih potezah so slo-gaši dokazali, da so neprimerno boljši in so znali uveljaviti svojo premoč na mreži. Dobri so bili v napadu, tudi ker je zelo zanesljiv sprejem olajšal delo podajalcu Cettolu, zelo solidni pa tudi v bloku, kjer so ob direktnih točkah tudi velikokrat zau- stavili nasprotnikove napade, da jih je brez težav lahko prestregla obramba. V prvem setu je bila tekma povsem enosmerna, saj so slogaši gospodarili tako na mreži kot v polju. Nekoliko se je nato razživela v drugem, v katerem so gostje dalj časa tudi vodili z rahlo prednostjo. V drugi polovici so domačini spet poprijeli in niz osvojili ter potem v velikem slogu zmagali še zadnji set. APrimrski ~ dnevnik FORMULA 1 Vettel v »pole«, leta 2014 samo 19 dirk? AUSTIN - Svetovni prvak formule 1 Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) bo na današnji predzadnji dirki formule 1 za VN ZDA v Austinu startal s prvega mesta. Za njim bo dirko začel Webber. Dirka bo ob 20.00 po našem času (Rai 2). Medtem je strokovna revija Auto, motor und sport objavila, da bodo zaradi finančnih težav začasno iz koledarja umaknili dirke v Mehiki, Južni Koreji in v New Jerseyju. NA koledarju za sezono 2014 naj bi torej izvedli samo 19 preizkušenj. Preizkušnji v Mehiki in New Jerseyju sta na koledarju sicer novinki, Fia pa je, ko je na septembrskem zasedanju v Dubrovniku sprejela načrt za sezono 2014, obe dirki označila z zvezdico, kar pomeni, da ob sprejetju koledarja njuna izvedba še ni bila povsem zanesljiva. V koledarju pa ostaja še ena novinka na sceni formule 1, dirka v olimpijskem Sočiju. Rusija bo kot pri-rediteljica dirk formule 1 zamenjala Indijo. AFRIKA - Nogometni reprezentanci Nigerije in Slonokoščene obale sta si kot prvi afriški zagotovili vozovnici za svetovno prvenstvo v Braziliji 2014. Na povratnih kvalifikacijskih tekmah so Nigerijci premagali Etiopijo, Senegal in Slonokoščena obala sta igrala 1:1, s skupnim izidom 4:2 je v Brazilijo napredovala slednja. UDINESE - Udinese na prijateljski tekmi premagal Koper (na Bonifiki) z 2:0. Strelca: Fernandez in Lopez. RUG BY - Na pripravljalni tekmi je italijanska reprezentanca v ragbiju premagala Fidži s 37:31. ŠAH - Norveški šahist Magnus Carlsen je dobil šesto partijo dvoboja za naslov svetovnega prvaka. Zdaj vodi s 4:2 proti Indijcu Vis-wanathanu Anandu, branilcu naslova. Rokometaši KO, derbi Vidmu, Miljčanke uspešne Tržaški prvoligaš Pallamano Trieste je na gostovanju v Brixnu tesno s 24:23 izgubil proti domačemu Forstu. V Ženski košarkarski A2-ligi je miljski Interclub v Žavljah visoko premagal Valmadrero (63:36). Deželni derbi v Trstu pa so osvojile Videmčanke, ki so z 80:77 premagale tržaški Sgt. V Sloveniji, rokomet, moški: Sevnica - Izola 25:22; ženske: Celje - Koper 22:19, Piran - Žalec 23:23; liga prvakov: La Rioja - Velenje 34:31; liga prvakinj: Krim - Leipzig 32:20; moška odbojka: Salonit - Go Volley 1:3; ženske: For-mis - Luka Koper 3:1, Gorenjska - Go Volley 2:3, Braslovče - Vital 3:0; srednjeevropska liga, moški: Ach - Gorter 3:0; košarka, liga Aba: Budu-cnost - Olimpija 76:78, Krka - Cibona 66:77; liga Telemach: Elektra - Portorož 74:78. V Italiji: Avellino - Caserta 76:70 (za Avellino: Jaka La-kovič 11, Cavaliero 14). Odbojkar Olympie Jernej Terpin v akciji kroma 22 Nedelja, 17. novembra 2013 ŠPORT / POKRAJINSKI DERBI ELITNE LIGE SAN LUIGIJU V tržaškem pokrajinskem derbiju elitne lige so včeraj krajši konec potegnili nogometaši miljske Muggie. V Miljah je namreč z 1:0 zmagal Muso-linov San Luigi. Odločilni gol je dosegel Benvenuto. Manzanese in Virtus Corno sta se razšla z izidom 1:1. Za gostitelje je dosegel zadetek nekdanji slovenski reprezentant Andrej Ko-mac, gostje pa so izenačili z Mos-sanghijem. Drugi izidi, 1. AL: Aquileia - Cormonese 1:1. TRIESTINA KO, PORDENONE V ŠKRIPCIH? V včerajšnjih vnaprej igranih tekmah skupine C D-lige je prišlo do spremembe na vrhu lestvice. Pordenone in Giorgione sta si razdelila izkupiček (0:0). Drugouvrščeni Marano pa je z 1:0 na tržaškem Roccu premagal Triestino in tako dohitel na vrhu lestvice Pordenončane. V Trstu so gostje iz Marana bili vseskozi boljši nasprotnik. Triestina je že v uvodnem delu tekme ostala z možem manj, ker je sodnik izključil Nakima. Gostje so zmagoviti gol dosegli v 57. minuti, ko je domačega vratarja premagal Dal Dosso. ŠPORTEL O SPLETNI STRANI SLOSPORT.ORG Ponedeljek je dan, ko gre v eter športna oddaja na TV Koper Capodistria Športel. Ob 18.00 bo voditelj oddaje Igor Malalan (na sliki) v koprskem studiu gostil urednika spletne strani www.slosport.org Branka Lakoviča. Pri urejanju spletne strani mu od letos pomaga sodelavec Albert Voncina. Sodelavka Športela Valentina Sancin bo o spletni strani pripravila anketo. V jutrišnjem Športelu si boste lahko še ogledali prispevke z nogometne tekme Kras - Chions, odbojkarske tekme Sloge Tabor Televita, košarkarjih Brega in o športnem srečanju manjšin med predstavniki ZSŠDI in Italijanske Unije. KOŠARKA - Deželna C-liga KOŠARKA - Državna divizija C Odločali prvi četrtini Padoina'FÍ^ Breg - Romans 76:51 (21:13, 47:20, 61:28) Breg: Gregori 2 (2:2, 0:1), Metz 6 (-, 3:3, 0:1), Gelleni 9 (3:4, 3:5, 0:2), Coretti (-, -, 0:1), Crismani 7 (2:2, 1:3, 1:2), Semec 2 (-, 1:3, 0:1), Spigaglia 5 (2:2, -, 1:3), Cigliani 11 (-, 1:1, 3:5), Mat-tiassich 3 (-, -, 1:2), Kos 8 (2:2, 3:7, 0:1), Grimaldi 23 (3:3, 10:16, -). Trener: Va-tovec. SON: 15. Končni rezultat srečanja med Bregom in Romansom jasno kaže, kdo je bil tokrat gospodar na igrišču. Solidni Romans, ki je doslej zbral pet zmag in dva poraza, je ostal brez orožja, Breg pa je nasprotno potrdil, da je s tretjo zaporedno zmago le ujel pravi ritem. »Odločilna je bila dobra obramba in premoč v skokih, vse to pa je privedlo tudi do učinkovitega napada,« je bil kratek, a jasen komentar trenerja Va-tovca, ki je bil s prikazano igro zadovoljen. Pri Bregu je domala delovalo vse. Romans je edino vodstvo zabeležil v prvi minuti (0:2), nato pa so vajeti igre prevzeli domači igralci. Če so na začetku koš dobro polnili predvsem iz razdalje, so v drugem brez težav tudi prodirali. Romansu so prestregli več žog, v obrambi ga silili na mete iz razdalje, v skoku pa jih skoraj vedno pre-skakali. Vse to je omogočilo, da so nasprotnike v drugi četrtini povsem na-digrali, dopustili, da so v desetih minutah dosegli samo sedem točk, sami pa povedli na plus 30. Odmor ni prekinil naleta brežanov, ki so tudi v drugem polčasu nadaljevali z enakim ritmom. Trener je na koncu ob Gelleniju in Crismaniju preizkusil še ostale mlajše igralce. (V.S.) Bor Radenska - Falconstar 71:91 (19:24, 36:50, 51:72) Bor: Bole 12 (2:2, 2:4, 2:7), Ma-donia 4 (-, 2:4, -), Kocijančič (-, 0:3, -), Crevatin (-, 0:1, 0:1), Meden 27 (5:8, 5:8, 4:8), Contento 8 (2:4, 0:3, 2:2), Babich 4 (2:2, 1:2, 0:3), Vittori (-, 0:1, 0:1), Fa-vretto 13 (3:3, 5:7, 0:1), Pizziga, Daneu prej do novice www.primorski.eu 1 £ ' Alberto Grimaldi (Breg), 23 točk kroma 3 (1:2, 1:1, -), Bocciai n.v. Trener: Dean Oberdan. SON: 22; PON: Ma-donia (34. min.); Skoki: 