' 268. številka. Ljubljana, v četrtek 22. novembra. XXVII. leto, 1894. shaja viak dan av«4«rv iaimfii nedelje in praznike, ter velja po potiti prejeman sa avstro-ogerske deiele aa nt leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden saeesf 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbl j »no brea pošiljanja na dom ta vse leto 18 gld., ia Četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za t nje deiele toliko veC, kolikor poštnina znala. Za osna ni 1 a plaCnje ee od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oananilo j eden k rat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopial naj ee izvole frankirati. — Rokopisi aa ne vračajo. — D reda i It v o in a pravni stvo je na Kongreenem trgu It. 12. Opravniitva naj aa blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, omenila, t. j. vse administrativne stvari. „Celjska gimnazija" — a ne v Celji? (Izviren dopis iz Celja.) V trdem boru, kateri bije slovenski narod za slovensko gimnazijo v Celji, oglasil se je nov nasprotnik: vlada. Celjski okrajni glavar dr. Wagaer se je bil osebno lotil agitacije zoper obl|ubl)eni zavod Bil je v Žalcu in t Št. Jurju ob južni železnici ter obdeloval ondotno prebivalstvo, naj zahteva, da se tam ustanovi bodoča .slovenska" gmuazija. Manevre g. okrajnega glavarja ste obširno popisali in sedaj nastane vprašanje: kako to, da je zastopnik vlade začel osebno sgitovati. Ali je bil v to od vlade pooblaščen, ali pa je to storil na svojo pest, na svojo odgovornost? Sladki dr. Wagner ni bil nikdar prijatelj naših narodnih zahtev. Svojih Čutil ne kaže s besedami, kaže jih pa z dejanji. 2e ko je bil cesar v Celju, se je to videlo. Okrajni glavar dr. Wagoer mu je takrat drznil se trditi, da je Celje izključno nemfiko mesto. Ko je bil v Brežicah in je zaališaval one občine, ki no bile zahtevale slovenskih šol, pokazal se je unetega nasprotnika Slovencev, prav kakor v Vojniku, kjer je nabiral podpise aa ■emlko ljudsko lolo. Kateri preproiti človek, vzgojen v svetem strahu pred oblastvi, se pač npa ustavljati, ako ga ponove sam mogočni okrajni glavar, naj se izreče ?a kako stvar? — Sodeč po tem bi ne dalo pač misliti, da je okrajni glavar Celjski, cegtr za političnega uradnika preintimne zveze s Celjskimi nemškutarji so notorične, posegel v nag boj sa s'ovenske paralelke oziroma slovensko gimna tijo v Celji iz lastne inicijative. Ali verjeti tega ne moremo Celjska gimnazija je postala velevažno politično vprašanje, glede katerega se posamičen okr. glavar ne sme na nobeno stran angaževati. Gospod dr. VVagner pa je to storil, osebno agituje, dasi je naučni minister določno in obvezno obljubil, ustanoviti v Celji utrakvistično gimnazijo, s kakerano so se zsdovoljili slovenski koaliranci, in daai je za to potrebno svoto že postavil v drža?ni proračun. Ali je verjetno, da je podrejen organ, preprost okrajni glavar, se upat na svojo roko delovati zoper vladno obvezno obljubo? — Hi tega ne mo- remo verjeti, nego zdi 10 nam, da je okrajni glavar dr. Wagner delal b privoljenjem ali morda tudi po naročilu osrednje vlade, in da Želi vlada sama, naj bi se izvedenje nje obljube preprečilo. — Na vsak način je treba, da se stvar pojasni. — Slovenski poslanci naj interpelirajo vlado, jeli dr. Wagner postopal z nje privoljenjem ali po nje na ročilu. Će bi bil dr. VVagner postopal samovoljno, potem je na sedanjem svojem mestu nemogoč. — Samo na to pa se ne smemo omejiti. S samim protestom slovenskih poelaocev zoper poatopsuje okr. glavarja dr. Wagnerja pa se ne bo dovolj storjeno. Slovenska gimnazija, ki' je namenjena južnemu delu slovenskega Štaierja, more se ustanoviti samo in jedino le v Celju. Celje je zemljepisno in prometno ■red šče onega dela dežele, kateremu je gimnazija namenjena. Tukaj se krilata glavni železniški progi južnega Sta jer j a, glavna proga južno železnice in savinjska železnica, ki se bode nsdaljevala čez Šmarje do hrvatske meje. V Celju ima okrožno sodišče in rudarsko oblastvo za Spodnji Štajer svoj sedež, tukaj je okrajno glavarstvo skoraj sa celi okraj, kateremu je gimnazija namenjena. Prebivalstvo je torej že zavoljo tega na Celje vezano. Tukaj v Celju se nahajajo potrebni prostori za stanovanja učittlj«tva in dijaštva; tukaj potrebne trgovine sa nakup šolskih knjig in drugih Šolskih potrebščin. Samo večje mesto kakor Celje ima tudi potrebno število razumništva in drugih naprav za izobrazbo dijaštva in učiteljatva. Da hočejo vladni krogi Slovence res le me* miti, ksže tudi to, da hoče gimnazijo ustanoviti ravno v St. Jurjn. Saj ji je vendar občina Celjske okolice mnogo bližja. Tudi ta občina ima popolnoma slovenski sastop, a pri tem zlasti v Gaberjib ia na Bregu mnogo več mestnega značaja kakor St. Jurij, in je vsaj s mestom v neposredni zvezi. O nameravani gimnaziji se je že mnogo govorilo, sklepalo in pisalo. Ves hrup je prav za prav vlada sama provzročila s svojo neodločnostjo, Ko bi bila vlada kmalu po proračunski debati v državnem zboru, pri kater« je obljubila slovensko nižjo gimnazijo v Celju, izdala naredbo, da se morajo z začetkem šolskega lets 1894/95. na Celjskej gimnaziji ustanoviti slovenske paralelke, bi sicer raz upiti Celjski listič o Slovencih pisal nekoliko surovih Člankov, mestni zastop Celjski bi bil proteatoval in morda bi bil tudi dr. Foregger v državnem zboru malo zaropotal, ali to bi bilo tudi vse. Kako lepo in mirno so se na primer ustanovile slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru. Ali kdor o tej zadevi ne govori in ne sklepa, to je slovenski narod, to bo njegovi vodje in njegovi javni zastopi. Ako je velikemu nemškemu narodu, ki ima za izobrazbo svoje mladine vsakovrstnih