24 (14 v obrambi, 10 v napadu). V športni dvorani Bojana Pavle-tiča na Stadionu 1. maja je po pričakovanjih slavil zmago tržiški Falcon-star, ki je potrdil, da ni naključje, da se s 16 točkami nahaja sam na vrhu razpredelnice. O samem poteku srečanja ni veliko kaj pisati. Bor se je močnemu nasprotniku upiral dobrih 16 minut, potem pa so košarkarji tržiškega moštva prevzeli vajeti igre v svoje roke in jih dejansko niso več izpustili. Bivši A-ligaš Nello Laezza je dokazal, da je dejansko razred zase, poleg tega pa trener Fal-constarja Franceschini razpolaga z res enkratnim moštvom. O tem zgovorno priča tudi statistični podatek, da je do točk prišlo 10 od 12 igralcev tržiškega moštva. Ze res, da je moštvo iz Tržiča močno, toda »plavi« so žal sinoči storili preveč naivnih napak, kot tudi potrjuje že sam statistični podatek o izgubljenih žogah. Sinoči so jih Bole in soigralci izgubili kar 24, kar je proti taki ekipi kot je Falconstar preveč. Tudi v obrambi so bili preveč mehkužni, tako da je bilo srečanja dejansko konec po 16 minutah. (RAS) San Vendemiano - Jadran 64:63 (16:13, 27:42, 39:47) Jadran: D. Batich 14 (1:2, 2:4:, 3:9), Ban 2 (-, 1:5, 0:5), Marusic 4 (-, 2:4, -), Franco 6 (-, -, 2:12), Malalan 8 (-, 4:7, -), M. Batich 10 (-, 2:3, 2:2), Slavec 17 (2:3, 0:1, 5:5), De Petris 2 (-, 1:4, -), Ridolfi, nv. Zerjal. Trener: Mura. SON: 25. PON: Marusic. »Zaslužili bi si vsaj podaljšek,« je pogovor po tekmi zaključil trener Andrea Mura. Jadran Franco je izgubil v San Vendemianu, potem ko je še tri sekunde pred koncem bilo izenačeno (63:63). Ob zvoku sirene je sodnik do-sodil osebno napako nad Leno (metal je iz devetih metrov), ki je nato od treh zadel en prosti met. Tako je Jadran ostal praznih rok, tretjič letos. A kaj, ko je bil to le delček razburljive tekme polni preobratov. San Vendemiano je že v uvodu hitro pokazal svojo moč in povedel KOŠARKA - V D-ligi Kontovel prekinil negativno serijo Alba - Kontovel 76:80 (24:18, 28:39, 49:85, 69:69) KONTOVEL: Škerl 19 (0:1, 5:6, 3:6), Majovski n.v., J. Zaccaria 4 (-, 2:2, -), Gantar (-, 0:1, -), Starc 11 (1:3, 5:6, 0:1), S. Regent n.v., Lisjak 14 (3:7, 4:6, 1:2), Šušteršič 11 (-, 4:11, 1:5), D. Zaccaria 16 (2:4, 7:13, -), G. Regent (-, 0:2, -), Hrovatin 4 (-, 2:6, 0:1), Zoch, trener Švab. PON: Starc (43). Po uvodni četrtini nič ni kazalo, da bodo Kontovelci dobili to srečanje. Gostitelji so namreč že po sedmih minutah vodili z 18:8, nakar so naši košarkarji reagirali in z delo-no razliko 21:4 sklenili polčas z visokim vodstvom 11 točk. V tretji četrtini so igrali še boljše in dosegli najvišje vodstvo (52:36), da bi nato postopoma popustili. Pomanjkljivi so bili pri metu in izgubili so preveč žog. V zadnjih in odločilnih akcijah so imeli v posesti kar tri žoge, da bi lahko zaključili tekmo v svojo korist že ob izteku regularnega dela, a gostitelji so jih prisilili na podaljšek. V petih minutah je Alba že povedla za pet točk, na- NAMIZNI TENIS - Deželne lige V B-ligi se bo Kras boril za obstanek Prejšnji konec tedna se je v zgoniški telovadnici odvijal drugi krog ženske B-lige. Krasovke so na sporedu imele dve prvenstveni tekmi, in sicer proti ASD Mortise Duemila ter proti TT Trieste Sistiana. Kras je nepričakovano premagal Mortise, tudi ker je pri nasprotnicah manjkala neugodna Silvestri in tako tudi olajšala pot do končnega rezultata 4:2. Dve točki je prispevala Sonja Milič, po eno pa Monika Mosetti in Katarina Milič. »Ekipa je solidno igrala in zadovoljna sem, da je vsaka prispevala svoje pri končni zmagi«, je povedala steber ekipe Sonja Milič. Prav tako pa je bil nepričakovan poraz z ekipo Trieste-Sistiana z rezultatom 4:1. Postava tržaškega društva naj ne bi bila tako kompetitivna, toda samo za dvoboj s Krasom so v svojo sredo vključili bivšo državno reprezentantko Marzio Pann. Zmagala je obe tekmi, poleg tega je še Katarina za las izgubila s Pilottojevo, Mosettijeva pa ni pokazala vsega svojega znanja, tako da je bil poraz neizbežen. Po zaključku prvega dela prvenstva je Kras predzadnji na lestvici, kar pomeni, da je cilj postal boj proti izpadu v ligi, to pa je v dometu krasovk. Lepo zmago so v tem kolu prvenstva dosegli C2 ligaši. Njihov položaj na lestvici se je tako znatno izboljšal. Nasprotniki so v Zgonik dospeli s solidnim Spadaccinijem, misleč, da bodo s krasovci kmalu odpravili. Slednji je res za ekipo prispeval dve točki, kar pa ni zadostovalo, saj so Edi Bole, Tom Fabiani in Gianni Rotella dobro opravili svojo nalogo. Vsi trije so premagali solidnega Bruna Bianchija, ob tem pa sta Bole in Fabiani dodala še vsak po eno točko. V moški D1-ligi je Kras A končno zmagal, čeprav s tesnim rezultatom 5:4. na srečo krasovcev so nasprotniki igrali brez neugodnega Donde, ki bi verjetno spremenil končni rezultat, in to v škodo Krasa. Omembe vredno je, da je zgoniška postava (Sonja Doljak, Simone Giorgi, Ettore Malorgio) izgubljala že z rezultatom 4:2. Giorgi pa se je izkazal in tesno premagal boljše kvotiranega Marušiča, kar je krasovce držalo še v igri. S potrpežljivostjo so nasprotnike dohiteli in potem tudi prehiteli, ko je na 4:4 Malorgio premagal slabšega Tuana. Poraz pa zabeležimo v skupini B v D1 ligi. Kras je tu klonil pred Fiumi-cellom (5:3). Tjaša Kralj je svoj doprinos dala z dvemi osvojenimi dvoboji, Vinicio Divo pa z enim, žal pa Livio Tagliapietra tokrat ni prispeval nobene točke. (R) kar so se naši košarkarji le zbrali in z delnim izidom 11:2 spreobrnili rezultat v svojo korist ter zasluženo zmagali. (lako) Sokol - Perteole 77:55 (15:15, 39:34, 50:48) Sokol: Ferfoglia 25 (6:8, 5:8, 3:6), Po-tocnik 11 (-, 4:7,1:1), Budin 2 (-, 1:3, -), Doljak 6 (2:3, 2:5, 0:3), Sossi 13 (2:2, 4:8, 1:3), Vi-sciano 5 (1:2, 2:4, -), Hmeljak 15 (1:2, 4:5, 2:5), Piccini, Peric, Coloni, trener Lazarevski. Po zmagi v derbiju proti Kontovelu je Sokol, ki je nastopil brez Hrovatina, Štoklja in Umka, prvič zmagal tudi na domačih tleh in tako potrdil dobro formo. Z odlično igro v zadnji četrtini, z delno razliko 27:7, je premagal solidni Perteole in ga dohitel na lestvici (obe ekipi imata sedaj 6 točk). Za ta pomemben uspeh je zaslužna vsa ekipa, ki je igrala požrtvovalno v obrambi, saj je gostom dopustila, da so dali le 55 točk. Učinkovita je bila tudi v napadu, kjer se je zlasti odlikoval Saško Ferfoglia, ki je dosegel kar 25 točk. Odlično je vodil ekipo Niko Sossi, pod košema pa sta bila najuspešnejša Denis Doljak z 11 (7 v obrambi in 4 v napadu) ter kape-tan Marko Hmeljak z 10 skoki (9+1). (lako) PROMOCIJSKA LIGA Villesse - Dom 74:53 (20:11, 33:23, 49:35) Dom: Voncina 3, Sanzin, Terčič 2, Za-vadlav M. 6, Zavadlav G. 7, Collenzini 2, Abrami 20, Antonello, Graziani 2, Kos 5, Ber-netič 6, Ventin. SON: 19. PON: Zavadlav G. 3T: Zavadlav M. 2. Trener: Dellisanti. Ekipa iz Vileša cilja na osvojitev prvenstva in to so domovci v petek okusili na lastni koži. Sicer nasprotniki niso bili nepremagljivi, Dellisantijevi varovanci pa so tokrat s prikazano igro razočarali. Usodna je bila predvsem prva četrtina, ko so si domači igralci priigrali prednost desetih točk. Po izenačeni drugi četrtini so se Abrami in soigralci na začetku drugega polčasa približali na sedem točk zaostanka, tedaj pa so nasprotniki z razdalje zadevali kot za stavo in prišli do visoke prednosti. (av) z 11:2. Prednosti pa ni zadržal dolgo, saj je Jadran še pred koncem prvega dela reagiral. Slavec in Matija Batich sta s trojkami prevesila tehtnico na drugo stran, tako da so jadranovci najprej izenačili, nato še povedli na maksimalnih 17 točk (21:38). Prednosti pa niso zadržali: v tretji četrtini jim je San Ven-demiano dobesedno zaprl pot pod koš, tako da so bili Ban in ostali prisiljeni metati iz razdalje. Zoga pa se je redno odbijala od obroča, v boju pod košem pa so prevladali gostitelji s Carlessom na čelu (19 točk, 19 skokov). Delni izid tretje četrtine je zgovoren: 12:5. Visoka prednost je tako počasi zbledela, San Vendemiano je še pred koncem izenačil in rahlo povedel. Šestnajst sekund pred koncem je Slavec s prostima metoma (2:3) izenačil 63:63, konec tekme pa je odločil še en prosti met. Nasprotnikov, namreč. Domači šport Danes Nedelja, 17. novembra 2013 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Chions PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Torviscosa; 14.30 v Spetru Slovenovem: Valnatisone - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Koprivnem: Isontina - Breg; 14.30 v Trebčah: Primorec - Pro Gorizia; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Sistiana 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Chiarbola - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Cgs; 14.30 na Proseku: Primorje - Lucinico DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Miljah: Muggia - Kras NARASČAJNIKI - 10.30 v Rudi: Ruda - Juventina; 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Sovodnje. NAJMLAJŠI - 9.30 v Standrežu: Juventina - Pro Romans Medea; 10.30 na Proseku: Kras - Alabarda ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Progetto Agora' Venezia ŽENSKA C-LIGA - 17.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Zalet UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Villesse KOŠARKA DRŽAVNI U17 - 11.00 v Vidmu: UBC - Jadran ZKB DRŽAVNI U15 - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB -Falconstar DEŽELNI U14 - 11.00 v Trstu (licej Oberdan): Azzurra - Kontovel DEŽELNI U14 ŽENSKE - 16.00 v Briščikih: Polet -Casarsa □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v četrtek 21. novembra ob 20. uri na Stadionu 1. maja. SK DEVIN prireja Smučarski sejem do danes, 17. novembra, v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: danes, nedelja, 17. novembra, od 10.00 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: jutri, ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, od 10.00 do 19.30. primorski_sport facebook 4 / ŠPORT Nedelja, 17. novembra 2013 23 NEDELJSKI INTERVJU - Ettore Malorgio »Nasprotnik ne sme biti obziren do mene« Včasih se zgodi, da invalid premaga neinvalida. Namiznotenisač na vozičku Ettore Malorgio kdaj pa kdaj občuti slast take zmage. A zanj šport ni zgolj hrepenenje po zmagi. Je tudi, ali predvsem, sredstvo za boljše počutje in premagovanje lastnih težav. O tem je tekla beseda v pogovoru po petkovem treningu v Zgoniku. Malorgio, ki se je rodil v Imoli, a že dolgo živi v Trstu, je k Športnemu krožku Kras pristopil pred petimi leti. »To je klub, ki nudi najboljše pogoje. Tu je lepo,« pravi. A ne da bi ga slišala Krasova športna direktorica, šaljivo doda: »Dovolj je, da ne ujeziš Sonje.« Od kdaj ste invalid? Od zgodnjega otroštva. Pri šestih letih sem se okužil z virusom poliomieliti-sa. To je bilo pred 55 leti. Zakaj ste potem izbrali namizni tenis? Po zaslugi ali po krivdi svoje bolezni sem vedno užival v športu. Name je učinkoval zdravilno. Vsak šport, s katerim sem se preizkusil v mejah svojih zmogljivosti, je koristil mojemu telesu. Namizni tenis pa sem vsekakor vzljubil že zelo zgodaj. Je tak šport, ki je v nekem smislu manj zahteven, zato je posebej primeren zame. Ste namizni tenis igrali tudi na svojih nogah? Da. Leta 1977 sem prišel v Trst. Podjetje, pri katerem sem delal, je imelo nam-iznoteniško ekipo. Igral sem na - recimo temu tako - normalen način. Nastopal sem na raznih turnirjih, hkrati pa je klub imel ekipo v C-ligi, kjer sem bil rezerva. Kdaj ste začeli igrati namizni tenis na vozičku? Tam konec osemdesetih. Invalidska prvenstva še niso bila tako razvita, ni še obstajala posebna športna zveza. A potem počasi se je začelo. Leta 1990 me je poklicalo tržaško društvo Freedom, da bi zanj nastopal na turnirjih, ki jih je začela prirejati italijanska zveza za invalidske športe. Takrat ji je bilo tako ime, zdaj se imenuje Italijanski paraolimpijski komite. Kako ste se počutili, ko ste igranje na nogah zamenjali z igranjem na vozičku? Počutil sem se uspešnega. Nasprotniki na vozičku so bili razmeroma slabi, saj so šele spoznavali ta šport, jaz pa sem ga itak poznal že od prej, saj sem ga igral tudi na nogah. Na državni ravni sem se počutil nepremagljivega. A ko sem šel na mednarodne turnirje, sem si moral takoj premisliti. Ker je bil v tujini invalidski šport mnogo bolj razvit, je bilo tam več znanja. Premagovali so me tudi namiznotenisači z večjo stopnjo prizadetosti. To ne sme presenečati. Invalid, ki se ukvarja s športom, se bolje počuti od invalida, ki ne goji nobene telesne dejavnosti. Zato je tudi kos marsičemu. V čem se namizni tenis na vozičku bistveno razlikuje od »navadnega«? Če se pomerita dva, ki sta si tehnično enakovredna, ni nobene možnosti, da bi invalid premagal »normalnega« nam-iznotenisača. Že z zgolj enim ohromlje-nim udom so tvoji refleksi bistveno slabši. Če pa se recimo pomerim z nekom, ki nima izrazitega tehničnega znanja, ga lahko spravim v težave. Igram s Krasom v prvenstvu D1-lige. Tamkajšni nivo znanja je tak, da lahko dobim kakšno tekmo. Dovolj je, da nasprotnik ne zaigra, kot zna, in meni lahko uspe. Ali je kaj zadrege na drugi strani mize, ko se pomerite z neinvalidi? Na začetku je. Takoj ugotovim, da se nasprotnik ne veliko trudi. K sreči pa ni veliko takih primerov. Tekmovalnost privede do tega, da vsak da, kar ima. A vendarle, se je kdaj zgodilo, da bi kak vaš nasprotnik povsem odpovedal, ker psihološko ni bil kos igranju proti invalidu? Ne, takih primerov ni. Ta zadrega se pojavi na začetku tekme, a k sreči ne traja dosti. Zgodi se kvečjemu, da nasprotnik zgubi prvi niz, a si potem tudi s pomočjo jeze opomore. Še dobro, da je tako. Veste, meni ni všeč, ko se nekdo ob igralni mizi vede obzirno do mene. Ne prenesem, da se mi nasprotnik opraviči, ker je žogico udaril previsoko, da bi jo jaz lahko ulovil. Saj tudi rečem: ej, opraviči se mi, če si se dotaknil mrežiče ali roba mize, ne pa za drugo. Kaj pa bi moral reči jaz, če mi uspe udarec, ki te je premagal? Zame je to sreča, da sta se paraolimpijska in namiznoteniška zveza dogovorili, da lahko igramo skupaj eni in drugi. Od kdaj lahko invalidi nastopate v prvenstvih namiznoteniške