zavodov v izobilju, in kateremu se z ustanovitvijo slovenske gimnazije v Celju ničesar ne vzsme, toliko na tem ležeče, da zabrani ta zavod, da dela toliko hrupa, koliko bi moralo šele slovenskemu narodu biti do tega, da si pribori učni zavod, ki zna za njegovo bodočnost biti odločilen. Po celi Avstriji se oglašajo nemška drufitva in nemški javni zastopi proti slovenski gimnaziji v Celju. Kaj pa storijo Slovenci? Ničesar! Kje so naša društva, kje naši občinski in okrajni zastopi. Zlasti v južnem delu slovenskega Štajerja bi se morali oglasiti vsi občinski in okrajni zastopi kakor jeden mož za slovensko in sicer popolnoma slovensko gimnazijo v Celju. Pozno je Že sicer, a še bi bil čas. Vzdramite se okrajni zastopi v Šoštanju, Gornjem gradu, na Vranskem, v Celju, v Šmarju, Sevnici, Kozjem, oglasite se občinski zastopi v Velenju, Šoštanju, Gornjem gradu, Rečici, Ljubnem, Mozirju, BraBlovčah, na Vranskem, v Žslcu, St. Jurju, Šmarju, Sevnici, Kozjem, PodBredi, Podčetrtku itd. Zahtevajte vsi jednoglasno od vlade in državnega zbora popolnoma slovenske nižje gimnazije v Celju. Ko se je v Trstu ustanovila višja obrtna šola, izpodrinili so Lahi Slovence, in na novi šoli se poučuje v laškem ježku, ker je Tržaški mestni za-atop vladi ponudil nek prispevek za novo šolo, mislim da je dal potrebno poslopje. Kaj bi bilo, ko bi na primer naši okrajni zaatopi v Šoštanju, Gornjem gradu, na Vranskem, v Olju, Šmarju, Sevnici in Kozjem vladi ponudili primerne prispevke za novo gimnazijo, morda preskrbeli potrebno poslopje s pogojem, de se učni zavod ustanovi v Celju, in da se na istem ne bode več poučevalo v nemšdini, kakor n. pr. na nižji gimnaziji v Ljubljani? Na ta načm bi vlado morda prisilili, da ustanovi popolnoma slovensko gimnazijo ravno v Celju. LISTEK Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Oulda.) XIV. (Dalje) Ko je došla Velika noč, je zopet zahajala v društvo, kjer se je še vedno govorilo o detla Rocci; ona je neznano trpela pri tem, a vkljub temu Be je zatajevala, da ni pokazala avojih čustev. Mr. Worth, nje Pariški krojač, ji je poslal nekoliko novih spo-mladnih oblek, prava čudovišča glede lepote in ukusa; nosila jih je, vsaka jo je zavidala in obsipala z laskavimi besedami in jo na oko oboževala, a H Ida se ni menila ne za jedno ui drugo Će je bilo to mogoče pri nji, postala je še hladoeja in prazirneja nego je bila že preje in ženske so na svojo veliko radost zapazile, da ji lepota giaevs, da se suši in da boleha. Nikoli ne bi bila mislila, da ima to življenje v Bebi takih peklenskih muk, kakor so bile muke, ki jih je zdaj trpela. „Ce pogine, ubila sem ga jaz," ta misel jo je morila dan ia noč. Iz Sicilije Se ni bilo vestij o njem. Ko je ne- kega dne jahala po okolici mesta, pride do blizu Palestrine, sreča starega hišnika, ga spozna in gre v tiho, zapuščeno hišo; starec ji jame pripovedovati o ljubljenem gospodarji, pove" ji vse, kar se je nanašalo na njega otroška in tudi poznejša leta, ji pripoveduje, kako zvesto udani so mu njegovi koloni in o della RocC'ui požrtvovalnem delu in nastojanju o Času kolere, a ona se ni mogla naslušati. Starte ji pravi, da ni od gospodam prejel dosihdob nobenega glasu in se pri tem milo rasjoče. Tisti večer je bil velik ples v villi TrsBimene. Ko jI je sobarica krasila lase in prsa z demanti, spomni se Hilda, da je to blesteče, brezčutno, mrtvo kamenje simbol stvarij, zaradi katerih ga je izgubila. Kdo ve, morebiti ravno v tem času leži mrtev na kaki samotni pečini kraj divnega modrega morja 1 Težkega in tesnobnega srca došla je v villo Trasimene, kjer je bilo že brez števila odličnih gostov, poslušala običajno površno brbljanje, gledala, ksko plešejo, kajti sama še nikoli ni šla mej plesače, poslušala tiste lepe besede, ki jih je že tisočkrat čula in ki so ji že davno presedale; meato da bi se zabavala, se je grozno dolgočasila v tej ugledni družbi, vse ji se je zdelo tako puhlo, jednolično in duševno omejeno. Iznenada stopi k njej St. Louis. — Kako sem srečen, gospa, da vas vidim! naš novi Heraklit ubil je svojega zmaja. Ravnokar je dobil Maremma brzojav iz Palerma. Della Rocca je ulovil tega bandita, tega Pibra in ga uklenjenega dal eskortirati v mesto; bandit je močno ranjen. Zdaj je v zaporu. To je junaško delo, kajneda? Deset dnij je naš Pavlo potikal se po onih hribih, pri tem mu je šlo nekoliko trdo, a prebil je srečno vsh in odnesel ne samo živo glavo, nego tudi premagal tega divjaka. Gotovo bode za svoje junaštvo dekoriran z Anuncijatinim redom Težko, da se je kdaj kak človek dal na bolj nevarno podjetje, kakor je to, treba je za to pač celega junaka, ki se ne boji nikake nevsrnosti. A posrečilo se je njemu, kar se mnogim drugim pred njim ni posrečilo. Deset let je Pibro strahova! vso okolico. V Pa-lermu so tega dogodka silno veseli. Škoda, da nimamo pesnika, kakeršen je bil Arioato, da opeva ta junaški Čin, tu bi našel hvaležno snov. V ostalem, tak jo vea cvet italijanskega naroda. Angleži bo že davno prestali dihati Shakespearovim duhom, a Italijani bo še zmeraj kakor so njihovi pesniki. St. Louis ji jame natanko in obširno razlagati o Ariostovi šoli, o narodnem obeležji in duhu, ki V Kjiiltljniil, 22. novembra. Mi ne moremo kaj, da ae zopet bavimo a kolegom „Slovencem". Saj itak radi ali neradi prezremo marsikatero lepo priložnost, ko bi ae ž mim ne samo lahko bavili, ampak tudi prav dobro zabavali. Danes pa je ne smemo izpustiti Ze iz hvaležnosti ne zato, da smo imeli sinoč ob 6. uri — po mučnih uradnih urah se .Slovenec" res dobro prileze! — pet natanko štetih prav kratkocasnlh minut, čitajoči njegov uvodoi članek. Škoda, da je shod zaupnih mol že tako blizu I Od dne do