zveze? Točnega leta vam ne znam povedati, saj je bilo na začetku tudi precej neenotnosti. V nekaterih deželah je bilo to mogoče, v nekaterih ne. Mislim, da so to možnost uradno zapečatili po paraolim-pijskih igrah v Sydneyju. Na tistih igrah ste nastopili tudi vi, kajne? Da. Ali ta nastop štejete za vrhunec svoje kariere? Da, to je bil višek. Maksimun. Čeprav je treba povedati, da takrat nisem bil na vrhuncu svoje forme. To sem bil tam v letih 1992, 1994. Kaj ste dosegli v svoji športni karieri? Mah, ne spomnim se. Res? Vam ni morda nerodno naštevati lastne uspehe? Seveda. Ni lepo naštevati lastnih uspehov. Vsaj zame ni. No, torej ... Neprekinjeno od leta 1992 sem državni prvak. Tudi na mednarodni ravni sem imel nekaj zadoščenj, recimo ekipna srebra na evropskem prvenstvu v Franciji in na Slovaškem. To je bilo v letih 1996 in 1998. Bilo je še nekaj bronastih medalj na evropskih prvenstvih, a na svetovnih turnirjih nisem nikoli zablestel. Je tudi na invalidskih svetovnih prvenstvih v namiznem tenisu vse v kitajski domeni? Kitajci so res dobri, a najboljši so postali šele po olimpijskih igrah v Pekingu. Nanje so se seveda zavzeto pripravili. A dobri so tudi nekateri Evropejci: Francozi, Norvežani, Avstrijci, Nemci ... Kako se spominjate svojega nastopa na olimpijskih igrah v Sydneyju? Veliko zadoščenje je bilo že biti tam. Tja namreč nisi prišel z navadnim vpoklicem, ampak si se moral kvalificirati s prebojem med najboljših šestnajst igralcev na svetovni lestvici. Meni se je uspelo uvrstiti mednje. A ravno teden pred olimpiado so kar na vrat na nos priredili nek turnir, ki se ga nisem mogel udeležiti. Zaradi tega sem padel na svetovni lestvici in pristal na 23. mestu. K sreči sem lahko vseeno šel na olimpijske igre s posebnim povabilom wild card. Bila bi velika krivica, če ne bi šel. K sreči sem se iger le udeležil in lahko rečem, da je bila krasna izkušnja. Olimpiada je olimpiada, ne glede na to, kakšna je. Ste živeli v olimpijski vasi? Da, vse je enako kot na »normalnih« igrah. Od leta 1992 se vsaka paraolimpiada odvija približno mesec po olimpijskih igrah. Organizacijska in infrastrukturna sredstva so ista. Vi ste za nastop na olimpijskih igrah morali leteti v Avstralijo. Je za invalida, kakršen ste vi, tako potovanje težavno? Ne. Na tem področju so se v zadnjih časih zgodili silni premiki na boljše. Nekoč so veljala absurdna pravila, recimo tisto, da lahko potuješ samo s spremljevalcem. Zdaj tega ni in mnoge letalske družbe in mnoga letališča zelo dobro poskrbijo za nas. Vozite avto? Da. Jaz sem razmeroma srečen. Še do pred par leti sem lahko hodil še kar dobro. Zaradi težav v kolenih in v ramenih mi je zdaj težje, a se še vedno lahko premikam. Pogam si lahko z berglami, ne smem pa na predolge sprehode. Kaj pomislite, ko nekdo zasede parkirni prostor za invalide? Ni mi vseeno. Lotijo se me zlobne misli, se pa pretvarjam, da nisem videl ni- česar. Me pa zelo moti, če na mesto za invalide parkira nekdo, ki ni upravičen do tistega parkirnega prostora. Menite, da se je odnos do invalidov v zadnjih letih kaj spremenil? Da, bili so opazni premiki na boljše. Priznam pa, da sem vseeno malo zaskrbljen. Meni gre zaenkrat dobro, saj sem relativno srečen invalid. Nimam težav, kakršnih imajo drugi. A gotovo razmišljam, kaj bo, ko se bodo pojavile nove težave. Doslej sem vsekakor živel dobro. Ste videli francoski film Prijatelja, v italijanščini Quasi amici? Da, to je tisti film o afriškem spremljevalcu prizadete osebe. Kdor nima telesnih težav, se je ob tistem filmu ganil ali vsaj malo zamislil. Kako pa tak film doživljajo invalidi? Jaz sem zelo občutljiv in me ganejo tudi malenkosti. O tistem filmu lahko rečem, da je bil dobro narejen. Na sploh pa je zame tako, da na stvari ne gledam kot invalid. Saj niti ni prav. Menim, da invalid ne sme neprestano živeti kot invalid. Ne sme misliti, da mu zaradi svojih težav pripada nekaj manj. In obratno: ne sme misliti, da mu pripada več, samo zato ker je invalid. Če naletim na stopnico, s katere ne morem sestopiti, pač uberem daljšo pot in stopnico obidem. Prav je, da si nekaj zagotoviš, ker si si jo zaslužil, ne pa zato ker si do nje upravičen. V Italiji se je hitro razmahnil izraz »diversamente abile« (drugače zmožen). Vas taka definicija moti? Včasih se mi zdi, da taka definicija nima smisla. Ne vem, kaj bi bilo pravilno reči o nas. Morda bi bilo še najbolje opisno reči, da smo osebe s težavami. Ampak to iskanje nekega primernega izraza nima smisla. Tako velja tudi za druge primere. Veliko razprav je bilo o tem, ali naj se besedo črnec zamenja z izrazi kot so črn, temnopolt ... Menim, da ni važno, katero besedo izbereš, ampak kako jo izrečeš. Peter Verč 24 Nedelja, 11. novembra 201B RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno U Rete 4 7.10 Media Shopping 7.40 Superpartes 8.20 Nan.: Vita da strega 9.25 Le storie di viag-gio a... 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 14.00 Dnevnik 13.10 Dok.: I viaggi di Life 14.40 Donnav-ventura 15.00 Film: Soldato Giulia agli or-dini 17.00 Film: Il pirata dell'aria 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Film: Colpevole d'innocenza (krim., i. A. Judd) 23.40 Film: La Sconosciuta The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's Anatomy 23.30 Nad.: Saving Hope ^ Tele 4 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.3019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Un passo dal cielo 23.25 Speciale Tg1 Canale S Slovenija 1 Rai Due 7.00 Risanke 8.30 Dok.: Voyager Factory 9.10 Dok.: A come Avventura 9.50 Odd.: Ragazzi, c'è Voyager 10.30 Serija: Il nostro amico Charly 11.15 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.50, 22.45 Dnevnik 13.45 Film: Verdetto finale 15.15 Film: Omicidi di coppia 16.50 Nan.: Il commissario Herzog 18.00 Šport: 90° minuto - Serie B 19.00 Pole Position 19.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, prenos dirke 22.00 Serija: NCIS 23.00 La Domenica sportiva 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del- 10 spirito 9.35 Dok.: Miracoli degli anima- 11 10.00 Show: The Chef - Scelgo e creo in cucina 11.30 Le storia di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.20 Film: Sharm El Sheikh - Un'estate indimenticabile (kom.) 23.30 Show: X-Style O Italia 1 ^ Rai Tre 7.10 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Ar-rivano i Titani 9.55 Serija: New York, New York 10.45 TeleCamere - Salute 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Radici - L'altra faccia dell'immigra-zione 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 22.35, 23.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 7.00 Superpartes 7.30 Nan.: Hannah Montana 8.50 Film: Due gemelle a Londra 9.25 Nan.: Le cose che amo di te 10.55 Film: Due gemelle a Roma - Un'estate da ricor-dare 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Film: Dragon Hunter - Il cacciatore di draghi 15.45 Film: Mr. Crocodile Dundee 2 18.00 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.30 Film: Yes Man (kom., i. J. Carrey) 21.30 Lucignolo 2.0 La l 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.50 Talent show: Masterpiece LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.50 Film: I predatori della vena d'oro 12.35 Nad.: Adventure Inc 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Mosquito Coast 16.30 Nan.: i—« N d r 17 b VREDNO OGLEDA Nedelja, 17. novembra - |W| Rete 4, ob 23.40 La sconosciuta Italija 2006 Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Ksenija Rappoport, Pierfrancesco Favino, Margherita Buy in Claudia Gerini Irena je Ukrajinka. Nastopi službo družinske pomočnice v hiši, ki stoji točno nasproti tiste, družine zlatarjev. Irenin cilj je prav ta, da nadzoruje vsemu kar se dogaja v stanovanju premožnih trgovcev. V Trstu posnet Tornatorejev film, je zapletena, noir zgodba o čustvih, odpovedih, osamelosti. Dogajanje je postavljeno v današnjo dobo, v njem se prepletajo neizrečene resnice in skrivnosti, ki se seveda navezujejo na preteklost. Neznanka je dvaintridesetletna ženska, ki se je v otroških letih preselila z Vzhoda na jug Italije, zdaj pa je odpotovala v smeri severa, da bi si tu poiskala primerno službo. Seveda se ob njenem prihodu v Trst razvije in zaplete še vrsta drugih zgodb. Film je bil premierno predstavljen na Festivalu v Rimu. pop Pop TV 6.55 Risane, otroške in zabavne serije 10.00 Nan.: Morske deklice - H2O 10.25 Film: Cvetje v jeseni (rom., Slo.) 12.40 Nad.: Mentalist 13.35 Serija: Jamie -obroki v pol ure 13.05 Serija: Kuharski dvoboj tortic 14.55 Serija: Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo 15.35 Film: Karate kid 2 17.40 Serija: Okusi brez meja 18.15 Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.05 Film: V njenih čevljih (ZDA, '05, i. C. Diaz) 23.30 Film: XX/XY A Kanal A 8.15 Čarovnije Chrissa Angela 8.45 Serija: Kuharji za bojno črto 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Navihanci iz Benidorma 12.55 Film: Vesoljci na podstrešju 14.30 Film: Neverjetni Hulk 16.40 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Volan 18.40 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Top Gear 21.10 Svet - Povečava 21.45 Film: Nevarnost v Bangkoku 23.45 Film: Kickboksar 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Polna hiša živali 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Odd.: Slovenski pozdrav 14.15 17.15 Slikovitih 55 14.50 Projekt Na deželi 15.20 Film: Življenjska priložnost 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.40 Risanke 18.55 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.05 Intervju 22.10 Dok. serija: Zdravje Slovencev 23.15 Alpe-Donava-Jadran Jr Slovenija 2 8.05 Skozi čas 8.45 Globus 9.15 Alpe-Do-nava-Jadran 9.55 Alpsko smučanje: svetovni pokal, slalom (m), 1. vožnja, prenos 11.00 Glasbena matineja 12.20 Rad igram nogomet 12.55 Alpsko smučanje: svetovni pokal, slalom (m), 2. vožnja, prenos 14.20 Turbulenca 15.00 Koncert: Slovanska duša in slovensko srce 17.10 Svetovni pokal v športnem plezanju, prenos 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, prenos dirke 21.50 Dok. odd.: Prekletstvo Kennedyjevih 23.30 Zaigraj še enkrat, sam. (t Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10, 21.30 Žarišče 6.50 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.35 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.5015.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski na-povednik Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 „Q" 15.55 Potopisi 16.25 L'appuntamento 17.10 Avtomobilizem 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Kino Premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Il postino sull'Himalaya 22.15 Servus, srečno, ciao 22.45 Serata Viozzi 23.45 Me-diteran ^ Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 Videostrani 14.30 Glasbeno popoldne 17.00 Žogarija - BiH - finale 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Kralj Trnovec 20.00 Preverjamo kakovost 20.30 Znanstveni večer 21.30 Zgodbe o glasbi 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnev-nik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magni-fici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedlj-ski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: S prihodom hladnejših in oblačnih dni bo vaše razpoloženje močno padlo. Težko se boste zbrali, v službi se bodo napake pri delu kar vrstile. Za nekaj časa se oddaljite od obveznosti. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjih dneh se bo zgodilo, da boste veliko pozornosti namenili svojim potrebam, ljudi okoli sebe pa zapostavili. Pomanjkanje altruizma bo slabo vplivalo na prijateljske odnose. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu lahko spet navežete v stik z osebo, s katero se že dolgo niste srečali. V službi bodo stvari potekale brez večjih posebnosti. Bodite zbrani, da ne bo napak. RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji te«« den bo zaznamovala vaša naivnost, ki vas lahko spravi v nelagoden položaj. Oseba, ki se že več časa trudi pridobiti vaše zaupanje, bo pokazala svoj pravi obraz. T^e LEV 23.7.-23.8.: Veliko se bo-(^^r ste ukvarjali s preteklostjo. Predvsem negativne misli si boste težko izbili iz glave, zato boste v prihodnjem tednu odtujeni. Zaradi tega so možne težave na delovnem mestu. DEVICA 24.8.-22.9.: Intuicija ^^ in navdih prejšnjega tedna vas bosta počasi zapuščala. Izkoristite še zadnje ustvarjalne dni, nato si vzemite dan ali dva prosto od obveznosti. Napolnite se z energijo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Veli-^ ^ ko vam bo pomenilo, da boste v idejah in dejanjih uporniški in ne-kompromisni. Tako početje vam lahko v prihodnjem tednu zapre vrata pred ponujeno priložnostjo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Organizacija in red bosta za vas velikega pomena. Pikolovska narava ne bo najbolj po godu vašim bližnjim. Na delovnem mestu se boste ukvarjali z malenkostmi in pozabili na širšo sliko. STRELEC 23.11.-21.12.: Bodite prepričani o sebi in se ne podrejajte željam ljudi okoli vas. Prevečkrat se zgodi, da zaradi drugih ne pomislite nase. S prijatelji boste v prihodnjem tednu v odličnih odnosih. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pred vami je zelo čustveno obdobje. Nihanje v razpoloženju bo slabo vplivalo na vaše odnose. S partnerjem se boste sicer dobro ujeli, vendar boste včasih nepotrpežljivi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Delovna vnema ne bo več močna. V vsakdanjih opravilih boste odtujeni in apatični. Vzemite si nekaj časa zase in se, predvsem za vikend, popolnoma posvetite družabnemu življenju. RIBI 20.2.