dne je list „ Katoliške tiskarne* zanimivejši in če bi le še nekoliko delj morali ča kati napovedanega shoda, rasla bi v geometrični progresiji stiska našega kolega v Semeniških ulicah, in nazadnje bi doživeli še pred shodom prizor, da bi sami BSlovenčeviu uredniki od smehu popokali nad svojo — originalnostjo. Gre namreč .SlovenČevim" gospodom zopet za to, kako bi se kaka pega našla sedaj pred zaupniškim shodom, ker je bilo seveda pred slovenskim katoliškim uhodom tako čisto kakor soloce. Bomo zoper shod zaupnih mož, ker ee bodo tam potezali za načelo narodnosti! To je bila prva njih parola, katere so se pa kmalu kesali, ker imajo vender čitatelje, ki narodnosti nočejo zavreči. Ne moremo biti za shod, ker se bodo tam izjavljali za samoslovenske ulične napise v L:ubljani in kritikovali delovanje koalicijskih poslancev — bila je druga parola, ki je pa menda tudi v .Slovenčevih" vrstah pomilovanje obudila. Torej naprej k tret|i paroli! Kaj hočete b tem shodom, ki ima samo namen, da si dva stara prvoboritelja pomladita politični svoji lici? Č tatelji so se tudi temu le smijali. Pa sinoči so dobili zato četrto poskušnjo „Slovence vske* dovtipnosti, ki je sestavljena tako-le: Na shodu se bo sicer glasila neliberalna, krščanska beseda, ali .v groznem kontrastu" bi bile njegove resolucije z glasilom stranke, s „S ov. Narodom"; kar shod morda z dobrim namenom sklene, to podere .Narodova" pisava. .Rhuoi teneatis!" Zadnja nit je menda pošla . . . Zoper shod ni nikakega ugovora več in samo še tega manka, da nad list — no, kaj? — da se umakne ,S'ovencu", seveda z vsemi svojimi naročniki 1 Naš list je namreč zadnji čas tudi še nekrščansk. Na polupreteklost našo se . Slovence va" gospoda ne ozira. Kaj pa smo v sedanjosti takega zagrešili, kje je tist „grozni kontrast" z nacrti krščanskih reaolucij za zaupaiški sbod ? No, prvič, .pisarili" smo „proti veri in duhov£č ni ob prniki zadnje de-želnozborake volitve na Notranjskem". Naši čitate1 ji vedo, haj eno .pisarili", vedo torej, da bimi le tedaj ne bili .pisarili proti veri in duhovščini", če bi bili molčali in pustili brez graje, da nekateri notranjnki župniki in kaplani agtirajo, kakor in kolikor se iro ljubi za kandidata, katerega niso marali najboliši notranjski veljaki. Vse te agitacije mirno gledati in tiste, ki so se jej uprli, prepustiti .Slotenčevim" surovim napadom — to bi bilo, kajpada, versko in duhovako! Kateri je naš drugi „liberalni" greb? Ta je, da niamo obširno poročali o nižje - avstrijskem katoliškem shodu, ua3a notica o njem pa da neti razdor mej katoličani in šk< h! Da, to je greh, da je arajca bliže života, kakor pa suknja, se je vedno v nji javljal in b katenm ie bila na-vdahoena, a ona od vsega tega ničesar čula ni. Na oko, na videz |e bila mirna tn ravnodušna, a topila ae je nekega neznanega veselja, plemenit vzvišen ponos jo je navdal, ki je bil po vsem različen od one oholosti, ponos, ki ae navdušuje za juaaška dela, ne tist ponos, ki je imel svoj izvor v njenem položaju, bogatstvu, njmi lepoti in do katerega sama mkuh ni mnogo držala A glavoa stvar je. da je živ! Pa ko bi zopet pred njo stal, in jo zopet zaprosil, morala bi mu isto tako odgovoriti, kakor ondaj — tako vsaj se ji je zdelo. — Junaško dejanje, v resnici, pravi madame Mila, ki ie mej vali-koin doAla k nji, da se malo počije. Z laj se lahko vrue in vzame v zakon m*lo SpJflerovo. Kaj pravite k temu, Samt L>uia? — Oo je nikoli vzel ne bode, te Amerikanke, pravi St. Louis — kakor sploh nob ne, in pri tem mu obtiči oko na lady lini . Ona se igra s pahljačo, kakor da se ne briga ■dosti za ta pomeoek — a staro pr. krasno pabliačo s slikami Watteaua. — Della Rocci se je to posrečilo, ta njegova sreča se v tem slučaj i zovo junaštvu, odgovori mirno. to je greb, da smo se osobito te dni pečali z našim tužnim narodnim položajem! Ko niti sa razprave o tem nismo imeli prostora dovolj, naj bi mi vae pustili na stran in celi teden prevajali poročila o nižjeavstrijskem katoliškem shodu? Ker tega nismo storili, je nal list nekrščansk in stranka, ki ga vsdržuje, je tudi nekrfičanskal Ali si taka trditev več nego smešna? Ia mi smo .to priliko porabili, da netimo razdor mej katoličani in škofi"? S čim nek*, ali snabiti s tem, da nismo nikskega članka napisali po motivih, ki so nam bili sa razpolago ne le v .N. Fr. Prease", ampak tudi v „Deutsches Volksblatt" itd. in ki nam razlagajo, da jedenkrat niso škofje vodili katoliškega uhoda, ampak prvaki krščansko-socijalne in vrbu tega tudi protikoalicijske stranke? Da se sploh v polemiko, katera je radi tega nastala, nismo vtikali? Ia kaj je vse pripomnil katoliški .Vaterlaad" k svojemu popisu o nižieavstrijskem katoliškem shodu? Dejal je suhoparno: .S tem je končan — jaden dan, ki je mnogo klic za dobre sadove zapustil, ki ob primerni dobri volji tudi dozoreti utegnejo" V takem položaji smo torej — mi netili razdor, ali pa naj bi ponatisnili popis tega shoda iz „Slovenca", kot jedino pravega in zveličavnega katoliškega glasila, ka li? Po vseh teb dokazih je se ved* opravičen .Slovencev" zadnji argument in ta je, kakor po navadi, kadar s fakti ne more na dan, besedica: epi oh. .Sploh se glede verskih vprašanj „Narod" drži dosledno — gesla: .Vera je privatna stvari" Čudno je le to, da smo še pred kratkim obsodili „I)elav-čev' članek, v katerem je bilo to geslo zrečeno in zaradi katerega je moral »Delavec" tudi romati iz „Narodne Tiskarne". Celo pohvalo smo za to tedaj dobili — dasi je prav nič ne potrebujemo — od „Slovenca", ki je seveda to prav tako hitro poza bil, kakor pozablja druge stvari. .Slovenec" se torej zaradi grehov, ki nam jih je naštel, bori proti našemu listu. Prus