-20.3.: Odlično počutje bo zaznamovalo vaš prihodnji teden. Na delovnem mestu boste deležni pohvale nadrejenega. Pozitivno razpoloženje se bo poznalo tudi v izboljšanju odnosov z bližnjimi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 11. novembra 2013 2 5 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 10.00 Aktualno: UnoMattina Storie Vere 10.30 Aktualno: UnoMattina Verde 11.30 Aktualno: UnoMattina Magazine 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik Rai Due 6.40 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Show: Made in Sud 23.30 Emozioni ^ Rai Tre Canale S Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Squadra Antimafia 23.30 FiIm: The Mothman prophecies - Voci dalI'ombra O Italia 1 20.30 Nogomet: ItaIija - Nigerija 23.20 Aktualno: Porta a porta 7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 8.20 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nan.: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nad.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.25 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Show: Colorado 0.15 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le stra-de di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Report 22.50 Sfide ({ Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.10 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 17.00 Film: Agatha Christie - Tredici a tavola (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.35 Aktualno: Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: Bor-go Italia 7.50 Dok.: Piccola grande Italia 8.15 Aktualno: Salus Tv 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 15.45, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Opus 23.40 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.15 19.00 Točka 15.30 Na lepše 16.00 Intervju 17.00 Dok. odd.: Japonska, cesar in vojska 18.05 Dober dan, Koroška! 18.35 Prava ideja! 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.35 Nad.: George Gently 23.10 Slikovitih 55 (t* Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 15.05 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.05 DZ, izbor 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.30 22.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Tednik 23.20 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Šola 15.00 Serata Viozzi 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Naš čas 19.30 Žogarija v Lendavi 20.00 Dok. film: Fenomen Bruno Gröning, 3. del 21.30 Med nami 22.30 Glasbeni večer pop Pop TV Kanal A 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 13.05 Faktor strahu 10.0017.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.0519.25 Nan.: Očkoti 14.40 Film: Spro-žilec 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Popoln ulov 22.00 Film: Iz ljubezni HM Ponedeljek, 18. novembra Lä Iris, ob 23.25 Gosford park ZDA, Velika Britanija, Italija Režija: Robert Altman Igrajo: Michael Gambon, Kristin Scott-Thomas in Jeremy Northman Tudi v tem filmu, katerega scenarij si je prislužil oscarjevo nagrado, se je Robert Altman preizkusil z režijo skupinske zgodbe, ki strogo ločuje družbo na dvoje. Dogajanje je tokrat postavil v razkošno podeželjsko domačijo Wil-liama McCordleja, Gosford park. Tu sta gospodar in Lady Sylvia povabila vrsto prijateljev, da bi preživeli skupaj konec tedna. Njuno povabilo pa se je kmalu spremenilo v pravo nočno moro, saj so v Gosford Parku našli truplo in vsi udeleženci razposajenega week-enda so na lepem postali glavni osumljenci VREDNO OGLEDA 6.00 Risanke 6.50 16.45 Nad.: Vihar 7.35 14.55 Nad.: Ljubljena moja 8.25 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.2010.30, 11.45 Tv Prodaja 9.35 10.45 Nad.: Ko listje pada 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Nan.: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - obroki v pol ure 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 22.00 24UR - zvečer 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Po sinovi sledi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence -16. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scel-ta da Radio Capodistria; 23.00 Osserva-torio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. umora. 26 Nedelja, 17. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad našo deželo doteka z vzhoda suh zrak. Od jutri se bo Italiji iznad Sredozemlja približevalo območje nizkega zračnega pritiska. Z njimbo nad Triveneto dotekal vlažen zrak. V torek nas bo prešla vremenska fronta. Povsod po deželi bo pretežno jasno z nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Na trbiškem je dopoldan možna nizka oblačnost. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo čez dan popustila. Danes bo sončno, po nižinah v notranjosti Slovenije bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa večino dneva, megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 16 stopinj C. Jutri bo v celotnem območju od obale do predalpskega sveta v glavnem oblačno. Predvsem zvečer so možne krajše krajevne padavine. V gorah bo nekoliko lepše a spremenljivo vreme. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca bo na vzhodu. £ Sonce vzide ob 7.07 in zatone g ob 16.33 Dolžina dneva 9.26 Luna vzide ob 16.36 in zatone ob 7.43 z 1995 - Do jutra je ponekod v a zahodni Sloveniji padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je padlo 237 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 224 mm, na Lokvah na Trnovski planoti 217 mm, na Livku pod Matajurjem 214 mm in v Ligu nad Kanalom 192 mm. Danes: ob 2.41 najnižje -24 cm, ob 8.48 najvišje 49 cm, ob 15.30 najnižje -60 cm, ob 21.43 najvišje 33 cm. Jutri: ob 3.10 najnižje -22 cm, ob 9.14 najvišje 47 cm, ob 15.59 najnižje -60 cm, ob 22.15 najvišje 33 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. ¡o 500 m ............ 7 1000 m ...........5 1500 m............4 2000 m ...........2 2500 m............1 2864 m............0 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 1,5. IZOBRAŽEVANJE - Napotki s posveta v Ljubljani Učne težave pri matematiki in slovenščini obravnavati skupaj BRUSELJ - Evropski teden zmanjševanja odpadkov Varčevati z odpadki Ponekod jih reciklirajo 70 odstotkov, drugod pa jih kar 90 odstotkov konča na odlagališčih LJUBLJANA - Raziskave o učnih težavah pri matematiki in pismenosti so več let potekale ločeno, a stroka priporoča, da se jih obravnava skupaj, pravi Lidija Magajna s pedagoške fakultete v Ljubljani. Vzrok za težave so nevrofiziološki dejavniki pa tudi revščina in kulturne razlike; pri slovenščini se lahko kažejo že pri branju, pri matematiki že pri številskih predstavah. O vlogi učencev in učiteljev pri odkrivanju učnih težav ter oblikah pomoči učencem z učnimi težavami pri matematiki in slovenščini je Zavod RS za šolstvo v Ljubljani pripravil konferenco, na kateri so predavatelji spregovorili o nekaterih ključnih problemih pri prepoznavanju in odkrivanju učnih težav na področju slovenščine in matematike v osnovni šoli ter o posledicah dolgoročnih učinkov šolskega neuspeha. Med predavatelji je bila tudi Lidija Magajna z ljubljanske pedagoške fakultete, ki poudarja, da je pri učni neuspešnosti ključnega pomena pravočasno odkrivanje težav. Kot je pojasnila za STA, ima lahko učna uspešnost za posameznika dolgotrajne posledice. Te se ne kažejo le v nižji stopnji dosežene izobrazbe, temveč tudi v možnosti