mo, le naprej — to je bilo še vedno propaganda za nas in naše nazore, pa tudi vir zabave, kakor smo videli 1 Državni zbor. Na Dnnaji, 21. novembra. V današnji seji posla nuka zbornice se je pri razpravi o razprodajah pokazalo , kake prijatelje imajo pošteni trgovci mej koaliranci. Ti so zavrgli jako važno določbo glede razprodaj le iz ozirov na židovskih špekulantov koristi. Razpravljalo se je tudi o zakonu zoper pijančevanje, koncem seje pa je Spinčić interpeliral zaradi postopanja Piranskega župana za časa zadnjih dogodb, Vošnjak pa zaradi postopanja okrajnega glavarja Wagnerja glede obljubljene giranaz je v Celju. Začetkom seje predlagajo posl. Ada mek in tovariši nujno, naj vlada že obljubljeni načrt obrtnega zakona čim prej predloži. Posl. Ada mek utemeljuje nujnost t. Premalo jo pozna, ona mrzi vse, kar je romantično; Bhšal si, da je rekla, to je predrznost. Oo nikoli pri nji vspel ne bode, tudi ne, če se trudi deset let. Ona se zanima zanj na svoj način, ker je ona sebi sama prva in poglavitna oaeba. Lady II Ma nj spala vso noč. Tudi legla ni, nego je sedela pri oknu in s grozničavu utripajočim srcem gledala, kako je bledo žolto zlato vzhajajočega solnca zasijalo na nebeškem svodu, kako gla- izreče zoper nujnost, ker vlada ve, kaj je njena dolžnost. Predložila je tudi že jako mnogo socijal-nopolitiških in obrtnih predlog, v odsekih pa se razprave kar ne končajo. V zbornici bb nujnost vedno naglasa, delovanje pa ne kate, da bi gospodje te stvari smatrali sa nujne. Obrtna novela je kolosalno delo. Vlada je to delo dognala, ker pa želi, da se take predloge ne sodijo s političnega stališča, ae mora njej prepast ti, da določi, kdaj jo primerno, predložiti jib zbornici. Posl. dr. L u e g e r pravi, da je pričakoval, da ae izreče minister za nujnost Adamekovega predloga. Ta predlog ni naperjen proti ministru, ampak ima le namen, rešiti ga iz jetništva. Minister je pred kratkim govoril v Gradci v zmislu obrtnikov. Kmalu potem se je izvedelo, da pripravlja novo obrtno novelo Levičarski klub ga je poklical predse in v njem obudil kes, tako da je obli ubil, da ne stori ničesar, kar bi bilo proti intenojam nemške levice. Č* je to res, potem ne more za obrtnike ničesar storiti. Bil je s svojo novelo že pri Poljakih in sedaj mora ž njo še k levičarjem in h grofu Ho-heiiVfartu. To postopanje nasprotuje vsem parlamentarnim načelom. Minister ima nekaj dobre volje, ali oteti ga je najprej iz rok levičarjev. V obrtnem odseku so mladočeški poslanci njegovi najboljši podporniki, ča pa hoče spoznati svoje nasprotnike, naj se ozre po levičarjih. Če se odkloni nujnost, bo to dokaz, da se je ministru zabranilo, predlož ti svoj načrt. Še sedaj mislijo nekatermki, da je od levice kaj pričakovati in tem je treba pojasniti razmere. V debato bo posegli še poslanci A d a m e k , dr. Z a če k , ki je konstatoval, da je koalicija kriva, če ne pomaga obrtnikom, ker jim ona neče pomoč', in R i c h t e r , ki je očital koalirancem, da hočejo obrtno novelo za vsako ceno preprečiti. Pri glasovanju je koalicija odklonila nujnost Adamekovega predloga. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o načrtu glede razpredaj. Pri § 6. se je unela zanimiva razprava. Vlada je bila predlagala, da je za dovoljenje, prirediti razprodajo, plačati malo priatojbino. Večina obrtnega odseka se je izrekla za vladno predlogo, manjšina, namreč nemški levičarji pa proti in so stavili minoritetni predlog, naj bb ves paragraf izključi. Levičarsko stališče je zsgovarjal posl. £xner, za vladni načrt se je potegoval Mladočeh Ada me k. Tudi dr. L u e g e r in dr. S c b e i c h e r sta hotela govoriti za vladno predlogo, pa sta se odrekla be-Bedi, ker je l> lo le 35 poslancev v zbornici. Ko je predsednik priklical nekaj poslancev, se je vršilo glasovanje. Vladni predlog je bil odklonjen. Proti p jem u je glasoval tudi grof Hihenvrart. Zbornica je potem odobrila še vse oatsle paragrafe in zač 'Ia razpravo o zakonu zoper pijančevanje, o katerem jo poročal poal. Š u k 1 j e. V razpravo so posegli poslanci dr. D vola k, Lupu I, Polzhofer in P r o s k o w e t z, potem se je razprava ustavila. Posl Spinčić in tovariši bo interpelirali zaradi postopanja Piranskega župana pri zadnjih dogodbah v Istri, posl. Vošnjak in tovar>ši p* zaradi agitacij Geliskega okrajnega glavarja Wagnerja zoper nameravano ustanovitev utrakvi6t>čne gimnazije v C-lju. Prikodnia seja bo v soboto — • - - —--------- -1 dma brze reke prve žarke soluca ujame in jih odbija. Ona 86 je zdaj ž njim ponašala, ponaftala tako, kakor je samo Bog vedel, ki pozna srce in 11) i h 11. Odločnosti njeni, ki |e že bila v njeni naravi, moral se je prikupiti še bolj, ko je izvršil tako deianje, ki ga je obdalo z nimbusom največjega junaka. V istini, bilo je nekaj gigantskega, homerskega v tem podjetji, da je on sam storil ono, kar je b lo nemogoče oblastim in vkupni sili prebivalcev onega kraja. Ta pogum, ki se ne ustraši nobene nevarnosti, to vratolomno dejanje prisili jo na spoštovanje — u o, ki vse svoje življenje uiti za las ni zešla s poti konvencijonalnosti in hladne, mirne, oprezne in ravnodušne navade društva in sveta. Čitsih ji je bilo, kakor bi se mogla vsega od« reči, samo da postane njegova; časih se ji je zdel njen pohlep za tem praznim bogatatvom, sijajem in posvetnim blagom kraj jednostavnosti njegovega živ-jenja tako kukaven in matičen, da se ji je upravo gabilo; čusib ji je blo, kakor bi mu mogla reči: Tvoja ljubezen mi je vse. (Dalje prib.) Politični razgled. No I ran Je dežele. V Ljubljani, 22 novembra Volilna reforma. Položaj je tak, kakor |e opisan v sinočoi brzojavki našega Dunajskega poročevalca. Vlada se je oklenila Hohmvvartovega načrta in ga včeraj nredložila s privoljeniem krone posamičnim koali-ranim klubom, kateri bo se najbrž že danes o njem posvetovali. Čim se koalirani klubi zjediuijo, pride atvar pred zbornico, če pa se ne zjediuijo, je kriza neizogibna I Občinske volitve v Gradcu. Gradec se čuti kot najbolj nemško mesto v Avatrji in je tudi dejaneki pravo gnezdo nemških nacijonslcev. Tudi občinski zastop je bil doslej odločno in izključno nemšk, dele predvčerajšnj m se je razdejal ta značaj obč. nvtta. Pri dopolnilni volitvi so v 3 razredu zmagali krščanski socijalisti v zvezi s protisemiti in kouservativci. Kake liarve so prav za prav novi možje, h i Ah dh ve, karakteristično pa je, da je na te stranke volilnem shodu predsednik izjavil, na| se ne povdarja preveč nemški značaj mesta Gradca, ker ta zusčaj nikakor ni tako izključno nemšk, kakor se trdi. Pogumnemu možu se je sicer ugovarjalo, a kar je povedal, je vendar čista resnica. Tudi či so ue, ujiošteva, da prebiva v Gradci več tiBoč penzijonistov slovanske narodnosti, ostane še vedno in ko mnogo Blovanskega zlasti pa slovenskega prebivalstva. S« pred k ti so se v Gradci nahajali ponekod dvojezični napisi in izginili so šele, ko se i« v obč. svetu o stvari govorilo, in tudi slovenskih pridig h" še spominjajo »tanjši I udje. To je sedaj sicer izginilo, ali slovensko prebivalstvo v Gradci a tem še ni izgin lo. Z'asti eloveriskib poslov iu delavcev je v Gradci vi č tisoč, le žal, da Ne kar nič ne zavedajo svoje narodnosti Ko bi bilo v Gradci le nekoliko delavnih narodoiakov, ki bi mogli lo hoteli mej temi elementi obuditi narodno zavednost, bi se kmalu pokazalo, kako neopravičeno je zatrjevanje, da je Gradec samo ne.mSko mest j. Madjarske homatije. Na interpelacijo glede lufiinnib demonstracij v Debrecinu j« vlada jako |>ohlevuo odgovorila. O bij u bila je, da preišče stvar in Če se kaj izkaže, kar je bilo protizakonito, da kaznu ,e krivce. V tem pa, ko vlada na tak način odgovarja na interpelacije o Skandaloznih dogodbah, o katerih madiarski listi z navidezno ogorčenostjo, a očitno slastjo obširno in natančno poročajo, v tem se b.ivi ministarski svet s brzojavnim pozdravom, kateri je poslal nadvojvoda Jožef katoliškemu shodu v Stolnem Belgradu in sklene, se radi tega pri cesarju pismeno pntožti. To je že višek nesramnosti in pač strujni čas bi bil, da se naredi konec tem razmeram, ki so prav take, kakeršne so bile razmere pred letom 1848. V nanje države. Itustja. Z vso rezervo beležimo, ksr poročajo nemški listi. Pravijo, da Finci niso hoteli priseči ruskemu cariu zvestobo in da je car vsled tega izdal drug oklic, s katerim so se Pilsfel zadovoljili in prisegli carju zvestobo. Italijanski parnimi no Italija sme pričakovati nov velik skandal. Znano je, da ue je v škandalu zaradi Rimske banke izkazalo, da je Giolitti kot ministeraki preds"dnik dal konfiskovati razne papirje, vsled česar je sodišče zatoŽenega upravitelja H make banke oprostilo, dasi je bila krivda njegova dognana. Italiianski korupciji pač ni primere. Po razkritju tega G olitti-jBvega čina ie vlada bila primorana, začeti sodno preiskavo. Te dni je dobil Giolitti povabilo, naj pride k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje. Gio littijev list javlja sedaj, da bo Giohtti brezobzirno razkril vao resnico in imenoval osebe, ki so ga pri morale, da je odstranil rečene papir/e. Giolitti ztt-trjuie, da ima on čiste roke, dočim nastopajo kot zagovorniki javne morale liudje, ki so z obema rekam« zajemali iz blagajne Rimske banke. G> iz* polni Giolitti to svojo obljubo, ut* gn< mo doživeti škandal, kakeršnega menda še m bilo. Odklonjena intervencija. Japonska vlada je odgovorila na ponudbo predsednika Z edinjemh držav, da bi bil pripravno intervenirati mej Japonsko in Kitajsko, in je ponudbo odbda. V odgovoru pravi jsponska vlada, da ceni predsednikovo prijateljstvo jako visoko, da pa Bo UBpehi japonske vojske taki, da more vlaia zahtevati, naj jej Kitajska neposredno ponudi mir. Dopisi. Iz JPulfa, 21. novembra. [Izv. dop] (Raznoterosti) Včeraj smo pokopali gospoda Andreia Bajta, mojstra v arsenalu c kr. mornarice, jed-nega najstarejših članov Puljske čitalnice, linuki je čitalnico podpiral neprenehoma 17 let io je ni zapustil celo v tistih hudih časih, ko se ni nihče upal č'talnici dati v najem potrebnih prostorov, in ko je bila tako revna, da je imela samo jedno mizo z dvema stoloma v svojem inventarju 1 G»sp. Bajt je bil udovec in se je ravno pripravljal, da se oženi, ko ga 14. t. m. pri delu kap zadene. Dva dni kasneje dobil je še plačnico in ta ga je spravila v grob. Lepi pogreb in velika množ ca pogtebcev, to je kazalo, kako je bil rajnki tukaj priljubljen. Lahka mu zemljica 1 Namesto kupit mu venec, nabira se in se je tudi že nabralo mej Čitalničarji 18 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Obžalovati je, da se pri takih prilikah mrtvaški listi ne tiskajo v kakem slovanskem jeziku in da so nagrobni spo minki z malimi izjemami samo nemški ali laški. — Od vseh Bpominkov na pokopališčih v Pulji, to je na hrvatski zemlji, so 4 hrvatski, jeden češki, ti pa na pokopališču c. kr. mornarice, na občinskem pokopališču ga pa ni ne jeduega slovanskega. Ljudje božji 1 Nikar se ne srsmuite pokazati svetu, kakšen rojak da je bil rajnki. — Naš vrli čitaloični odbor kaj pridno dela in nam pripravlja vsakovrstnih za bav. Pri zadnjem društvenem večeru je bil jako lep >n zanimiv židovski kvartet o isterskih razmerah. Zi soboto 24. t. m. je spet lep program določan. Tudi se začnejo drugi teden plesne vaje in se bode učilo plesati hrvatsko „kolo" in Češko »besedo". — Da se je radi dvojezičnih tablic demonstriralo tudi v Pulju, niso nikake novine javile. Pred čitalnico se je bila precejšnja množica ljudstva zbrala, katera je kričala „fuora i C osti" itd. Isti večer je bilo raztresenih p:» celem mestu oklicev Giribaldijevega druAtva v iredeotističnero zimalu. Značilno j« to, da okrajno glavarstvo o tem ni nič znalo, še le ko je vojaško poveijuiAtvo v Trstu poprašalo, ka| je na tej Btvari, je poseglo vmea in /aprlo jedoega brivca. Domače stvari. — (Vojaške vesti.) V aktivuo službo bo prestopili sledeči rezervni častniki in sicer: nadporoč nika E geu Kastelic in Karol Blažič pri 5. bram bovškem polku, uadalje poročniki Fran Meško in MakBrailijau K n a v a pri 4, Jurij Schreiber pri 21., Ivan Lozar in Fran Zoruik pri tirolskem brauibovskem polku ter Viktor Hostnik pri 1. bram-bovskem ulauskem polku. — (Potrjen zakon.) Osar je potrdil nafrt zakona, ki ga je bil sklenil dežeiui odbor kranj*ki, po katerem se občinska cesta, ki se pri Brego-vici loči od k( Ć6Vtko črnomaljske deželna ceste in vodi Bkozt Spodnje nemške Loke zopet do deželne ceste, uvrsti mej deželne ceste in se opusti 2653 8 m. dolgi del deželno ceste, ležeči mej kilom. 21 599 m. in kilom. 24 + 253 3 m. ter se uvrsti v kategorijo okrajnih cest. (Zaradi neugodnega voznega reda in neprikladne zveze) obrnili sta se Novomeška in Ljubljanska oblina s pete jo do upravnega a^e a in direkcije državnih žr'eznic za primerno pre-membo Želeti je, da bi želemična ujirava ugodila tem zahtevam, ker bi to ne bilo le n|ej v prid, nego v interesu prometa io j• r h; ■ alstva dolenjske strani. — (Promet na dolenjskih železnicah.) Iz podatkov o prometu v zadnj h dveh mes cih razvid mo, da se je na t« h že'eznicah promet tako os boi kot tovorni ipak precej pomnožil, vemler je tovorni na Ltubliansko-Kočevski prdgi pres«grtmoga. — Ii v«ega je razviduo, da je stanje prometa ugodno ter niega napredek zadovoljiv. — (Dela pri novem velikem kanalu) prenehala bo za letos in se bodo nadaljevala pri hodojo pomlad« Kanal |e izkopan dozdai do konca Emouske c^ ste pa do izliva v Ljubljau co ter je preiela tvrdka lliuza sti dohodek je namenjen revnim šolarjem v Sevnici. — (Javni shod na Koroškem) Shod, ki ga je priredilo kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Štebou pri Malofenh, se je izvišl jako lepo navzlic temu, da so nekateri nasprotniki zopet hoteli 8 surovostio podeči vmes. Kakor so v Šmohor.u začeli svoje etališče braniti s kamenjem, tako so nadaljevali tuli tukaj. Pač žalostno za stranko, ki n\ ne zna več drugače pomagati. Shoda se je udeležilo okolu 150 slovenskih posestnikov, ki so pazno posiušuli razne poučne govore gg. Gr. Einšpielerja, Val. Podgorca, F. K a n d u t a. Me| zadnjim govorom, ko je ravno g E uspieler omenjal zadnjih volitev v Zdjaki dolini in Uako so nasprotniki metali katnenie v Š »oboru, je pnletel kamen na okuo Ni se moglo v temi dognati, kdo je na ta način hotel pokazati svojo nemško uaobražeuost. Po ah "lu ie bil* Živahna domača zabava, pri kateri so prav dobro prepevali vrli Ste-benski fantie. Vmes je bilo mnogo navdušenih zdravic. — (Podružnica sv Cirila id Metoda za Veli ko vr c in okolico) ima v nedelio dne 25 t. m. ob '/a*, uri popoludne svoj shod v gostilni g, M. Škotict v Št. Jurju na Vi mgradib. Po zborovanji hode j>ro8ta zabava, pfi kateri sodeluje pevsko društvo „Gorotan" iz Šrnihela nad Pil« berkom. — (Ravno p ravnost na Primorskem.) Ružni 11 k r i javljajo, da je neki Slovenec v Trstu tožil v atnria mentne palače zaradi žaljenja na časti. To-žiteljev zastopnik je zahteval, naj se obravnava slovenski, toženec in njtgiv zagovornik pa sta jirote-stovala, češ, da je Tržaškega sodšča uradni jezik italijaošč na iu da ne znata slovenski. Sodnik ;e na to izjavil, da se bo obravnavalo italijanski, tega le-zika nezmožni svedoki pa zaslišali v slovenskem jeziku, toda tudi proti temu je ugovarjal tožencev zastopnik iu doaegel, da se bodo sloveuske priče zaslišale s pomočjo tolmača!! — (Umrla skopuhinja. ) V Trstu so našl> te dni v neki hiAi v ulici Mndouina (i."iletno starko Antonijo Alberti mrtvo v postelji. Bržkone jo je po noči zadela kRp. Pokoju c« je bila nevero-jetno skopa in si ni prm,stila več nego po 8 novč. na dan. Našli so pri ...... 4 hiamlmčne knjižice, na katere je vloženih bi zu 1000 gld — (Velika ueareča na Reki.) Pri zgradbi nove guberoi;alne> jmluče na R ki sta ne podrli dra stebra, držeča Rrednje zidovje, ki se je vsled tega tudi zrušilo Pod razvalinami jh bilo pokopauih rniogi delavcev. Dozdaj so izvlekli 5 mrtvih ia 12 ranjenih. Koliko j h je še zasutih, se ue ve. Razvaline se le polagoma mogo odvaiati, ker e kamenje procej težko. Sati se je, da ho vsi še zaauti izgubljeni. V meBtu je zavladata vel ka razbur jenoat. 1 1 Slovenci iu Slovenke I ne zAbite družbe sv. Cirila in Metoda 1 k—_:____A Darila s Uredništvu našega hala je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gdčoa Amalija Lovšin v R bnici 4 krone ua-braue v krogu „prijateljskih krukarčkov" pod geslom: Vinček sladak, darček lagak, Tebi v dar, bodi vsikdar! — Živela rodoljubna nabiralka in darovalci in ni h nasledniki 1 Razne vesti. * (Na I) u n h i i je umrl) krvnik vitez Sey-fried, ki )e opravital krvničko službo za tostransko državno polovico. B I je šele 40 let Btar. * (Potres v južui Italiji) je bil mnogo buji nego se je mislilo v prvem treootku. Iz vseh krajev prihajam žalostne vesti o mnogih mrtvih in ranjen h V Palmi je bilo nad 300 oseb ranjenih 6 pa ubitih. Mnogo hiš se je zrušilo. Škoda se ceni na dva milijona lir. V San Procopio so izvlekli blizu 200 mrtvih izpod razvalin. V Sermirari je bdo 8 mrtvih in 2CO ranjenih. V Mdsmi in v Kegio je mnogo h š poškodovanih. Ljudstvo je bežalo na ulice Potres bp na srečo ni ponovil. * (Ubegla nevesta.) V Zemljaku v Arad-ski občim je prišel bogati kmetski sin Petrisav iz Petke na dom nekega Sim ća, da popelje njegovo hčer Marto kot nevesto na svoj dom Nevesta, naj lepše dekle cele vasi, je vzprejela došleca prav prijazno, potem pa cdšla v stransko sobo. Ko so ženit-vaoski svatje pozneje iskali nevesto, se je pokazalo, daje skozi zaduja vrata pobegnila s svojim ljubimcem * (Beda v Italiji.) Na Sicilskem otoku se širi razbojništvo, ker so razmere tam upravo brez upoe. Vinska letina jei bila silno slaba. Nekateri posestniki niso pridelali niti deseti del tega, kakor druga leta. Ž ta in oliv se je tudi pridelalo le malo. Vsled suš« se zemlja ne more obdelavati. Na tisoče delavcev je brez zaslužka v največji bedi. Biti se je novib izgredov obupanega prebivalstva. * (O velikanski t a t v i n i v pa 1 ač i g r of a F la odrskega) v Bruselju, ki je ob svojem času vzbujala toliko senzacijo, ie policija dobila sled. Zaprla je več udeležnikov, ki bo obstali, da je Anglež J. \Vh te, kot kraljevski lakaj preoblečen priSel v palačo in odnesel zabojček, v katerem je bil ves nakit grofice, vreden več milijonov frankov. Neki višji Bruseljski policijski uradnik je baje pomagal Whiteiu, da je mogel pobegniti. * (Viharji v črnem morji.) V poslednjih dneh so bili silni viharji v črnem morji in v grškem arhipelu. Dozdaj je znanih 13 večjih nesreč. Potopil se je mej drugimi turški parobrod z 32 mornarji. * (Grozen prizor v sodni dvorani) se je prigodil v Nashvillu v severni Ameriki. Bivši sodni pisar Withwortb je ustrelil v dvorani sodnika Alliaona mej obravnavo, potem pa sam.'ga sebe. Povod umoru in samomoru je bila osveta. Knjiiovnost. — „Prosvjeta" ima v št. 22 naslednjo vsebino: Osveta ljubavi. Pripovieda Ladislav Z. Ladanjski. Jezerkinje. Spievao na Plitvičkim jezerima Ivan Trnski. Minka. Pripoviest iz ribarskoga života, piše, Stjepko Ilij ć Idol. Spjevao Milan B govid Ivo. Crtica Ivanova. KumČetu. Spjevao Dr. Tug. A'aupov č Promjena na ruskom priestolju. Voltaire i Friderik Veliki. Po T. B. Macaulsyu. Preveo V. Kriškov ć. Oslarije kod Ogulina. Napijao Laszowaki. Struji voda. Spjevao P. Krstimo Slomljeni mač. Po pripovjedanju svoga prijatelja Češki napisao J. L. llrdina Preveo Stj. Karlov. Njegovo Vel čanatro car Franjo Josip I. kao djed. Opia slika: Klis. Ulaz u južni dto Dioklecijanove palače i periitil (plokata sv. Dujma) u Spljetu. Mlin bubača na Krki. Peruš ć kraj Benkovca. MoreŠka na Korčuli. Jesen. Narodi o kazalište. Ivstak. Zadaća za igraće šaha. Slike: Naš kralj kao djed. f Aleksander III. Peristil apljetske Btolne cerkve. (Plokata sv. Dujma). Nikola II. car ruski. Aleksandra Feodorovna, zaručnica ruskog« cara. Mlin buhača na Krki. Jesen. SI kao li-te H • n cke. Diu Dioklecijanove palače u Svijetu. Klis. Perušć kraj Benkovca. MoreŠka, narodni ples na Korčuli. Szzo j stTTlce- Dunaj 22. novembra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, daje ministerski pred-sediiikWindi8chgraetz podal ostavko, ker se je uveril, da glede volilne reforme ni doseći soglasja mej koaliranimi strankami. Zatrjuje se, da prevzame minister Bacquehem začasno predsedstvo. Dunaj 22. novembra. Cesar je potrdil ogerske cerkvenopolitične predloge. Trst 22. novembra. V notranjih prostorih sodnega poslopja v Piranu so se namesto sa-moitalijanskih napisov napravili dvojezični. Rim 22. novembra. Poslanska zbornica je sklicana na dan 3. decembra. Barcelona 22. novembra. Storilec atentata v Licej8kem gledališču anarhist Salvadori je bil včeraj giljotini ran. Spovedati se ni hotel. Ko so ga pripeljali h giljotini, je klical »Živela anarhija!" in jel peti anarhistično pesem ter jo pel dokler mu ni sekira odsekala glave. ifW ITova opsra! ZaČatak ob 1 ,8. url sveder. :w. 24. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.610 V petek, dne 28. iiuvrmbrn lHOl. Tretji k rat: POLJUB. Prostnnarodna opera v dveh dejanjih. Spisal.-t Kliska Krasno-horska. Uglanhil B. Smetana. Preložil A. Fur.tek. Kapelnik g. Hilarij Benisek. Režiser g. Jos. Nolli. Novo dekoracijo v prvem dejanji priredil gledališki mojster g. Htadler. Začetek točno oh '/»*• uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka it. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava ho v nedeljo, dnč 25. novembra t". 1. Blagajna odpre ob 7. url xveoer. asisiiaaiaaasiaaaaaaa i ssajsasanaMaia „LJUBLJANSKI IW ■ton aa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ml 'S1 aSFSJSJUSJSJSJI Tujci: 21. novembra. Pri is I on ii t FlOgler, Gotdstein, Vogel, Prossinag, Herz, Weiss s Dunaja. — Spita iz Pećuh*. — Rudolt iz Trnovega. — Dr. Srebre iz Bružic. — Schaffer iz St. Vida. — JeloAnik iz Litije. — Hirscho iz Pulj*. — Doni-hirn iz Vorarlborga. — Karpeles ia P.age. — Dr. Arsa iz Srbije. Pri tlttlMStt Baron n Bors, Danix. Hirner, Htiller, Hnilička, Thfine, Stolley, Tschunko z Dntiaia. — M*lly iz Celja. — Haas, Schluncker iz Solnogr-td*. — Winterhalter iz M»rit>ora — Selim id iz Rohlenaua. — Repenšek iz Pra»fh.Ttra — Pelerschek iz Ischla. Pri havarski-ni dvoru : Mod c iz Lahovega. — Fotte iz Kočevja. Meteorologično poročilo. J Ćaa upa Kovanja Stanje barometru v nam. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > o 7. zjutraj 747 1 sm. l «u C si. vzh. obl. b 2. po po 1 74.V9 m il 3 4« C si. vzh. obl. 000 a*. 9. zvečer 459 .. 2 0' C si. vzh. obl. Srednja temperatura D7", za 13' nad normaloai. ZDvLonsLjslsa. borza dne* 22 novembra t. I. 99 gld. 95 ar. Skupni državni dolg v srebra . . . . 99 * 90 k Tstrijska alata renta....... 124 S — ■ Avstrijska kronska renta 4°/...... 9» 1* 85 m Ogeraka zlata renta 4°/„...... 123 ■ 05 Ogeraka kronska renta 4°/0..... 97 rt 45 avstro-ogerske bančne delnice . . . . 1013 — * 391 _ — 124 ■ 75 Neroiki drl. bankovci za 100 mark . . 61 10 12 22 iO frankov.......... 9 91 V, Italijanski bankovci......... 46 10 C. kr. cekini... ..... b s 90'/, • Dne 21. novembra t i. 4°/0 državna srečke is t. 1854 po 260 gld. Državne «i*ckj iz 1. 1HH4 po 100 g\<\.. . 150 gld. _ kr. 199 t — Donava reg. srečke 5° „ po 100 gld. . . Ki J * 10 n Zernlj. obč. avstr. 4' ,"/„ zlati zast. lis'i 125 ■ 80 Kreditne srečke po 100 gld. ... 1H9 S — . 25 _ Radolfove srečke po 10 gld. . . . . . 23 t 50 Akcija anglo-avstr. banke po 200 gld. . . rramway Hni'1. velj. 170 gld. a. v. . . . 178 s 50 378 S) — Papirnati rubelj......... 1 * 86' , Proti kailju in nahoda, zlasti pri otrocih, proti taallaenju, bolaznlm na vrata, na iolodou in maharju su nujboljo priporoča *' Koroški rimski vrelec. Najfinejia namizna voda. E Zaloga ▼ Izubijani pri Kranj 1 pn Fr. Doleni-u. 8upan-u. v il28J-2 Karal Recknagel v Ljubljani, Glavni trg štev. 24 priporoča perilo za gospode, kravate, rokovice, žepne robce, normalno perilo, moderce najboljšega izdelka, predpasnike, pleteno blago, nogovlce, dokolenice (ka-masne), spodnje suknje, trikotne zo-bunce (taille). £J Samo novo blago fc* i. po najnižjih conah. *:>—3j WW_ETrr T r r v v w T T WVWWVWWWWWWVVI w v WWTW C. lr. glavno ravoaieljsivo av;ir drž, železnic Izvod iz voznega"reda •'el'avnoga odL X. oktobra 1894. IfMtopno omsnjanl prih»J»l i| in o.ih«j»lnl AmI o»n»o«nl m « tr»^nJwiTi>;)ito-in c,ia\*. 8r«doJ*«rropaki tmm J* krijnaran iua v LJnb Ufcni ms S minuti naprej. Odhod la LJubljana < jnž. kol.) Ob 1». uri 8 min. po iiort OMbnl rl»k T TrbM, Pontabel, Beljak, Ot> lovoc, Kr»ni«!i»foite, l.Jubno, oam Salathal t Auaaaa, Iichl, Oman. dan, HolnAirra II. uri 41 tntn. tlopoludn^ meianl vlak * Novo meito, Kočevje. Ob lt. uri SO min. dhtjmiuttiut oiabnl vlak t Trhla, Poutabel, Beljak, Celoreo, Franaanifeata, I>jubno, Selcthal, Dnnaj. Ob 4 uri 14 mit«. popoluHne oiabnl vlak v Trhla, Beljak, Oeloveo, Ljubno, 6ea Selatbal v 8olnograd', ' Lend-Oaatain, Zeli na jeaern, Ino-iriut, Brennie, Curih, Oenevo, Parit, Stejrr, Lina, Omanden, laohl, Budejevice, PlaenJ, Marijina vare, Rgar, Franeove vara, Karlove vara, Prago, liipakii, Diinaj via Amatetten. Ob 9. uri :to min. meiani vlak v Novo meato, Kočevje. Prihod ▼ Iajnbljano -(jnž. kol.). Ob a. uri J%3 min. mjftrnj oaebnl vlak a Dunaja vla Amatetten, Up-■ije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Noluograila, Llnca, Stavra, Omundana, Iaohla, Ana, ■eea, Zelli na Jeaeru, taend-Oaateina, Iijubnega, Oalovoa, Beljaka-Franaenafeate, TrbiSa Ob 9. uri H min. ajutruj meianl vlak la Kočevja, Novega meeta. Ob 11. Mri V7 min. dopotmtna oaebnl vlak a Dunaj* vin Amitettant Llpiije, Praft«) Franoovih varov, Karlovih varov, Kg-ra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Soluograda, Llnoa, Stajrra, Parlaa, Oeneve, Ouriha, Breirnlne, Inomoata, Kelia na jeaeru, Lend-Oaateina, t.jtihnega, Celovca, Llenaa, Pontabla, Trblia. Ob IV. airi 49 min. popoluAn« meianl vlak la Kočevja, Novega meeta,, Ob 4. uri 48 tntn. jmintluilne eaebnl vlak a Dunaja, LJubaeaja, Belathale, BeMaka, Celovca, Franaenafaate, Pontabla, Trbiža Ob 8. uri 34 min. mvrčrr meianl vlak ia Kočevja, Novega Malta. Ob 9. uri )li min. »tvrrr oaebnl vlak a Dunaja preko Ametettena 1» Ltjuhoega, Beljaka, Celovoa, Pontabla, Trblia. Ob Odhod la Iajnbljano (dr*, kol./ 7. uri M min. ijutriO v Kamnik. it. m OS „ pojtolurin« . , „ 8. „ BO „ avrčer „ „ Prihod v LJubljano (dr?., kol.). Ob 8. uri 88 min. »JutniJ la Kamnika , II, , 18 „ dofmtutln* „ ,, .. « .. »O „ {4—265> Nov izvrsten •Sli X potem Pro§ckwr. TIrolcc in ilruga vina. bavarsko crno pivo Itd* priporofia prav po ceni (1244—9) Paulinova kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice it. 52. Hiša v Črnomlju pripravni za komiIImo, mr oddat aa vet les v naajeiij. V tej hiši se žh več let nahaja dobro obiskana gostilna io proda)a tobaka, ima tudi hišno opravu, potrebno za gostilno. V pritličji so 3 sohe, veka in kuhinja ter vinska klet, v prvem nadstropji pn 2 voliki sobi in cisto nova amerikanska IndrnicN. — Nutanfini pogoji se izvedo pri A.nt &Uiir»to v O no m IJ u Is. St. 18*». (1337—1) B I—I > 'o? p I i a M Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. OdlnAno najholjSe unizilo zoper trfrauje po tulili, bolečine v rokah, nogah, v brlil ier v Slvelh, otrpnile ude tu kite Itd. Dobiva ae pri (1231-4) tliiildii Triik«>c%y.Jn lekarnarju v Ljubljani. I*omIIJm »e a obratno poŠto. M srk I i 11 Lekarna Trnk6czy v Gradci =t=*=T=i=nr=i=t=i=T^u=T=^ti^^ l»r. Frideriku JL«eisgiel-tt Brezov balzam. /.<• SHtn rastlinski sok, ka tari tećo iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od psmtiveka zimu kot tiHJizvrstnojAo lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zudobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer £ njim obraz sli drogi deli polti, loelfo ste ie drugI dan ue-analne luskine od polti, ki poataue valed trun el«to bela lu ueausv. Ta balzMin zglitdi na obrazu imstale gube in ko-zAve pike ter um daje mladostno barvo; polti pode-Inje baloto, nužnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, zoltavost, ogerco, nosno rudećino, aajedce in druge imsnaznosti na polti. — Cena vrču a navodom vred gld. (89—22) Dr. Friderika Lengiel a BjCZffZOjC-lMEIIaO. N«jn)iloi6e io najdohrodejnej»o milo, za kožo nala&c pripravljeno, 1 komad HO kr. Dobiva se v LJubljani v Vb. pl. TrnkOoajr-Ja lekarni in v vseu vučjih lekMrnab. — 1'oitiia naročila vaprejuma W. Ilenn, liunaj, X. Izdajatelj ia odgovorni arednik: Josip Nolli. Lastnina is tisk .Narodne Tiskarne".