zaposlitve, zdravstvenih težavah in slabši socialni vključenosti. Posamezniki imajo lahko učne težave kljub ustreznim intelektualnim sposobnostim Magajna v zvezi s tem navaja rezultate mednarodne raziskave o pismenosti petnajstletnikov PISA iz leta 2009, po katerih okoli 20 odstotkov slovenskih petnajstletnikov ni doseglo nivoja bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, ki bi jim omogočal uspešno šolanje in vključevanje v družbo. Po njenih navedbah imajo lahko posamezniki težave pri učenju kljub ustreznim intelektualnim sposobnostim. Vzroki za težave imajo lahko ne-vrofiziološko osnovo in se odražajo v specifičnih učnih težavah, kot je na primer disleksija. Prav tako so med vzroki za učne težave tudi revščina, dru-gojezičnost, kulturna drugačnost, zmanjšana motivacija za učenje ter poučevanje, ki ni prilagojeno njihovim potrebam. Pri slovenščini se težave pogosto pojavljajo zaradi neobvladovanja jezika, pri matematiki se zaplete že pri številskih predstavah Kot pojasnjuje Magajna, je način pojavljanja težav pri branju in matematiki povezan tudi z značilnostmi posameznega jezika in socio-kulturne-ga sistema. Tako se pri raziskovanju področja učnih težav po njenih navedbah čedalje bolj uveljavlja multiperspektivni pristop, ki težav pri matematiki in pismenosti ne obravnava ločeno. Pri slovenščini se učne težave najpogosteje kažejo kot specifične težave pri branju in pisanju, zelo pogosto pa se kažejo težave zaradi neobvlado-vanja jezika, pojasnjuje Magajna. Pri matematiki pa se po besedah Silve Kme-tič iz Zavoda RS za šolstvo pogosto zatakne že pri številskih predstavah. Kot je pojasnila za STA, se lahko pri manjših številih otrok vsakokrat s štetjem prepriča, ali ima prav, pri večjih številih pa si s štetjem ne more pomagati, temveč mora osvojiti številske predstave. Posledično se tako pojavijo tudi težave pri računskih operacijah, še posebej pri odštevanju. Glede poštevanke, ki se jo je treba naučiti na pamet, pa Kmetičeva pravi, da jo nekateri pozabijo ravno zato, ker je ne razumejo. Prav tako je za nekatere učence težko razumljiv koncept ulomkov, saj terja drugačno logiko, zaplete pa se lahko tudi pri prostorski predstavi in obravnavi geometrijskih likov. Kot opozarja Kmetičeva, gredo nekateri učitelji pri obravnavi geometrijskih teles prehitro na računanje posameznih merskih enot, še preden nekateri otroci osvojijo omenjene predstave. Ključ je v razumevanju osnovnih pojmov in njihovem povezovanju, je poudarila. Elektronski pripomočki pri učenju ne morejo nadomestiti konkretnih Učencem pri oblikovanju in razumevanju matematičnih pojmov pomagajo različni pripomočki, didaktična stroka pa po besedah Kmetiče-ve priporoča uporabo več različnih pripomočkov. Učitelji danes pri poučevanju matematike uporabljajo tudi elektronske pripomočke in programe. Njihova prednost je v tem, da je slika na zaslonu dinamična in jo lahko ponavljajo, vendar ne more nadomestiti konkretne izkušnje, opozarja Kmetičeva. Ob tem navaja, da nekateri otroci zelo težko razumejo igro z dominami v elektronski obliki, če se z dominami prej niso igrali v živo. Šola mora biti od vseh, tudi od učencev z učnimi težavami Po navedbah Magajne so otroci vedno, še posebej pa v času ekonomske krize, ena od najbolj di-skriminiranih skupin šolajoče populacije. Zaradi ekonomske krize lahko pričakujemo napete odnose in manj spodbudno klimo na šolah in doma, manjše število strokovnih delavcev na šoli in slabše materialne pogoje, je pojasnila. Tudi Gabi Čačinovič Vogrinčič z ljubljanske fakultete za socialno delo je za STA dejala, da so učenci z učnimi težavami ranljiva skupina že po definiciji. Velja namreč, da če v šoli nisi uspešen, si izločen, je pojasnila. Toda Čačinovič Vogrinčičeva poudarja, da mora biti šola od vseh, tudi od učencev z učnimi težavami. Iz rezultatov različnih raziskav lahko po njenih besedah predvidevamo, da lahko vsak učenec z učnimi težavami napreduje. In to, kot pravi, je najprej naloga učitelja. Kot pravi, mora biti ta spoštljiv in odgovoren zaveznik učenca, ki skupaj z njim raziskuje, kaj ta že zna, in mu pomaga pri tistem, česar ne zmore. "Ko šola začne s kaznovanjem neznanja, je konec zgodbe," je poudarila. Sonja Poznič Cvetko/STA Italija ni vselej država dobrih praks v ravnanju z odpadki. V nekaterih pokrajinah sodijo podatki o recikliranju v sam evropski vrh, drugod pa se pojavljajo prizori kakršnega vidimo na posnetku arhiv BRUSELJ - Včeraj se je začel peti Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Cilj pobude, ki jo delno financira Evropska komisija, je spodbujanje ozaveščenosti o trajnostnih virih in ravnanju z odpadki, kamor sodijo zmanjševanje količine odpadkov, ponovna uporaba izdelkov in recikliranje materialov. Cilj Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je povečati osveščenost o tem, kako spremeniti navade v Evropi in spodbuditi razpravo o učinkoviti rabi virov in krožnem gospodarstvu. Projekt zdaj zajema 17 držav, vključno s tremi državami, ki niso članice EU. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pravi, da obstaja ogromen potencial za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, so sporočili iz Bruslja. V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki poteka do 24. novembra, so predlagani novi načini osveščanja o zmanjševanju odpadkov, ponovni uporabi izdelkov in recikliranju materialov. Cilj je razviti in preizkusiti komunikacijska orodja, ki so namenjena upravam, združenjem, podjetjem, šolam in posameznikom. Glavne dejavnosti bodo potekale med tematskimi dnevi preprečevanja odpadkov, ki se letos osredotočajo na ponovno uporabo, za katero so organizirane lokalne dejavnosti, kot so tržnice rabljenih izdelkov, delavnice za popravilo in sejmi menjave. Evropski državljani vsako leto ustvarijo več kot 500 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo, vendar se ta številka v državah članicah giblje med nekaj več kot 300 kilogramov in več kot 700 kilogramov. V povprečju se polovica teh odpad- kov reciklira, vendar obstajajo velike razlike med državami članicami. V nekaterih državah članicah odlagališč ne uporabljajo več, stopnja recikliranja pa dosega 70 odstotkov, medtem ko druge države ne reciklirajo veliko, zato več kot 90 odstotkov komunalnih odpadkov konča na njihovih odlagališčih. Potrošniki in gospodinjstva s svojimi nakupovalnimi navadami, ponovno uporabo in ločevanjem odpadkov ključno vplivajo na zmanjšanje odpadkov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v letošnjem letu opozarja predvsem na problematiko količin zavržene hrane, saj se v Evropi vsako leto odvrže približno 90 milijonov ton hrane. V Sloveniji se letno odvrže približno 82 kilogramov hrane na prebivalca. Evropski teden zmanjševanja odpadkov je bil prvič organiziran leta 2009 in se je na začetku osredotočal na osveščanje o preprečevanju odpadkov. Ukrepi bodo letos potekali v Andori, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Luksemburgu, na Malti, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem, v Združenem kraljestvu, BiH ter na Islandiji. Okvirna direktiva o odpadkih daje prednost preprečevanju, ponovni uporabi in recikliranju pred sežiganjem, pri čemer sta odlaganje in sežiganje brez energetske predelave skrajni možnosti. Študija, pripravljena za komisijo, ocenjuje, da bi popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih prihranilo 72 milijard evrov na leto, povečalo letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarilo več kot 400.000 delovnih mest. (STA) PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 17. novembra 2013 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V ponedeljek, 18. novembra, ob 21.01 / kabaret / Večer s Pupkin Kabarett. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 20. novembra, ob 20.30 / Richard Bean: »Servo per due«. Režija: Pierfrancesco Favino in Paolo Sassa-nelli. / Ponovitve: od četrtka, 21. do sobote, 23., ob 20.30 ter v nedeljo, 24. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 10. novembra, ob 17.00 / Elfriede Jelinek: »Jackie«. V četrtek, 14. novembra, ob 17.00 / Jules Verne, preureditev Adriana Badot-tija: »20.000 leghe sotto i mari«. / Režija: Luciano Pasini. Stalno gledališče Orazio Bobbio - "La Contrada" V petek, 22. novembra, ob 20.30 / Noel Coward: »Vite private«. / Režija: Giovanni de Feudis / Nastopata: Corrado Tedeschi in Benedicta Boccoli. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 20.30, v nedeljo, 24. ob 16.00 ter od ponedeljka, 25. do srede, 27. novembra, ob 20.30. GORICA Kulturni dom (Ul. I. Brass 20) Jutri, 18. novembra ob 20.30, / Nina Rain: »Plemena« / Predstava bo opremljena z nadnapisi v italijanskem jeziku. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Mali oder V sredo, 20. novembra, ob 20.00 / Nina Mitrovic: »Srečanje«. / Ponovitve: v četrtek, 21., v sredo, 27., v četrtek, 28. in v soboto, 30. novembra novembra, ob 20.00. V četrtek, 28. novembra, ob 12.00 / Iz-rok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 19. novembra, ob 19.30 / Albert Camus: »Kaligula«. V sredo, 20. novembra, ob 19.00 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitev: v ponedeljek, 25. in v četrtek, 28. novembra, ob 19.30. V četrtek, 21. novembra, ob 17.00 / Rudi Šeligo: »Svatba«. / Ponovitev: v petek, 22. in v soboto, 23. novembra, ob 19.30 «V sredo, 27. novembra, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Mati«. Mala drama V sredo, 20 novembra, ob 20.00 / Ya- smina Reza: »"Art"«. / Ponovitev: v soboto, 23. novembra, ob 20.00. V četrtek, 21. novembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. V petek, 22. novembra, ob 17.00 / Evri-pid: »Alkestida«. Slovensko Mladinsko Gledališče V torek, 19. novembra, ob 20.00 / L. Visconti, S. Cecchi D' Amico, E. Me-dioli: »Nedolžni, (L'innocente)«. / Režija: Diego De Brera. V petek, 22. novembra, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji« / Režija: Vinko Mo-derndorfer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Gledališče Miela V četrtek, 21. novembra, ob 20.00 »Trieste is Rock predstavlja« symphonic / epic / heavy metal večer. Nastopajo : Kamelot, ReVamp In Tellus Requiem. Gledališče Verdi V petek, 22. novembra, ob 20.30 / Koncert / »Simfonična sezona gledališča Verdi«. dirigent: Flavio Emilio Scogna. / Ponovitev: v soboto, 23. novembra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in Balet Kino Šiška V ponedeljek, 18. novembra ob 21.00 / Nastopata: Wampire (ZDA) in Kar-makoma (Slo). V torek, 19. novembra, ob 20.00 / Melodični metal koncert / Nastopajo: Children Of Bodom (Fin), Decapitaded (Pol) in Medeia (Fin). V sredo, 20. novembra, ob 20.00 / Jazz / Nastopata: Youn Sun Nah in Ulf Wa-kenius. V četrtek, 21. novembra, ob 21.00 / Elektronska avantgarda / Nastopata Vladislav Delay A/V Show Feat. Po-emproducer AGF. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella do 6. januarja 2014 je naogleda razstava Jagode Buic: »Theatrum mundi«. TheArtPhotoGallery (ul. Diaz 22/c) je na ogled fotografska razstava Anje Čop: »Iran: unimaginable«. Na ogled bo do 9. januarja 2014. GORICA Galerija Kulturnega doma je na ogled fotografska razstava: »Prva«. Ob 50-le-tnici poleta prve ženske kozmonavtke na svetu v vesolje, Valentine Vladimi-rove Tereškove. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške ko- bilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako prebivalka držav severne evrope vnetje kože zaradi obsevanja grški bog vojne mesto v andaluziji v Španiji beri primorski dnevnik kitajski instrument am. pevec bon ... primorski dnevnik, tvoj dnevnik kovina, ki privlači železo reka, ki teče skozi rim neprijeten občutek znamka it. motorjev angleška pevka bush zaponka na vzmet, jezičnik tuje žensko ime sedmi mesec v judovskem koledarju med nebesi in peklom nekd. preds. jadrana prebrisan moški raztegnitev sklepnih vezi drago ota sl. alpinist (franc) koloidna raztopina najpogostejši veznik najvišji vzori, smotri komunalni delavec italijanski pevec rastlino-slovec livio semolič teolog islama am. pevka fitzgerald največji polotok na svetu coldplayev hit viva ... makedonska narodnoosvobodilna organizacija konica andrej jarc dirkališče pri madridu fr. menih de chabannes kofi anan ličinka madžarsko mesto, znano po vinu knjiga zemljevidov hitra ... atl. disciplina filipinsko jezero / vulka na filipinih avstralski plavalec mesto pri teramu vrhunski športnik nizozemska (ital.) sklepni del postojnske jame nadležna žuželka, ki boleče piči sabotin na vrhu alojz rebula naša zgodovinarka in publicistika se ukvarja s kalcijevim oksidom sibir. reka otočje med severno in južno ameriko pritisk ada negri majhen leseni plug tekne poleti luka v alžiriji cestna vijuga, serpentina materija, snov giorgio gaber branko elsner skrb, briga rastlinska bodica kajetan kovič trava tretje košnje am. igralka thurman pripadnik starih germanov am. pevec garfunkel talisova pijača imenoslovje izoblikovana žuželka am. igralec pacino ilka vašte arabski žrebec državna blagajna kontovelov Športni praznik užitna morska riba teža ovojnice grški d didaktični pesnik muslimansko sveto pismo rimski hišni bog pripadnik turškega ljudstva v rusiji SLOVARČEK - ADEMAR = fr. menih • APO = vulkan na Filipinih • KIN = kitajski glasbeni instrument • NISAN = mesec v judovskem koledarju • TAAL = jezero na Filipinih • VMRO = makedonska narodnoosvobodilna organizacija Primorski dnevnik ste tudi vi! Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom. Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili. Tokrat je fotografijo prispevala Emanuela 100 odtenkov vsakdana Vsak dan, zgodaj v jutru, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik! _naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Če se za naročnino odločite takoj, boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno do konca leta 2013. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku dnevnika brez dodatnih stroškov. lahko objavljali brezplačno. Primorski r dnevnik info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu